PRIMORSKI DNEVNIK Akk11®3 Plačana v gotovini “• Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 12l (8526) TRST, torek, 29. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA SEJI POSLANSKE^ ZBORNICE^ MED RAZPRAVO O TELEVIZIJI^ PO KABLU Republikanci odvzeli vladi podporo Andreotti pa še ne misli odstopiti Afa zahtevo načelnika komunistične skupine Natte, da mora vlada odstopiti po izjavah La Malfe, je Andreotti pristal le na razpravo o novem položaju na prihodnji seji vlade U|,av 28. — V poslanski zbornici je bila danes pričakovana raz-hsj ,° televiziji po kablu, ki so jo izzvali republikanci z zahtevo, prav!!1lnis,er za pošto in telekomunikacije Gioia odstopi, ker je ne-Vno ravnal s sprejemom vladnega odloka o prepovedi televizij-in ^ Prenosov po kablu. Sklicujoč se na to odločitev republikancev Ske a, ^el°tno politiko Andreottijeve vlade v pogledu radio-televizij- p azbe, so predložile vladi interpelacije tudi vse stranke opozicije, »e: cak°vaio se je, da se bo da- —:------------;---;—. ... " IIkJ... . . • • ■ • . . va I rt Cl 1 črn -iirf-momo onin /\rll oi ^Andreottijeve vlada dejansko š6 a’ Formalno je Andreotti sicer "*in“kn? osta' na l. le ni imel tako i a obsega, kot so atenski a uraakr°®i zatrjevali. To izhaja & , enega poročila o uporu, ki lk)tfjU. lzdala grška vlada in ki blaško, ,°bst°j velikega nemira v H ,, krogih, kjer narašča odpor ^ad)iSkim polkovnikom. [°So^rj^ekl° sredo uprle, imele na-vNsk"9 zasedejo otok Siros v Ci-?točju, ter da izvedejo 28. — Poskus udara pro- v*ad Vohške°,poročil0 Pravb Q’a so ln' h.t ,adje, katerih posadke so btista-,".Pirejskega in solunskega ^hien SCa' Pri uporu, katerega ttopj, bil prisiliti viado, da odri1 hior p° Poročilu ministrstva ^kij, aarico sodelovalo 35 morna-.Castnikov, med njimi trije “Jli *• Pobudniki upora naj bi r0tožBn-c ik generalnega štaba 3 hi««- sb admiral Engolfopu-admiral Mineos in ko-tilto, Konofaos. V seznamu «za-i v° z«*’ ki ga je objavilo ministrih ]a". mornarico, je tudi kapi-h tem36 <,;^elos» Nicolas Pappas. Poročilu so bili uporniki 1 s podtalno organizacijo A°2aki’~ katere voditelj, admiral . Grški’,.ie °d 19. maja v Italiji, r kje ,tlsk medtem še vedno obli izgna« ,a3ia Konstantina, ki je Sd nstvu v Rimu, da je «mo-PtetpSrP1’!* upornike. Vlada je ti- dneh pozvala Konstanci za I se opredeli za upornike J\evidri'j1Unt'0'’ kralj pa še vedno ^ Ji se opredeli za upornike kralj pa še vedno h^hah*J ??°iči. Njegov molk pa v n 0 en 0c*tno tolmačijo kot pod-h Vori °rnikom, saj se že odkrito P*Uikn spremembi države v re- Pavlia ™isk Piše, da vlada pri-S* jo oJ^HPtek nove ustave, ki naj Cbrdi z referendumom. Nov Ustroj naj bi bil podoben ?šlrta ‘kjer sicer obstaja for-v6|?dar Par amentama demokracija, 0iaiši tnai° vso oblast v rokah r?9tosn|ki ladje «Velos», ki so Jaliji za politično zatočišče v Idrski vtjfPČajo očitno preglavice rv6dala a,dl’ ki jim je danes pre-v rii. is- kakršenkoli stik s časni- S borilk3 3n mornarji so še j:, Policijskim nadzorstvom P za motelu blizu Rima ter Zi^Oskrf,? ne bodo premestili v Sh Trs^ tab°rišče na Padričah bli-s^fočii; " .Tega sicer niso uradno K Odpot’",12!1.8-!3 pa iz dejstva, da tr^isiip v,a.k ,v Rim člani posebne ’ ki ima sedež v našem Vjega zat,, -■ [d.loča o dajanju poli-Ha„g Zat°cišča. t^jičV^Pi so lahko časnikarji tti- Pr^en11! V -stik 2 grškimi upor-k dok",,.-0 so I™ italijanske obla-Hjh&as ;„na zaPrle usca. Kapitan 4a ^‘ti Sa- eukrat poudaril, da hi) sn‘car, niti levičar* ter haJstijft uPor naperjen le proti 5% ^u, režimu, ne pa prot. ttaL^nikal kraaljeulnl’ PaPPas ie Va^hti ohv£,’-“da bl bl1 kralj Kon-4 kapl^en o uporu. Po izja-tr^ariškiK03- Je ogromna večina lio?^°vania” lastnikov zaradi našli bskitr, n r®zimu pod strogim po-2aPoru adzorstvom ali pa celo ta'iv tenkih urah bi morala kateji h U tiskovna konferenca, eri bi moral kapitan Pappas dati «izredno važno izjavo*, italijanske oblasti pa so jo prepovedale. Policijski funkcionarji so celo odvetniku Kuratosu, ki ščiti interese 31 častnikov in mornarjev, preprečil, da bi prišel v stik s časnikarji. Kljub prepovedi pa je odvetniku pozneje uspelo, da je obvestil predstavnike tiska o ukrepu italijanskih oblasti. Ko so ga časnikarji vprašali za vzroke tega nerazumljivega sklepa, je odvetnik dejal, da se je italijanska vlada «znašla v zadregi zaradi pritiskov iz Aten*. Zvečer so obiskali upornike senatorji Parri, Albertini in Cipellini, ki so se zadržali z mornarji približno eno uro. RIM, 28. — V okviru praznovanj dneva republike, ki bo 2. junija, je predsednik Leone priredil danes na Kvirinalu tradicionalni sprejem za diplomatski zbor. Poleg diplomatov so bili na sprejemu tudi tuji časnikarji navzoči v Italiji. Seja zbornice se je začela z obrazložitvijo posameznih interpelacij. Za socialiste je govoril Bertoldi, ki je izjavil, da bi morala vlada že od vsega začetka vprašanje televizije po kablu predložiti v razpravo in oceno parlamentu. Izjavil je, da so socialisti proti zasebnim televizijskim prenosom, da pa je treba zagotoviti javno televizijsko službo, ki ne bo diskriminirala nikogar in ki bo omogočila vsem, da se te službe poslužujejo. Po njegovem mnenju bi morala vlada takoj odstopiti, če bi ji republikanci odrekli podporo. Pri tem je izjavil, da so socialisti pripravljeni sodelovati v novi vladni večini, ki bo izraz korenite spremembe na vseh področjih in ki bo ubrala novo politiko. Zato pričakujejo socialisti, da bo krščanska demokracija sedaj jasno odgovorila in da bo predsednik Andreotti upošteval novi nastali položaj v parlamentu. V tej zvezi je Bertoldi zahteval, da si morajo tudi socialdemokrati in republikanci prevzeti svoje odgovornosti. Komunist Napolitano pa je ugotovil važnost te razprave v zbornici, ki jo je izzvalo stališče republikancev glede televizije po kablu in že v začetku ugotovil, da vlada ni več v stanju vladati. To dejstvo, je dejal Napolitano, mora danes Andreotti upoštevati. Komunistični predstavnik je sicer poudaril, da se njegova skupina ne strinja z republikanci, ki so zvrnili krivdo samo na ministra za pošto in telekomunikacije, ker je za to, kar se je zgodilo s televizijo po kablu kriva vlada. V tej zvezi je kritiziral vlado tudi glede njene politike do celotne radio - televizijske službe. Napolitano je poudaril, da je vprašanje radio - televizije po kablu politično vprašanje in da mora zato Andreotti nositi posledice in odstopiti. Po njegovem mneju, za odstop vlade ni treba glasovati o zaupnici. Vlado je že obsodil parlament. Potem ko je liberalec povedal, da se strinjajo z ukrepom ministra Gioie o televiziji po kablu, ki je samo prehodnega značaja pred splošno reformo radio-televizijske službe, je demokristjan Granelli u-gotovii, da je vladni ukrep upravičeno vzbudil pomisleke. Tudi Granelli je izjavil, da je njegova stranka za državni monopol nad radiotelevizijsko službo, hkrati pa je izrazil potrebo po preureditvi radiotelevizijske ustanove. Kot ostali govorniki, je tudi Granelli izrazil zaskrbljenost za morebitno privatizacijo televizijske službe, ki ne bi v nobenem primeru koristila javnosti. Poudaril je tudi, da bo mo- rala vlada upoštevati sklepe in odločitve republikancev. Pri tem pa je opozoril La Malfo in Tanassija, da si morata prevzeti enake odgovornosti, kot si jih je prevzela krščanska demokracija in da nimata pravice vnašati zmede med vladno večino. Kdor podpira vlado, je dejal Granelli, jo mora podpreti do konca. Po kratkem posegu republikanca, ki je potrdil sklepe svojega vodstva, je Andreotti v imenu vlade odgovoril poslancem, ki so obrazložili svoje interpelacije. Predsednik je obširno govoril o tehnični plati vprašanja in se ni hotel spuščati v njen politični pomen. Zato je večji del svojega odgovora posvetil vladnim načrtom in predlogom za preureditev radiotelevizijske službe ter izjavil, da tudi brez odobritve vladnega odloka, bi bila dolžnost vlade, da prepreči namestitev zasebnih naprav za prenos televizijskih programov po kablu. Po njegovem mnenju je vlada ravnala strogo po zakonu in si zato prevzema tudi vso odgovornost, Sicer pa, je dejal Andreotti, bo tudi to vprašanje vključeno v občo razpravo o splošni preureditvi radiotelevizij- ske službe, ki jo je treba čimprej uresničiti. Po končani seji zbornice so časnikarji vprašali Andreottija, kdaj bo vlada razpravljala o položaju, ki je nastal po izjavi republikanskega tajnika. Andreotti je odgovoril. «Na seji vlade*. Nato so ga vprašali: «Kdaj bo seja vlade?* Odgovoril je: «Po zaključku razprave o šoli, ko bo zbornica zaključila zasedanje*. Kdaj bo zbornica razpravljala o šoli in kdaj se bo ta razprava zaključila pa Andreotti ni povedal. Sodelovanje med Italijo in NDR RIM. 28. — Ministrski podtajnik za zunanjo trgovino Orlando je odpotoval v Vzhodno Nemčijo, kjer se bo v Berlinu srečal z državniki Nemške demokratične republike. V štirih dneh bivanja v Berlinu se bo udeležil tudi sestanka mešane komisije za uveljavitev sporazuma o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju, ki je bil podpisan preteklega aprila med obema državama. MNOŽICA NA SVEČANOSTI V NEDELJO V GABROVCU Odkritje spomenika padlim vaščanom mogočna manifestacija proti fašizmu Nastopili so pevski zbor «V. Mirk», pevski zbor «Rdeča zvezda», pro-seška godba in šolski otroci - Ob spomenik so položili 26 vencev Govorniki poudarili nujnost enotnih nastopov antifašističnih sil Pr izor z nedeljske svečanosti v Gabrov cu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiim > no molitev in v kratkem nagovoru poudaril, da se ob spominu na padle moramo spominjati in čuvati ideale, za katere so darovali svoje življenje. Solze so drsele po licih in srh je spreietoval marsikoga, ko je član 5SG Jožko Lukež, ob spremljavi pevskega zbora «Rdeča zvezda* recitiral «žrtvam*, pevski zbor «V. Mirk* potem zapel «Bratom», šolski otroci pa recitirali «Pesem talcev*, «Elegijo padlim* in »Materi padlega partizana* ter zapeli «Na oknu, glej...*, eno izmed prvih partizanskih pesmi, ki so jo prepevale mladinke in mladinci na Primorskem že leta 1942. Na harmoniko je učence spremljal učitelj Srečko Šuštaršič. S prisrčnim, dolgim aplavzom je občinstvo nagradilo šolske otroke. Navdušenje množice se je še stopnjevalo med govorom predstavnikov pokrajinskega odbora partizanskega združenja ANPI, ko sta poudarjala nujnost enotnosti in odločne borbe proti fašizmu, višek pa je doseglo ob zaključku svečanosti, ko sta pevski zbor «Rdeča zvezda* in pevski zbor «V. Mirk* zapela «Naša vojska*, »Le vkup». Hej brigade* ter «Na juriš* in «Vtajenje Primorske* ob spremljavi godbe. govinskimi uslužbenci in delodajalci. Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe so se razbila. Kot so pojasnili sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL, delodajalci niso hoteli sprejeti osnovnih zahtev uslužbencev, zlasti pa niso hoteli ničesar slišati o vprašanjih, ki so tesno povezana s posodobljenjem razpečevalne mreže v trgovini na drobno. Zato se bodo sindikati prihodnji teden ponovno sestali in odločali o novih sindikalnih pobudah. Včeraj pa so stavkali štiri ure delavci javne petrolejske industrije. Tudi v tem sporu gre za vprašanje pravilnega tolmačenja nekaterih točk delovne pogodbe. Sindikati so sklenili, da če ne bo kmalu prišlo do sporazuma, bodo za prihodnji teden napovedali nove stavke po posameznih pokrajinah. Zelo napeto je tudi v podjetju Bi-cocca družbe Pirelli v Milanu, kjer so suspendirali z dela okrog 500 delavcev. Vsi delavci in uradniki tega velikega industrijskega obrata so danes stavkali od 8. do 12. ure. Med stavko so priredili demonstracijo pred osrednjim sedežem družbe v središču Milana. Popoldne se je trenutno vse pomirilo. Ostaja pa vedno še odprto vprašanje suspendiranih delavcev in izsiljevalnih ukrepov, ki jih je podjetje sprejelo v zadnjem času v zvezi z zajjoslitvijo. V imenu občinske uprave je pozdravil goste in občinstvo zgoniški župan Josip Guštin, ki je dejal, da take manifestacije in spomeniki padlim pričajo, kako je v našem ljudstvu še živ duh antifašističnega in osvobodilnega boja. Obljubil je tudi vso pomoč občinske uprave tistim vasem v občini, kjer še ni- (Nadaljevanje na 2. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ DO 20. URE V VOLILNIH URADIH Po deset kandidatnih list vloženih v petih volilnih okrožjih dežele Poleg klasičnih kandidatnih list še hibridna povezava med tržaškimi indi-pendentisti in delom furlanskega gibanja ter prvič stalinistična PCI-ML Na volilnih uradih, ki so jih uredili na sodiščih, so sinoči do 20. ure dokončno vložili kandidatne lista za deželne volitve. Za sedaj gre samo za vlaganje list. Do srede mora o-srednji volilni urad pregledati dokumentacijo in dokončno odločiti, če listo sprejme, oziroma jo zavrne. Kandidatne liste v petih volilnih okrožjih, na katera je razdeljeno o-zemlje dežele Furlanije - Julijske krajine, so naslednje: TRST: KFI, MSI-DN, Slovenska skupnost, PSI, PRI, KD. PLI, Friuli TLT (Teritorio libero di Trieste), Par-tito comunista dltalia Marxista Leninista, PSDI. GORICA: KPI, PRI, MSI-DN, PSI, KD, Slovenska skupnost, Movimento Friuli, Friuli-TLT. VIDEM: KPI, PRI, MSI-DN, PLI, PSI, PSDI, Friuli-TLT, Movimento Friuli, Partito comunista.dltalia Mar-xista Leninista, KD. TOLMEČ: KPI, PRI, PLI, MSI-DN, PSI, PSDI, Friuli-TLT, Partito comunista dltalia Marxista Leninista, Movimento Friuli, KD. PORDENON: KPI, PSDI, KD, PRI, MSI-DN, Friuli-TLT, Movimento Friuli, Partito comunista dltalia Marxista Leninista. Tokrat imamo na kandidatnih Ij-stah poleg sedmih vsedržavnih »klasičnih* volilnih znakov in v Trstu ter Gorici znaka Slovenske skupnosti še tri različne kandidatne liste in to: v vseh petih volilnih okrožjih kandidatno listo Friuli-TLT, ki je, nekako hibridno združevanje dela furlanskega gibanja, ki ga zastopa bivši deželni svetovalec D'Antoni (ki je bil izvoljen kot republikanec, prestopil k socialdemokratom in zaključil delo v deželnem svetu kot nekakšen pripadnik furlanske zamisli) s tržaškim indipendentističnim gibanjem, ki se je za to priložnost prelevil v TLT in katerega vodi občinski svetovalec Marchesich. V štirih volilnih okrožjih (torej z izjemo Gorice) se prvikrat predstavlja Partito comunista dltalia Marxi-sta Leninista, ki je najbolj stalinistična od vseh izvenparlamentarnih levičarskih skupinic ter istočasno razpolaga z obsežnimi sredstvi in velikim profesionalnim aparatom. Sklicujejo se na Kitajsko, ki pa jih je že pred leti ostro obsodila. Tržaška federacija je včeraj naslovila volilnemu uradu in državnemu pravdni štvu prijavo v zvezi s to listo, v kateri pravi, da so zbirali podpise s prevaro, ker so se predstavljan kot zastopniki komunistične partije in ker so pred notarjem zbrali samo enajst podpisov. Sedaj bomo videli, kako bo odločil osrednji vo- lilni urad, ki mora sklepati do srede zvečer. Končno se v Vidmu, Tolmeču in Pordenonu ponovno predstavlja Furlansko gibanje, za katerega je bilo slišati, da se ne bo več pojavilo na volitvah. Volilna zborovanja KPI Ob 18. uri na Trgu Goldoni Cuf-faro (namesto zadržanega Amen-dole), Vidali in v slovenščini Budin. Ob 11. uri na Borznem trgu Poli; ob 12.15 pred podjetjem Telletra Cuffaro, ob 10. uri v bližini kina Europa v Miljah Domadel. Ob 20. uri se bo na Školjetu sestal z volivci Tonel, s katerimi bo obravnaval položaj zdravstva v Trstu. V Strunjanu srečanje delegacij KPI in SZDL V okviru srečanj, ki jih te dni ima Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije s predstavniki demokratičnih strank Furlanije -Julijske krajine, sta se v Strunjanu srečali predstavništvi deželnega komiteja KPI in predsedstva S 2DL Slovenije. Delegacijo KPI je vodil deželni tajnik Antonino Cuffaro, predstavništvo SZDL pa republiški predsednik Mitja Ribičič. Med srečanjem, ki je potekalo v vzdušju prijateljstva in sodelovanja, sta si delegaciji izmenjali mnenja o političnem položaju in o perspektivah razvoja odnosov med obema organizacijama. Industrijec Fabbri prevzel papirnico v Štivanu Papirnici v Arbataxu (Sardinija) in pri Štivanu sta včeraj formalno prešli pod vodstvo industrijca G. Fabbrija. Fabbrijia sta izvolila za predsednika upravni svet štivamske papirnice in ' svet Lesne industrije v Arbataxu. G. Fabbri je bil hkrati imenovan za delegiranega upravitelja obeh družb. Za drugega delegiranega upravitelja in podpredsednika je bil imenovan CX Bonelli...V obeh upravnih svetih bo še naprej tudi ing. P. Marras, ki je bil doslej predsednik sardinske in šti- vanske papirnice. .......V MI Obe papirnici zmoreta približno 300.000 ton papirja na leto in šte- jeta skupaj 1.300 zaposlenih. Za letošnje leto predvidevajo za 50 milijard lir prometa. Fabbri vodi še dve papirnici v Italiji, in sicer «Cartiera del Sole» in «Cartiera del-la Valtellina». Združba vseh štirih papirnic s skupnim prometom 80 milijard lir predstavlja največjo tovrstno industrijo v Italiji. • Na pobudo Instituta za eksperimentalno fiziko v okviru tržaške fakultete za matematične, fizične in naravoslovne vede, je bil včeraj na tržaški univerzi iti. seminar o jedrski eksperimentalni fiziki, ki so se ga udeležili znanstveniki iz Avstrije. Jugoslavije. Madžarske in Italije. Odkritje spomenika padlim vaščanom mogočna manifestacija proti fašizmu (Nadaljevanje s 1. strani) majo, da bodo postavili spomenik svojim padlim, ker tudi na ta način poudarjamo svojo odločnost v boju proti fašizmu, za mir in bratstvo med narodi, za spoštovanje naših narodnostnih pravic, za kar so padli najboljši sinovi našega naroda. Arturo Calabria je v svojem govoru najprej poudaril, da spomeniki niso samo oddolžitev padlim, ampak nas morajo vedno opozarjati, da ne smemo opustiti boja za ideale, za katere so borci padli. Odkritje spomenika v Gabrovcu, je še dejal, sovpada v dneve odločnih izbir ne samo pri nas. Iztrebiti je treba in zatreti do korenin fašizem, razkrinkati in kaznovati krivce hudih zločinov in tiste kroge, ki jih navdihujejo ter gmotno podpirajo. Privrženost idealom odporništva pa se izkaže v javnem življenju, z reformami, z reševanjem perečih vprašanj, z uve- ljavljanjem določb ustave. Vladimir Kenda je svoj govor začel s svojim osebnim hvaležnim spominom na kraške borce, aktiviste in kurirke, ker je po dolgih letih ječe prav na Krasu stopil v partizanske vrste. Izrekel je priznanje in pohvalo domačinom, ki so postavili spomenik, ki ne sme biti le mrtev kamen, ampak v naših srcih. Bivši borci in antifašisti, je poudaril, niso odšli v pokoj, skupno z mladimi generacijami nada-Ijujejo boj, zaradi fašistične nevarnosti in mednarodne povezave naprednejših sil. Naš slovenski živelj je obstal na tej zemlji, ker je bil odločno antifašistično razpoložen, ker se je upiral potujčevanju, ker je bil del velike antifašistične fronte. Naša narodna usoda je tesno povezana z obstojem demokracije. Vsakršen premik na desno pomeni za nas okrnitev naših narodnostnih pravic. Zato moramo nastopati složni in brez oklevanja ter zadati zadnji udarec fašizmu - naše- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 NA OBČNEM ZBORU TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV Predsednik Modiano o gospodarskih gibanjih v Itaiiji in v naši deželi Razvrednotenje lire negativno vpliva na domači trg zaposlili več Jugoslovanov - Odbornik Stopper o - Gradbeniki bi radi deželnem načrtovanju V glavni dvorani trgovinske zbornice je bil sinoči redni letni občni zbor Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Na skupščini, ki se je je udeležilo večje število industrijskih podjetnikov, predstavnikov oblasti, sindikalnih organizacij, poslovnih ter političnih krogov, je predsednik dr. M. Modiano podal daljše poročilo o gibanju gospodarskih tokov v Italiji in pri nas v preteklem letu. Dr. Modiano je predvsem poudaril nevarnost, ki jo predstavlja razvrednotenje italijanske valute. Pri tem je opozoril na sklep italijanske vlade, da se glede monetarnih vprašanj umakne od svojih partneric v Evropski gospodarski skupnosti. Govornik je dejal, da je ta poteza sicer koristila italijanskemu gospodarstvu, saj je njegova konkurenčna moč na tujih tržiščih v zadnjem času narastla, znotraj državnih meja pa je razvrednotenje lire odprla vrsto drugih vpra-Š&hjp ki'Jih Uspeh2na tujih tržiščih najbrž ne more odtehtati. Glede razvoja industrijskih dejavnosti v tržaški pokrajini, je predsednik Modiano naglasil, da se obseg zaposlenosti stalno dviga in da UiiiiiiHiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii SOCIALISTIČNI PREDSTAVNIK flCHILLI 0 STANOVANJSKI REFORMI Predsednik vsedržavnega sveta Zaecagninž je včeraj otvoril volilno kampanjo KD Amendoia zaposlen v Rimu z važno parlamentarno razpravo, zato bo na današnjem zborovanju KPI govoril Cuffaro - Odobritev volilnega programa Slovenske skupnosti Tržaška KD je sinoči pričela volilno kampanjo z govorom predsednika vsedržavnega sveta posl. Benigna Zaccagninija, ki je sedanji italijanski politični značaj označil za zelo zapleten. Nadaljeval je, da je značilno, da obstajajo v družbi močne sile napredka ko v Italiji poteka važen boj za preosnovo, o katerem pričajo nova stališča, ki jih sprejemajo osnovne politične sile. Kot sestavni del teh političnih sil je Zaccagnini navedel sindikate, za katere je dejal, da so opustili sektaške in partikularne poglede in da bistveno prispevajo k splošnemu razvoju. Po drugi strani so krajevne uprave sestaven del tega razvoja in so pripravljene prispevati k preosnovi v državi. Pa tudi gospodarske sile, vsaj najnaprednejše med njimi, sedaj ne gledajo več na razvoj države samo iz vidika lastnega interesa in dobička. Zaccagnini je nadaljeval, da je potrebna večja stabilnost, za kar so odgovorne politične sile in med njimi v prvi vrsti KD, ki se morajo italijanskemu ljudstvu predstaviti z jasnim obrazom in ki se morajo prilagoditi novim potrebam družbe. Pri tem morajo potrditi bistvene vrednote demokratične ljudske in protifašistične stranke. Govornik je nadaljeval, da je bila KD stranka, ki je jamčila svobodo in človeško vrednost proti barbarskim načelom, ki jih je zagovarjal fašizem in ki jih ponovno zagovarja neofašizem. Zaradi tega tudi žali čustva Italijanov, ko stari in novi fašisti skušajo izkoriščati vrednote domovine, ki so jih sami izdali s svojim režimom. Predsednika vsedržavnega sveta Zaccagninija je predstavil pokrajinski tajnik Coloni, ki je predvsem govoril o stabilnosti levosredinske deželne uprave in v tej zvezi polemiziral s stališči KPI. V kinematografu Moderno je bil včeraj popoldne shod PSI, na ka terem sta govorila občinski svetovalec in kindidat za deželni svet Gianni Giuricin in podpredsednik socialistične parlamentarne skupine Michele Achilli. Giuricin se je v svojem uvodnem posegu predvsem dotaknil živih in perečih gospodarskih in socialnih problemov naše dežele in Trsta še posebej. Medtem ko je razčlenil delo in iz- kušnje socialistov tako v levosredinski koaliciji na vladni ravni kot na ravni deželne uprave, je poudaril, da bodoča deželna politična ureditev ne sme podedovati napak, ki jih je naše prebivalstvo žal zaznalo v dosedanji mandatni dobi. Bolj omejeno, zato pa nič manj pomembno tematiko je obravnaval v svojem posegu, ki ga je izpo-popolnil z živahno javno razpravo, Achilli. Govoril je o vprašanju stanovanjske reforme v Italiji in zakonu 865 za ljudske gradnje, pri čemer je poudaril, da vprašanje ni zgolj tehničnega značaja temveč predvsem političnega in razrednega. Obenem se je navezal na gospodarsko krizo v državi ter na splošno draginjo, ki nujno vpliva tudi na porast stanovanjskih najemnin. Glede reforme same je dejal, da bi se morala dotakniti tako vprašanja nadzorstva nad cenami gradbenega materiala kot vprašanja kreditne politike. Ko je nato ostro kritiziral sedanjo desnosredinsko vlado, ki zaustavlja vsakršen družbeno - gospodarski napredek z namenom, da bi zaustavila razvoj delavskega gibanja, je poudaril, da se morajo velike delavske množice mobilizirati ne le za dosego reform temveč tudi za njihovo dejansko izvajanje. Tržaška federacija KPI je včeraj sporočila, da danes ne bo prispel v Trst posl. Amendoia, ki bi moral govoriti na zborovanju na Trgu Goldoni. Federacija sporoča, da bo ostal v Rimu, kjer je v parlamentu pomembna bitka, zaradi katere morajo biti prisotni vsi poslanci. Vendar pa bo zborovanje na Trgu Goldoni ob 18. uri vseeno: govoril bo deželni tajnik in kandidat za deželni svet Cuffaro, predsedoval bo sen. Vidali, v slovenščini pa bo govoril Miloš Budin. Sinoči se je v Gorici sestal tržaško - goriški koordinacijski odbor predstavnikov Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze, ki je razpravljal in odobril skupni program za prihodnje volitve. Obe politični organizaciji se predstavljata na volitvah s skupnim znakom, ki za razliko od prejš- njih let na gornjem mestu nosi napis Slovenska skupnost ter spodaj Unione slovena (prej je bilo obratno) ter tradicionalno lipovo vejico. Kandidatni listi v Trstu in v Gorici sta različni in prilagojeni krajevnim razmeram, obema pa načeluje dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Ravnateljica glasila PLI «Tribu-na» Beatrice Rangoni Machiavelli je danes govorila v Trstu o reformi družinskega prava. Govornico je predstavil deželni tajnik PLI Sergio Trauner. Dr. Rangoni - Machiavelli ie govorila o novem zakonskem predlogu, ki so ga sesta- smo dosegli nad 40.000 zaposlenih samo v industrijskih dejavnostih (vseh zaposlenih na Tržaškem je danes okrog 94.000), tako da se čedalje bolj čuti pomanjkanje delovne sile. V tržaški industriji, je poudaril govornik, smo torej že dosegli polno zaposlenost, žal pa je opaziti, da se dejavnosti v zvezi s pomorstvom in ladjeuelstvom nikakor ne morejo opomoči, čeprav so za to v Trstu dane ugodne možnosti. Govornik je zaključil svoja izvajanja z željo, naj bi osrednje oblasti prepustile tržaškim obratom opremo vsaj dela novih ladij (po vladnih načrtih naj bi jih zgradili 30), ki bodo v prihodnjih letih zamenjale stara, predvsem potniška plovila. Predsednik trgovinske zbornice Caidassi je tudi načel vprašanje italijanske valute in naglasil, da je trdnost lire pogoj za gospodarski uspeh tako v vsedržavnem kakor tudi-v- deželnem in krajevnem merilu. Najavil je nova prizadevanja trgovinske zbornice za sodobno odpremo pristanišča, pri tem pa poudaril,'da je.emporlalna vloga!Trsta drugorazrednega značaja,' medtem ko je treba za glavni steber domačega gospodarstva imeti predvsem industrijo. Predsednik združenja gradbenih industrijcev Riccesi je v krajšem posegu obravnaval pomanjkanje delovne sile v gradbeništvu in ponovil zahtevo, naj bi se gradbenim industrijcem dovolilo, da se v večji meri kot doslej poslužujejo delovne sile iz Jugoslavije. Podpredsednik deželnega združenja industrijcev ing. Bertoli je omenil tri vprašanja: deželni urbanistični načrt, ki prinaša prehude omejitve, petletni razvojni načrt, ki se preveč zanaša na finančno pomoč iz državnih blagajn in deželni zakon štev. 25, ki določa prispevke za industrijske pobude in ki bi ga bilo treba po mnenju industrijcev nekoliko spremeniti. Po Krajšem nastopu tržaškega podžupana Lonze, ki je med drugim napovedal za prihodnjo jesen mednarodno srečanje o naložbah v obmejnem pasu v sodelovanju z Avstrijo, Nemčijo in Švico, je deželni odbornik za načrtovanje Stopper v rahli polemiki z Modianom očital italijanski in krajevni industriji, da se ni znala modernizirati in da je še pred kratkim izkoriščala položajsko rento nizkih plač zaposlenih delavcev. Glede gospodarskega stanja v naši deželi je od- Urnik trgovin za bližnje praznike Zveza trgovcev je objavila urnike raznih trgovin za bližnje praznike: Jutri, 30. maja: vse trgovine bodo odprte tudi v popoldanskih u-rah in bodo obenem lahko odprte še pol ure dlje kot po navadi. Pekarne in mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ure ter od 17. do 19.30. Četrtek, 31. maja (Vnebohod): vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure ter pekarn, ki bodo od prte od 7.30 do 12. ure. Petek, 1. junija: v veljavi bo običajen urnik z možnostjo, da trgovine lahko zaprejo ob 21. uri. Pekarne in mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ure ter od 17. do 19.30. Sobota, 2. junija (praznik pv^like): vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in mlekarn, ki bodo odprte od 7.” do 12. ure. Ponedeljek, 4. junija: začetek poletnega urnika vseh trgovin. ^‘Te- mu zakletemu sovražniku. Pri tem je Kenda tudi opozoril na nujnost okrepitve partizanskega združenja ter poudaril zahtevo, da vlada čim-prej sprejme sklep o ponovnem odprtju roka za priznanje statusa partizanskega borca. Prodoren uspeh SAG v Kočevju V soboto se je v Kočevju zaključilo 16. srečanje nepoklicnih gledališč Slovenije, katerega se je, to pot že drugič, udeležilo tudi Slovensko amatersko gledališče v Trstu. Mladi tržaški gledališčniki[ so pred nabito polno dvorano Šeškovega doma (vstopnice so razprodali že dva dni prej) predstavili Javorško-vo jarso v treh delih «Povečevalno steklo», s katero so dosegli tako pri občinstvu kot pri kritiki prodoren uspeh, saj so tržaško predstavo neuradno kvalificirali (srečanje ni tekmovalnega značaja) kot drugo najboljšo uprizoritev letošnjega srečanja v Kočevju. Vrh tega pa je žirija republiškega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije zadnji dan srečanja podelila tržaškemu SAG še eno priznanje: vodstvu Prešernovega gledališča v Kranju je predlagala, naj bi za prihodnji teden slovenske dramatike v Kranju povabilo Slovensko amatersko gledališče iz Trsta s predstavo farse Jožeta Jar vorška «Povečevalno steklo», s katero bi tržaško gledališče uradno zastopalo slovenski gledališki amaterizem. Žirija ZGSS je nadalje izbrala še druge amaterske gledališke predstave, ki bodo zastopale slovenski amaterizem na posameznih prireditvah. Tako se bo jeseniško gledališče Tone Čufar predstavilo na Festivalu jugoslovanskih amaterjev v Trebinju s predstavo dela P- H. L aivrenca «Snaha», ki velja nesporno za vrh letošnjega kočevskega srečanja. Na Večerih bratstva v Prizrenu bo nastopilo Prešernovo gledališče iz Kranja z Ja-vorškovo farso «Dežela gasilcev». Na gostovanje v zamejstvo bo žirija ZGSS poslala gledališko skupino PD Zarja Trbovlje z «Delavnico oblakova Miha Remca ter gledališko skupino DPD Svobode Mežica-Pre-valje s predstavo «Golobje miru» Miloša Mikelna, Prva skupina bo gostovala na Koroškem, druga pa na Tržaškem. Končno je ista žirija izbrala še tri gledališke skupine iz Hotinje vasi. Brežic in Podnarta, ki bodo gostovale po nerazvitih področjih Slovenije. S tem v zvezi naj omenimo še to. da so bile v teh odločitvah upoštevane tudi predstave s področnih srečanj gledaliških skupin in pa posamezne prijavljene predstave, na katerih je bil izbran repertoar sklepnega srečanja v. Kočevju. Več o M- STSŠflnju gledaliških skupin Slovenije v Kočevju bomo pisali v naši nedeljski številki. iiiiumiiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiuiimfitniiiiiiimiiirimnmifiiiiiiimiHiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiM DANES PO VSEJ DRŽAVI vili liberalci in ki odgovarja globo-1 bornik izrazil optimistično gledanje deželne uprave, pri tem pa je tudi branil oba načrta, urbanističnega in razvojnega. kim spremembam, do katerih je prišlo v družbi, ki se pretvarja v industrijsko družbo. HlllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUiUllllllllllUIlllIIINllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIII NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA GIUSEPPE DE GIOIA VČERAJ ZAPRISEGEL Dr. Berzanti in prof. Ribezzi po-častila spomin odbornika Dulcija Včeraj se je sestal deželni svet. Na dnevnem redu je bila ena sama točka, in sicer podelitev prostega mesta deželnega svetovalca za preminulim odbornikom za industrijo in trgovino prof. G. Dulcijem. Odbor za volitve, ki mu v deželnem svetu načeluje svetovalec T. Metus (KD), je sestavil poročilo o tem vprašanju in ugotovil, da je bil prvi neizvoljeni kandidat na listi PSDI, kateri je pripadal tudi pokojni Dulci, Giuseppe De Gioia. Odbor je nadalje ugotovil, da za imenovanje De Gioie na mesto deželnega svetovalca ni nobenega pridržka. Predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi je po ustreznem glasovanju uradno proglasil De Gioio za novega deželnega svetovalca, nakar je tajnik poklical novoimenovanega člana skupščine v dvorano. De Gioia je prebral običajno zaprisego, s katero je obljubil zvestobo državnim in deželndim insti- tucijam. S tem se je seja zaključila in svetovalci so se razšli. Pred tem sta predsednika deželnega odbora Berzanti in predsednik deželnega sveta Ribezzi počastila spomin pokojnega obornika Dulcija. Dr. Berzanti je omenil, da si je še nekaj dni pred Dulcijevo smrtjo ogledal z njim področje v Grade-žu, kjer bo vzrastla nova kongresna palača. Čeprav je bolehal na srcu, je bil Dulci takrat še posebno živahen in nič ni dalo slutiti, da bo treba tako kmalu žalovati za aktivnim članom deželne vlade, ki je od vsega začetka zastavil vse sile, da bi Furlanija - Julijska krajina postala čedalje krepkejša in čedalje STAVKA OSEBJA TRGOVIN IN GOSTINSKIH OBRATOV Ob 9. uri na Goldonijevem trgu zborovanje, nato sprevod po ulicah Tudi sindikalni spor za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev trgovinske stroke se zaradi trmastega vztrajanja delodajalcev zavlačuje preko vsake mere. Prejšnji teden so pogajanja spet prekinili zaradi nepopustljivosti gospodarjev, kljub temu, da so sindikalne organizacije postavile zgolj take zahteve, ki naj bi v bodoče približale uslužbence trgovin dostojnejšim pogojem, kakršne uživajo že njihovi delovni kolegi v drugih gospodarskih vejah. Ker pa se je spor zaostril, so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL sklenile izvesti še eno vsedržavno stavko v tem sektorju. Stavka bo danes, ko ne bodo prišli na delo trgovski pomočniki, uradniki in blagajničarji vseh večjih trgovin z jestvinami, tekstilom in gospodarskimi pripomočki. Stavki uslužbencev trgovinske stroke se pridružujejo, prav tako na vsedržavni ravni, uslužbenci javnih gostinskih obratov. Stavko so oklicali v znak protesta, ker delodajalska zveza FIPE noče podpisati sicer že dogovorjene delovne pogodbe. Pogodbo, ali točneje, sporazum med delegacijama gospodarjev in uslužbencev, so podpisali že 16. aprila letos na sedežu ministrstva za delo v Rimu. Federacija lastnikov javnih lokalov pa je pozneje spremenila mnenje in postavila na glavo sklep njene delegacije na sindikalnih pogajanjih. Njeni predstavniki zahtevajo, naj bi se dogovarjanje nadaljevalo, medtem ko sindikalne organizacije zahtevajo spoštovanje podpisanega sporazuma. Na poziv strokovnih organizacij CGIL, CISL in UIL bodo torej danes stavkali vsi uslužbenci trgovinske stroke in osebje javnih lokalov. Ob devetih zjutraj bo na Goldonijevem trgu zborovanje stavkajočih, katerim bo spregovoril predstavnik osrednje sindikalne federacije Giuseppe Bonello. Po zborovanju se bodo trgovski in gostinski uslužbenci podali v sprevodu po mestnih ulicah, da s tem opozorijo nase javno mnenje. Naj omenimo še, da so delodajalske organizacije pozvale preko določenega tiska, k oojkotu stavke. Med navedenimi razlogi je tudi ta, da morajo pač trgovine «ostati popolnejša dežela. Prof. Ribezzi je nato orisal lik1 odprte-*, ker bi prebivalstvo v oas-pokojnega Dulcija, kakršnega je po- ‘ znal deželni svet, to je kot politika in upravljavca, ki se je odlikoval po svoji resnosti, strpnosti in spoštovanju do drugih osebnosti in idej. ten, ko gre za sindikalni boj osebja. Trgovine bi lahko bile odprte, kot vedno, če bi gospodarji pristali na podpis nove delovne pogodbe in sprejeli torej pogajanja, ki so jih sami prekinili. Delavci torej ne nosijo nobene odgovornosti za morebitne nevšečnosti. Razumljivo je tudi, da v mestu bodo tudi odprte trgovine. To so pač obrati malih trgovcev, v katerih so zaposleni le njihovi družinski člani ali v katerih delajo trgovci sami. Prav njih pa se boje gospodarji velikih magazinov, ki skušajo na tak nač n organizirati stavkokaštvo. Sindikalni predstavniki opozarjajo prizadete, da je tudi od strnjenosti stavkovnega gibanja odvisno, če bodo gospodarji klonili prej ali če se bo spor še zavlekel v nedogled. Sindikalna zborovanja na slovenskih šolah Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo sindikalna zborovanja za nižje srednje šole danes po 4. šolski uri. Nižje srednje šole «Igo Gruden», «Fran Levstik* in Sv. Križ se bodo sestale na proseški srednji šoli, o-stale nižje srednje šole «Fran Erjavec*. «Sv. Ciril in Metod*, «1-van Cankar*, «Srečko Kosovel*, »Simon Gregorčič* ter strokovna šola pa se bodo sestale na svojih sedežih. Sindikalna zborovanja učiteljstva bodo tudi danes po 2. učni uri na šolah, kjer so posamezna didaktična ravnateljstva Na zborovanjih bo šolsko osebje razpravljale o sporazumu med sindikalnimi organizacijami in vlado. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Poslovilna predstava slovenske igralke Nade Gabrijelčičeve FEDERICO G. LORCA DOM BERNARDE A1BE drama v 3 dejanjih (dveh delih) režija: Jože Babič scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek Razpored predstav glej pod rubriko «gledališča». Tržaški partizanski pevski zbor 2. junija 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 PARTIZANSKI MITING SODELUJE INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Recitator Scena Dirigent JULIJ GUŠTIN JOŽE CESAR OSKAR KJUDER Prodaja vstopnic 2 uri pred začetkom koncerta pri blagajni. Slovenski klub priredi danes ob 20.30 predavanje SREČKO VILHAR BOJI KMETOV V SLOVENSKI ISTRI Na zanimiv predavanje o še malo znanem poglavju iz zgodovine kmečkih puntov vljudno vabljeni člani in prijatelji. PD PROSEK — KONTOVEL GLASBENA MATICA V četrtek, 31. maja 1973 ob 18.30 v dvorani Prosvetnega društva na Proseku (Soščeva hiša) NASTOP goj’encev glasben« šole Solisti: klavir, violončelo, klarinet, kitara in harmonikarski ansambel. Vljudno vabljeni! Vstop prost! Razstave protnem primeru ostal:, brez prepotrebnih izdelkov in hrane, tuji kupci pa brez zaželjeriega blaga. Sindikalisti pa so, nasprotno, ugo- sednik deželnega odbora Berzanti tovili, da je ta poziv brezpredme-1 in podpredsednik skupščine Pittoni. «Stari» svetovalci se poslavljajo Predsednik deželnega sveta Ribezzi se je včeraj srečal s svetovalci. ki so ob zaključku mandatne dobe razpregli in ki ne kandidirajo za tretjo mandatno dobo. To so Dodpredsednik Pellegrini (KPI), Colautti (KD), De Biasio (KD), Di Caporiacco (Furlansko gibanje). Morpurgo (PLI), Ramani (KD) in Zanin (KD), Ribezzi se jim je zahvalil za sodelovanje in jim poklonil umetniško publikacijo. Srečanja sta se udeležila tudi pred- V občinski, galeriji na Trga Linila razstavlja tržaška slikarka Anna Maria Vittes. V galeriji Rossoni razstavlja do 30. tm. slikar Carlo Mazzoleni. V razstavnih prostorih v foyerju balkona v Kulturnem domu v Trstu je odprta razstava risb, ki so jih izdelali otroci na tržaških in goriških osnovnih šolah v okviru rubrik »Poslušajmo in rišimo* ter «Rišimo skupaj*. Rubriki sta sestavni del radijskih oddaj «Radio za šole*. Razstava bo odprta do konca meseca. V galeriji «Forum» v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih del sloven-si i slikar Andrej Jemec. V Tržaški knjigami razstavlja do konca maja novejša olja — akte, pejsaže in tihožitja Robert Rozman Vljudno vabljeni. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je odprla razstavo svojih del slikarka Otty Stock. Včeraj-danes Danes, TOREK, 29. maja MAJDA Sonce vzide ob 4.21 in zatone ob 19.44 — Dolžina dneva 15.23 — Luna vzide ob 2.02 in zatone ob 16.42. Jutri, SREDA, 30. maja MILICA Vreme včeraj: najvisja temperatura 23,4 stopinje, najnižja 1.6,1, ob 19. uri 21,2 stopinje, zračni pritisk 1017 mb. stanoviten, veter 3 km na uro vzhodni, >']aga 66-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 28. maja 1973 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 69-letna Iolanda lob por. Rescigno, 75-letna Italia Pa-squalis vd. Parovel, 62-letni Fauste Lazzari, 70-letna Maria Trevisan por. Manente, 84-letna Ida Desch-rnann vd. Generutti, 68-letni Isido-ro Vecchet, 86-letna Maria Pacor vd. Angelini. 62-letna Gigliola Del-Tangolo por. Gentile 65-letni Gio-vanni Lazar, 81-letna Gloria Rado-slovich vd. Carrara, 84-Ietni Giuseppe Calabi, 69-letni Gino Quaiat, 74-letni Attilio Vidali in 79-letni Arturo Baxa. Gledališča KULTURNI DOM Danes, G. Lorca «Dom Bernarde Albe* ^ Danes, ob 16. uri — abonma G, H in J; v sredo, 30. t.m. 20.30 - abonma red D-mladmsB sredo in red E—mladinski v ce r V četrtek, 31. t.m. ob 16. ®n Pregelj - M. Mejak »Tolminci*. Prodaja vstopnic vsak delaviu 12. do 14. ure ter eno uro pred P četkom predstav; ob nedeljah in znikih eno uro pred pričetkom Pr stav pri blagajni Kulturnega (tel. 734265). doma SSG Trstu Stalno slovensko gledališče v _ gostuje danes ob 20. uri v E°ce j s predstavo Vojmila Rabadana * dar se ženski jezik ne suče*. VERDI V torek ob 21. uri bo recital P** nista Claudia Arraua, ki se bo stavil z dvema sonatama Beet o in s sonato Franza Liszta. Eoncer, za red A. Od jutri bodo pri t liski blagajni (tel. 31-948) na razi™-lago vstopnice. VERDI Drevi ob 21. uri koncert slavn* čilskega pianista Claudia Arraua. Kino La Cappella Underground P® e danes ob 21.15 premiero: * p g. ' re ii cerchio* (Kitores, ,wer, tra Bacsoja. Igrajo Sandor Kati Lendvai. Film je v 1 ščirn. . fjjifl. Nazionale 16.00 «11 boss*. Barvni Igra Richard Conte. Pr6P° mladini pod 18. letom. . , ugj. Excelsior 16.00 «La gang dei man*. Barvni film. Detektivka. Grattacielo 16.30 «Si puo es, narv-bastardi delTispettore Cliff-* na detektivka. Ivan Rassimov. phanie Beachem. .. col- Fenice 16.00 «H furore dellaJgra pisce ancora*. Barvni f®®1. Bruce Lee. ' bisere*« Eden 16.00-22.15 «11 fasemo Q‘ ^ della borghesia*. Režiser Bunuel. Barvni film. Barvi® Ritz 16.30 «Sezione narcotici*- ^ /J-film. Barbara Parkins, Pa n len, Alexander Knox. PreP°v mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Malizia». Laura Antonelli, Lilla 1 jetom. Prepovedano mladini pod • ucCjde Capitol 16.30 «La dama rossa .0 sette volte*. Barbara “0p,.epove Ugo Pagliai. Barvni film-dano mladini pod 14. let0 bgpte*-Cristallo 16.45-22.00 «B s#enTf Barvni film, Jul Brynner. Fonda, Dirk Bogarda ,ei sen- Filodrammatico 16.30 «Lisoprep°ve’ si perduti*. Barvni film-dano mladini pod 18. ^h-^nica*-Moderno 16.30 «Arancia Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. «jj fa- Vittorio Veneto 15.30—21 •“ Ca; drino*. Marlon Brando, gapita stellano, Robert DuvaU-film. . , , rbuin*- Abbazia 16.00 «La via Lino Barvni film. Brigitte Bardot-Ventura. pott®*' Astra 16.30 «Brivido nella sira io.,n; ^ , ysvv~ Barvni film. Clint EasW<*J°h vedano mladini pod 14- opera" Ideale 16.00 «Asso di PlCC_Qrge Ar' zione controspionaggk»-dison, Lena von Martens-^ e Impero 16.30 «Spruzza, špara*. Zabavni barvni Izleti bve^ Pokrajinski odbor AIlr ^ odb°°_ izletnike na otok Krk, a ^ avto v soboto, 2. junija ob ■ ,jrst, za busom iz Foro Ulpiano do®13 Opčine pa izpred prosi*0, ob 15. uri. Vse prijavi* avt°bu da dvignejo listek za s ^ tor*13 sa na kraju vpisovanj3 ke z zlasti z gospodarskega Vidina’ je Forni načel vprašanje or-^aske enotnosti med sindikalnimi or8anlzacijami. Federativni jaj Pe zadostuje, je pri tem de-e„ ,Forni, treba je doseči pravo , *°st, tisto enotnost, ki jo de-]a,. 1 sveti in vse kategorije de-eey že izvajajo na bazi. . a®m so delegati odobrili končno 5. pokrajinskega kon-^ kateri osvajajo predloge gt azPravo v 8. vsedržavnem kon-bpji?u CGIL, ki bo v Bariju. Odobri.. so tudi uvodno poročilo do-aiega tajnika Livia Saranza lasti naglasili vprašanje druž- >«jo Hi in gospodarskega preporo-lij|j ase6a mesta, njenega ladjedelnic a' Pristanišča, industrije in po-rstva. >eno so še izvolili 47 članov 8 j6fa pokrajinskega vodstva in kone eSatov, ki se bodo udeležili ngresa v Bariju. \ Štivanu omejiti hitrost na 50 km v čietn2Vezi s ponavljajočimi se pro-P*) nesrečami na področju ^žkoč Vanom ‘n Devinom, kjer o-toVo^a Promet predvsem vožnja sla^akov bližnje papirnice, je po-totfg . Škerk vprašal ministra za zadeve in za promet, ali krr/Irila ne zdi primemo, da na b° (,aC^nern odseku omejita brzi-Drifo^ ** kilometrov na uro. V tem , TPVAvi, TO*-«.. 1.; primorskih in zamejskih planinskih društev, ki so se zbrali ob planinskem zavetišču Abram pod vrhom Nanosa. Govorniki — predsednik vipavskega planinskega društva Drago Lukin, predsednik meddruštvenega odbora za Primorsko Janko Fili in predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik so v svojih nagovorih poudarili, kako pomembno je planinstvo za rekreacijo delovnega človeka, zlasti v današnjem času tehnike in motorizacije. V Sloveniji je 120 planinskih društev z nad 80 tisoč člani, od tega je polovico pionirjev in mladincev. V kulturnem delu programa so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora iz Ajdovščine, ajdovski gimnazijci in dva instrumentalna ansambla. ♦ tete čez nedeljo je kolektiv koprske Luke proslavil 16-letnico obstoja podjetja. Ob tej priložnosti so organizirali množični izlet v Vanganel ter •nagradili najzaslužnejše člane kolektiva. Kcpnka iuua je napravila v šestnajstih letih ogromen napredek. V začetku so imeli 24 zaposlenih, danes jih je že blizu 1500. Odkar je prva ladja pripeljala tovor v koprsko pristanišče, se je promet povečal od 50 tisoč na dva milijona ton, objekti luke pa so zgrajeni na področju 120 hektarjev. Kijub tem uspehom pa so šele na pol poti. če bo šlo vse po načrtih, bo znašal promet v luki leta 1985 že i2 milijonov ton. * * * Skupina sindikalnih voditeljev iz Beljaka je čez nedeljo obiskala slovensko obalo. Najprej so si ogledali Luko in izolski Delamaris, nato pa so odpotovali še v Portorož in v škocjanske jame. Obisk sta pripravila sindikalna sveta Jesenic in Kopra. kMMsov va ,jr, r®zervatov, ki jih predvidela l^avbi zakon 442 iz dne 1. juni-V s Dot vY tem je dokaz, je rečeno Sklada, kakšno zani-HVolVlada med prebivalstvom za Jlv° rešitev tega vprašanja. °^°žiu ztlano’ so na deželni ravni 0aiet]jp razpravo glede izvajanja ega zakona. Zasluge za to s4 sklad n°S’ *ud' sekcija Svetovne-atave ?.z? varstvo in ohranitev "Jkteif . je imela predloženi os-ezelnega zakona za povsem *“a Za | 1Vega ter celo škodljive-0 U Ji^ke skupnosti, oriiabv d rezervatih bo v novi j vorani d,°k' deželne uprave spet h H’, u° se bo deželna sekci-,°Vj (i v bodoče zavzemala, da bo ^Vai eJni zakonski osnutek upoš-aJbolj stroge znanstvene daje komercialne sekcije, to je od-1 jemu namenu nov otroški vrtec za daje, ki pridejo v poštev za izme-j otroke slovenske in italijanske narod-njavo ali za prodajo v tujino. Sku paj bo v Portorožu na sporedu 137 oddaj. V nacionalnem programu se bo zvrstilo 60 oddaj (od tega 38 premiernih in kar 39 v barvah). Komercialna sekcija bo predvajala 41 oddaj, medtem ko bo športnih in turističnih oddaj 36 iz petnajstih držav. V žiriji nacionalnih oddaj je 12 uglednih kulturnih in javnih delavcev iz vseh jugoslovanskih republik. Slovenijo zastopata Drago Se-liger in Dagmar Šuster. Žirija mednarodnega festivala športnih in turističnih TV oddaj šteje 8 članov iz raznih evropskih držav. Jugoslavijo zastopajo Miro Cerar, Vicko Lukič in Sergije Lukač, Italijo pa Enzo Cagnato. Kot vsako leto bodo tudi tokrat nagradili najboljše avtorje, režiserje, tehnike in druge. Primorski planinci so se v nedeljo zbrali na Nanosu in proslavili 80-letnico Planinske zveze Slovenije. Prisotnih je bilo nad 1000 planincev nosti. Sprejel bo 160 predšolskih o-trok in 24 dojenčkov. S tem objektom je bil rešen eden izmed najbolj perečih problemov v mestu, čeprav vsem materam še ne bo mogoče ugoditi. I o se bo zgodilo v bližnji prihodnosti, saj načrt za razširitev vrt ca, ki bo lahko sprejel okrog 500 otrok, že delaio. risrati pripravljajo ureditev več otroških igrišč. Novi o-troški vrtec je sad prizadevanj vsega Pirana, saj so zanj prispevali poieg občinske skupščine tudi podjetja. organizacije in posamezniki. * * # Vse kaže. da bodo že letos v novembru začeli s pripravljalnimi deli z8 izgradnjo nove obalne bolnišnice v Doli. Tako so sporočili na zadnji seji upravnega odbora sklada za izpadajo bolnišnice. Letos bodo nam-r»<: razpolagali z okrog 17 milijoni dinarjev, kar bi jim omogočilo začetek pripravljalnih del. Seveda za izgradnjo bolnišnice bodo potrebna še offiomna sredstva in se ekcija za .•i-jranje prispevkov še naprej intenzivno nadaljuje. L. O. >oste obiskali Ljubljano pr'dite tudi Velebl agovnico (pri Pošti — nasproti Hotela Slon) Ponuja se vam velika izbira MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE USNJENA GALANTERIJA in v samopostrežnem oddelku VSE VRSTE PIJAČ, DELIKATESNEGA BLAGA IN DRUGIH PREHRAMBNIH IZDELKOV SINOČI ZAPADEL ROK ZA VLAGANJE LIST V goriškem volilnem okrožju predloženih 10 kandidatnih list Zvrstile so se po naslednjem zaporedju: KPI, PSDI, PRI, MSI, PSI, KD, PLI, SS, Mov. Friuli, Indipendentisti . Rudi Pavšič najmlajši volivec v Gorici - Poslanec Giolitti je v nedeljo odprl volilno kampanjo PSI Sinoči ob 20. uri je potekel rok za vlaganje kandidatnih list goriške-ga volilnega okrožja za deželne volitve 17. in 18. junija. Skupno so predstavniki strank predložili deset kandidatnih list. Prvih šest list so predložili v petek, sedmo v soboto, osmo listo Slovenske skupnosti, pa je v nedeljo predložil dr. Damjan Paulin. Včeraj popoldne so zastopniki političnih skupin predložili še nadaljnji dve listi. Ob 15. uri je Vanda Otto-rago por. De Agostir.i predložila listo «Movimento Friulb s sedmimi kandidati. To gibanje se prvič pojavlja v goriškem volilnem okrožju. Ob 19.25 je prišel v pisarno goriškega sodišča Ermanno Susmel in predložil skupno kandidatno listo dveh gibanj: «Fogolar Furlan* in Gibanja za neodvisnost tržaškega ozemlja. Tudi na tej listi je sedem kandidatov. Potemtakem je razpored simbolov na glasovnici sledeč: KPI, PSDI, PRI, MSI, PSI na prvi strani glasovnice, KD, PLI, SS, Mov. Friuli, Indipendentisti na drugi strani glasovnice. Občinska uprava v Gorici že nekaj dni razdeljuje volilna potrdila. Doslej so jih razdelili približno polovico. Po zakonu imajo volilno pravico državljani, ki so na dan volitev, to se pravi 17. junija, dopolnili 21. leto starosti, če dopolnijo 21 let v ponedeljek, 18. junija, ko je drugi dan volitev, letos še ne bi imeli volilne pravice. Rudi Pavšič, član odbora Mladinskega krožka, ki bo dopolnil 21 let prvi dan volitev, je za svoj vstop med polnoletne prejel za nagrado volilno pravico. Poslužil se je bo na podlagi volilnega potrdila, ki mu ga je prejšnji, dan dostavil občinski odbornik. Nedvomno bo Rudi Pavšič, ki je tudi sodelavec našega lista, najmlajši volivec na Goriškem. V Verdijevem gledališču so v nedeljo zjutraj socialisti odprli svojo volilno kampanjo. Govoril je poslanec Antonio Giolitti, bivši minister za načrtovanje v vladah levega centra. Giolitti je svoj govor osredotočil na gospodarska vprašanja, ki tarejo državo. V prvih letošnjih mesecih ni bilo gospodarskega razvoja, je dejal Giolitti, Andreottijeva in Malagodije-va vlada je povzročila močno inflacijo. Lira je izgubila na zunanjih trgih skoro šestino svoje vrednosti. Zaradi tega je treba pomesti s tako vlado, ki ni zmožna upravljanja. Ta vlada se je tudi opirala na fašistične glasove, zaradi tega je tudi dopuščala, da se je fašistično gibanje razširilo. Prišlo je do krvavih atentatov, za katere so krivi fašisti. Sedanja vlada ne daja pritofašističnim množicam garancije, da bi se uspešno postavila po robu fašizmu. Tudi zaradi tega mora Andreotti s pozor-nice, je dejal Giolitti. Govornika je predstavil tajnik federacije PSI dr. Sergio Semola. Omenil je glavne točke dosedanjega delovanja dežele in socialistične zahteve za nadaljnje sodelovanje v deželnih vladah. Semola je tudi dejal, da pomeni obstoj Slovencev na Goriškem in v deželi važr.o vprašanje in da je treba probleme manjšine rešiti. Stopnjevati je treba politiko, ki so jo glede slovenske manjšine pričeli izvajati socialisti pred leti, ko so aktivno vključili Slovence v tukajšnje javno življenje. Sestanek o avtoportu v Dolini Aoste Jutri, v sredo ob 18. uri bodo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici predstavniki avtoporta v Dolini Aosta govorili o svojih izkušnjah. Povabila jih je občinska uprava, da bi omogočila našim upravnikom, strokovnjakom na tem področju, špediterjem in vsem, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki sodi v avtoport, čimbolj popoln pogled vanjo. Nekaj splošnih besed o tem, kaj je privedlo naše upravitelje, da so sklicali ta sestanek, smo zapisali prejšnji teden. Gre za razpravo o objektu, ki je edinstven v Evropi. Zgradili so ga pred dvema letoma, razprostira se na področju 120 tisoč kv. metrov in je sposoben od-premiti po 300 avtovlakov na dan, vendar so poglavitni infrastrukturni objekti zgrajeni tako, da bodo v bližnji prihodnosti služili prometu 1.000 avtovlakov. Na tem prostoru so združili carinske storitve, špedicijske hiše, delavnice, banke, hotel, restavracijo. supermarket in druge službe. Avtoport v Dolini Aosta, ki sprejema ves avtocestni promet predora pod Mont Blancom, ima vse tiste gospodarsko - trgovske značilnosti, kakršne bo imel goriški avtoport, okoli katerega naše javne oblasti in gospodarski operaterji že dolgo časa razpravljajo, da bi našli čimboljšo rešitev. Gostje bodo poslušalce seznanili z načinom izgradnje in upravljanja tega objekta, kar bo zelo koristen napotek pri gradnji goriškega avtoporta, kateremu namenjajo pomembno vlogo pri razvoju našega gospodarstva. • Jutri bo v Tržiču seja članov industrijskega konzorcija. Na seji bodo razpravljali o načrtu za podaljšanje doka v pristanišču Por- torosega za nadaljnjih 110 metrov. Za to bodo porabili 440 milijonov lir. ki jih je dala na razpolago deželna uprava. Ribijevi avtobusi za 2. junij Ribijevi avtobusi bodo v soboto, 2. junija vozili po skrčenem voznem redu. Iz Gorice v Gr a dež bodo vozili ob 8.15. ob 13.30, ob 19.30, iz Gradeža v Gorico pa ob 7.10, ob 12.15 in ob 18.15. Avtobus na progi Gorica — Gradišče bo odpotoval iz Gorice ob 8., ob 12.30, ob 15. in ob 19.00 uri, iz Gradišča pa ob 9., ob 13.30, ob 16. in ob 20.10. Na progi Gradež — Trst bo avtobus odpotoval iz Gradeža ob 6.30, ob 8., ob 13.30 in ob 18. uri, iz Trsta pa ob 8.15, ob 13. ob 17.45 in ob 19.20. Drugih voženj ne bo. TRIDNEVNI PRAZNIK ANPI NA PECI Bogat kulturni program in lepa udeležba občinstva Nastop združenega pevskega zbora iz Ronk in iz Dola-Poljan, domačega pevskega zbora, otroške folklore in recitatorjev iz Standreža Otroška folklorna skupina iz Rupe -med nastopom na Peči bila Ljudski praznik na Peči, ki ga je priredila sekcija ANPI za vasi Rupa, Peč, Gabrje, je lepo uspel. Vse dni PRISOSTVOVALI SO JI STARSI IN SORODNIKI Z zaključno prireditvijo v Dijaškem domu so gojenci pokazali pridobljeno znanje Proslava je bila v glavnem posvečena kmečkim puntom - Pred proslavo je ravnatelj Edmund Košuta imel roditeljski sestanek s starši gojencev Veliko staršev in sorodnikov gojencev se je zbralo v nedeljo popoldne v Dijaškem domu na Sve-togorski cesti, kjer sta bila najavljena najprej roditeljski sestanek, nato pa zaključna akademija gojencev. Ravnatelj zavoda Edmund Košuta je najprej seznanil starše z uspehi gojencev, z delovanjem v zavodu in z bodočo dejavnostjo. Ob 17. uri se je v veliki pritlični dvorani pričela akademija, ki so jo pripravili gojenci sami. Uvodno besedo je spregovorila Elijana Bensa. Povedala je, da je letošnje leto 'posvečeno 400-letnici velikega slovensko-hrvaškega kmečkega upora, prvega zares množičnega skupnega nastopa slovenskega in hrvaškega ljudstva proti tujim gospodarjem. Po uvodnih besedah se je pričel spored. Gojenci drugega razreda srednje šole so recitirali «Krona-nje v Zagrebu*. Voditelja hrvaškega punta Matijo Gubca so sramotno kronali na mestnem trgu v hrvaški prestolnici. V tej zborni recitaciji, so nastopili dijaki Silvan Devetak, Fabij Gergolet, Robert Ferfolja, Franko Bučinel, Vladimir Predan, Marko Zuanič in Mavricij Černič. Sledil je zabavnejši del sporeda. Tri srednješolke, Lučka Komjanc, Mirjam Gergolet in Mirjam Terpin, so igrale enodejanko »Poboljšana trmoglavka*. Spet so bile na vrsti pesmi o kmečkih puntarjih. Posamezne recitatorje je s spremno besedo med seboj povezovala Elijana Bensa. Gradnikove pesmi so recitirali Dolores Bensa, Sonja Legiša, Mirjam Gergolet, Elijana Bensa, Ana Bat-toia, Silvestra Marcolini in Lilijana Semolič, ki je recitirala pesem «Na goriškem gradu 1914», kjer so bili zaprti številni slovenski intelektualci, med njimi sam pesnik Alojzij Gradnik. Nastopili so nato tudi osnovnošolci, ki jih je v domu kar precej. Deležni so bili seveda največ ploskanja. Prav je, da tudi njih vse imenujemo: Miran Vižintin, David Klanjšček, Renco Bučinel, Elizabeta Marušič, Loredana Baranja, Robert Pisk, Lučana Predan, Lovrenc Devetak, Marko Komel, Tereza Predan, Renco Battoia, Zlatko Markič. Sledil je še šaljiv prizor «Za-morec*. v katerem so nastopili Robert Ferfolja, Mavricij Černič, Fabij Gergolet, Marko Zuanič in Franko Bučinel. Gledalci šo se seveda pošteno nasmejali. Sledila je še glasbena točka, v kateri so nastopili gojenci, ki obiskujejo tudi glasbeno šolo. Poslušali smo Mirana Čotarja, ki je igral klavir, Mirana Vižintina, ki je igral violino, Patricijo Stanič ki je zaigrala na kitaro. Kot gost je nastopil violinist Matej Venier. Gojenci so tako pokazali, da so se med letom posvečali tudi kulturnemu in prosvetnemu delovanju. Prireditev je bila le krona vsega njihovega delovanja. Podobno večjo prireditev so imeli pozimi ob priliki Prešernovega dne. Med letom pa so imeli vrsto drugih notranjih nastopov. Gojence Dijaškega doma, ki obiskujejo razne slovenske šole v mestu, bomo skupno z drugimi sošolci lahko poslušali tudi na zaključnih šolskih prireditvah. Starši so s prireditve odhajali zadovoljni, saj so še enkrat ugotovili, da vzgajajo v Dijaškem domu njihove otroke v pravem slovenskemu duhu. C Veliko uspeha je doživela fotografska razstava v Novi Gorici, kjer je razstavljal ločniški «Circo-lo fotografico Isontino*. Razstavo si je ogledalo nad 2.000 oseb. O Včeraj so v tržišlci ladjedelnici položili gredelj ladje, ki nosi štev. 4277. To je velika cisterna z 254 tisoč tonami in bo to dvojček pravkar odplule velike cisterne «Pri-marosa*. «Piccolo cine foruma bo jutri ob 2i. uri v Gregorčičevi dvorani predvajal tri kratkometražne filme in sicer «Maranao 66», »Bolivia 70» in «Spagna 36». Izvoljeno novo vodstvo sindikata CISL Giovanni Padovan in Aehille Co-lautti bosta zastopala posoško CISL na osrednjem kongresu sindikata CISL. Izvolili so ju delegati sedmega pokrajinskega kongresa CISL, ki je bil v soboto in v nedeljo v Gorici. Istočasno so delegati soglasno sprejeli Padovanovo poročilo, o katerem smo poročali v nedeljo. V tem poročilu se dosedanje vodstvo tega goriškega sindikata zavzema za čimhitrejšo sindikalno enotnost. V debato, ki je bila v nedeljo, je poseglo veliko delegatov. Poleg dveh delegatov na vsedržavni kongres so izvolili še delegate na deželni kongres in petnajst članov pokrajinskega odbora, katerim se bodo pridružili tudi tajniki posameznih strok. Iz mestne bolnišnice Zaradi kratkega stika pri električnih napravah je na križišču med Drevoredom 20. septembra in Ulico Pavia pričel goreti fiat 500. GO 50257, last Marije Juretič z Oslavja, Lenzuolo Bianco 5. Poklicali so takoj gasilce, ki so v pol uri pogasili požar. Škode bo približno za 100.000 lir. * * * Na cesti, ki iz Gorice pelje proti Števerjanu je v nedeljo prišlo do prometne nesreče, pri kateri se je ranil mladenič iz Trsta, ki se je s prijateljem peljal na motorju. Pri nekem ovinku je namreč voznik, Sergio Resinovich iz Trsta, izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel na tla. Pri padcu pa se je ponesrečil njegov prijatelj, delavec 17-letni Luciano Modugno iz Trsta, ki je sedel zadaj, in ki se bo v bol-n šnici zdravil nekaj dni zaradi u-darca v glavo. Na Verdijevem korzu se je ponesrečil 16-letni Lauro Padovan iz Drevoreda 20. septembra, ki bo ozdravel v nekaj dneh zaradi lažjih ran. V Romansu aretirali tri mladoletnike V Romansu so agenti kvesture aretirali tri mladoletnike, ki so oropali Ruggera Fornasirja iz Ro-mansa. 19- letni D. G., 19-letni I. B. in 17-letni P. C., vsi trije iz Gorice, so v nekem baru ustavili Fornasirja in se z njim nekaj časa pogovarjali ter skupno nekaj popili. Potem ko je mož plačal račun, so se vsi štirje namenili na cesto, kjer so mladeniči okradli moža za 5.000 lir. Ta je stvar sporočil kvesturi, ki je četrt ure pozneje aretirala mladeniča. Urnik trgovin za praznike Zaradi praznikov v tekočem tednu bodo trgovine spremenile urnik. V sredo, 30. maja bodo mesnice odprte tudi v popoldanskih urah; v četrtek, 31. maja bodo v jutranjih urah odprte samo mlekarne in pekarne; v petek, 1. junija bodo mesnice odprte tudi popoldne; v soboto, 2. junija bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte v jutranjih urah; v nedeljo, 3. junija bodo vse trgovine zaprte, razen dežurnih cvetličarn. Trgovine z oblačili in podobno bodo od 1. junija dalje, ko bo stopila v veljavo poletna ura, v popoldanskih urah imele odprto od i6. do 19.45. i ll- sslk Vzgojiteljica se po roditeljskem sestanku pogovarja z gojenko in njenimi sorodniki Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Davide Muscolin, Cri-stian Venturoli, Eriča Kusterle, Eli-sabetta Bressan, Ermanno Rusjan, Laura Guidobaldi, Gianluca Dezorz, Sabrina Cechich, Cinzia Cicigoi, Francesca Benotto. SMRTI: upokojenec 86-letni Giovanni Pribaz. OKLICI: univerzitetna študentka Maria Guglielmi in elektronski inženir Massimo Mamiacco, frizarka Anna Maria Bruna Alpino Tam-borra in uradnik Fabio Pace, natakarica Vittorina Devetak in šofer Guido Ruttar, uradnica Claudia Bombi in uradnik Silvano Ziani, delavka Elena Marchig in častnik Luigi Ziani, delavka Bruna Guer-ra in delavec Claudio Serplini, šivilja Maria Grazia Marione in natakar Dianisio Feresin, gospodinja Graziella Corrieri in mizar Giorgio Pighin. POROKE: delavka Ester Gentile in podčastnik vojske Primaldo Pa-iano. učiteljica Lidia Pirolo in u-radnik Antonio Luisa. 5 =S=_==sF ~= | Ul » a ^ I Peči, ki jo vodi Jožica Kovic je deležna prisrčnega aplavza so imeli na prireditvenem prostoru dosti obiskovalcev iz vseh krajev sovodenj ske občine, iz Gorice, s Krasa in iz Brd. Ponovno se je na tem prazniku pokazala protifašistična solidarnost naših ljudi, ki čutijo potrebo po srečanjih, po enotnih nastopih, po tovarištvu in medsebojni strpnosti, kakršne smo se naučili v časih težkih preizkušenj in nauka, da «enotni napredujemo, ločeni pa nazadujemo*. Oskar Malič, ki je vodil prireditev, nam je izrekel pohvalne besede do vseh sodelavcev, ki so dali vse od sebe, da bi praznik vsebinsko lepo uspel in da bi bil zadovoljiv tudi s stališča potreb, ki izhajajo iz želje po postavitvi spomenika padlih. Osrednja prireditev ljudskega shoda je bila v nedeljo popoldne, kjer je v kulturnem delu nastopilo več skupin, ki jih je občinstvo toplo pozdravilo. Dominik Kovic je predstavil otroško folklorno skupino iz Rupe in Peči, ki jo vodi Jožica Kovic, domači pevski zbor, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, in združena pevska zbora prosvetnih društev «Kras» iz Dola-Poljan in p.d. «Srečko Kosovel* iz Ronk, ki ju vodi Pavlina Komel. Domači pevski zbor je zapel Tam na vrtu, Kaj viharjev, V boj in Zdravljico. Pevci iz Dola-Poljan in iz Ronk so zapeli partizanske pesmi Naša vojska, Komandant Stane, Kosec koso brusi, Verso la Luče Novella. Inno dei Partigiani in Pesem o svobodi, člani dramske družine prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Standreža so se predstavili z recitacijami Kajuhovih pesmi: Katjuša Ožbot je deklamirala Slovensko pesem, Gracije-la Zavadlav Našo pesem, Miloš Ta-baj pa Petindvajset. Vse tri dri. kolikor časa je trajal ljudski praznik, so podpisovali peticijo vsedržavnega odbora ANPI za prepoved fašističnih organizacij. Razstavili in prodajali so tudi slovenske knjige. Poleg osrednje prireditve, ki je bila v nedeljo popoldne, so prireditelji mislili tudi na rekreacijske potrebe obiskovalcev. Tekmovanja v bri-školi, ki je bilo v soboto, se je udeležilo 64 parov. Prva nagrada, dva pršuta, je romala v Villo Vicentino, druga in tretja pa sta ostali v slovenskih vaseh. Za plesno zabavo, ki so se je vse tri večere udeleževali predvsem mladi, so poskrbeli člani zabavnega orkestra »Nobili*. Prireditelji so bogato založili tudi stojni ce, da se nihče ni mogel pritoževati Tudi nad vremenom ni bilo pritožb Splošna ocena je več kot dobra. O skar Malič sodi. da je bila ustvarjena solidna podlaga za postavitev spomenika na zemljišču pri kalu, ki ga bo poklonila občinska uprava, pridobljene izkušnje pa bodo dragocen pripomoček pri organiziranju podobnih prireditev v naslednjih letih. ^Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »Funerale a Los Angeles*. J. L. Trintignant in A. Margaret. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 »Spruzza, sparisci e špara*, K. Brussel in C. Romero. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Spirito Santo e le cir.que magnifiche cana-glie*. F. Karis in D. Hareman. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.30 «Jory». R. Benson in J. Marley. Barvni film. VITTOR1A Danes zaprto. Jutri ob 17.30—22.00 «D ragazzo ha visto 1'assassino e deve morire . B. Lester in J. Jessijes. Barvni film. Trši d AZZUKRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00-22.00 »La mano lunga del padrino*. P. Lorenz. Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Per cento chi-logrammi di droga*. G. Koscoaman in K. Black. Batvni film. Ao ra Gorica SOČA «Morilec trka ob zori*, francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Dvojčici zla*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. RENČE «Umazani heroj Juke», ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Ros-selli, teL 72-340. DANES GOVORE TAKO, NEKOČ SO GOVORILI DRUGAČE Resnica o «mučenjih» ujetih pilotov ZDA v Severnem Vietnamu Odgovor Vietnamcev: dobivali so boljšo hrano od naših vojakov in drugih ljudi Pričakovati je bilo, da bodo ameriške vojaške oblasti po ustavitvi ognja in sklenitvi premirja v Vietnamu za potrebe svoje propagande skušali ponarejati nekatera dejstva, zlasti v zvezi z ameriškimi vojaki, ki so postali ujetniki vietnamske ljudske armade. Reakcionarna a-meriška propaganda je imela vso korist, da jih prikaže za žrtve v rokah barbarov, ki so z njimi ravnali na najbolj nečloveški način. Dejstva so drugačna, a resnica si zmeraj utre pot med ljudi. Sicer so se ameriški imperialisti v teku dolgih let svojih intervencij po vsem svetu že povsem diskreditirali kot lažnivci. Kakih 10 -15 bivših ameriških jetnikov je nedolgo tega na neki tiskovni konferenci, ki jo je organiziral Pentagon, izjavilo, da so V času ujetništva bili mučeni, da so bili po nekaj mesecev zaprti v samicah, kjer so jih izsiljevali ter jih podvrgli tako imenovanemu «izpiranju možganov*. Le Kuan in Vo Dang sta dva sevemovietnamska častnika, ki pripadata politični upravi ljudske armade DR Vietnama. «Mi te ljudi nismo nikoli smatrali za vojne ujetnike*, pravita častnika. «Nikoli nismo rabili termina P OW (prisoner ob war) v naših u-radnih dokumentnih in tudi ne v besedilu pariškega sporazuma, kot je lahko vsakdo opazil. Namesto tega je tu rabljen izraz: ameriško vojno osebje. «Razlog je jasen*, nadaljuje Le Kuan. «Saj ZDA niso nikdar napovedale vojne DR Vietnamu, zato so bili vsi ameriški piloti, ki so padli v naše roke, stvarno in iiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii V FILMSKIH KROŽKIH Madžarski film v La Cappella La Cappella Underground nam je za danes, v torek 29. maja in jutri ob 21.15 Pripravila pred-predstavo madžarskega filma režiserja Petra Bacsoja «Kitores» (Rompere il cerchio, 1971). Imeli bomo torej priložnost, da spoznamo še eno delo pri nas malo znane kinematografije. Tokrat gre za protikomformističen film, ki pripoveduje o mladem hipiju, ki povzroči zmedo v družbi z uveljavljenimi pravili. S. G. V Radencih bo simpozij o Š. Kuzmiču Letos poteka 250 let, kar se je v ravninski prekmurski vasici rodil utemeljitelj slovenske knjižne besede med prekmurskimi Slovenci - Štefan Kuzmič. Ob tej priložnosti bo v Radencih organiziran simpozij o piscu in protestantskem gibanju panonskih Slovencev, v Kiizmičevi rojstni vasi, v Strukovcih pa bodo jeseni jubilejne slovesnosti. Pokrovitelj kulturnih prireditev v počastitev Štefana Kuzmiča bo podpredsednik jugoslovanske vlade, slavist in prekmurski rojak Dr. Anton Vratuša. Ekologija v Moskvi MOSKVA, 28. — Ves svet se ubada s problemi, kako ohraniti kar se da zdravo okolje. Ti problemi povzročajo veliko skrbi tudi sovjetskim oblastem, kajti to so problemi vsega razvijajočega se sveta. V nasprotju z nekaterimi drugimi deželami pa se v Sovjetski zvezi temu problemu posveča nekoliko večja skrb. o čemer pričajo naslednji podatki: sovjetska zdravstvena služba posveča temu problemu izredno pozornost in konkretno je sanitarna služba sovjetske prestolnice sklenila posredovati pri mestnem sovjetu za premestitev 186 tovarn iz mestnega področja na podeželje. Moskovski sovjet je ta predlog sprejel in vse te tovarne bodo v razmeroma kratkem času selili iz mesta. Nadalje se je zvedelo, da so vse tovarne in delavnice, kar jih je na področju velike Moskve, opremljene s filtri in drugimi razčiščevalnimi napravami. 1500 tovarn pa je prešlo pri svojih pogonskih napravah s premoga na plin. da je okužba zraka čim manjša. Po podatkih, ki jih je pred nedavnim objavila OZN, ima Moskva ozračje, ki je neprimerno bolj čisto kot je ozračje New Yorka in ozračje velikih mest zahodne Evrope. V vseh sovjetskih večjih mestih se neprestano nadzirajo zrak, voda in tudi teren, sanitarne službe pa blokirajo dejavnost slehernega podjetja, ki ne upošteva ustreznih predpisov. Brez pristanka sanitarne službe se ne odobri noben gradbeni načrt na področjih, koder so tudi stanovanjski bloki — poroča sovjetska agencija «Novosti». pravno zločinci, ujeti pri zločinskem početju proti našemu ljudstvu na našem ozemlju*. — Kaj je potemtakem resnica v zvezi s tem, kar je bilo na tiskovni konferenci izjavilo tistih 10 -15 vaših bivših ujetnikov? «V tem, kar so izjavili ni nobene resnice*, odgovarjata Le Kuan in Vo Dang. «Mnogi, tudi pošteni ljudje na Zahodu, menijo, da so naši ljudje, zadružniki, kmetje, delavci, ki so jih ameriška letala neusmiljeno morila, znesli svoj srd na njihove pilote, brž ko so jim padli v roke. To je napačno mnenje: te pilote ko so na naši zemlji reševali svoja življenja, niso dočakali nikakršni barbari, pač pa so, nasprotno, barbare iz letal, ki so se s padali spustili na to zemljo, dočakali pripadniki stare kulture in civilizacije, ki so se do njih obnašali kot takšni. Naše ljudstvo je s humanimi dejanji vračalo napadalcem, ki so ga uničevali. Naši ranjeni borci in civilisti so čakali, da so bolničarji prej previli ranjenega ameriškega pilota. A neka starka je pristopila k poročniku Charlesu Norrisu, ki je malo prej porušil in zažgal njeno revno kolibo, ga gledala v oči in šepetajoč vpraševala: Zakaj?... Zakaj?... Zakaj?... «Razumljivo, da smo ohranili tak odnos do njih tudi v taboriščih*, pravi Vo Dang. «Seveda, spočetka nismo natančno vedeli, kako naj z njimi ravnamo. Toda znano nam je bilo, da pijejo precej več vode, da se pogosto kopajo, da morajo več jesti, da se radi ukvarjajo s športom in da jim je potreben svež zrak. Vse to smo jim zagotovili. Dabivali so boljšo hrano od naših vojakov in ostalih državljanov. V zgodovini vojn ni primera, da bi si ujetniki sami sestavljali jedilni seznam. Mi smo to pravico ameriškim pilotom dali, ne samo to, trudili smo se na vse načine, da smo jim nabavili dovolj mesa, surovine, mleka, mlasla. Imeli so zdravniško oskrbo, kinematografske predstave, šah, namizni tenis, angleške knjige in revije, ki smo jih morali uvažati iz inozemstva, imeli so svoj kokošnjak, da so se z njim ukvarjali, se kratkočasili in obenem sami nekaj pridelali. «Sami ameriški piloti so zgradbe. ki so jim bile določene za bivališča, imenovali hanojski Hil-ton. Mnogi od naših bivših varovancev*, pravita Le Kuang in vo-Dang. «so se nam, potem ko so bili izpuščeni na svobodo, pismeno javili. V glavnem so bili vsi presenečeni nad ravnanjem in zadovoljni s pogoji v ujetništvu. «Za nekatere, ki nas zdaj blatijo, smo vedeli, da bodo tako ravnali. To so bili višji častniki, polkovniki in podpolkovniki, ki niso bili zadovoljni s tem, da so vsi v taborišču, od najvišjega oficirja do preprostega vojaka, bili enaki v pravicah in dolžnostih. Znano nam je, da so nekateri takoj po pentagonski konferenci že napredovali v generale. Drugi, ki so spočetka povedali resnico, so potem menjali svoje izjave. «Nihče od teh ni bil niti približno seznanjen z Vietnamom in njegovo zgodovino. V glavnem tudi niso priznavali svojih zločinskih dejanj. Zatrjevali so, da niso politiki, da so samo vojaki, delček nekega mehanizma, da je njihova naloga samo izpolnjevati povelja in ukaze. «Ko so prišli v taborišče, je bila naša prva naloga*, pojasnjuje Le Kuan in Vo Dang, «da bi jim dokazali značaj njihovih zločinov. Pa ne samo v smislu, da bi sami tega več ne počenjali, marveč da bi se prepričali, da jih nihče ne sme počenjati. Razumljivo, da tega ni moč doseči z mučenjem. Zato smo se tudi trudili in tako človeško z njimi ravnali. Saj bi drugače bilo enostavnejše, da smo jih kar pobili. Kdo bi nam mogel kaj dokazati! Rekli bi pač, da so padli. Toda to ni bila naša želja in tudi ne naš namen. Pač pa smo hoteli, da bi spoznali zgre-šenost svojega napada ter upravičenost našega odpora. Brez prisile, ki v takem primeru sploh ni koristna. «Od 1. 1968 je bilo vprašanje ujetih pilotov za Nixona za'o pereče. Njihove družine so na Nixono-vo administracijo vršile močan pritisk. Predsedniku to vsekakor ni bilo prijetno, ker je takrat pripravljal eskalacijo v Vietnamu, Laosu m Kambodži. Določena je bila tudi skupina komandantov, ki bi z desantom osvobodili ujete pilote. Ta operacija ni imela uspeha. Zanjo je izvedela naša obveščevalna služba in Amerikanci so našli taborišče prazno*. So bili primeri, da se ameriški pilot ni hotel predati ali da se je iz taborišča skušal rešiti z begom? «Ne. Pustili so se ujeti celo od devetletnih otrok. Znana je n.pr. slika drobnega vietnamskega dekletca, ki je ujelo ogromnega a-meriškega pilota. Ta slika nekako simbolizira naš odpor proti ameriškemu napadu. Objavili smo jo tudi na znamkah. Ujetnik, ameriški prostak Robinson, je izjavil: Ni- sem nezadovoljen, s to fotogra-bijo bom vsaj prišel v zgodovino. Za beg pa ni bilo možnosti. Belec se v tej deželi ne more skriti. Sami ujetniki so nam pogosto rekli, da bi se nam sami morali spet predati, če bi jim uspelo pobegniti. Taka je resnica o ujetih ameriških pilotih v DR Vietnamu. Zdaj, ko so doma, pa spet lažejo in skušajo sejati mržnjo proti ljudstvu, ki se junaško bori za svojo svobodo, ki bi jih konec konca kot zločince bilo lahko uničilo, a jih je obravnavalo, jim darovalo njihova življenja, ker je neizmerno kultumejše in bolj viteško od vseh, ki danes s svojim grobim nastopaštvom skušajo svet prepričati o nedosegljivosti svoje višje kulturne in demokratične ravni, ki je v resnici samo plod njihove blodne domišljije. Motiv iz Loga (Foto M. Magajna) V programu Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev Na knjižnem trgu dve knjigi Cankarjevega zbranega dela V trinajsti knjigi so objavljene tri Cankarjeve povesti, v osemindvajseti pa je zbrana nadaljnja pisateljeva korespondenca, ki jo je uredil Jože Munda Očitno je, da se Državna založba Slovenije, ki je obljubila v nekaj letih izdati vseh 30 knjig Cankarjevega zbranega dela, drži zastavljenega programa in si prizadeva, da bi knjige v obljubljenih rokih prišle na slovenski knjižni trg. Bralcu in prijatelju domače besede je sicer prihranjena podoba vsega truda, ki ga v tako delo morajo vložiti uredniki in drugi sodelavci tega velikega založniškega podviga. Vendar smo prepričani, da teh težav in ovir ni malo. Vsem, ki se trudijo okrog izdajanja Cankarjevega zbranega dela v zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, od glavnega urednika Antona Ocvirka, urednikov posameznih knjig, pa do opremljevalca in korektorja, gre torej priznanje. Kot dokaz prizadevanja vseh teh sodelavcev lahko pozdravimo na našem trgu dvoje novih knjig Cankarjevega dela, trinajsto in osemindvajseto knjigo. Razumljivo je, da v tem poročilu o novih knjigah Cankarjevega zbranega dela ni mesto, da bi razpravljali o Cankarjevi umetnosti in podrobneje o delih, ki jih posamezne knjige prinašajo. Poročamo pač o zbirki in opozarjamo naše bralce na posamezne zvezke in njihov značaj. Trinajsta knjiga Cankarjevega zbranega dela prinaša troje povesti. V njej so objavljene povesti Potepuh Marko in kralj Matjaž, V mesečini, Nina. Knjigo je uredil France Bernik, skladno s konceptom celotne izdaje in je tekstom samim dodal obširne opombe, ki obsegajo skoraj tretjino celotne knjige. V teh opombah, ki USPEHI LENINGRAJSKIH ZDRAVNIKOV RADIOAKTIVNI TRITIJ ZA BORBO PROTI RAKU Ker so poskusi na živalih dali lepe rezultate, nameravajo sedaj preiti na človeka - Radioaktivni tritij uničuje bolne celice Kar zadeva nemarna smemo reči. da je Evropa , no med tistimi zemljepisnim ročji, ki so se malarije res • zen Grčije, ki je še vedno »j, devno nevarna, ker so v . še v zadnjih letih larije. smrtnih primerov zaradi m ^ Če je Evropa glede malarije ^ dobrem, ne moremo tega za druge celine, še posebno jn Afriko, za Latinsko Amen za vso jugovzhodno Azijo. V Afriki sta glede malarije^ liker toliko na dobrem le puščavski pas ter obala ^ tiozemskem morju, južno ščavskega pasu pa .le Ysf prav «kritična ali vsaj sumljiva • ^ tako kritična je tropicna m bj tropska Latinska Amerika, kj _ skoraj ne mogli govoriti. ne. koder bi ne grozila člov, varnost. Skoraj v celota za predele jugovzhodne ja Če smo v začetku r k’^č-predstavlja malarija huaonij.0iiko nost, bi mogli to trditev a^-popraviti, kajti fvetovna ^ stvena organizacija glede vječ-pozarja, da ne gre le za . gr je nost, pač pa za nevanios1- » malarija bolezen, ki človes ve. ri. Ker so konkretni PnnLLjgijivi liko bolj zgovorni in . pr®, 7*aV-kot razna gesla, je .sveto^f,.jja v stvena organizacija ooja oče-svojem biltenu pismo nekeg ta, ki je v obupu zaradi hčere po nekem izletu v zapisal: ^ «Malarija mi jo je urnorifdobno larija, ki je tudi danes. P%ana kot pred davno dobo, ueP' tuje»-nevarnost za vsakogar, ki P° .sinu Prizadeti oče v svojem nadaljuje takole: ... ,5. «Iz Atrike smo se vr®(jiičii0 julija lani. Karen se Je rela počutila. Bila je čudovito sel0 in polna življenjskih ®°^vanje u- MOSKVA, 28. — Sovjetski medicinski raziskovalci so začeli preverjati nov način zdravljenja raka. Gre za uporabo radioaktivnega tri-tija. Radioaktivni tritij so sovjetski medicinci laboratorijsko preskusili na živalih. Ti poskusi so dokazali, da je sestavina zelo u-činkovita piri razkrajanju rakastih celic V laboratorijskih poskusih, ki so jih izvedli na izredno široki bazi, se je pokazalo, da tritij ne napada zdravih krvnih cehe in da ne deluje škodljivo na organizem, ker se delovanje beta žarkov ne širi dlje ob obolelih celic. Po pisanju sovjetske «Pravde» so novo sredstvo za borbo proti raku izpopolnili v leningrajskem radiološkem zavodu, kjer so znanstveniki ugotovili, da elektroni, ki jih oddaja radioaktivni tritij, ne gredo preko dimenzij ene celice, kar omogoča izredno selektivno u- porabo tega sredstva le na rakasta obolenja. Radioaktivni tritij, ki so ga poskusnim živalim dali v obliki injekcij, ni povzročil nikakršne reakcije pri zdravih celicah. Ker se po organizmu radiokativni tritij «dovaja» s krvjo, je to sredstvo po krvotoku prispelo oziroma se kopičilo na bolnem področju, to se pravi v bolnih celicah, ki so avtomatično akumulirale vedno večje količine tega izotopa, tega radioaktivnega elementa, dokler jih ta ni uničil. Eksperimenti, za katere smo rekli, da so jih izvedli na zelo široki osnovi, so dali ohrabrujoče rezultate. Potem ko so izvedli izredno veliko teh poskusov na živalih, so sedaj sklenili, da bodo novo sredstvo preskusili tudi klinično pri zdravljenju rakastih obolenj v moskovskem zavodu za eksperimentalno in klinično onkologijo, to se pravi, da bodo sredstvo preizkusili že na človeku. ifiuiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiniinii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ » Štirje študenti v «Sofianopulo Deželni sindikat za lepe umetnosti je tržaškemu občinstvu predstavil v svoji dvorani rCesare So-fiariopulo* likovno ustvarjalnost štirih visokošclcev. Tržačana Roberto Baltaglia in Franco Stagni dokončujeta arhitekturo v Benetkah. Po svoji izvirnosti posebno izstopa prvi ki sestavlja manjša dela, s katerimi je že vzbudil pozornost javnosti. Njegova ustvarjalnost je na nekak način obnavljanje konstruktivizma z novimi gradbenimi domisleki. Stagni pa čuti predvsem snovno lepoto oljnatih barv ln čeprav slogovno še ni enoten, z njimi mojstrsko u-poaabljc ponekod že zelo sodobno prepesnjene razglede pokrajin, hiš in polj z odločnimi potezami, ki posredno kažejo močan slikarski temperament. Iz kraja Domegge sta Flaminio De p po in Maurizio Del L Otto. Tudi Maurizio Del Lotto študira arhitekturo na beneški univerzi. Iz njegovih del pronica simbolično svojstven odnos do človeka, ki ga podaja v dvojnih ali trojnih profilih mladeniških ali dekliških glav, katerih zasnove so občutno mo-droslovsko dojete, kar pa pogrešamo v velikih oljih Flaminia Dep-pa, ki študira sicer filozofijo na univerzi v Padovi. Barvno kontrastne in kalejdoskopsko razgibane so te slike v oblikah skoroda analitičnega kubizma in izdajajo eruptivno ustvarjalnost, ki bo verjetno tega bodočega filozofa preoblikovala v resnično naprednega slikarja. Grubissa je razstavil pri Russu V času sveže zelene in cvetja polne pomladi nam znani tržaški pokrajinar Guglielmo Grubissa čara na svoji razstavi v galeriji Russo jesensko lepoto narave. Tokrat je tržaški slikar dal občinstvu na vpogled prav majhne slike, nekakšne mtni-slike, ki prikazujejo skoraj izključno motive na-šega Krasa. So pa to povsod nekakšni skriti, rekli bi intimni kotički brez posebnih oznak kraja in prepolni romantike, ponekod celo z videzom še neoskrunjene prirode. Tihe dolinice, šumeči borovi in hrastovi gozdički se izmenjujejo z grmičastimi gmajnami in kamnitimi ogradami, koder se vijejo steze in poljske poti kot pred davnimi, davnimi leti, morda že pred stoletjem in prej. ko so tod hodili še samotni izletniki. Kdor pozna velike slike Krasa, ki jih je u-stvaril Guglielmo Grubissa, bo u-gotovil, da tudi v teh majhnih podobah prekipeva obilnost umetniške prepričevalnosti, tista sila izraza, ki je morda že bolj zgoščena, ker je utesnjena na manjšo površino. Slikarjev priimek — Grubiša — srečujemo često na zahodnih predelih Krasa, zato morda Grubissa čuti v sebi še vedno ljubezen svojih prednikov do posebnosti kraške lepote, ki jo podaja na tej razstavi, za katero bi skoraj rekli, da je ena njegovih najboljših likovnih pesnitev. predstavljajo torej bistven sestavni del knjige, je urednik prikazal genezo objavljenih del ter njihov odmev v takratni slovenski javnosti. Dodal pa je tudi strnjeno oznako in pomen del. Razen tega je urednik napisal opomke k tekstu, na začetku svojih opomb pa prikazal ureditev in vsebino knjige. Trinajsta knjiga Cankarjevega dela prinaša tri primerke Cankarjeve proze, ki so nastali v letih 1905-1906. Vsa tri dela so objavljena v zaporedju kot so nastala in v tem pogledu urednik pri ureditvi knjige ni imel kakih posebnih težav. Sicer pa so v tej knjigi objavljena dela na videz precej različna. Toda le navidez, ugotavlja urednik, kajti po globljem premisleku se prepričamo, da razločki med pripovednimi deli niso tako veliki, kot je videti na prvi pogled. Dela imajo svoja stičišča, vsako izmed njih pa se po svoje vključuje v širši svet Cankarjeve proze. Povest Potepuh Marko in kralj Matjaž, ki ne sodi v sam vrh Cankarjevega ustvarjanja, je javnost sprejela z deljenimi mnenji. Glede umetniškega značaja dela se je izrazila pozitivno, medtem pa je stvaritev odklanjala iz nazorskih in ideoloških razlogov. Povest V mesečini, ki je predvsem satira na zlagani videz moralnosti. hkrati pa obsodba odklonilnega stališča neobčutljivega občinstva do umetnosti, je bila deležna podobne ocene, deloma morda tudi zato, ker je s prejšnjo bila objavljena v isti knjigi. Vendar na je še večjo odklonitev doživela povest Nina, tretje Cankarjevo delo tega zvezka. Urednik označuje Nino kot povest hrepenenja, ki predstavlja posebno obliko pisateljevega nestrinjanja s svetom. Ker je zunanje dogajanje v povesti zreducirano na minimum in so v njej prizorišča realnega sveta maloštevilna in zabrisana, je takratna javnost delo odklonila kot najbolj nekomunikativno Cankarjevo stvaritev. Če vemo, da vodimo še danes polemike o komunikativnosti in nekomunikativnosti literature, je odklonilno stališče takratnega časa še toliko boli razumljivo. Razumljivo va je tudi. da se je Cankar po izidu teh del počutil še bolj osamljenega v takratnem slovenskem kulturnem občestvu. Današnji brolec bo ob prebiranju teh del, še bolj pa ob prebiranju urednikovih ugotovitev in razglabljanj, globlje spoznal košček Cankarjeve umetnosti in tudi pisateljeve osebnosti. Prav gotovo pa bo to spoznal še bolj iz osemindvajsete knjige zbranega dela. ki prinaša del Cankarjeve korespondence. Gre že za tretji zvezek Cankarjevih pisem, ki jih je uredil in z opombami opremil Jože Munda. Iv ker ima ta knjiga skoraj polovico strani opomb, bo ta knjiga pisateljevega zbranega dela za spoznavanje Cankarjevega življenja in za razumevanje njegove osebnosti še toliko bolj zanimiva za današnji čas. V tej tretji knjigi Cankarjevih pisem so objavljena pisateljeva pisma Otonu Župančiču, Etbinu Kristanu, Franu Milčinskemu. Zofki Kvedrovi, Franu Zbašniku, Rihardu Jakopiču, Alojzu Kraigherju, Francu Dergancu in še nekaterim drugim danes manj pomembnim osebnostim tedanjega časa, s katerimi je Cankar občeval. Današnjemu bralcu bo prebiranje Cankarjevih pisem zanimivo. zlasti ko bo istočasno prebiral urednikove opombe k pismom. Prav iz njih bo ljubitelj Cankarjeve proze in domače literature sploh, spoznal notranje in zunanje pobude nastajanja Cankarjevih del in pisateljevo življenje, spoznal pa bo tudi razmere tedanjega časa in okoliščine, v katerih se je rojevala slovenska književnost. Cankarjeva pisma, ki so danes med najbolj dragocenimi v slovenski literarni korespondenci, pomenijo torej dragocen vir za preučevanje slovenske kulturne in ne samo literarne zgodovine. Njih izdajanje v okviru Cankarjevega zbranega dela pomeni torej ne samo dopolnitev pisateljevega literarnega opusa, temveč dragocen kulturno zgodovinski vir. Ni dvoma, da bo zato tudi tretji zveze'- Cankarjevih pisem deležen ustreznega zanimanja današnjega slovenskega kulturnega človeka. Sl. Ru. OPOZORILO SZO Malarija še ni premagana NEW YORK, konec maja — Za našo dobo velja karakteristika, da postaja vedno bolj doba množičnih premikov. Ne gre seveda za preseljevanje narodov v prvotnem pomenu besede, vendar je res. da se danes seli oziroma, da danes potuje zelo veliko ljudi. Letalske družbe prepeljejo na leto na stotine milijonov potnikov, ladje prepeljejo • na desetine milijonov ljudi, avtomobilisti pa predstavljajo v določenih letnih časih že neko konstantno selitev, ki zavzema vedno večji obseg. Hkrati pa velja za našo dobo tudi trditev, da je medicina z modernimi sredstvi premagala že vrsto bolezni, med katerimi naj bi bila tudi malarija, ki da se je je človek dokončno rešil. In vendar to ni res. Nasprotno, malarija postaja v naši dobi množičnih premikov, če ne hudo nevarna bolezen, pa vsaj hudo nevšečna zadeva. Zadeva postaja toliko bolj resna, ker iz raznih predelav sveta prihajajo alarmantne vesti, ki so navedle svetovno zdravstveno organizacijo, da opozori ves svet pred nevarnostmi, ki jih predstavlja malarija. Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije, torej tistega posvetovalnega organa Združenih narodov, ki so mu na skrbi zdravstvene razmere v svetu, poudarjajo. da je nesmiselno in celo hudo nevarno ne sprožiti pravočasnih previdnostnih ukrepov proti tej bolezni. Preventivna zaščita zavaruje človeka pred infekcijo. To velja posebno za tiste, ki potujejo v kraje, na zemljepisna področja, koder je ta bolezen razširjena. Če smo prej rekli, da je zgrešena trditev, da ie človek premagal vrsto bolezni, med katerimi je tudi malarija, nam to potrjuje svetovna zdravstvena organizacija. ki je te dni objavila nekakšen svetovni zemljevid na katerem so zabeležena zemljepis na področja, koder je malarija še razširjena. Ta zemljevid bi lahko prišel nrav vsem tistim, ki potujejo v svet, kot turističnim a-gencijam. ki pripravljajo potovanja v Šimi svet. prepričan, da ji je P0"* “‘da se gajalo Bil sem prepric3 bila ker Je je odlično počutila, ker ^te- tudi zadovoljna z družbo. ^ ro smo potovali. Toda ^ je pozneje, deset dni po 'J31 .g poto- prvič slabo počutila m j in žila. Hudo jo je bolela zdravniki so rekli, da J®« zdr3-ca. V tem smislu so .K> ^ ju- . ..... __ _ - 28. — Kljub izjavam rtih sumov na račun drugih čla-W Sevanjem prvega ministra nov vlaoe. it .Se škandal okrog zasebne-Sfj i[ angleških ministrov ,olM madež. Marsikateri kom«Jtator in del časopisni vj?el° sPrašuje, če se bo mor-|Wa Vlada spodrsnila na tem * ^ madežu in bo morda pad- ^sporazumu z voditeljem k iiai® ^ilsonom. Prejšnji teden s prvi minister izjavil v da sta v škandal zadamo dva člana njegove Podtajnik za obrambo lord Cft 1 ^ in 1O O r]rm 1 /-v rrK/viml St leader lordske zbomi-(oii^u rnestnem središču. Loti jP1 je opravka ravno tij. . U’ ko se je vrnil last-bii 0a zagledal. Lastnik je rato ° !c®i tako se je Ono-«o jJ^šeZ po nekaj minutah *liš0^sturi in po krajšem za-j.nju v celici. k poljska iznajdljiva žilica »lu j ni dala miru. Uspelo riQ da je odstranil rešetko ta Jjnu in tako se je znašel far pa je bilo v »krii1 ^iko policistov, se je \ Parkiran avto, da bi Sp« n® varnem počakal noči. kst ? sreče: avto je bil ti; M^rja in ko se je vr-itrnJfticist, ki je kvestorju togg ®®fo, je opazil sumljive \]\L. so štrlele izpod avta. ki Carl0 se je spet zna-a rešetkami in verjetno bi menjal poklic, s l\ toliL°^er bodo policaji ime-Mc° avtomobilov. UJTERGATE -^RA GOLJUFOV jjf^dani so domiselni, šalji-neresni. To dobro l igra na karte, ki je <^ne‘k preplavila ZDA, Po rtoovali so jo «Watergate» ♦tef/tTb ki. razburja ZDA in trZ^navno pravilo igre je kiju «*»: goljufaj čim več smejo te zalotiti pri i!i° Dr' l9ra^ec- ki ga zalo-ktrta 1 °čttni laži, mora vzeti ^čfce’ 2° katero dobi negativne ^ karto (sVeliki darova-•toifjj pž treba plačati kazni. 5Predsednikov svetovanj £Psi\‘ igralca, da odstopi %nar} Plača kazen 25 točk. %OrL tisfca>> Velia 25 t0Čk' trajna kozam m 200 točk. Kazen» pa Podobnost z Niionovim ^>vspn,rn ^ele hiše je seveda slučajna ... .'C-------------------------- Včerajšnje in današnje časopisje pa objavlja izjave Norme Levy, ki bi utegnile demantirati Heathove trditve in ga torej postaviti na zatožno klop, ker se je zlagal parlamentu. Levyjeva, mlada in lepa prostitutka za angleško visoko gospodo, se je pred dnevi zatekla z možem v Maroko in od tod je sporočila uredništvu škotskega tednika «Sunday People», da je imela med svojimi «stalnimi gosti» še enega člana Heathove vlade in da se ji zdi, da je celo prepoznana nekega drugega, ki bi utegnil biti minister. Vest je seveda odjeknila v vsej angleški javnosti kot prava bomba, saj je kazalo, da je škandal «prostitutk za ministre» dokončno odkrit in zatrt. Prvi minister Heath ne polaga veliko zažnosti na nove izjave Levyjeve in danes dopoldne je odletel v Zapadno Nemčijo, kjer se bo zadržal dva dkti. Scotland Yard in državni varnostni organi pa seveda ne mirujejo. Po nepotrjenih vesteh kaže, da so zaslišali nekega ministra, ki pa je zanikal, da bi kadar koli bil v stiku z mlado prostitutko. Časopisja pa te izjave niso prepričale. «News of the World» piše: «Lotrd Lambton ni bil sam!». «The Sun» ima na prvi strani naslov čez devet kolon, v katerem piše: «Kdo je tretji?» in v članku nadaljuje: «Ali je morda v parlamentu kdo molčal, ko je govoril prvi minister, čeprav je dobro poznal Normo?». Celo umerjeni »Times* postavlja vest na važno mesto pod naslovom: »Policija vodi preiskavo o tretjem ministru, ki naj bi bil vpleten v škandlal». V Angliji se tako spet poraja ozračje, ki ga ne pomnijo od časov škandala Profumo, ministra, ki si je redno «delib> prostitutko Christine Keeler z vojaškim atašejem Sovjetske zveze. Takrat je kazalo, da je celo govoril o zadevah državne varnosti in da je na tak način postavil v nevarnost o-brambo Velike Britanije. Tokrat takih sumov ni, čeprav danes je več časopisov objavilo vest, po kateri naj bi sovjetska obveščevalna služba razpolagala z vrsto prostitutk v «gosposkih bordelih», ki poznajo veliko državnih funkcionarjev in ki na tak način dajejo koristne informacije obveščevalni službi ZSSR. Medtem je Levyjega izginila. Do nedelje je bila z možem v nekem naselju blizu maroške prestolnice. V nedeljo zvečer pa sta izginila, ne da bi plačala računa hotela. Po nepotrjenih vesteh naj bi se namenila na jug države in kaže, da so ju res videli v Marrakechu. Italiji. Po zgledni akciji zapornikov obeh rimskih zaporov Rebibbia in Regina Coeli, ki so zahteval čimprejšnjo reformo pravilnikov in kazenskega zakonika, ker je njihovo življenje v zaporih nemogoče, so se jim danes pridružili tudi zaporniki iz Avellina. 60 zapornikov je začelo gladovno stavko v znak protesta proti zavlačevanjem pri odobritvi reforme zaporniških pravilnikov, ki so še vedno isti, kot za časa fašizma. Pri tem je treba tudi pomisliti, da je velika večina oseb, ki so zaprte, po zakonu povsem nedolžna, saj še čakajo na proces, začetek katerega se večkrat zavlačuje leta in leta. Danes so začel gladovno stavko tudi zaporniki v Temiju. seveda z isto zahtevo po reformi zakonov. Samotno gladovno stavko iz osebnih razlogov pa je pričel Luciano Lutring, bandit, ki je ubil več ljudi pri znanem ropu na zlatarja. Lutring zatrjuje, da sedi v zaporu po nedolžnem, stavko pa je začel, ker je v teh dneh neka priča opisala roparja kot visokega 1.70 m, medtem ko je Lutring visok 1.81 m. Angleški premier Edvvard Heath je na tridnevnem obisku v Zapadni Nemčiji. Mudil se je tudi v sloviti baročni katedrali v Viserzehnheilingenu, kjer je poskusil skupno s patrom Ottom zaigrati na orgle (na sliki) Grozen dvojni umor in poskus samomora MONZA, 28. — V majhnem in revnem stanovanju v predmestjih Monze so danes odkril grozno tragedijo, ki se je verjetno odigrala že v soboto zvečer. Naši so truplo 25-letne Marie Terese Fassiot in njene 4-letne hčere Marice Fossiot, ob njih pa je ležal brezvesten mož Fassiotove 50-letni Mario Polda, ki si je zasadil dolg nož med rebra, ni pa umrl. Sedaj leži v oddelku za oživljanje tamkajšnje bolnišnice, zdravniki pa so si pridržal prognozo. Do tragedije je verjetno prišlo zaradi ljubosumja: Fassiotova je spoznala Podda potem, ko se ji je rodila hčerka in se poročila z njim le radi navzdržnih težav, katerim je podvržena mati, ki ni poročena. Kljub poroki pa je še vzdrževala stike s svojimi nekdanjimi prijatelji. Zaradi tega sta se zakonca stalno kregala. V soboto zvečer je iz njunega stanovanja prihajalo tako kričanje in razbivanje. da so sosedje poklicali karabinjerje. Ti so začasno pomirili duhove in vsi so upal, da se je povrnil mir v družino. Iz stanovanja ni bilo slšati nobenega kričanja, sosedje t>a so naslednji dan opazil, da iz stanovanja ne prihaja sploh noben glas. Končno so se danes dopoldne odločil in poklicali polcijo. Ko so agenti vdrl v stanovanje so se znašli pred groznim prizorom: mati in njena hči sta ležali sredi krvi, saj ju je ubil z udarci kladiva in z noži. moški pa je še hropel. PROCES ZARADI UMORA MILENE SUTTER Nova važna pričevanja proti Lorenzu Bozanu Blizu jame na hribu Fasce so videli njegov rdeč športni avtomobil ■ Športni potapljači zanikujejo da bi jim Bozano prodal svoj svinčeni pas GENOVA, 28. — Na procesu proti Lorenzu Bozanu, ki je obtožen mnenju javnega tožilca je to o-čevanja proti plavolascu kopičijo. Danes na primer so priče podale take izjave, ki bi dale resno misliti, da je bil Bozano tisti, ki je v dneh, ko so ugrabil Mileno izkopal globoko jamo na samotnem pobočju hriba Fasce pri Genovi, drugi pa so mu pobili alibi, po katerem naj bi prodal že precej časa pred ugrabitvijo svinčen pas, ki so ga našli na truplu Milene na dnu morja. Pred sodnike sta danes stopila najprej kmet in pastir, ki sta soglasno dejala, da sta prvič opazila na novo izkopano jamo prve dni maja 1971, to je v dneh, ko so ugrabili Mileno. Oba sta odločno potrdla, da jame ni bilo nikol poprej. Tudi agronomski tehnik Vitto-rio Siri je sodnikom potrdil, da je na podlagi analz ugotovil, da je bila jama izkopana v dneh med koncem aprila in prvo polovico maja 1971. Za Bozana je bilo zelo negativno ..................................................................".......................izJAVAl,,,pRil)SlElilNIKLA,l,,siENATNiE,,,lii[o,iiiilSIjiE,,lZAl,lOlBRAiiilBOl.. PO NAMESTITVI VELIKEGA SENČNIKA Danes v «skylabu» začetek znanstvenega raziskovanja Temperatura v vesoljskem laboratoriju upada Gladovne stavke v italijanskih zaporih AVELLINO. 28. — Gladovne stavke zapornikov se množijo po vsej HOUSTON, 26. — Trem ameriškim kozmonavtom, ki so se v teh dneh pognali s svojo ladjico «a-pollo» za vesoljskim laboratorijem «skylabom», se je posrečilo, da so namestili veliki . senčnik okoli laboratorija samega, kar postopoma zmanjšuje temperaturo v notranjosti vesoljske ladje, ki bo morala krožiti več mesecev okoli našega planeta. Notranja temperatura v «skylabu» znaša sedaj okoli 32 ali 33 stopinj nad ničlo. V prihodnjih dneh bi morala ta temperatura pasti na normalno raven okol 22 stopinj 'nad ničlo. V tej zvezi moramo pripomniti, da je v prejšnjih dneh temperatura v notranjosti prostorov «skylaba» znašala čez 50 stopinj nad ničlo. Ameriški kozmonavti so torej v precejšnji meri rešil probleme, ki jim jih je zastavil načrt «skylab». Rešili so vprašanje notranje temperature ter omogočili začetek normalne dejavnosti tričlanske ekipe, kateri je bila zadana naloga, da preučujejo številna vprašanja, ki-zadevajo Zemljo. Nerešena vprašanja pa zadevajo še vedno oskrbo vesoljskega laboratorija z električno energijo. Kot je znano, je ze pri poletu v vesolje «skylab» izgubil eno od sončnih kril, medtem ko '"Uniiui,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.umni...m.......■iiiiiiiiiiiii.■■»■» Reza Pahlevi danes v Beogradu daljši razgovor o vprašanjih razvoja sodelovanja med obema prijateljskima državama in o širših političnih vprašanjih, ki tarejo sodobno življenje. Iranski šah Reza Pahlevi je med drugim izjavil, da čuti veliko spoštovanje do vseh jugoslovanskih narodov, katerim je uspelo, da so z lastnimi sredstvi uresničili preobrazbo družbe iz revnega kmečkega gospodarstva v samostojno in uspešno državno e-konomijo, ki je sedaj že v stanjil, da pomaga drugim narodom iz stanja nerazvitosti. Tak je tudi primer Irana, kateremu je Jugoslavija bratsko nudila veliko gospodarsko in tehnično pomoč, kot tudi drugim državam in narodom «tretjega sveta». Na sliki, ki je bila posneta ob priložnosti pogovora z zagreoškim televizijskim novinarjem, vidimo cesarsko družino, ki bo jutri dopoldne priletela v Beograd. 2r ŠJ’* obisk®1 ■ V JuSavijo' na pahlevi lransk> cesar šah N S1 s Sj. sv°i° ženo Farah 1ViCiruson;estSl0inasled’nikom Re-^koS7e Prileteli bodo na % °staii etallsce ob 11.30 in ^ objela. JUg°Slaviji d° S°' a prišlo na vabilo dopol- predsednika SFRJ Tita in predstavlja pomemben doprinos k nadaljnji krepitvi in razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Iranom. Iranski šah je pred odhodom v Jugoslavijo sprejel v svoji sijajni palači «Njaravan» (raj) v Teheranu urednika zagrebške televizije Anta Lentiča, kateremu je posvetil Skrivnostna izginitev premetenega goljufa TURIN, 28. — Antonio Cesarini, ki bi se moral v teh dneh zagovarjati pred tržaškim sodiščem zaradi goljufije, je skrivnostno izginil. O njem ni ne duha ne sluha, čeprav bi moral biti po podatkih tržaškega preiskovalnega sodnika Serba v palermskih zaporih. Cesarinija so pred dobrim letom aretirali v našem mestu zaradi goljufij na škodo nekaterih tržaških hotelov in restavracij, kjer je plačeval s ponarejenimi čeki ter zahteval ostanek v gotovini. Mladeniča so prijavili sodišču ter ga izpustili na začasno svobodo, ki pa je trajala malo časa. Nekaj mesecev kasneje so ga zaradi drugih kaznivih dejanj aretirali in zaprli v Turinu. 12. decembra lani so ga premestili v Palermo, kaže pa, da ni Cesarini nikdar dospel v Palermo. Kako in kam je izginil ni znano. Iz Palerma so vsekakor sporočili, da ni v tamkajšnjem zaporu nikogar s takšnim imenom, kot ni nobene prijave o morebit nem pobegu iz zapora. je bilo drugo ohromljeno ter se ni -odprlo tako kot je bilo predvideno v načrtu. Odprtje tega krila so onemogočili drobci raznega materiala. Glede krila, ki je bilo poškodovano, oziroma uničeno že pri poletu v vesolje, ni mogoče sprejeti nobene pozitivne rešitve. Krilo pač ne obstaja ter ga je zato nemogoče priklicati ki življenju. Glede drugega krila pa je Conrad, ki je poveljnik odprave, menil, da bi bilo mogoče po več kot treh tednih bivanja posadke v vesolju poskrbeti za njegovo reaktiviranje. Iz Houstona so sporočili poveljniku odprave, da so že preučevali ta problem. Okvara je precej pomembna, ker hudo vpliva na celotno zalogo električne energije v vesoljski ladji. Da bi premostili vse te ovire, so strokovnjaki vesoljskega središča v Houstonu že naročili posadki «skylaba», naj varčuje z električno energijo, se pravi, naj ugaša vse luči, ki niso potrebne za izvajanje programa kot takega. Sedaj se še ne ve, če bodo vsi ti ukrepi utegnili podaljšati življenjsko dobo vesoljske ladje, ki bi morala služiti v doglednem ča^u se dvema drugima c-dpravama ameriških vesoljcev. Danes so se ameriški vesoljci prebudili okoli 13. ure po srednjeevropskem času (spat so šli okoli 3. ure zjutraj). Takoj nato so zajtrkovali. Sledil je zdravniški pregled, ki ga je opravil zdravnik dr. Kervin, ki je odvzel sebi in svojima dvema tovarišema kri. To kri bo potem natančneje analiziral ter ugotavljal različne spremembe v organizmu vsakega posameznika. Te spremembe utegnejo nastati zaradi breztežnega stanja v vesoljskem prostoru. Prav ta raziskava je zelo pomembna, ker mora nuditi strokovnjakom stvarne podatke glede možnosti življenja v breztežnem prostoru. Sicer pa vesoljska posadka sporoča, da so se v glavnem vsi njeni člani prilagodili spremenjenim okoliščinam življenja. Predvidevajo, da bo sedaj posadka os ; la v vesolju 28 dni. Že z jutrišnjim dnem bodo kozmonavti začeli opravljati svoje delo po predvidenem načrtu. Danes so ameriški kozmonavti imeli tiskovno konferenco, ki je trajala osem minut. Poveljnik Conrad je izjavil, da se program dela odvija po predvidenem načrtu. Poveljnik je izjavil, da lahko človek deluje v breztežnem prostoru in da so se vsi člani posadke privadili na breztežnost. Conrad je še potrdil, da bodo verjetno utegnili popraviti okvaro pri sončnem krilu, ki se ni raztegnilo. Demokratska opozicija posredno obtožoje ameriškega predsednika Senator Symington razpolaga v zvezi z afero Water-gate z dokumenti z oznako «prepis za predsednika» Na «kmečki ohceti» poroka 14 parov LJUBLJANA, 28. — V soboto je bila vsa Ljubljana v znamenju že tradicionalne kmečke ohceti. Prireditev, ki je potekala te dni v Ribnici in v Škofji Loki z obujanjem starih navad, je dosegla vrh s slavnostno poroko 14 parov iz Slovenije, Avstralije, ZDA, Bosne, Madžarske, Švice, Makedonije, Italije, Slovaške, Zahodne Nemčije, Srbije, Avstrije in Hrvaške. Dopoldne so se zbrali pred hotelom Union furmani, ki so prevzeli neveste in jih odpeljali na Gospodarsko razstavišče. Z njimi so odšli tudi ženini. Odtod se je razvila po mestu svatovska povorka, vmes je bilo na šuštarskem mostu znano «šranganje», šele potem so pari lahko nadaljevali pot na magistrat, kjer je bil slavnostni noroč-ni obred. Tudi letos je kmečka ohcet privabila v Ljubljano veliko število turistov in radovednežev WASHINGTON, 28. — Senator Stuart Symington, demokrat iz Missourija, je sinoči izjavil v intervjuju neki televizijski postaji, da ve za obstoj enega ali več tajnih dokumentov, ki so bili označeni kot «prepis za predsednika*. Po mnenju demokratskega senatorja je skoraj nemogoče verjeti, da bi Nixon ne bil seznanjen s poskusi svojih sodelavcev, da oi se zadušila afera glede nezakonitih dejanj na škodo demokratske stranke. Senator Symington je dobesedno iziavil: »Ne pravim, da je predsednik bil seznanjen s temi zadevami. Kaj’ takega nisem nikoli reke! in niti se ne maram 'spravljati z njim v debato, če je bilo res, ali ne, da je bil seznanjen s tistimi dogodki. Pravim samo, da je zelo težko verjeti. da on (predsednik — op. ur.) ni vsaj kaj vedel o teh zadevah.* Symington je začasni predsednik odbora oboroženih sil v senatu. V pogovoru s predstavniki tiska ni hotel pojasniti bolje te svoje izjave. Poudaril je, v razgovoru s časnikarji, da se ne more svobodno pogovarjati o tem vprašanju in da se mora omejiti samo na zadevno , opombo. Senatni odbor, čigar predsednik je Symmgton, se sedaj ukvarja za zaprtimi vrati z domnevnimi poskusi osebja Bele hiše. da zaplete v afero ameriško vohunsko in pro-tivohunsko službo CIA (Central Inteligence Agency). Ta poskus, naj bi v določeni meri zameglil vse kar se dogaja glede afere Water-gate. Pravijo, da Symington razpolaga med drugim :udi s tako imenovano «mapo Dean*, ki spada v vrsto številnih dokumentov, ki zadevajo to afero. «Mapa Dean* opisuje neki načrt za raziskave o državni varnosti in ki sega v leto 1970, še pravi pred časom, ko je eksplodirala afera «Waiergate». Odbor nadalje razpolaga z enajstimi spomenicami o stikih med CIA in Belo hišo ter s serijo brezimnih pisem, ki jih je poslal ameriški obveščevalni službi CIA James McCord, ki je bil pozneje obsojen, in v katerih se je opozarjala ameriška obveščevalna služba, da bodo prizadeti utegnili uporabiti omenjene spomenice. Ne ve se še, če se je senator Symington nanašal pri svoji izjavi na katerega od teh dokumentov. V ospredju politične pozornosti je v sedanjih trenutkih ameriški finančnik Rooert Vesco. id ga je v prejšnjih dneh visoko federalno sodišče obtožilo, da je skušal vplivati na Ni-xonovo izvolitev s prispevkom 200 tisoč dolarjev. Vesco je skušal s tem prispevkom vplivati na svojo korist v zvezi s preiskavo, ki jo je uvedla komisija za kontrolo nad borznimi dejavnostmi (SFC). Ta komisija je prav tedaj preiskovala njegov^ dejavnost. Po mnenju neka t c rili krogov bi Vesco sedaj razpolagal z dokumenti, ki predstavljajo tako imenovani «manjkajoči člen* v škandalu Water-gate. To je izjavil Norman Leblanc, ki je kanadski posloven človek in ki vodi neko banko, kat e'c lastnik je Vesco. Leblanc je izjavii, da ti dokumenti jasno dokazujejo da je Vesco finančno prispeva, k Nixonovi izvolitvi in da sta v to zadevo zapletena dva predsednika «SEC», in sicer William Casey in Bratiord Cook in celo tudi bivši preds°dniški svetovalec John Dean. Coo! je odstopil s predsedništva «SEC*. ko ga je visoko sedišče v New Yorku obtožilo, da v prijavi »SEC* proti Vescu sploh ni omenil njegovega prispevka pri volilni kampanji za M.xonovo izvo litev. Leblanc je še izjavil, da sta on in Vesco (proti Vescu je bito izdano zaporno povelje) pripravljena, da se vrneta v ZDA, kjer naj bi se sre- čala s posebnim državnim pravdni-kom Ardr Daldom Coxom, kateremu je bila poverjena naloga, da preiskuje zadevo Watergate, toda ie pod-pogojem, da bi jima oiia zagotovljena ustrezna varnostna služba in tudi r.jun povratek v Kostariko, kjer sedaj živila. Zdi pa se, da je finančnik Vesco razpletel že številne finančne in politične mreže v sami Kostariki. Baje je finansiral tam razne načrte ter se je povezal s kosta,riškim predsednikom Josejem Figueresom, ki je baje prejel 325 tisoč dolarjev od družb, ki so naslovljene na .Vescovo ženo. Kostariški predsednik je sicer izjavil, da nima opravka z Vescovo žer.o, in da ni prejel od Vesca nobenega beliča. Opozicija v Kostariki pa hudo kritizira Figueresove stike med Vescom ter pouoarja. da so nekatere družbe v Kostariki, kjer ima Figuerez prste vmes, prejele posojila brez jamstev v vsoti več kot milijon dolarjev. Na vsak način je predsednik Kostarike, izjavil, da bo mogoče odposlati Vesca v ZDA, samo če bodo prizadete ameriške diplomatske oblasti to zahtevale. O ekstradiciji pa bodo morali ukrepati Kostariški sodnij-ski organi. Drzen rop in tatvina v dveh bolnišnicah TURIN, 28. — Danes dopoldne kmalu po 11. uri so trije roparji, od katerih sta bila dva oborožena s samokresi, treji pa z brzostrelko, oropali urad otroške bolnišnice «Regina Margherita* v Turinu. Zbežali so s plenom 120 milijonov lir, to je s plačami'vsega osebja, ki sta jih komvj prinesla v bolnišnico v dveh velikih vrečah nameščenca bližnje banke. Roparji so prav mirno vstopili v bolnišrico, šli do prvega nadstropja, kjer so uradi uprave in tu sta dva vstopila v urad blagajne, medtem ko je tretji stražil pred vrati z brzostrelko. Prejšnjo noč so se tatovi spravili tu ’i nad bo n'š !co «S. Gio-vanni* v Rimu. Vdrli so v sedež notranje banke in odnesli celo blagajno. V blindirani jekleni blagajni je b;lo skoro 20 milijonov lir. Kaže, da so odprli vrata z ukradenimi ključi in da so naložili blagajno na majhen tovornjak. tudi pričevanje arhitekta Balda Baldija, ki je v tistem obdobju preurejal vilo Sebastiana Bagnasca, strica Lorenza Bozana Dejal je, da so imeli v gradbišču precej orodja in da je nekoč izginil kramp, nato pa še lopata Po mnenju javnega tožitelja je to o-rodje ukradel Bozano, da bi izkopal jamo. Res so blizu jame našli lopato in kramp, ki sta imela nova ročaja in stare kovinske dete, točno kot tisto orodje, ki je izginilo iz gradbišča. Zatem so še pričali predsednik in člani krožka športnih potapljačev »Ci - ca - sub*. Bozano namreč trdi, da je prodal njim ti-sti svinčen pas, katerega so odkrili na truplu Milene Sutter več metrov pod morsko gladino. Vsi člani in tudi predsednik krožka pa so zanikali to trditev. Tako se je Bozano znašel še pred eno vrzel v svoji obrambi, ki mu jo bo res težko napolniti, saj je že dokazano, da je bil pas njegov. Kako pa se brani giede na jamo, ki naj bi jo izkopal on sam? Branilci trdijo, da je v neposredni bližini kraja, kjer so odkrili jamo. gozdič in da bi si morilec do logiki raie izbral varneis' kraj. kot je gozd, kjer bi ga nihče ne ooa-zil pri delu. Bozana pa so nekateri videli pri kopanju jame ali bnlie. 6. maja 1971 je več oseb onazilo njegov rdeč športni avto prav blizu kraja, kjer so pozneje odkrili jamo. V tem smislu sta danes pričali nekdanja Bozanova prijateljica Carla Camera in njen prijatelj Vin-cenzo Amadeo. Obadva sta se tistega dne odpravila na izlet na hrib Fasce skuono z neko tretto osebo in s hčerko Amndca. Ravno deklica je opazila rdeč avto in o pozorila ostale nanj. Camera je izjavila, da je takoj prepoznala Ro-zanov avto. saj v Genovi n' 'n drugih rdečih športnih avtomnh iv, podobnih njegovemu. Sodna obravnava se bo nadaljevala jutri z zasliševanjem izvedencev, ki bodo poročali o okolnostih smrti Milene Sutter. RIM, 28. — Jutri se bo vrnila v Rim z vojaškim letalom »C-130 Hercules; italijanska odprava ra Himalajo. V domovino se bo vrnilo 60 članov odprave, v glavnem vojaških oseb. Kot je znano, je Monzinova odprava na Everest žela pomemben uspeh, saj se je na najvišji vrh sveta povzpelo 5 Italijannov in 3 šerpe. Z istim letalom se bo vrnila tudi Teresa Provera, žena enega od dveh italijanskih gornikov, ki sta umrla pred dnevi in to sta bila člana neke druge odprave. Ne ve se še, če bodo z istim letalom prepeljali v domovino tudi trupli umrlih Zdi se, da sto gornika i au lo Consiglio in Dino Del Riso umr la zaradi zastrupitve s hrano li iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m ii iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiuiiiiimiiiiii milili iiiiiiiiiiiiiiiiii m Hiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiui mini m iiiiii m iMiiiiiiiiuiiiiiimiiiiii iiiiiiiiiiiii* TEŽAVE Ul USPEHI SREČANJA V ADIS ABEBi Spor med Somalijo in Etiopijo v ospredju 10. zasedanja OAE Obtožbe o «ncpada!n ih n amen ih» s strani obeh vlad Pomembna soglasnost za nov sporazum z ECS ADIS ABEBA, 28. — Ozemeljski spor med Somalijo in Etiopijo se je na 10. zasedanju Organizacije za afriško enotnost izredno poostril. Ministra za informacije sosednih držav sta si izmenjala izredno ostre obtožbe in predsednik Somalije se celo ni hotel udeležiti plenarnega zasedanja. Spor se je začel že pred leti, takoj po proglasitvi neodvisnosti Somalije. Del ozemlja, ki si ga ta država prilašča, je prišel pod suverenostjo Etiopije. Na tem ozemlju, ki mu je ime Ogaden, prebivajo somalska nomadska plemena, kljub temu pa ga etiopska vlada nikakor noče odstopiti. Razlog je, kot v tolikerih drugih primerih, gospodarskega značaja: kaže, da se v podzemlju Ogadena skrivajo ogromne količine zemeljskega plina. Spor je seveda odjeknil tudi na desetem zased« n ju Organizacije afriške enotnosti, kjer se je v prejšnjih dneh razširila vest, da so se zbrani predsedniki afriških republik in vlad domenili za ustanovitev mednarodne komisije, ki naj bi rešila spor. Komisijo naj bi sestavljali zastopniki Gvineje, Nigerije, Malija, Senegala in Liberije in tako somalska kot etiopska vlada naj bi že sprejeli načelo mirnega reševanja teritorialnega spora. Danes je etiopski minister za informacije Tesfaye Gebre Egzy priredil tiskovno konferenco, kjer je odločno demantiral te vesti. Dejal je. da bo Etiopija branila svoje meje «s kakršnim koli sredstvom* in da ne bo sprejela nobenega sporazuma za spreminjanje obstoječih meja. Minister je izredno o-stro poudaril vprašanje teritorial- ne enotnosti, medtem ko je jegov pomočnik celo opomni) prisotne, da je Etiopija stopila v vojno z Ita lijo ravno zaradi teritorialnih zahtev fašističnega »imperija*. Minister je končno tudi demantiral vesti, po katerih naj bi Etiopija zbirala vojaške sile na mejnem področju in namignil na možnost, da je Somalija tista, ki pripravlja vojaški napad na soseda. Ravno med tiskovno konferenco je dospel v Adis Abebo predsednik Somalije Mohammed Siad Bar re. Včeraj je Barre naslovil na Organizacijo afriške enotnosti brzojavko, v kateri je odpovedal svoj prihod v etiopsko prestolnico, ker mu «poostreni mednarodni položaj na mejah* tega ne dovoljuje. Predsednik zasedanja Yakubu Gowon iz Nigerije je zato poslal svoje o-sebno letalo v Mogadiso. V somal-sko prestolnico so tudi [»leteli nigerijski, liberijski n somalski zunanji ministri, ki so končno prepričali Barreja, naj ne postavlja v nevarnost uspeha zasedanja. Kljub temu pa je ozračje ostalo napeto. Somalski podpredsednik in minister za informacije Ismail Ali Aboukar je dejal, da je tiskovna konferenca etiopskega ministra bil «grob in žaljiv napad na dostojanstvo našega predsednika*. Zato. je nadaljeval, je somalska vlada naslovila na etiopsko protestno noto in je tudi protestirala pri Organizaciji za afriško enotnost zaradi izbire etiopske prestolnice za sedež zasedanja. Nadalje je izjavil, da se spor lahko reši samo v okviru Organizacije afriške enotnosti, da pa etiopske izjave potrjujejo napadalne namene te vlade. Končno je še dejal, da je res bila sestavljena komisija za rešitev spo ra, da pa še ni dokončala svojih del in izdelala ustreznih predlogov Če je torej po eni strani ozračje 10. zasedanja precej burno, je po drugi strani treba priznati afriškim državam in njihovi enotni organizaciji precejšen uspeh. Danes dopoldne so soglasno odobrili resolucijo, ki predvideva začetek pogajanj z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Do sedaj je samo 14 afriških držav, ki so jih sprejeli v EGS kot »privilegirane* države. Sporazum so podpisali v Yaounde pred mnogimi leti in seveda odraža neravnovesje sil med komaj o-svobojenimi državami Afrike in evropskimi gospodarskimi mogotci. Danes bi se še drugih 12 nekdanjih angleških kolonij lahko pridružilo tej skupini. Odločno pa odvračajo podrejenost napram evropskim državam, ki jo predvideva neokolonialni sporazum iz Yaoun-deja. Zato se je vseh 41 držav članic Organizacije afriške enotnosti odločilo, da bo nastopilo pri EGS kot celota, za dosego boljših in pravičnejših pogojev pri gospodarskih izmenjavah. V večernih urah so zbrani predsedniki afriških vlad odobrili dve resoluciji: v prvi obsojajo vse vrste rasizma in kolonializma in izražajo svojo aktivno podporo tudi Egiptu in drugim arabskim državam v boju proti izraelski agresiji. V gospodarski resoluciji pa izražajo namen, da se združijo proti neokolonialističnim gospodarskim posegom razvitih držav, saj se na tak način položaj v afriških državah stalno slabša, medtem ko se v zahodnem svetu boljša prav na njihov račun. ŠPORT ŠPORT ŠPORT BUG Arezzo - Catania 1:0 Brescia - Reggina 0:0 Brindisi - Monza 1:0 Catanzaro - Como 0:0 Cesena - Taranto 2:0 Foggia - Mantova 0:2 Genoa - Bari 1:0 Lecco - Varese 0:0 Novara - Ascoli 1:3 Reggina - Perugia 1:3 LESTVICA Genoa 48, Cesena in Foggia 46, Ascoli in Catania 42, Varese 39, Brindisi 38, Catanzaro 37, Como in Novara 35, Reggiana in Arezzo 33, Bari 31. Monza in Taranto 30, Perugia 29, Brescia in Mantova 28, Reggina 27, Lecco 23. PARI PRIHODNJEGA KOLA Ascoli - Reggiana, Bari - Brescia, Brindisi - Catanzaro, Como -Lecco, Mantova - Arezzo, Monza -Genoa, Novara - Foggia, Perugia -Cesena. Reggina - Taranto, Varese -Catania. A SKUPINA C = i Piacenza - Belluno 1:0 Savona - Cremonese 1:0 Vigevano - Derthona 2:0 Parma - Pro Verceili 2:0 Alessandria - Rovereto 3:2 Trento - Seregno 1:0 Udinese - Solbiatese 3:0 Cossatese - Triestina 1:3 Legnano - Venezia 1:2 Padova - Verbania 3:1 LESTVICA Parma 48, Venezia in Udinese 47, Alessandria 46, Savona 39, Cre-monese 37, Seregno in Padova 36, Piacenza 35, Solbiatese, Trento in Legnano 33, Pro Verceili in Bellu-no 32, Triestina 31, Vigevano 30, Derthona in Cossatese 29, Rovereto 28, Verbania 19. PARI PRIHODNJEGA KOLA Cremonese - Alessandria, Derthona - Belluno, Pro Verceili - Padova, Rovereto - Vigevano, Savona - Legnano, Seregno - Udinese, Solbiatese - Cossatese, Triestina - Parma, Venezia - Piacenza, Verbania -Trento. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Dinamo - Bor 4:1 Čelik - Olimpija 1:0 Borac - Sutjeska 0:0 Spartak - Partizan 1:1 Željezničar - Beograd 1:3 Velež - Sarajevo 2:1 Crvena zvezda - Vardar 3:2 Vojvodina - Radnički 2:0 Hajduk - Sloboda 4:0 LESTVICA Crvena zvezda 46, Velež 42, Beograd 40, Partizan 39, Železničar 35, Sarajevo 33, Sloboda 30, Vardar 29, Hajduk 28, Radnički, Vojvodina in Dinamo 27, Borac in Čelik 25, Olimpija in Bor 23, Sutjeska 21, Spar-tak 20. PARI PRIHODNJEGA KOLA Vojvodina - Dinamo, Radnički -Hajduk, Sloboda - Crvena zvezda, Vardar - Velež, Sarajevo - Željezni-čar, Beograd - Spartak, Partizan -Borac, Sutjeska - Čelik, Olimpija -Bor. NOGOMET A SKUPINA C LIGE MOTOCIKLIZEM MED NEDELJSKIMI DIRKAMI TRIESTINA OSVOJILA DRAGOCENI TOČK! Tržaški strelci so bili Vastini, D’Alessi in Oggian Cossatese — Triestina 1 : 3 (0:1) COSSATESE: Molli, Sala, Aude-ro, Borgato, De Girardi, Caccaro, Rossini (v 63. min. Porzio), Pel-lizzari, Poire, Sollier, Cavagnetto. TRIESTINA: Cantagallo, Sabadin, De Gasperi, Macchia, De Luca, Scichilone (v 72. min. Oggian;, Vastini, D’Alessi, Bertoli, Brusa-delli, Zamparo. SODNIK: Lenardon iz Siene. STRELCI: Vastini v 31. min., Borgato v 62. min. iz enajstmetrovke, v 84. min. D’Alessi iz enajstmetrovke, v 86. min. Oggian. Triestina je v Cossatu osvojila dve točki, ki bosta ob koncu prvenstva morda odločilnega pomena za obstoj v C ligi. V nedeljo so Tržačani zmagali proti Cossatese-ju, ki je bil tudi eden izmed kandidatov za izpad. V osmih dneh so tako «rdeči» osvojili tri točke. Po odlični tekmi proti Alessandrii, je bila tokrat na vrsti šibka ekipa Cossateseja, ki je pričela srečanje z zelo hitrim tempom in je skušala ukaniti nasprotnika na slabem in majhnem igrišču, kjer je večkrat prišlo do padcev. Tržačani so po začetnem obotavljanju prevzeli vajeti srečanja v svoje roke in so prvi prišli v vodstvo po zaslugi Vastinija, ki je tokrat odigral res dobro tekmo, skupno z Bertolijem in Ogg:anom, ki je stopil na igrišče sredi drugega polčasa. Položaj pa se je popolnoma spremenil po enajstmetrovki, ki jo je sodnik Lenardon nerazumljivo dodelil domačinom. Triestina je morala znova preurediti svoje vrste. Na srečo pa je sodnik proti koncu srečanja dodelil enajstmetrovko tudi gostom, tako da je znova vzpostavil ravnotežje. Realiziral je D’Alessi, kmalu nato pa je mladi Oggian štiri minute pred koncem dosegel po lepi akciji tretji gol za tržaške barve. Na skupni lestvici še vedno vodi Parma, s točko prednosti pred Ve-nezio in Udinesejem in z dvema pred Alessandrio. Vse štiri ekipe so v nedeljo zmagale, tako da je položaj še vedno precej negotov in še ni znano, kdo bo prestopil v B ligo, saj manjka do konca prvenstva še troje srečanj. Na dnu lestvice je stanje še vedno zapleteno, čeprav si je Triestina s svojo prvo zunanjo zmago nekoliko popravila položaj na lestvici. Tržačani so zmagali proti svojemu neposrednemu tekmecu za izpad. Že obsojeni Verbanii se je sedaj pridružil še Rovereto, ki je v nedeljo zgubil proti Alessandrii. Odprto ostaja le še tretje mesto, za katerega kaže, da je že ušlo tržaškim igralcem, ki bi morali zaenkrat še ostati v C ligi. Radi 1 — 3 - 4 — 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. KVOTE: 8 — 406.106 De Hooch Ankermast ŠTIRI SMRTNE ŽRTVE V ŠKOFJI LOKI Italijan Renato Frigo končni zmagovalec Poleg italijanskega dirkača Mauglianija so zgubili življenje še trije gledalci, med temi dva otroka Na tradicionalnih 24. mednarod- stroji, kjer je zmagal Nemec Ritt- nih motociklističnih dirkah v Škofji Loki, veljavnih za «Nagrado Loke* je prišlo v nedeljo do tragične nesreče, ki je zahtevala kar 4 mrtve, cd teh tri med gledalci. Poleg dirkača Italijana Emanuella Mauglianija iz Rima, starega 46 let, so zgubili življenje še 70-letna Marija Kastelic. 7-letni Marki Peternelj in njegova 3-letna sestrica Mojca. Pet drugih gledalcev je bilo težje poškodovanih, vendar so izven smrtne nevarnosti. Nesreča se je pripetila v drugi točki tekmovanja. Najprej so nastopili tekmovalci s 50 kubičnimi Sequenza Questurino Banguero Keitel 6 — Anticipo Pretorio Italijanski dirkač Maugliani ob svojem poslednjem startu v Škofji Loki niiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH MLADINSKE IGRE V SOBOTO POPOLDNE NA OPČINAH Zmagoslavje Poletovih kotalkarjev na pokrajinskem tekmovanju Ml Prva mesta so osvojili Maruška Grgič, Adrijana Sosič, Andrej Sedmak in Boris Škerk ■ Številno občinstvo spodbujalo tekmovalce , t -ov? r>’ r:-ti>'i onoru II. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Zagreb - Rijeka 1:2 Šibenik - Split 1:0 Segesta - Trešnjevka 3:1 Jedinstvo - Maribor 0:2 Sloboda - Karlovac 1:1 Varteks - Rudar (T) 4:1 Istra - Mura 2:3 Mercator - Kozara 2:1 Orijent - Rudar (L) 2:1 LESTVICA Zagreb 51, Maribor 44, Karlovac in Rijeka 43, Mura 34, Šibenik 32, Orijent 31, Mercator 30, Segesta 29, Varteks in Istra 28, Jedinstvo 27, Kozara 26, Rudar (L) in Split 25, Sloboda 23, Trešnjevka 22. Rudar (T) 15. PARI PRIHODNJEGA KOLA Orijent - Zagreb, Rudai (L) -Mercator, Kozara - Istra, Mura - Varteks, Rudar (T) - Sloboda, Karlovac - Jedinstvo, Maribor - Segesta, Trešnjevka - Šibenik, Split - Rijeka. SLOVENSKA NOG. LIGA Aluminij - Železničar 11 Slavija - Drava 2:2 Kovinar - Kladivar o-o Izola - Koper 1:0 Triglav - Ljubljana 0:1 Ilirija - Nafta 1:0 LESTVICA Železničar 28, Ljubljana 26, Ri rija 25, Izola 24, Drava 23, Slavija 22, Nafta 20. Kladivar 18, Aluminij 17, Koper 16, Kovinar 14 Triglav 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA Triglav - Aluminij, Ljubljana - Ilirija, Nafta - Izola, Koper - Kovinar, Kladivar - Slavija, Drava -Železničar. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIG* Adria - Sava LTH - Vozila Slovan - Zagorje Jadran - Piran Primorje - Litija Tolmin - Usnjar 9:1 21 2:1 3:1 2.2 1:1 Lepo sončno vreme se je oddolžilo voditeljem openskega športnega društva Polet za trud, ki so ga vložili v organizacijo pokrajinskega kotalkarskega tekmovanja v okviru mladinskih iger. Občinsko tekmovanje so vremenske nepriiike namreč precej ovirale in tako smo v soboto končno videli kaj nam lahko pokažejo naši mladi kotal kar ji. Na novi plošči pred openskim prosvetnim domom se jih je zbralo kar 48, od katerih 27 članov domačega društvu Nastopili so še kotalkarji openskega Liberta-sa in tržaškega Jolly cluba, iz več ali manj znanih razlogov pa so manjkali člani Edere in Ferrovia-ria. Škoda, saj je Ferroviario najmočnejše tržaško društvo in bi bil neposreden spopad s Poletom vsekakor zanimiv. Kategorija B (rojeni v letih 1965, 1966 in 1967) Dečki: 1. Boris škerk (Polet) 2. Klavdij Purič (Polet) 3. Mauro Renar (Polet) Deklice: 1. Adrijana Sosič (Polet) 2. Miriam Gregori ČJolly) ° Erika Purič (Polet; Poletove barve so branile še: Ele-na Škabar, Tanja Starc, Martina Malalan, Tatjana Grgič, Claudia Štern in Alenka Gorkič. S. J. V NEDELJO V BOLOGNI Pri mladinskih igrah ocenjuje sodnik predvsem usklajenost telesa in občutek za glasbo, šele na tretjem mestu pa je način izvajanja posameznih likov. Kljub temu pa lahko trdimo, da so bili mladi kotalkarji kar dobro pripravljeni in so pokazali, da obvladajo še kar precej prvin tega težkega a zelo lepega športa. Tako je navdušil najmlajši šestletni Mauro Renar, ki je začel trenirati v letošnji sezoni in je dokazal mnogo smisla za kotalkanje. Občinstvu, ki se je v zelo velikem številu zbralo okoli Poletove plošče, pa je največje presenečenje pripravila Adrijana Sosič, ki je med mlajšimi deklicami nastopila zadnja in zmagala. Za dve desetinki točke je namreč odpravila zmagovalko pokrajinskega tekmovanja Miriam Gregori (Jolly) in tako zagotovila matičnemu društvu še to prvo mesto. Tekmovanje je tudi organizacijsko zelo dobro uspelo, za kar ima za slugo predvsem Poletova «tehnična ekipa», ki je skrbela za napovedovanje in glasbeno spremljavo Ob koncu pa je bila na vrsti še slovesnost, na kateri so najboljši prejeli spominske nagrade Škoda le. da ni bilo mogoče tekmovanja organizirati v večernih urah, ko v koreografijo posežejo tudi reflektorji: sicer pa bo kmalu na vrsti tradicionalna Poletova revija, ki bo, kot običajno, v zadnjih dneh junija. Še prej pa čaka Poletove kotalkarje huda preizkušnja, saj bodo v nedeljo nastopili na deželnem prvenstvu v Pordenonu. IZIDI LESTVICA Slovan 34, Primorje 28 Vozila 26, Litija 24. Usnjar 22, Adria 20. Tolmin in Sava 19, LTH 15, Jadran 14, Piran 10, Zagorje 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA Primorje - Adria. Litija • Tolmin, Usnjar - Jadran, Piran - Slovan, Zagorje * LTH, Vozila - Sava. Kategorija A (rojeni v letih 1963 in Dečki: 1. Andrej Sedmak (Polet) 1964) 2. Mario Garavello (Polet) 3. Franko Guštin (Polet) Deklice: 1. Maruška Grgič (Polet) 2. Cristina Degrassi 'Polet) 3. Susanna Ferri (Juily) Za Polet so nastopile še: KrMi na Covaccio, Sara Tavčar, Kristina Guštin, Jadranka Košuta. Vera Volpi, Suzana Škabar, Alda Sosič, Tatjana Sosič, Monika Sosič, Tatjana Malalan in Tanja Furlan. Dv« Krasovi igralki na ekshibicijskem nastopu V nedeljo je bil v Bologni ekshibicijski nastop najboljših italijanskih namiznoteniških igralcev. Na stop je priredila namiznoteniška zveza FITeT na «Sejmu mladih*, da bi popularizirala to športno pa nogo. Srečanje je naletelo na ve- lik odziv pri domačem občinstvu, ki se je zbralo v precejšnjem številu. Poleg Miličeve je nastopila tudi Vesnaverjeva, ki jo je trener Luc-cio v zadnjem trenutku povabil v Bologno. Zamenjati je morala Fran-cesco Marconejevo, ki se ni mogla udeležiti nastopa zaradi šolskih obveznosti. Na sporedu je bilo ekipno srečanje po formuli evropskega pokala, Vsako ekipo sta tako sestavljala dva igralca in ena igralka. Ob zeleni mizi so si steli nasproti Malesci, Bisi in Miličeva na eni ter Pellizola, Bosi in Vesnaverjeva na drugi strani. Zmaga je pripadla prvi ekipi, vendar le zato, ker je bil Malesci v izredni formi in je (po treh letih!) končno zopet premaga) Bosija. To je bilo tudi najzanimivejše srečanje dneva. berger na kreidlerju, pred domačinom Bernetičem iz Kopra, ki je tekmoval na tomosu. Nato so startali tekmovalci s 350 kubičnimi motorji in kmalu po začetku vožnje je prišlo do nesreče, kakršne v Sloveniji na motociklističnih dirkah ne pomnijo. Na nekem dokaj blagem ovinku je — po izjavah očividcev — Italijanu Maug-lianiju, ki tekmuje že 22 let (njegova žena je bila med gledalci) blokiralo kolo in vrglo ga je naravnost med gledalce. Tragedija je bila neizbežna. Organizatorji so takoj prekinili tekmovanje ter vse ostale prireditve, ki so bile z njim v zvezi. Ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. Sodne oblasti so že začele s preiskavo. Maugliani je že četrti dirkač, ki se je smrtno ponesrečil na škofjeloških dirkah. Pred njim so zgubili življenje Švicar Dietz (1968), ter Anglež Burges in Jugoslovan Kralj (oba 1971). Med gledalci teh dirk pa do letos ni bilo smrtnih žrtev. V SOBOTO V ZGONIKU Balinarski turnir za | «1. kraški pokaI» Športni krožek Kras bo letos ob priliki razstave domačih vin, poleg že tradicionalnih turnirjev v odbojki in namiznem tenisu, priredil tudi balinarski turnir za «1. kraški pokal*. Tekmovanje bo v soboto 2. junija na dveh novih balinarskih stezah na vinskem razstavišču v Zgoniku. Balinarski objekt v Zgoniku je bil že več časa «v delu* in se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev njegova realizacija precej zavlekla. S pomočjo zgoniške občinske uprave pa je balinarski odsek ŠK Kras poskrbel, da so bila u-strezna dela pravočasno dokončana in tako bodo lahko izročili igrišči njunemu namenu. V soboto bo ob 9. uri slovesna otvoritev balinarskih stez, s prisotnostjo predsednika UBI. Sledilo bo tekmovanje v dvojicah samo za člane ŠK Kras, da bi nudili vsem domačim ljubiteljem te rekreacijske panoge možnost, da množično nastopijo. Vpisovanje ekip traja do vključno 31. tm. pri vaških poverjenikih, ki so: Marčelo Doljak za Samatorco, Ladi Milič za Salež, Angel Milič za Zgonik in Mario Milič za Mali Repen. Organizator sporoča vsem ljubiteljem balinanja, ki nimajo še svojih krogel, da jih bodo lahko kupili danes, 29 t.m., ko bo prišel ob 20.30 na igrišče v Zgoniku trgovec z raznimi vzorci. — b s — ATLETIKA V NEDELJO V CELJU Zlatko Bezjak slovenski rekorder v m«tu kopja tartanu v Celju. Zlatko Bezjak je postavil nov slovenski rekord v metu kopja s 76.60, dobra pa je bila med dekleti tudi Nataša Urbančič, ki je orodje vrgla skoraj 57 metrov daleč. Miro Kocuvan je 400 metrov pretekel v 47”3 in zmagal tudi na 100 metrov s časom 10”6. Med dekleti je posebno dober dosežek mlade Pergerjeve. 800 metrov je pretekla v 2T0”. Skupinsko so bili v moški konkurenci atleti celjskega Kladivarja daleč najmočnejši pred Olimpijo, Mariborom, kranjskim Triglavom in Ljubljano. Nova Gorica je bila deveta, Koper pa deseti. Pri dekletih je ljubljanska Olimpija dosegla prvo mesto po zagrizeni borbi s Celjankami (samo poldruga točka razlike). Tretje so bile Ma- KOLESARSTVO ALPE ADRIA V zadnji etapi je osvojil prvo mesto domačin Zakotnik LJUBLJANA, 28. — S končno med spustom z Vršiča, k? je Pokje zmago italijanskih tekmovalcev, ki so zasedli prva tri mesta na skupni lestvici, se je v nedeljo zaključila v Ljubljani sedma mednarodna amaterska dirka Alpe-Adria. Italijanski kolesarji so popolnoma prekosili vse svoje nasprotnike, od Čehov do Avstrijcev in samih Jugoslovanov. Ti so v letošnji izvedbi dirke popolnoma razočarali, saj so v šestih etapah zmagali le dvakrat, na skupni lestvici pa je njihov najboljši predstavnik komaj na šestem mestu. Poleg prvega mesta so Italijani odnesli še ekipno zmago in prvo mesto na lestvici gorskih nagrad. V zadnji etapi od Bovca do Ljubljane je zmagal slovenski pred- riborčanke. Koper je bil peti, Nova | stavnik Zakotnik, ki je na cilj v Gorica pa osma. Ljubljani privozil s polminutno pred- K. B. . nostjo. Njegov beg se je pričel Tudi letošnja kolesarska dirka «AIpe - Adria» je pomenila prispevek k dobremu sožitju med narodi na našem področju. (Na sliki: prehod meje pri Škofijah) edini, ki se je podal v za Kahline in Pocrnje, ki sta p ^ vrh Vršiča s 45 sekundarni 1v . nosti. Zakotnik si. je proti nabral preko dveh minut Pr® nato vendar je precej tega časa zgubil. redvidevalL Čeprav so nekateri_Pre menil da bo vzpon na Vrsic P sp ni obličje skupne razvrstitve, tej najtežavnejši m prvo etapi spremenilo prav n£'.gu. ki mesto je ostalo Italijanu j0j. «- —:i—;i „ soboto, v r._ si ga je priboril v ni etapi od Lignana dc^ naSprot- iix -- • . prednosti zagotovil «rnir nje* v zadnjem dnevu. veC. Vrstni red na cilju etape Ljubljana (136 km): o 48’48' 1. Janez Zakotnik (Kpfp na ur°: s poprečno hitrostjo 36 K .Q ye- ninnnmn T^PJValCSSči ( u; 2. Giacomo Favalessa ( gasijo neto) 35” zaostanka: o. . pas-Kuvalja (Vojvodina); 4._ grInene' sie (Vittorio Veneto); gildo da Re (Veneto Ah KONČNA LESTVICA (po 6. etapah): 1. Renato Frigo (Veneto 2. Luigi Venturato (J; JJoSta J 3. Claudio Qualizza (F 'i.a1erSka> 4. Hans Konigshofer 2’37 /p. JK) 5. Giacomo Favalessa 2’54 4’4l 6. Janez Zakotnik (Rog) 0cjred) , 7. Franc Hvasti (Sava- a ^ . -ri 4’1® 8. Cvijetko Bilič ,^ip°‘e’odred) „ 9. Slavko žagar (Sava-«0 ^ 4’27" 10. Mano Da Ros (Veneto iii im min ih iiiii umu ii iiiiiiiiiin liri milil m imi hi imiini um iiiiiiiiiiimiiiiiu im 1111111111111111111111111111 iiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii .....n«'"*...... ODBOJKA 4® V L MOŠKI DIVIZIJI Sloga si zagotovila prestop v višjo lig° z zmago nad Ginnastico v Pordenonu Goriška 01ympia je s precejšnjo lahkoto odpravila Are Hne0 Ginnastica PN — Sloga 2 : 3 (15:3, 7:15, 16:14, 10:15, 13:15) GINNASTICA: Aramonte, Coral, Cao da Roa, Biancolin, Berti, De imeli Izidi: Malesci — Pellizola 2:0, Bisi — Bosi 1:2, Milič — Vesna-ver 2:0; Malesci in Bisi — Pellizola in Bosi 1:2, Milič in Malesci — Vesna ver in Bosi 2:0; Malesci — Bosi 2:0. S. J. V Jugoslaviji so tedna tekmovanja za atletske republiške pokale. V celoti so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, čeprav ni bilo državnih rekordov. V Beogradu je Spasojevič skočil v daljino 7,71 m, v Sarajevu Temin 211 cm v višino, Vera Niko-ličeva pa je na Reki pretekla 800 m v 2’9”6. Odličen je bil na Reki tudi Alebič: 400 metrov je prete kel v 46”4. Dobra je bila prireditev tudi v Sloveniji. Tekmovanje je bilo na Paoli, Folato, Dellacani, El Hady. SLOGA: Vodopivec, E. in B. Kralj, G-gič, Persinger, Neubauer in Wilhelm. SODNIKI: Mauri, Pigotto in Le-varino. Odbojkarji Sloge so odnesli celo kožo tudi iz Fordenona. Po tem uspehu je naša šesterka praktično že v višji ligi. V sredo zvečer bo odigrala zadnje kolo. Izid zaosta-konec'lega sreaanJa z Auroro v Reman-zaccu pa bo le gola formalnost. Kot smo pričakovali, so slogaši naleteli pri Ginnastici na izredno zagrizenega nasprotnika. Domačini so imeli pred pričetkom samega srečanja še večje možnosti za u-speh, ker je Sloga stopila na igrišče brez Fučke. Prizadevni gostje so znali to odsotnost nadomestiti z izjemno bojevitostjo. To pa še kljub temu, ker sam začetek spo- set brez večjega napora. Sloga je iztržila samo tri točke in to na začetku. Domačini so imeli tako odprto pot do te prve delne zmage. V nadaljevanju so gostje dobro organizirali obrambo in učinkoviteje napadali, pa čeprav ni bilo najboljših podaj. Tokrat so bili domačini precej slabši in ni jim preostalo drugega kot priznati premoč nasprotnika. Prava tekma se je pričela šele po teh dven nekoliko muhastih setih. Tekmeca sta si bila precej enakovredna in prikazana igra dokaj dopadljiva in zanimiva šester-ki se nista mogli odlepiti ena od d"uge in gostje so žal zapravili set žogi Podoben je bil razplet tudi v naslednjem delu igre. Po izenačenju pri desetici so bili Neubauer in tovariši prisebnejši in srečanje ponovno spravili na tehtnico. V zadnjem odločilnem setu so prizadevni domačini povedli s 13:11 in prav v teh kritičnih trenutkih se je Sloga izkazala kot boljša ekipa Gostje so zasluženo osvojili še petnajsti zaporedni par točk po niso slovenski odbojkaL* naleteli “Vp bila v -letoš' V ta*0 nem prvenstvu najev je krčevitega nasprotnika- -n konc edina njihova zmaga s • v na bera točk je bila rist Sloge. , ea 3:1 Olympia GO — ^rc iSi) (5:15, 15:5, 15 = 4' ^ dot^ stvo čani končala Ne glede na izločeni mesto bodo pa ^ pada ni bil najbolj obetaven. Gost-1 pravi maratonski bitki. Tekma je je se na samem začetku niso znaš- I trajala nekaj več kot dve uri. 'i 'n domačini so izbojevali prvi I Vsekakor pa moramo omeniti, da .......................................... ...................................mm.............................mmmmmmumm.mmmmu,...„„„ jem mestu. To ne ^ za neuspeh pa čepi3 ^jjšo uV igralci računali na se stitev. . a\„ dve n Tudi te tekma vsem različni podob' nekol'^ odšli v športno areno eksP‘r. spremenjen' postavi in « Ko * montiranje jih je sta o jčajno ' pričeli igrati s svojo, ^ro standardno postavo J"tior0žja- ^ našla primernega lympijci ni pro' oma ! J Gorič 03-..u g dn.nh m kar mahoma oddolžil ^ igra mačke z se tako najlepše - v za tesen poraz dvaneF pjdek; t-eh setih je domačinom samo TELOVADBA V NEDELJO DOPOLDNE V NOVI OBČINSKI TELOVADNICI Sto otrok na telovadnem poligonu v Dolini Največ medalj osvojili domačini • Prehodni pokal v «med dvema ognjema* za Goričane kar je izredno skromen ^jpo, izkuP’ jd toliko bolj let^; lo pa se toiiKu -c oO i* • je pričakovala precej v God Poraz Iptošnjeb? £ do-ko prej,,™ dd1' V novi dolinski občinski telovadnici je bilo v nedeljo zjutraj vse živo. Nad sto osnovnošolcev in o-trok iz otroškega vrtca se je pomerilo med seboj na tekmovanju v telovadnem poligonu, katerega je organizirala Komisija za dora-sčajočo mladino pri SKGZ. Tekmovanje se je odvijalo dokaj hitro (na dveh progah vzporedno) in na njem so otroci iz Gorice, Doline ter od Sokola in Bora dosegli take rezultate: OTROŠKI VRTEC L 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. Cotič Igor (G) 31”4 Klemše Mirjam (B) 40” Makuc Djego (G) 41”2 Jacomini Barbara (S) 41”6 Argiolas Pino (S) 42”) Burgnich Lorenza (G) 14”2 Nanut Robert (G) Tavčar Boris (B; Massi Andrea (G) Humar Elena (G) Humar Silvana (G) 44”3 45*4 51”4 51 ”5 53” OSNOVNA ŠOLA 2. in 3. razred - dečki 1 2. 3. 4 5. 6. Krevatin Darij (B1 21**7 De VValderstein P. (Bi 22”2 Dovgan Aleksander (Bi 22”9 Sancin Elvis (D> Košuta Robert (G) Zettin Sergij (B' 7. čivardi Marko (B) 23**3 24* 24**5 24**9 8. Komel Marko (G) 25” 9. Terčon Mitja (S) 25”4 10. Slavec Boris (D; 30"4 11. Kakovič Igor (B) 30**6 12. Germani Karim (B) 31”2 13. Petaros Aleksander in Čok David (oba B) 31”3 15. Pupis Andrej (S) in čok Andrej (B) 31 ”6 17. Slavec Adrijan (D) 31 ”7 18. Ušaj Martin (S) 32 T 19. Tavčar Aleksij (B) 32”2 20. Petaros A. (B) 33” 21. Legiša Marko (S) 33”1 22. Kozina Dejan (D) in Bogar Dimitrij (S) 33**4 24. Sik Andrej (B) 38*4 25. Širajn Giani (D) 39”3 26. Devetak Mitja (Si 41”3 27. Golemac Marko (S) 62**3 L/ 2. in 3. razred deklice 1. Klabjan Helena (D) 24” 2. Ozbič Sonja (B) 25” 3. Guštin Kristina (S) 30'T 4. Krasnič Nadja (Si 31 ”5 5. Čok Adrijana (B' 32” 6. Amfalden Tatjana (.B, 32” 1 7. čač Tatjana (B) in Kocjančič 33” 9 Giudici Graciela (B) 33' ! 10. Gomhač Tanja (B) 34 11. Legiša Katerina .S) 35**2 12. Klemše Vesna . B) 36’* 13 Spremin Mirjam (G) 39’2 14. Argiolas A. (S) 40**1 15. Grbec Valentina (B) 40’ 6 16. 17. 18. Del Gobbo Elena (B) Lorenzon Titi (G) Lutman Sonja (G) 42” 42 ”7 44” 4. in 5. razred - dečki 28**8 28**9 29**8 29**9 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. Guštin Pierpaolo (D) Slavec Boris (D) Mermolja Boris (G) Tul Germano (D) Dornik Ugo (G) ir. Korošec Franko (D) 30”3 Škamperle Igor (B) 30”5 Canciani Igor (Bi Slavec Robi (D) Devetak Robert (B) Sancin Samo (G) Devetak Djego (G; Legiša Aleksander (G, Vižintin Miran (G) Košuta Igor (G) Sosič Franko (Si Slavec Sergij (S) Merlak Denis (D) Rojc David (B) Waltritsch Aleš (G) Prašelj Jurij (Dl 31 ”7 32’ 32**4 33**8 34”1 34**2 34**6 35” 35”5 35 6 36*4 41**3 45"6 46**5 4. in 5. razred - deklice 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Sancin Manuela (T)) 31” Kocjančič Ksenija (D: Slavec Ksenija (D) 32’'2 Rupel Danijela (B) Načim.vič E. (B) Pangerc Eda (D) Tul Viviana (D) Slavec Lavra (S) 32* 6 33' 33**6 34 ’2 34**3 9. Montanari Sandra (B) in Prašelj Lorena (D) 35 T 11. Guštin Valentina (S) 35”2 12. Bak Neva (B) 35”8 13. Gruden Elena (S) 36”2 14. Kariš Neva in Mervič Lorenca (obe S) 37” 16. Švab Mojca (D) 37**1 17. Dovgan Adrijana (B) 37**6 18. Čergolj Rada (B) 39" 19. Mervič Tatjana (S) 39”1 20. Bavcon Katja (G) 39 ”2 21. Zubalič Irena (B) 43”5 22. Rustja Barbara (G) 44”7 23. Žerjal Franka (D) 44**8 24. Žerjal Manuela (B) 50”6 25. Luin Lavra (D) 56’*5 26. Pinte Gracjela (S) 59**4 SREDNJA ŠOLA (izven konkurence) 1. 2. 3. Brana Igor Zubalič Marko Dovgan Fulvij 33**5 34"9 35” Po telovadnem poligonu so se mešane ekipe vseh štirih krajev pomerile mea seboj še v igri «med dvema ognjema* V polfinalu je Gorca p:-emagla Bor s 5:3, Dolina Sokol s 5:0, v finalu pa so nato Goričani odpravili Dnlinčane s 4:0 in tako osvojili prehodni pokal KZDM (SKGZ). Po tekmovanjih je bila prirejena za tekmovalce malica, nato pa so se zopet zbrali v dvorani, kjer jih je najprej pozdravil odbornik do linvke občine Drago Ota, za njim pa je spregovorila Nadja Pahorjeva, načelnica komisije za dorašča-jočo mladino pri SKGZ, ki je tudi podelila nagrade. Vsi udeleženci tekmovanja so bih' deležni ličnih spominskih značk, prvi trije v vsaki skupim' so prejeli medalje, spo minsko razglednico ob stoletnici do linske pošte pa je vsakemu mlademu tekmovalcu darovala tudi KOLAJNE EKIPA Z S B Dolina 3 2 1 Bor 1 3 1 Gorica 1 0 1 Sokol 0 0 2 njega prvenstva je bil že sesti v stvu. To pa slej bro spričevalo za od topnika štvo, ki ima svojega G- F- ojkarlk°u prvi ligi. V teku na 880 iardoV Svetovni rekord Američana WoWhu - nlino»s 24-letni študent iz ^los Wohlhuter (ZDA) Je ! vni rek°rs lesu postavil n.°v ,s, '('804,f>7 ^ v teku na 880 jardo rekoi*d.na-časom 1’44”6 Pre^Jg, bil za tri desetinke sla daJ pa je slovitemu Jg p0< -« -.............- - - - ^ na le *° sični razdalji na njej tudi priznajo ^ri)i čas- 800 metrov, P^°J?V*^a' tej pa običaja rekordne. .... |£irdah i*43”9 - i-«; “ J’® je torej za vsaj tr uradno y jai Vsekakor odgovarja ča k' Ie,„ odpreišnjega rekorija. Doubella 'n so vse dolinska občina. Organizatorji nagradili s šopki cvetja tudi vaditelje, ki so prispevali k izpeljavi tega tekmovanja. Tekmovanje je dobro uspelo 'n vsi udeleženci so se razšli z željo, da bj se tudi prihodnje leto pa merili med seboj v tako prijetnem vzdušja kot letos. last SneUa Doun- 8,n Na lestvicah je bi J z. ,e 0 zapisan tudi Ryun. jeko171 jansko med reko«?"1* jarda h dosegel 1 H ' nrjšel * Wohlhuter ie prv*tek< spredje lani na ,z ' tanCo s časom 1 'T5”.ieV " Muenchnu ^]e p Uvrstil gove obmoirike s* v prvi v razburljivem 1’49”4 uvrsti na sto in izpadel. :+rasti ' izločilni tunini, K° s > * k b* ŠPORT ŠPORT ŠPORT Kolesarstvo DIRKA GIRO DITALIA Presenetljivi Italijan Battaglin na drugem mestu skupne lestvice deveto etapo je osvojiI Belgijec Sercu, roza majico pa nosi še vedno Merckx * ADRIATICA, 28. - V de-Ijjj etaPi kolesarske dirke po Ita-Ittat ■ ztlova zmagali Belgijci. Toki) bil na vrsti Sercu, ki je ir, j končnem naletu najhitrejši kot v Pus* za seboj sprinterje, Uto j311 bjnden, Karstens, Onga-Ug® svetovni prvak Basso. ^Ibo etapa iz Carpegne do lojjj, Zlatice ni spremenila po-lestvici po včerajšnjem 1° QMerckxa, ki se je dokonč-kov , .zal vseh svojih nasprotnici 12iemo mladega Battaglina. Sa .temu, da je bila etapa dol-PriSlo ^oznja tudi zelo hitra, je Pa j. ap nekaterih pobegov, ki k ta .J**80 posrečili. Najdelavnejši -Caaa . °tta, ki si je tudi priboril iktjM l2rried letečih ciljev in ki je bral ,b°Praviti svojo lestvico. Na-nekaj nad 20 sekund Metilu ki pa jih ie P° nekai '‘arijj pP zapravil zaradi zasledo-h Giniondijevega moštva. S do^Prav Je bil najzanimivej-> st.^eek današnje etape grožnja NoJn*’. saJ so bili kolesarji ne-ih {pl z visokimi globami, ki 'arijo 2lr^a dodelila zaradi preri-'iontg 'i včerajšnjem vzponu na hli h, -arpegno. Kolesarji so mo- milijon in sto tisoč lir "n „,,Ceprav so trdili, da niso *aj tj- egovorni za prejeto «pomoč», ,®orab tako voziti le z eno n’f., . ru8° pa bi morali odrivala s azelene pomočnike. Končno •ali, .Se vendarle odločili in star-Jntrjeprav z manjšo zamudo. Aj°.na sporedu deseta etapa C), . tatica — Lanciano (170 V v a Potekla bo polovica «Gi-'ladal at*'61'' Je doslej povsem pre °s'alj f erckx, medtem ko so vsi *ki Cl, avoriti razočarali. Italijan N ori S*avn^k^ 50 doslej popolno “Povedali, saj so se le red J .Uveljavili, z izjemo Batta 15 riekl. Predstavlja pravo odkrit k med novoprofesionalci Vrsti-tud] med starejšimi. ' r®d na cilju 9. etape Car b Alba Adriatica (243 km); rrick Sercu (Bel.) 5.56*39” s b Hiti66110 hitrostjo 40,872 km/h b KK b/an Linden (Bel.) b Gf5ICo Ongarato (It.) ' Gia r Karstens (Niz.) «. >ni Motta (It.) <■ G», creux (Bel.) «. ^>i (it.) I 5>*tti at.) Pa?a Bona at.) sC^hini (It.) h v' a lestvica po 10. etapi: l b e5ckx ------- 3. ^ttaglin 1 b ^si 5. nfaizza 47.09’29 zaost. 1’36” 4’48” 5’n” 5’33” 6’02” 7’11’ 7’29” 1116” 8. p^rrodona 9. j°Sgiali I«. p *Can0 Caldos >lraJšnji osmi etapi od Lido j? thlaiff001 do Monte Carpegne r svo'- ^erckx, ki je tako za-S) 3irn neposrednim nasprotni } v aV’ bud udarec. Belgijec je r.bližno°Po,ni Premoči in Je ušeI i?i kilrvLn? P°l°vici proge. Do ne-spbovai e,trov Pred ciljem mu je °dii 'e Battaglin, ki mu je 7'oraj 'p senca. nazadnje pa je a PrisBp, on popustiti. Na cilj iHi, . “15 sekund za belgijskim 5'pŽilg otem ko je glavnina zaostanek preko treh minut. a, Ladinskih igrah pokrajinski prvak i!f v g.ega dela mladinskih i-W Je konec. Ta drugi . ra.)inski) nam ni prinesel tki510 s S^eba k°t občinski. Medtem Jt bon, v zaključnem občinskem tretje e Za uyrstitev od prvega 3&rke mesta samo slovenske C^heri *e pokrajinski del v i? Ura z 'tali lanskimi ekipami v lovešen- skupini je zasluženo zma- gala Sloga, ki je premagala vse tri nasprotnike. To samo potrjuje, da sloga ni bila slučajno občinski prvak, ampak to mesto tudi zasluži. Drugo mesto je pripadlo ekipi Časa del Fanciullo, tretja je bila druga ekipa OMA in četrti Sokol. V drugi skupini je prišlo do večjih presenečenj. Ker je Breg odpovedal svojo udeležbo so tako ostali samo trije zastopniki. Bor, OMA A in Koptovel. Tržačanke so premagale obe naši šesterki. Kontovel je to pot klonil z 2:0, Bor pa po treh setih igre. V slovenskem derbiju je bil Kontovel le uspešen z 2:1. Končni vrstni red je bil tako naslednji: OMA A 4 točk, Kontovel 2 in Bor 0. Za pokrajinski naslov sta se tako spoprijela Sloga in prva postava OMA. Slogašice so bile boljše nasprotnice (razen v drugem nizu, katerega so zgubile) in so tako tu- di zasluženo osvojile še eno lovoriko. V srečanju za tretje mesto je Časa del Fanciullo premagala Kontovel in se tako oddolžila za poraz v občinskem delu iger. Tudi ta tekma se je končala z izidom 2:1. Tako kot je bilo pričakovati bo Sloga zastopala našo pokrajino v meddeželnem turnirju mest. To je obenem že četrti zaporedni uspeh slovenske šesterke v tem tekmovanju. Najprej je bil prvi Bor (dvakrat zapordoma), njemu je sledil Breg v preteklem letu. Letos pa so prišle na vrsto mlade odbojkarice Sloge. G. F. NOGOMET Dva izida tekam naših mladinskih enajsteric: Mladinci: Primorje — Libertas Sv. Sergij 1:1 Naraščajniki: Gaja — CGS 0:2 «P0KAL ZARJE» Primorec izločil Zarjo s pomočjo enajstmetrovk V višje kolo so se uvrstili še Primorje, Sovodnje in Zaule Zarj"a — Primorec 4:5 'ZARJA: Turko, Križmančič Stojan, Komar, Primožič, Metlika, Križmančič Vojko, Grgič, Bon, Po-ropat, Žagar, Kalc Ražem Marc. PRIMOREC: Kralj V. Sosič, Sluga, Čuk, Finotto, Sinico, Vigini, De-nich, Križmančič, Možina, Kralj M. STRELCI: v 18. min. p.p. Kalc, v 20. min. d.p. Kralj M. Srečanje med Zarjo in Primorcem se je pričelo z enakovredno igro obeh moštev Tekmeca sta bila zelo borbena in sta prav do konca predvajala zadovoljivo igro. Po začetnih udarcih so se domačini takoj vrgli v napad in sprožili nekaj prodornih akcij, ki so spravile Trebence takoj v zagato in slednji sa zato prišli v protinapad ter se tako razkrili v obrambi. To je izkoristil Kalc, ki je z močnim vodenje; pa so ta pritisk na svoja vrata zelo dobro izkoristili, saj so drugič prišli v vodstvo v 20. min. po zaslugi mladega Samba, ki je bil nedvomno najboljši igralec na igrišču. Breg pa se ni vdal in je v zadnjih minutah prvega polčasa zmanjšal rezultat z Vižintinom na 2:1 po lepi kombinaciji Zonta — Vižintin. RAAL Campanelie — Zaule 2 : 3 V 2. moški odbojkarski diviziji je Bor premagal Inter B s 3:0. KOŠARKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI Openci zapravili priložnost Tik pred koncem so zastreljali tri odločilne kazenske mete 1. DIVIZIJA Kontovel — GMT 39:59 (6:26) KONTOVEL: Lukša 2, Štoka, Bu-kavec, Daneu Bruno, Zadnik 14, Lisjak 7, Kafol 13, Kante, Daneu Boris 3. PROSTI METI 7:20. PET OSEBNIH: Lisjak (29:49), Kafol (37:54). Domačini so začeli srečanje neverjetno slabo. Igrali so brez povezave in so nesmiselno zapravljali žoge v obrambi kot v napadu. Gostje so ob zaključku prvega polčasa zasluženo vodili z 20 koši. Po tako slabem polčasu je kazalo, da bodo morali slovenski fantje z igrišča z zelo pekočim porazom. Toda kasneje so zaigrali kot prerojeni. Predvsem se je izkazal Zadnik, ki je po zelo slabem začetku, dal celotni ekipi duška. Tokrat je trener Kafol poslal v igro vse razpoložljive mlade igralce, ki so zelo dobro opravili svojo nalogo. ’ ----- -- Za prikazano igro v drugem polčasu, gre pohvala celotnemu mi štu in predvsem Kafolu, Iti je dal akcijam elan in je sam dosegel 13 košev. H. L. Servolana — Polet (33:35) SERVOLANA: Depase 13, Barto-lomei 2, Vecchiet 21, Purga, Ber-nes 2, Redolfi 4, Di Bin 2, Pittana 27, Pugliese 1, Fogar. POLET: Dodenc, Jugovič 4, Gu štin 20, Gantar 10, Kraus 10, Tav čar, Edi Sosič 4, Daneu, Adrijan Sosič 21, Škerlavaj. SODNIKA: Ponga in Festini (oba iz Trstci) PROSTI METI: Servolana 7:22, Polet 13:34. PET OSEBNIH NAPAK: Jugovič (17:28), Purga (44:49), Di (52:59). Poletovi košarkarji so zamudili veliko priložnost, da bi ostali sami na drugem mestu v lestvici. Morda jih je prav važnost tekme po kopala, saj so začeli izredno slabo, nato so izenačili in vodili vse do konca tekme, ko jih je zajela ponovno trema, zagrešili so več u sodnih napak in seveda zgubili tekmo. Openski košarkarji so dokaj slabo začeli. Servolana je to takoj izkoristila in povedla na 18:8. Tedaj pa se je našim košarkarjem le odprlo, tako da so nadoknadili vso zamujeno razliko. V drugem polčasu so Openci celo povedli z osmimi točkami. Manjkalo je le pet minut do konca. Vse je kazalo, da bodo tudi zmagali, ko so zgrešili nekaj usodnih napak. Finale je bil dramatičen. Servolana je vodila s 70:68, poletovci so imeli na razpolago dva prosta meta, zgrešili so oba. Nato so si ponovno priborili dva prosta meta z A. Sosičem. Realiziral je le enega od obeh in to je bil poraz. TURNIR CDL Italsider — Bor 100:69 (48:24) BOR: A. Zavadlal 12, Koren 2, Fabjan 30, Francia 14, Barazzutti 8? Rudes, Škerlj 3. PROSTI METI 11:18. Borovi košarkarji so v soboto igrali poslednje srečanje na «Tur-nirju Časa della Lampada». Proti močni ekipi Italsidra niso zadovoljili s prikazano igro. Vse preveč napak je pokopalo naše košarkarje že od vsega začetka, tako da je preostala le še ena možnost v tem srečanju: osredotočiti igro na Fabjana, da bi zbral čimveč točk in bi tako osvojiljjfikal za najboljšega strelca na ^tem" turnirju. Boru je to tudi uspelo, saj je Fabjan na koncu tekme- žbfal kar 30 pik in ima tako realne možnosti za osvojitev prvega mesta. Italsider je potrdil, da je to dobra ekipa, ki ima dobro organizirano igro, temeljito telesno pripravo, zadovoljivo taktično osnovo. To moštvo je zapustilo na tem turnirju najboljši vtis. TURNIR VDF Inter 1904 — Polet 76:43 (32:24) POLET: Daneu, Kalin 4, Tau-čer 6, Marko Sosič 6, Tavčar 13, Ivan Sosič, Edi Sosič 14, Ferluga. PROSTI METI 3:1?. V prvem polčasu so bili openski košarkarji enakovredni nasprotni-g;n kom. Ko pa se je poškodoval Edi Sosič in je moral zapustiti igrišče, je Poletova ekipa zgubila svojega vodilnega igralca in tekme je bilo konec. Poleg tega sta še sodnika s slabim sojenjem vznemirila igralce. 72:69 MLADINSKE IGRE Polet 31:25 Bor — VDF 54:40 (23:17) BOR: Ražem 18, Aleks Mazzuc-ca 4, Fabio Mazzucca 2, Siega 2, Košuta 20, Parovel 6, Čok. PROSTI METI 8:22. Borovci so proti ekipi Villaggio del Fanciullo sicer zmagali, s prikazano igro pa nikakor niso zadovoljili. Bili so izredno počasni v obrambi, v napadu pa so zagrešili celo vrsto napak, kar se jim je tud' maščevalo. Proti koncu tekme se je le razigral Edi Košuta, ki je dosegel nekaj lepih košev in borovci so zmagali. Ricreatori (11:6) POLET: Sosič 9, Rismondo 11, Daneu 2, Malalan 2, Leniša 1, A. Pigcini, Rauber, Ferluga, Benčina, M. Piccini. S porazom proti Ricreatoriju si je Polet zapravil možnost nastopa v polfinalnem delu pokrajinskega dela mladinskih iger. Poletovci tokrat niso igrali zbrano in so se razigrali v drugem polčasu, ko je b:lo že prepozno. Ricreatori je i-mel zanesljivo prednost, ki jo je ohranil do konca tekme. b. 1. Kontovel — Juventus 60:28 (22:12) KONTOVEL: Čuk 7, Perini, Marko Ban 20, Regent, Klavdij Starc 17, Ivo Starc 16, Valter Ban, Bu-kavec, Majowski, Ukmar. Kontovelči so začeli slabo. Toda pri izidu 12:12 so poprijeli in so v nekaj minutah zbrali prednost desetih kbšev. Ta 'naskok so kasneje stalno večali in so tako zasluženo zmagali. V polfinalu se bodo pomerili s favoritom tega tekmovanja Inter-jem 1904. I. S. AVTOMOBILIZEM Belgijec Ickx in Anglež Redman sta na ferrariju osvojila prvo mesto na mednarodni avtomobilski dirki «1.000 km Niirgburgringa». Ferrari se je uvrstil tudi na 2. mesto z Brazilcem Pacejem in Itali janom Merzarijem. Za slovenske atlete se je končalo dobro. Borovec Stojan Udovič je kopje vrgel 62,76 m daleč. V tekmi kjer je premočno zmagal Ugo De Franzoni (66,88 m) je bil Udovič le za 10 cm krajši od Saitza, ki je osvojil drugo mesto. Za to nevšečnost se lahko Borov metalec vsaj delno potolaži z dejstvom, da je po dolgem času ponovno prišel v neposredno bližino osebnega rekorda 63,12 m in se otresel nevarne družbe klubskega tovariša Cesarja, ki je letos z 59,04 m vodil na društveni lestvici. Žal, [ ne moremo od Udoviča zanesljivo V prijateljski odbojkarski tekmi j pričakovati nadaljnjega napredka, v Zagrebu je mlada ženska ekipa | ker mu delovne obveznosti onemo-Bora premagala tamkajšnjo kla-' gočajo reden in intenziven trening, sično gimnazijo s 3:1. I Drugih vidnejših mest za sloven- { iiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiHiiiiiiimiaiimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiniD PRED TEKMO AJAX-JUVEM V BEOGRADU Dokončno odločeno da Spinosi ne igra Tudi Ajax je prispel že včeraj v Beograd strelom premagal trebenskega vratarja. Kljub prednosti pa Bazovci niso prenehali s pritiskom, saj so do konca tekme napadali, vendar niso mogli zvišati rezultata. Obratno, ig.alec Primorca Kralj je izenačil ko je z lepim strelom ukanil bazovskega vratarja. Do konca tekme se rezultat ni spremenil in šele potem, ko sta se ekipi z enajstmetrovkami borili za zmago je bil Primorec boljši od Zarje. Raal Primorje — Union 3:1 (2:0) PRIMORJE: Stoka (75. min. Fer-foglia), Visintin, Bezin, Barbiani, Malusa, Trampuš, Barnaba, Drio-li, Rustja, G. Husu, Fomazaris. UNION: Pavatič, Sartori, Apol-lonio, Vidal, Gombač, Nadlišček, Attini (75. min. Babuder), Vicini, F. Čok, Paludetto, Del Zio (58. min. K. Čok). STRELCI: 41. min., 43. min., 59. min. Barbiani, 79. min. Paludetto. KOTI: 13:1. SODNIK: Marra iz Trsta. GLEDALCEV: 70. V okviru turnirja za «Pokal Zarje 1973» je Primorje na padriš-kem pravokotniku odpravilo Union v srečanju, ki ni zadovolilo. Obe enajsterici sta prikazali poprečen nogomet. Boljša kondicija Prose-čanov je odločila rezultat tega srečanja. Union ni mogel preprečiti poti do zmage Primorju, ki je bilo bolj uigrano. Obe enajsterici sta stopili na igrišče v nepopolnih postavah Skratka: značilno srečanje po koncu prvenstva. Primorje (čeprav ni pokazalo nič posebnega) si je zmago zaslužilo, saj so «rdeče-rumeni» ustvarili več ugodnih prilik od Uniona, ki je (razen mladega in nadarjenega Paduletta) precej razočaral. Primorje se je predstavilo s preurejeno obrambo zaradi odsotnosti Štreklja in Bukavca. Na sredini igrišča je imel glavno besedo razigrani Barbiani, ki je bil tudi v zaključevanju najuspešnejši. Napadalna trojica Barnaba, Rustja in Fornazaris je zaigrala pod svojo sposobnostjo. Pri Unionu bi, poleg že omenjenega Paduletta, lahko o-menili le vratarja Pavatiča, medtem ko ostali niso nikoli prišli do izraza. B. R. Breg — Sovodnje 1:2 (1:2) BREGU Rapotec, Slavec, Zah at, Saksida, Opara, Sovich, Bandi, Brajko. Zonta, Vižintin, Pettirosso. SOVODNJE: Marson, Kovic, Col-lini, Batistič, Ferfolja, Peteani, Sambo, Fait, Floreanin, Corra, De-vetag. V prvi tekmi (v soboto) turnirja Zarje so Sovodnje premagale okrnjeno enajsterico Brega z 2:1. Tekma je bila vseskozi zelo napeta in predvsem Sovodenjci so se , požrtvovalno borili za vsako žogo. :' močnih nasprotnikov, z do-Takoj po začetnih udarcih so se ':aj osiro igro, najbolje pa bi pri igralci Sovodenj pognali v napad A„jxu morala igrati Cruyff in Kei-in izsilili kazenski strel na robu z—'- mesecem dni je bil Ju- kazenskega prostora Brežanov. De- vecuis morda v boljši formi kot vetak je ta strel izkoristil zelo do- j p i:e3> vendar pa je trenutno v ATLETIKA NA DEŽELNEM PRVENSTVU Odlični Stojan Udovič za deset cm prekratek Zopet napredek Ruzziera - Smola Švaba - Cesar je preveč podcenjeval svoje možnosti V soboto in nedeljo je bilo v Vidmu deželno prvenstvo za posameznike. (Od našega dopisnika) NOVI SAD, 28. — Trener Juven-tusa Vycpalek je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je zadovoljen z bivanjem v hotelu Va-radin, v stari Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu, kjer so jih — kot je izjavil — sprejeli zelo gostoljubno. Povedal je, da njegovi igralci še niso bili v mestu, da pa bodo imeli drevi, ob 20.30 trening na stadionu Vojvodine. Dokončno je padla odločitev, da Spinosi ne bo igral, za Morinija pa so še precejšnje možnosti, vendar je — po njegovih besedah — najverjetneje, da bo obrambna vrsta Juventusa taka: Zoff, Cuccureddu, Marchetti, Furino, Longobucco in Salvadore. Za sestavo napada računa trenutno na osem igralcev: poleg še nezanesljivo razpoložljivega Mori-, nija naj bi bili to 'Causio, Haller, Anastasi, Capello, Altafini, Bette-ga in Savoldi. Končno postavo svoje ekipe pa bo Vycpalek objavil na jutrišnji tiskovni konferenci ob 11. uri. Na vprašanje o izidu dvoboja z Ajaxom je Vycpalek odgovoril, da Juventus sicer ni favorit, vendar pa ima nekaj možnosti. Dodal je, ca računa na neodločen izid. Predvsem pa pričakuje silovit spopad bro in povedel svoje moštvo v vodstvo. Breg je takoj pritisnil na nasprotna vrata, a brez uspeha. So- Tumir za «Pokal Zarje»: Sovodnje — Breg izre.nl formi Altafini. Glede jugo-s’uv. ■ . ,a sodnika Vuloviča je Juvc.i s.v trener dejal, da bi mo-r: 1 b-i mož s piščalko na takem siečrnjj duševno miren, saj bo so- 1 ed svojim domačim občo: .cm. D..ne3 so dopotovali v Beograd tu.ii nogometaši Ajaxa. Posebno letalo ji.i je iz Amsterdama pri-j pe’;a!o er . h 45 minut pred napove:. nim časom. S tem taktičnim dejanjem so Nizozemci ukanili ča-snik:xje in navijače ter so se s tem iz urili vsej tisti gneči, ki se ob pochViih priložnostih ustvarja okrog ekip. Nizozemci so takoj sedli v avtobus in se odpeljali v hotel «Jugoslavija», kjer bodo stanovali ves čas svojega bivanja v Beogradu. Romunski trener Ajaxa Stevan Kovacs, ki že več let u-spešno vodi to ekipo, je privedel v Jugoslavijo 16 nogometašev. Od članov prve postave ne manjka nihče. Časnikarjem je povedal, da s sestavo svoje enajsterice nima nobenih težav. Vsi igralci so zdravi in Ajax bo nastopil v svoji standarm postavi. Nogometaši sami pa niso hoteli izjaviti časnikarjem ničesar. Skupno z nizozemskimi nogometaši je prispelo v Beograd tudi mnogo njihovih časnikarjev in navijačev. Ajax bo treniral šele jutri. V Beogradu je trenutno okrog 50.000 Italijanov in 20.000 Nizozemcev. Vseh časnikarjev pa se je prijavilo samo iz tujine nad 600. B. R. RIO DE JANEIRO, 28. - V prijateljski nogometni tekmi je Brazilija odpravila državno reprezentanco Bolivije z visokim izidom 5:0. Brazilci so imeli lahko delo, saj se je njihov nasprotnik predstavil v nepopolni postavi. Južno-američani so s to tekmo zaključili svoje priprave za bližnjo turnejo po Afriki in po Evropi, kjer bodo nastopili tudi " proti Italiji. * * * Porfogruaro — Pro Gorizia 1:0 (1:0) PORTOGRUARO: Pradini, Mau-ro, Tronco, Chiarvesio, Bergamo, Dalla Venezia, Biasotto, Lupo, Za-non, Tosefto, Gaiotti. PRO GORIZIA: Siricano, Ka- mauli, Medeot, Rigonat, Tomšič, Zoratti, Furlanis, Barile, Momes-so, Bemabei, Benotto. SODNIK: Martelli iz Imole. Čeprav je zadnjo tekmo prvenstva D lige Pro Gorizia zgubila, bo drugo leto spet nastopala v tej ligi (in upajmo, da bo žela boljše rezultate). Tekma sama ni bila zanimiva, kajti obe ekipi sta bili precej utrujeni. Pro Gorizia je hotela le zapustiti igrišče z najmanjšo razliko v golih, da bi zaradi količnika golov ostala v D ligi. P. R. ATLETIKA TURIN, 28. — Tudi letos bo v Turinu 2. junija veliko mednarodno atletsko tekmovanje, katerega se bodo udeležili tekmovalci iz 13 držav. • • • SALT LAKE CITY, 28. - Na nekem atletskem tekmovanju v tem mestu je preskočil John Radetich 2,21 m visoko letvico. ske atlete ni bilo, izostali pa niso dobri rezultati. Še vedno v metu kopja je mladi Ruzzier letos že tretjič popravil o-sebno znamko do 49,24 m. Tako nestrpno pričakovanih 50 metrov je torej samo še problem časa Za slabo uvrstitev na komaj sedmo mesto Švaba v teku na 400 metrov čez ovire so bili krivi nepazljivi organizatorji, ki so tekača \ izločilni skupini uvrstili v najmočnejšo skupino. Na cilju je bil četrti in je izpadel iz finala. Tekel je res zelo dobro in dosegel 58”2. V drugi izločilni skupini bi se lahko v finale uvrstil z 61 sekundami. Finalni tek je dal enega najboljših rezultatov prvenstva. Tržačan Zorn, ki je bil lana tudi državni prvak naraščajnikov, je dosegel 54"6, pod 55 sekundami pa je tekel tudi Videmčan Ca do. Za slabo uvrstitev in tudi slab tehnični rezultat v metu diska je kriv borovec Cesar sam. Mirno bi lahko bil tretji v teku na 110 m čez ovire. Sodil pa je, da za to panogo ni najbolje pripravljen. Disk je metal skoraj formalno in je dosegel enega svojih najslabših rezultatov zadnjih let, z manj kot 37 metri. Deželno prvenstvo je šlo zanj mimo brez sledu. Tudi tretji borovec Stojan Sancin je slabo skončal. Tekel je na 5000 metrov. Po prvi polovici proge je tekel še kar dobro, nato pa je popolnoma pogorel. Na prvenstvu je lahko vsak atlet nastopil le v eni panogi. To je pokazalo dokaj žalostno sliko deželne atletike. Res je nekaj atletov izredne vrednosti, so pa bile tudi panoge, kjer se je na startu predstavilo po 5 ah 6 atletov, v troskoku celo samo 3! Najboljši je bil skakalec v višino Del Fomo, ki je preskočil zanj že običajno višino 215 cm. Letos bi moral Del Forno končno doseči tudi 220 om. Sicer pa je največji «exploit» dosegel komaj 16-letni naraščajnik Caruso »z Palmanove, ki je 200 metrov pretekel v izrednem času 22”. Caruso je bil lani najboljši v Italiji na 80 m (9”) ko je nastopal še med dečki. Glede na njegovo starost je potencialno boljši od Mennee. Dobri so bili še rezultati v teku : na 110 m čez ovire (Grandis in Anastasia 15”3), v skoku v daljino (Siega 7,16 m), skoku s palico (Cauz 4,40 m) in v metu diska (Beraldo 49,28 n$. — V ženski konkurenci so bile najboljše sprinterka Cescon iz Latisane (100 m v 12”4), skakalka v višino iz Vidma Manca (1,63 m) in metalka kopja Fenos iz Pordenona (43 me trov in 8 centimetrov). Bruno Križman NAMIZNI TENIS Naslov letošnjega jugoslovanskega državnega namiznoteniškega prvaka je pri moških osvojil Ka-rakaševič, pri ženskah pa čorda-ševa. Šurbek in Stipančič sta zmagala pri moških dvojicah, Korpo-va in Jelerjeva pri ženskih, v mešanih parih pa šurbek in Resler-jeva. OBVESTILO ŠD Polet bo priredilo ženski tečaj za minibasket (letniki 1962 in mlajši). Vpisovanje do 7. junija, ob 15. uri v Prosvetnem domn (pri gospe Lojzki). Arezzo - Catania 1 Brescia - Reggina X Brindisi - Monza 1 Catanzaro - Como X Cesena - Taranto 1 Foggia - Mantova 2 Genoa - Bari l Lecco - Varese X Novara - Ascoli 2 Reggiana - Perugia 2 Legnano - Venezia 2 Modena - Lucchese X Avellino - Lecco KVOTE: 13 — 303.022.900 Ur 12 — 2.367.300 Ur cSander Peter Partizanski zdravnik 4 \jkbogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravniki Ua sta Prijazna in lepo smo se pozdravili. Toda brž sem 5*ta se zelo spremenila v odnosu do okolice. Pred ofen-zgovorna, kadar smo prišli skupaj. 2riali smo se že prve dni, ko sem prišel v partizane. Z i. 6rn se prebijal pred italijansko zasedo na žlebiču m ju ^ ^heje tik pred ofenzivo še enkrat na Fetelinjaku. ;}J.e bilo naše tretje srečanje Opaziti je bilo, da sta oba , cba. Nista se hotela spuščati v pogovor in sta na vpra-kratko in odrezavo odgovarjala. Za moje delo se imsta > • Brž sem pomislil, da sta morda taka zaradi tragedije j. cah. Nesrečen konec ranjencev me je stalno spremljal. bii je bilo, ker sva bila z Markom edina ki sva pre-. srečo in sva ostala v enoti. Pravzaprav je bila še sreča, arko z menoj. Bil je edini, ki je lahko potrdil to, kar b, edal komandantu Slavcu o bolnici. Slavec se je poslej biRm °bnašal korektno in mi ni ničesar očital. Toda vsi last U kot on. . ®Je sem šele zvedel, da sta bila komandant in politko-^ti “ povsem drug* razlogov. Predvsem je bilo^treba ki , hupanje vase in učvrstiti disciplino. Parlamentan-bj" vladal pred ofenzivo, naj bi zamenjalo izpolnjevanje 1