Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic — je li potrebna ali ne? V zadnji št. »Učit. Tov.« se sklicuje k svoji prvi seji upravni odbor tega društva, ki smo si ga ustanovili skoraj pred letorn dni po dolgotrajnih pripravah. Z zadovoljstvom in veseljem je marsikdo pozdravil to vabilo, a veselje ga je gotovo hitro minilo, če je bral poročilo o zborovanju »Celjskega učit. društva«, kjer je društveni predsednik omenil da se zdi večini naših društev »Zveza« nepotrebna. Taka izjava sedaj, ko so že skoraj vsa naša druŠtva pristopila »Zvezi«?! Ni li to čudnof A kaj je pri nas nemogočega ? Vprašati se pa vendar moramo : ali so storila društva svoje sklepe povsem nepremišljeno ali se >jim je zamerila »Zveza« s svojim delovanjemf Prvi slučaj bi ne bil za nas nikakor časten, a vendar je boljša počasna pamet kakor nobena. Vsekakor pa je naša dolžnost, da preprečimo za bodočnost take hibe. Pretresujmo torej vsaj sedaj v očigled prvi seji upravnega odbora vprašanje: Je li »Zveza« potrebna ali ne? Odgovor bo sigurno različen, kakor je različno naše čuvstvovanje. — Kdor je učitelj samo za šolsko sobo in za davkarijo, ta gotovo ne potrebuje »Zveze«, kakor sploh nobcnega stanovskega društva, ki se ne poteza izključno le za zvišanje naših plač. Kdor pa hoče biti učitelj tudi izven šolske sobe, kdor hoče biti narodni učitelj, kdor hoče za narod delovati, kdor hoče povzdigniti ugled in veljavo učiteljstva sploh, posebno pa še slovenskega tako med narodom kakor med stanovskimi tovariši, kdor želi, da bi vsak slovenski učitelj bil navdušen bojevnik za omiko in napredek, kratko, kdor še ni izgubil vsega idealizma za svoj vzvišeni poklic, bo pa sodil menda drugače. Vzel bo morebiti v roke »Pravila« in pomudil se bo pri točki: 2. Namen. Namen te »Zveze« je *. a) združitev vseh slovenskih štajerskih učiteljev (učiteljic) in šolskih prijateljev ; b) pospeševanje društvenih in materijalnih interesov učiteljstva ; c) gojitev splošne. posebno pa pedagoško-didaktične naobrazbe svojih članov. 3. Sredstva. Društvo doseže svoj namen, da: a) sklicuje po raznih krajih na Štajerskem zborovanja, pri katerih razpravlja in sklepa o dolžnostih in pravicah učiteljstva ter o vzgoji in pouku mladine in prireja javna, sploŠna poučna podavanja in koncerte; .) pošilja v posameznih slučajih posebne govornike, k zborom domačih učiteljskih društev ; c) poŠilja peticije in resolucije višjim oblastvom ; c) povzroča in podpira izdajo šolskih listov, mladinskih in sploh poučnih spisov ter ima lahko svojo knjižnico ; d) podpira ustanovo šolskih in ljudskih knjižnic ter bralnih društev ; e) stopa v zvezo z drugimi avstrijskimi učiteljskimi društvi; j) pobira za svoje stroške pri svojih društvenikih letne doneske. Ali ni to krasen namen? Ne obeta li društvo nam, osobito pa narodu naŠemu lepih koristi ? A ne varajmo se! Društvo zahteva od nas tudi idealne požrtvovalnosti, in sicer ne malo. Je-li v nas še toliko idealov, smo li toliko stanovsko zavedni učit.lji in toliki narodnjaki, da bomo izvrŠili stavljeno si nalogo ? To vprašanje bi bili morali rešiti sicer že pred ustanovitvijo društva, oziroma preden smo mu pristopili, a rešimo ga vsaj sedaj pri prvi seji upravnega odbora. Brez idealizma naši »Zvezi« res ni obstoja, a brez idealizma tudi ni pravega narodnega učitelja. Premislimo torej dobro, kaj storimo, govorimo jasno: da ali ne, da vemo sami, pri čem smoin da vedo tudi drugi, kaj jim je od nas pričakovati. Vsekakor se pa naj udeleži seje vsako druŠUo, zakaj ta seja utegne postati zgodovinskega pomena za nas, da, morebiti za ves Slovenski Štajer. Pomnimo: Za KoroŠkim pride Slovenski Štajer I I n naši zanamci nas bodo po tem ukrepu sodilit glejmo, da ne bodo imeli vzroka, da bi nas obsodili. — m — Boj proti zahtevam pristojbino-odmernega urada v Ljubljani. Svoj čas smo v »Učit. Tovarišu« pojasnili, kake zahteve je gori omenjeni urad stavil poleg drugih krajnih šolskih svetov tudi na krajni šolski svet na Trebelnem. Krajni šolski svet na Trebelnem je, kakor znano, rekuriral, a brez vspeha; odgovor c. kr. pristojbino-odmernega urada v Ljubljani se glasi: C. kr. urad za odmero pristobin v Ljubljani. Št. 1212 ex 1903. Ljubljana, dne 17. oktobra 1903. Krajnemu šolskemu svetu na Trebelnem okraj: Mokronog. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani je z razpisom z dne 23. septembra 1903, štev. 16.897 Vašo pritožbo proti pristojbinskemu namestku, koji je bil pod prigl. štev. 92 ex 1902 za VI. desetletje v povišanem znesku 285 K 50 h predpisan, temeljem v izpodbijanem plačilnem nalogu navedenih postavnih določb odbilo, ker je šolsko poslopje resnično hišno-razrednemu davku podvrženo in vsled tega pristojbinskega namestka ni oproščeno, in ker se je namestek odmeril od vrednosti, koja je bila v prizivnici napovedana, Metelkova ustanova se ne more oprostiti, ker ni v prave šolske svrhe odmenjena, temuč za poboljšek plače učiteljstva. Povišek 20 K se milostnim potom spregleda. Kak ugovor proti tej odločbi lahko vložite pri c. kr. fin. ravnateljstvu v Ljubljani tekom 30 dnij, začenši od dneva vročitve tega obvestila. Priloge pritožbe se vračajo. Nickerl. Proti temu je kr. šol. svet na Trebelnem vložil na visoko c. kr. finančno ravnateljsto rekurz.*) C. kr. davčni urad v Mokronogupa menda ni hotel počakati rešila, nego je krajnemu šolskemu svetu na Trebelnem takoj poslal »Opomin«, naj plača K 79*65 »na pristojbinsketn namestku«. Gosp. predsednik kr. šol. sveta na Trebelnem je prosil g. c. kr. davkarja K n e z a, naj potrpi, nakar je dobil sledečo, javno tirjajočo dopisnico, ki jo priobčujemo doslovno, Glasi se: Poroča se radi dolžnega zneska po 79 K 65 h na pristojbinskem namestku, da ga imate vplačati vsaj do 30. grudna t. 1., kerbise vršila sicer naslednjega dne rubežen. C. kr. davčni urad Mokronog, dne 10. decembra 1903. Strmole. Vencajs. *) Ta rekurz priobčimo zaradi poraanjkanja prostora drugikrat, Uredn. Predsednik kr. šol. sveta je poslal to javno tirjajočo dopisnico zahtevajoč zadoščenja na pristojno mesto, a svojedobno vam poročam o uspehu zažugane rubežnil Ali niso te šolske razmere na Kranjskem, da se Bogu smili? Kam plovemo ?