IwK
Tj.V
S trmica
ŠUNAJ
S». Klemen
BUK0VŠČ1CA
Vel. rov t
Gmajna
Kovočevec
K rbničfč
AVTRSM VRH
PLANICA
ŠEVLJE
Hrast/),-,
■■.' ■ah I
K limine
Mlinar
, \ Kovk
*| i-Sv.'Florian
BUKOVICA
CRNGROB
KRIŽNA GORA
ha tušr
PRAPROTNO
ÎV.x Kri!
MOSKRIN
CAVfiN
Soleskar
lopalOvec
BINKE
^w'oni^
Pleše
VI NCAR3E
Potočnih
Dolin Čeh
Grèbénar
Tovčar
Sten
GABROV
Ambrož
obi Ia
BR EZ N ICA
Roholnik
:fÖD PÔ L F ER C A
lomhik
Sv. Lovrenc
Os trn i vri
SOPOTNICA
Medved
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
ha ovnu Muretdv gr¿¿
OKROGLIŠE }	\	"X
LETNIK LXXIII 1973
planina
Mure
PLANINSKI V E S T N I K
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
IZHAJA OD LETA 1895
Joža Čop — osemdesetletnik	157
Lado Božič To in onstran Sotle	158
Inž. Božidar Jordan Veliki Rogatec	169
Peter Skoberne Z Angleži pri Robanu	174 Janko Furlan, Prvenstveni vzpon na Cristallo di
Mezzo	176
Miha Marenče Na Mrzlo goro	179
Dušan Novak Ledena jama na Stojni	180 Dr. Josip šašel Zgodovinska koroških podružnic
SPD	182 Jože Rajer Planinstvo in družbeno negativni
pojavi pri mladini	186 Tone Strojin Planinski muzej — osnova planinske dokumentacije	188 T. O. — dr. B. O. Cassinovi »pajki«	189 Franček Vogelnik Fotografija — planinski konjiček	193 Društvene novice	196 Alpinistične novice	200 Varstvo narave	203 Iz planinske literature	205 Razgled po svetu	207
Ovitek: Izrez iz karte Škofjeloškega pogorja. Izdala Planinska založba.
Poštnina plačana v gotovini
Lastnik: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. — Glavni urednik: Prof. Tine Orel, naslov: 61111 Ljubljana — pošta 11, p. p. 38, odgovorni urednik: Stanko Hribar. — Uredniški odbor: Ing. Tomaž Bano-vec, prof. Marijan Krišelj, prof. Evgen Lovšin, dr. Miha Potočnik, Janez Pretnar, prof. Janko Ravnik, Franci Savenc, Tone Strojin, dr. Tone Wraber. — Naslov uredništva in uprave: Planinska zveza Slovenije 61001 Ljubljana, Dvorakova 9, p. p. 214. — Tekoči račun pri NB 50101-678-47046. telefon 312-553. — Planinski Vestnik izhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 60 din, plačljivo tudi v štirih obrokih, za inozemstvo 80 din (5 US §). Oglase vodi Rado Lavrič. — Reklamacije se upoštevajo dva meseca po izidu številke. Spremembe naslova javljajte upravi glasila, navedite vedno tudi novi naslov s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pismene odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. — Rokopisov ne vračamo. — Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič-v Ljubljani.
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/73 z dne 18. 1. 1973 spada ta publikacija med proizvode iz 7. točke i. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72).
LETO LXXIII ŠT. 4 LJUBLJANA APRIL 1973
O ft
B
•H
industrija metalnih polizdelkov slovenska bistrica
PROIZVAJA:
pločevino, trakove, rondele in rondelice, palice, cevi in profile, žico, varilno žico in pletene elektro-vodnike, okna, vrata, fasade in nosilne konstrukcije, iz aluminija in vseh standardnih aluminijskih zlitin
PLANINSKI VESTNIK
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE	J\
73. LETNIK	1973
Ln
JOŽA ČOP - OSEMDESETLETNIK
rav simbolično ¡e, da se je komaj mesec dni po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) — 27. marca 1893 - rodil sedanji starosta slovenskih alpinistov in gorskih reševalcev Joža Čop. Tako letos obenem praznujemo obe osemdesetletnici. Oba jubilanta sta rasla in se razvijala tesno povezana med seboj — Joža Čop je med slovenskimi planinci postal pojem pravega planinca, pogumnega in iznajdljivega plezalca-prvopristopnika, plemenitega in izredno požrtvovalnega gorskega reševalca. Po malem postaja že legenda in zgled, ki si ga pripovedujejo in obnavljajo mladi planinski, plezalski in reševalski rodovi. Čopov steber v severni triglavski steni je še danes cilj in želja številnih mladih pa tudi že zrelih plezalcev. Prav tako Joževa »Ladja« v gorenjski smeri. Številne so stene in grebeni, v katere je za vedno vtisnjeno Joževo prvopristopništvo.
Seveda se je med tem in že po tem, ko je Joža zvil svojo plezalsko vrv, odpasal kline in vponke ter odložil plezalsko kladivo, cepin in dereze, naš slovenski alpinizem ne-sluteno razvil in kakovostno skokovito napredoval. Posegel je po najslavnejših ple-zalskih lovorikah v Alpah, Kavkazu, Pamiru, južnoameriških Andih, Hindukušu, Spits-bergih, Himalaji, v Anapurni in lanski južni steni Makaluja v Himalaji. Vse to je bilo rodu okrog »zlate naveze« še nedosegljivo, o tem je lahko šele sanjaril. Toda, ponovimo spet za starim mojstrom — Kugyjem: »Karkoli naredi naša sijajna mladina, zmeraj stoji, čeprav se tega ne zaveda, na naših ramenih!« Dve veliki ljubezni je imel Joža Čop v svojih mladih in zrelih letih: tovarno in gore. Bil je nad vse spreten, vesten in zaveden delavec — proletarec in izjemno nadarjen pa tudi preudaren gorski plezalec in planinski popotnik. Zdaj, ko so mu leta in bolezen vzela oboje, si ob bogatih spominih in podoživljanju svojih plezalnih tur vendarle še lahko s prijatelji in s svojo zvesto Mojco obnavlja svojo neuničljivo čudovito življenjsko silo, svoje vedno optimistično vedro razpoloženje in duhovito šalo. Svetinov roman »Stena« pa bo številnim današnjim bralcem lahko v veliki meri pričaral razgibani in velikega planinskega veselja polni Čopov čas. Bil je v resnici edinstven, klasičen in je žal neponovljiv.
Našemu Jožu pa k visokemu življenjskemu jubileju in rojstnemu dnevu vsi slovenski in jugoslovanski planinci ter častilci želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let pa tudi prijetnih uric ob obiskih prijateljev pri skupnem kramljanju o junaških časih našega planinstva, alpinizma in gorskega reševalstva!
MOJA PESEM
DR. B1BA KLIN AR
Cvetovi belega maka
med snegom.
Metulji nad ledenikom.
čakam na vse
čakam vas vse.
Moj svet je prevelik za me.
Srebrni konji jezdijo na krilih ptic čez drevored kostanjev. Tisoč rjastih lobanj s pepelnimi obrazi-Vsak suh list na tleh je moj otrok.
Hodim po suhem listju drevesa brez prstov. Ljudje brez srca. Hodim po suhem listju po mozaiku zlata in krvi brez srca in brez dlani.
Na hrbtu dveh dolin odprte dlani čakajo prvi sneg. Moje srce
razcvetela roža maka sredi jeseni.
Bela veja
tisoči snežink
en sam obraz.
Srečala sva se med vrati.
Rdeče jagode jerebik v dolini.
Sinji podlesek med travo. Smrt prihaja čez nje. Deževne kaplje na iglah macesnov črn zastor pred steno. Za njo je smrt samo smrt.
Nad zeleno dolino
gora, z belimi prsti
grabi nebo v ledeno dlan.
Od vselej je tam.
Iti ostane.
Nekega dne,
ko bo v dolini jesen
se vrnem
za en dan.
Za en sam dan.
TO IN ONSTRAN SOTLE
LADO BOŽIČ
eto se ¡e udarniško zavrtelo in že ¡e bil tu november. Spet smo se spomnili prednikov in sodobnikov, ki so ¡o hočeš-nočeš-moraš prezgodaj udarili pod rušo. Nad njihovimi ostanki smo kaj prešerno razkazovali svoje razkošje in bahavost, da bi čimbolj javno pokazali stopnjo svoje življenjske ravni. In vse to bolj zaradi napuha in sebičnosti, prej sebi v čast in slavo kot pa v spomin, hvaležnost in ljubezen do onih, ki jih ni več med nami.
Mesec november - najbolj zdolgočaseni in pusti in mračni mesec v letu. V naravi so zbledele živo pisane barve oktobra, močne jutranje slane so pobelile travnike in oklestile še zadnje listje z drevja. Hribi so onemeli, planinske koče so zaprte, na visoke vrhove je že legel prvi sneg, na obzorja pa se vsiljuje mrč. Pa sem menil, da bi bilo prav, če bi tudi sebi odmeril prav v tem času daljši počitek. Ne počitka zaradi počitka, ampak premor, ki bi mi pokrpal zdravje, ki po vseh prirodnih in človeških postavah začne na stara leta tu in tam škripati in popuščati. Pa ne samo zaradi tega. Po križarjenju po zeleni Notranjski, vinorodni Dolenjski, po rudarskem Posavju, predvsem pa po pestro lepi Cerkljanski bo le treba malo odnehati in si nabrati novih sil za prihodnje planinske pohode, ki jih človek načrtuje.
Znašel sem se tako na vzhodni slovenski meji, ob Sotli, v svetu pod Bocem «n Donačko goro, v nerazvitem območju slovenske dežele, kot nekateri govorijo, med lačnimi Slovenci, kot drugi pišejo. Začasno sem zamenjal naše temne grape in skalnati kraški svet z mehkim in valovitim hribovjem zadnjega repa Karavank. Semkaj sem prišel, da bi se zdravil s čudežnimi zdravilnimi vodami vrelcev, ki bruha|o na dan izpod Boča in Donačke gore.
Prav neverjetno se mi je priljubil ta nižinski svet, ki je kar kakih sto metrov bliže morski gladini kot pa naša domača Idrija. Posebno pa sta mi prirastla k srcu kopast. in kosmato poraščeni Boč na severo-zahodni strani Rogaške Slatine in osil|ena Do-načka gora na severo-vzhodu njenega zdravilišča. Pod obema vrhovoma |e množica nizkih kucljev, gričkov in igračkastih dolinic, da je pravi pohajašk. užitek potikat, se po njih, tavati in razmišljati o vsem, le o zdravju in zdravljenju ne. Tudi znana planinca in planinska pisca Zorko Jelinič in dr Viktor Vovk sta se zatekala semkaj po zdravje. Zadnjikrat smo se tukaj srečal, pred sedmim, leti. L doktorjem sva se celo pogovarjala, da bova skupaj stopila na Boč in Donačko goro. Do skupne ture pa ni nikdar prišlo, ker ga je pisanje tako zaposlovalo da s. n. utegnil utrgati nekaj uric za pohod na goro. Tako sem že tedaj sam obiskal oba vrhova in se pozneje k njima ponovno prav rad vračal. Danes sta oba plan.nca ze vec let pokojna, daleč onstran naših hribov in planin. Kadarkoli se vračam v to okol|e, m. v spominu zaživita.
Od včeraj sem spet tu. Prišel sem zaradi zdravljenja, a v načrte sem vk l|uc.l tud, stopinje po okoliških vrhovih, dolinicah in bregovih. Ponovno moram pogledat, po ljubem valovitem svetu in obnoviti v spominu svojo nedavno ho|o po sta,ersko-zagorsk. krožni planinski poti. Pot so zelo dobro zamislili in pripravili mlado plan.nsko društvo v Rogaški Slatini in njegovi planinski veterani. Vsa čast in priznanje. Ustregli so planincem pa tudi drugim, ki žele spoznati naš svet na obeh straneh Sotle t,a do masiva Strahinjčice v zahodnem delu hrvaškega Zagorja in n,egovega sredisca Kra-pine. Posrečena povezava dveh narodnostnih sosesk ob Sotli, saj je posvečena bratstvu
dveh narodov ob Sotli.	_	,
Izhodišče male planinske bratske transverzale me je sprejelo s pravo ,esensko pomladjo. Nebesna sinjina je bila pokrita z rahlim pajčolanom, v katerega se je zapletalo proti jugo-zahodu toneče sonce. Parki so bili počiščen, m le na nekaterih kostanjih se je še zadrževalo redko listje. Ko sem si zagotovil streho nad glavo, sem jo že udaril v breg, da bi ujel še zadnji dih novembrskega večera. Pohitel sem proti severu na hribček, na razgledišče Bellevue.
Z vrha sem objel nebesno sinjino do daljnih obzorij na jugu. Gledal sem greben, ki se vleče od Sv. Trojice preko Roden do Sv. Mohorja. Na vzhodu so rahl. obr.s, nakazovali hrvaške hribe. Donačko gora je bila komaj zaznavna, zavita v megleno kopreno. Prav tako skrivnostno se je obnašal tudi greben Plešivca m s. poda|at roko z mogočno gmoto in temno kapo Boča.
Vračal sem se po drugi strani hriba. Macesni ob stezi so pobarvali svoje k.tke z rumeno-rjavo barvo, pod njimi pa so še vedno živo zelenel, travn.sk. bregov.. Zazrl sem se proti Knežcu, do katerega se najprej vzpne plan.nska pot bratstva m se zamislil v tisti dan, ko sem sredi vročega maja začel plan.nsko romanje po obso-telski pokrajini. Maj se je pravzaprav že poslavljal in na pohodu ,e bila ,un.,ska vročina S težkim nahrbtnikom sem rinil iz izhodišča transverzale m prosilI po cest. proti Knežcu. Mrzla pijača me je ohladila in že sem skoro brzel prot, Sv Tropa na hribu, kamor prinašajo in vozijo dolinci pokopavat svoje ran|ke. Tu ,e pokopan tud, idrijski rojak, vnet turistični delavec, discipliniran gasilec ter prv. ravnatel, rogaškega zdravilišča takoj po zadnji vojni. Spomnil sem se nanj, pa že odh.tel po grebenu valovitega sveta skozi vinograde in raztresene Rodne k Sv. Mohor,u. Tu |. začela dobra markirana pot drseti navzdol in se je skozi Kač,, dol spust,la cez Potok v Me-stinje. V vasi je prekoračila asfaltno cesto proti Celju. Preko n,e sem se znašel na prašni cesti proti Lembergu.
Spešil sem po stranski cesti in se na križišču oziral po bližnjici za Sladko goro. V tem sta me zmotila možakarja, dodobra nakajena. Za žejo sta mi ponujala - žganje o bližnjici pa nista imela pojma. Prisiljen sem bil v neznosni vročini še dalje kolovratih po bel. cesti proti Sladki gori. V pravi vročinski omotici sem končno še pridrsal v slikovito vasico z mogočno, daleč naokrog znano cerkvijo s slovitimi freskami. Vročina me je pošteno zdelovala in v breg proti Dolgi gori in k sv. Mihaelu je šlo počasneje, v ohlajenem tempu. Skozi vinograde in revno hosto sem pridrsal na vrh Predme se je zelo blizu postavil sam Boč. Mahnil sem jo po grebenu, čez njive, skozi vas m se že začel spuščati proti cesti, ki prihaja iz Podplata in se vije proti Poljcanom. Znašel sem se na sedlu Pečice, kjer se cesta prevali v poljčansko dolino. Večer je ze klonil v zaton in tema se je hinavsko približevala. Malo je bilo časa za klepet v kmečki krčmi. Pritisnil sem v nasprotni zelo strmi breg. Znašel sem se v peskovniku in že začel otipavati po vresju in se v temi pehati skozi borovje. Stopal sem kot slepec in z velikim naporom napenjal oči po skromni stezi, ki me je v trdi temi vendarle srečno pripeljala pred planinski dom na Boču.
Misel se mi je pretrgala. Nad Rogaško Slatino je že legla noč. Stopil sem nazaj v zdraviliški vrvež.
Noč sem prespal kot mali bog, kot božič. Jutro se je rodilo lepo, jasno in toplo. Na tešče sem moral v napajalnico, in tako vsak dan, po merico rudninske pijače. Potolažen in okorajžen sem jo potem mahnil na sprehod. Ubral sem jo po celjski cest. in obstal vrh klanca. Pogled se je zapičil v greben, ki se vleče od Dolge gore se vzpne na Boč, pohiti proti Plešivcu in se preko Velike in Male Kope približa Donački gori. Mogočen hrbet na severni strani Rogaške kotline brani severnim hladnim vetrovom dostop v Posotelje in varuje njegovo milo klimo. Visoko v bregove grebena so potaknjene bajte in redke cerkve; vasi in naselja pa so se ugnezdila v njegovo vznožje. Tu je Kostrivnica, čača vas, Negovje, Ločen dol, Stojno selo, Spodnje Sečevo,
pogled po uhojo tja v dolino pod Donačko goro, po kateri teče cesta čez Stoperce v Majšperk in dalje proti severu.
Boč je stal pred menoj. Kuceljček Karavank je, visok samo 980 m. Da bi ga pro-movirali za tisočaka, so mu vneti planinci nataknili na kučmo 20 m visok razgledni stolp. Tako se sedaj ponašajo s svojo edino tisoč metrov visoko goro. Meni ni važna višina te lepe gore, pač pa njena pestra in bogata flora ter lepi razgledi. V misel se mi je spet vključilo nedavno romanje prek te gore.
Po noči, ki sem jo prebil v domu na Boču, sem šele pozno v jutro odrinil proti Plešivcu Nisem se razburjal zaradi vstajanja, saj sem že vajen sodobnih oskrbnikov, ki radi spe do visokega jutra, tudi do ranega dopoldneva. Sprejel, so me lep. in gosti gozdovi na grebenu, ki mu je bil namenjen ves dan. Pošteno mark.ran kolovoz me je pripeljal do jase Formile. To je menda pomenilo vojaško postojanko v starih rimskih časih. Rimsko odkritje so uporabili tudi naši partizani in v neposredni bi.zini postavili partizansko bolnico. Od tu sem za zvestimi markaci|am. kmalu pr.p.hal do lepega, sodobnega lovskega doma. Postrežen sem bil s hladno pijačo in s. radovedno ogledoval dom. Vsepovsod je viselo kroparsko železje, tud. izpod stropa. Kot gost je bil v domu Tržačan, ki je baje veliko pomagal pri gradn,. te lepe vilice. Pravijo, da leto za letom prihaja semkaj na lov, nikoli pa n.č ne odstre .. L|ub.tel| narave pravi športni lovec, častna izjema med svojimi rojaki. Malo dl|e od doma me je presenetilo pravo nasprotje prejšnjega razkošja. Vstopil sem v revno m razpadajočo logarsko bajto. V njej se je gnetlo kup revščine in še veq. kup otrok. Kazalo pa je, da ta kup še ni dosegel konca.
Se vedno sem bil v objemu gozdov, dokler se nisem začel spuščati v Ravnocerje. Napis »Ozvaldič« me je povabil na jaso. Odprl se mi je lep pogled na Donačko goro, na Ravno goro, Strahinjčico, Kuna goro, na zagrebško Sleme in na Rudn.co pri Podčetrtku. Od tod sem se spustil na cesto iz Rogatca.
Na cesto sem priletel in obstal kot vkopan pred dvema planinskima aktivistoma. Popravljala sta markacijo poti, po kateri sem lomastil. Težave so imeli s kmetom v bregu ki ni dovolil planinske poti preko svojega dvorišča. Celo hudega psa |e spustil na daljšo verigo, da bi lažje dosegel vsakogar, ki bi jo primahal na dvonsce. Dobro je bilo, da sem prav tu zgrešil markacijo in se kar na divje spustil v grapo in na cesto Pozdrav sem, pozdrav tja. Iz bisage markerja je pr.romala steklen.ca pelinkovca in beseda je rodila besedo. Povabila sta me, naj z njima nadaljujem pot proti Donački gori. Odkrila naj bi novo traso poti, ki bi se izognila srditemu kmetu in njegovemu besnemu psu. Pa smo jo udarili navkreber, po visok. trav. kar počez in mimo hiš. Ob domači pijači v senci trte in pri gostoljubn.h l|udeh pod Donačko aoro smo se ustavljali in kramljali z domačini. Proti večeru smo končno le prilezli k zadnji, najvišje ležeči kmetiji pod Donačko goro, k kmetu Polajžner|u Priporočila sta me za spanje, nato pa pohitela nazaj proti domu. Domačini so me lepo sprejel, v svojo sredo in me pogostili z mlekom in jajci. Odstopili so mi tud. svoio postelj Gospodar je prava kmečka korenina, možak da je kaj, razgledan gospodar Povedal mi je da je njegov sin obiskoval gozdarsko šolo v Idriji. Tako sem odkr.l sled po našem svetu še tu na hrvaški meji. Kdo le ne pozna te naše luknje, ki |e vsemu svetu za hrbtom.
Na vrh Donačke gore to pot nisem lezel. Bilo je že pozno in na nogi sem bil pošteno oguljen Na vrhu sem že bil kako leto preje. Je zelo zanim.v. Doseže v.s.no 883 m, je zaključek Karavank in ima lepe razglede. Z zahoda je viden samo eden, z |uga pa dva vrha Donačke gore. Po severnem pobočju gore so veličastn. bukov, gozdov., Okoli gore živi še vedno veliko pravljic. Baje so se tod okrog smukali celo Riml|ani. Na vrhu je bila pred vojno kočica, o kateri ni več ne duha ne sluha.
Obujanje spominov in pogled v preteklost sem moral prekiniti in se vrniti v zdravilišče^ Ko sem naslednje jutro opravil svoje zdravstvene naloge, sem bil ponovno nared za pohod v okolico.
Mahni! sem ¡o na Cvetlični vrh severovzhodno od zdravilišča. Prelep je razgled proti Donački gori. Zakaj se ta mali vršiček imenuje Cvetlični vrh? Na vrhu je le šop zanikrnih smrek, nekaj hrastovja in gabrovo grmovje. Nič posebnega. Svoje ime pa je dobil po neki vrsti orhidej, ki cveto o svojem času pod zaraščenim vrhom. Torej vendarle res cvetlični vrh. S hriba se oziram nazaj na Tavčarjev vrh, od koder sem prišel. Pod njim je lepa rodovitna in naseljena dolina. Za grebenom, ki se polagoma spušča proti zahodu, so po ravnici posejane raztresene bajte Ločen dola, raztegnjenega tja do podvznožja severnih rogaških vrhov. Pod seboj spoznam še naselja Sv. Florjana, Cerovca, Spodnjega Sečevega ter hrib Ložno z majhno cerkvico. V bregovih se grejejo vinske gorice, mednje pa so posajene redke kmečke bajte. Ravnica za Cvetličnim vrhom sega do Donačke gore. Pestrijo jo zelene jase sredi temnih gozdnih pasov rahlo valovitega sveta, ki se na severu vzpne v verigo gričkov in holmov, spuščajočih se od obeh Kop proti Rogaški oziroma Donački gori. Vse to se vidi s Cvetličnega vrha, ki so mu zlobneži dali nič kaj lepo drugo ime, ki ga zapišem v oklepaju (Scheissengasse).
Ko sem si z vrha ogledoval lepote koščke sveta proti vzhodu, so mi misli spet zaorale v tiste dni maja, ko sem se prav zadnjega maja zjutraj zbudil pri kmetu Polajžnerju pod Donačko goro. Zelo zgoden sem bil. Še ni bila ura štiri in že sem bil pripravljen na dolgi pohod čez našo vzhodno slovensko mejo na Hrvatsko. Gostoljubna gospodinja mi je že zvečer v kuhinji pripravila izdaten zajtrk, latvico mleka in domačega kruha. Ucvrl sem jo po bregu okoli gore mimo cerkve sv. Donata in se spuščal na cesto pod seboj. Iz Rogatca drži proti Zetalam. Pred menoj onstran ceste se je dvignil strm breg. Pognal sem se v temne in zaraščene gozdove obmejnega masiva Maclja (715 m). Greben je zelo raztrgan, poln grap in voda. Pošteno sem se napehal navkreber po razritih poteh in stezah, preden sem mimo gozdarske brunarice stopil na vrh Maclja Divje samote so tod odkrog, da človeka kar stisko okrog srca.
Ta obmejni svet so planincem odkrili šele planinci iz Rogaške Slatine, ko so markirali svojo planinsko pot. Rinil sem po zaraščenem pobočju in se z nestrpnostjo bližal narodnostni meji in izviru Sotle. Zelo skromen, plah in tih je ta izvirček slovensko-hrvaške rečice. Napil sem se njene sveže vode, pazljivo in važno prestopil z desnega na levi brežič, to se pravi čez mejo in že sem bil na Hrvaškem. Samozavestno sem jo udrihal po lepi, res malo dolgočasni lovski in gozdarski stezi prek maceljskih bregov. Dolgo, dolgo sem lomastil po gozdu in že začel dvomiti v pravilnost poti. Toda živahne markacije so me pomirile in me uravnovesile. Končno sem le stopil na trdno gozdno cesto in naletel na prve gozdne delavce in prevoznike lesa. Malo naprej od njih pa sem izgubil glavo in se vrtel okoli zaprte gozdarske koče. Rešila me je markacija, ki me je potegnila na cesto, in po njej sem padal v dolino proti naseljenemu Dolenjemu Maclju. Pred menoj se je odprlo veliko gradbišče nove avto-ceste Zagreb-Ptuj-Maribor. Prašil sem proti Djurmancu, se še pred njim zatekel v hišo s smrekico in si skušal pogasiti neznosno žejo. Po počitku pa me je že čakal breg nove planinske gmote, zagorske Strahinjčiče.
Sirena v steklarni Rogaške Slatine se je oglasila. Znašel sem se spet v svetu da-našnjice, v svetu predpisanih opravil in pohitel v dolino. Treba se je bilo posvetiti tudi telesnemu blagru, se pravi, zagrabiti za dietno žlico. Trdno določen dnevni red življenja, program zdravljenja in bivanja se počasi uravnava v svoje tirnice. Urediti si moraš pravo kasarniško življenje in birokratsko razporediti čas in delo, sicer gorje tvojim živcem. Nered in dolgčas, predvsem pa brezdelje spodjedajo vsako zdravje. Tako pa mine dan, kot bi ga brcnil.
Naslednji dan sem se vzdignil na hrib Janino (362 m) vzhodno nad zdraviliščem. To je pravzaprav v resnici pravi hrib. Tudi najvišji je v neposredni okolici zdraviliških zgradb. Udobno sprehajališče pelje proti vrhu. Tako za tiste, ki se zdravijo, pa tudi za tiste, ki samo počivajo in veliko jedo. Na Janino pa seveda ne hodijo ne prvi ne drugi. Previsoko je in preutrudljivo. Zato je bolje posedati v parku, če je vreme za to,
Pokrajina okoli Rogaške Slatine, v ozadju Donačka gora
Foto L. Božič
ali pa se zateči v zakajeni klub in se lotiti kartanja. Tako si vsak postelje, kot mu najbolj prija.
Hrib je lepo prepreden s stezami in stezicami, ki se ovijajo in dvigajo v lepih in položnih serpentinah proti vrhu. Hrib je poraščen od vznožja do temena, raz katerega je kaj slab pogled. Skozi goščo pa sem le odkril Boč in Plešivec ter sosednje gričke in brežičke. Pred seboj v dolini sem opazoval celo cesto proti Rogatcu. Tudi na steklarno mi je obstal pogled pa na nastajajočem središču Rogaške Slatine pod sv. Trojico. Proti jugu sem razpoznaval obsoteljsko hribovje, tam na vzhodu pa Macelj in malo dalj tudi že greben Strahinjčice. Sedel sem na klop in se zamaknil proti vzhodu, po masivu, po katerem se vije mala bratska transverzala. V možganih se mi je sprožil in zavrtel film o moji hoji po teh sosednjih krajih.
Poldan je že bilo, ko sem zadnjega maja v letu obsotelskega popotovanja začel sopihati po severni plati v breg Strahinjčice nad Krapino. Skozi gozdove in skozi zagorske vinograde me je vodila skrbno markirana pot. Srečeval sem domačine, se z njimi zaustavljal in razgovarjal. Tako domače sem se počutil med njimi. Ponujali so mi pijačo, ki so jo nosili s seboj. Moral sem jo odklanjati, četudi ni bilo prav. Pa kaj sem hotel. Ali se odreči pijači ali pa obležati nekje v grmovju. Pijači sem se odrekel do prvega večjega duškanja in počitka. Pri teh ljudeh mi je bil posebno všeč njihov božajoči in lepo zveneči pozdrav: Zdravi bili. Tako se mi je priljubil, da sem si ga kar po svoje prilastil.
Potikal sem se po pravih kozjih stezah in končno pririnil v prvo večje naselje v Kova-čiče. Nizke bajte so nataknjene po ilovnatem terenu druga nad drugo. Hitel sem naprej proti drugi vasici in spraševal po romarskem zavetišču. Gostilno so mi obetali v sosedni vasi. V Spodnjem Jesenju sem se ustavil pri prvi hiši in se zatekel v njeno senco. Skozi majhno okence nad menoj je pokukala ženska glava. Pobaral sem jo o gostilni, pa je odvrnila, da nimajo gostilne, pijačo pa da kljub temu lahko dobim. Takoj sem poprijel za besedo kot riba zagrabi za trnek. Nisem se še razkomotil že sem držal v roki steklenico pravega domačega in zdravega zagorčana. Ob jedači in pijači se mi je oklecal jezik tudi v bratskem sosednem jeziku. Prav malo časa sva bila sama, ona spet na oknu, jaz pod njim in že se je začel pred menoj zbirati narod od blizu in daleč. Poprosil sem za drugo merico pijače. Čim več ga je bilo na zob, tembolj mi je tekel jezik in tem bolj se je širil krog radovednih zijal in občudovalcev. Vsi so hoteli vedeti, od kje, kam, zakaj, koliko let imam, kaj sem po poklicu, imam družino in tako naprej v nedogled. Celo sive lase so mi prešteli na 163 glavi in se čudili in navduševali nad mojimi lepimi, zdravimi in od prirode podar-
¡enimi zobmi, ki so bili po njihovem izreden božji dor. »Vidi, vidi kako lepe zube ima,« je vzkliknila gostiteljica. Pa jih je veselje in navdušenje kaj kmalu minilo, ko sem v pristni jugoslovanščini izjecljal, da mi teh zob ni ustvaril pokojni oče, da torej niso dar narave, pač pa družbena proizvajalna sredstva, ki sem jih dobil za nedoločen čas v upravljanje, potem ko sem tudi sam moral zanje poseči globoko v žep. Obnemeli so. Najbrže me niso prav razumeli. Pa sem skočil v obleko političnega aktivista in jim začel z izbranimi in visoko donečimi besedami svoje in njihove govorice tolmačiti naš humani zdravstveni sistem in njegove muhe. Razlagal sem jim, da sem štiri dolga desetletja vlagal v državno malho, da so se v teh letih nabirale in nabrele visoke obresti in se glavnica tako odebelila, da bi lahko od tega živel brez skrbi še kakih sto in več let. Navsezadnje pa sem moral le doplačati za tisti par piškavih steklenih zob še dobršen del iz lastnega tekočega žepa. Malce so se zgrozili in iz njihovih oči je zijalo vprašanje, kam je skopnel ostali vloženi denar. Ker pa nas je takih državljanov kar za celo prvo ali tretjo armado, mora biti tudi tak kup precej visok in širok. Zakaj potem še doplačila? Skomignili smo vsi skupaj z rameni, obmolknili in se pod brki nasmehnili.
Preden smo se razšli, so mi še zaupali, da bodo tudi oni kmalu obogateli. Tam doli, kjer pokajo mine, odpirajo rudnik tufe in gradijo novo cesto. Zaželel sem jim vsega na pretek, osebne sreče in zdravja ter se vzdignil proti Gorenjemu Jesenju. To pa je večji hribovit kraj z osnovno šolo, ki jo baje obiskuje kar dobrih dvatisoč učencev z zelo obširnega šolskega okoliša. Pri nas je navada, da hodijo ali pa vozimo učence s hribov v dolino, tu pa je njihova pot obratna, iz doline na hrib. Nad vasjo sem se znašel v enolični in dolgočasni gmajni. Z brega je prisopihala ženska s košem drv na plečih. Spomnil sem se svoje mladosti in ramena so me zabolela. Kmalu za tem pa sem naletel na izletnika, planinca, ki se je pripodil iz Krapine in se preko Strahinjčice spet vračal vanjo. Predstavil se je kot diplomirani ekonomist. Po hribovsko sva bila kaj hitro uglašena, na drugih področjih pa sva se rahlo otipavala. Toda ne za dolgo in že se je vnela divja razprava o vsem mogočem in nemogočem doma in v svetu. Razprava je začela v duru, nadaljevala v molu in končla v mu-ziki, podobni oni, ki jo je izvajal ameriški orkester ob proslavi petindvajsetletnice OZN in nam jo je blagovolila posredovati ljubljanska televizija. Pogovarjala sva se v slovenščini in hrvaščini, v jugoslovanščini, po zagrebško, zagorsko in idrijsko ter v kaj-kavščini. Samo po planinsko sva jo složno pihala v breg ter končno pristala v planinskem domu na Strahinjčici.
Planinski dom na Strahinjčici stoji v višini 618 m nadmorske višine pod vrhom pogoz-denega grebena. Greben pada strmo na svojo severno stran kakor tudi na južno, ki je poraščena z mladim drevjem. Dom je kamnit, enonadstropen in elektrificiran. Ima več sob, skupno ležišče in kuhinjo. Oskrbovan je zelo skromno in le ob sobotah in nedeljah. S terase je lep pogled po razgibani in valoviti zagorski pokrajini tja do Med-vednice pri Zagrebu.
Sobota se je počasi stekala in v domu so se začeli zbirati izletniki, predvsem odborniki planinskega društva in njihove družine. Pričakoval sem, kaj se bo iz vsega tega skuhalo, pa sem se odločil, da jo popiham v Krapino, kjer bom prav gotovo bolje postrežen. Poslovil sem se od klepetave in vihrave družbe, se začel spuščati proti dolini in hitel v dve uri oddaljeno prestolnico Hrvatskega Zagorja.
V mestu sem se dobro in udobno nastanil in v njem blokiran preživel nedeljo. Na ta dan namreč ni vozil noben avtobus iz mesta. Vsi šoferji Celjani so že v soboto odrinili domov. Nič jim ne moreš. Stvar sem kar mirno vzel na znanje. Čudil sem se pa Kra-pinčanom, kako prenesejo, da jih Celjani tako blokirajo teden za tednom. Res pa je, da imajo domačini na razpolago tudi vlake, da se potegnejo sem in tja. Toda vlak je le vlak, posebno pa še zagorski, pa naj sopiha in stoka proti Zagrebu ali pa proti Celju.
Meni ¡e blokada celo prav prišla. Po dolgi turi od Donačke gore do Krapine, ki je trajala polnih dvanajst ur, sem se pošteno odpočil in si do podrobnosti ogledal mesto iz 12. stoletja. Gospodarji so mu bili tudi celjski grofje, ki so se šopirili v gradu nad njim. Ogledal sem si staro trdnjavo, grajski muzej, Gajevo rojstno hišo z muzejem, Hušnjakovo votlino, kjer so našli ostanke pračloveka neandertalca. Votline sicer ni več, so pa na njenem mestu postavili kipe predzgodovinskega človeka in živali v naravni velikosti.
Mesec junij je bil tu. V noči na ponedeljek je začelo deževati. V čemernem in deževnem jutru sem se stlačil v nabit lokalni avtobus, ki m je odložil v Pregradi. Kdo bi tolkel po trdi cesti skoraj dvajset kilometrov daleč. Tudi markirana ni in planinci sami priporočajo uporabo avtobusa.
V Krapini doseže slovensko-hrvaška krožna planinska pot svojo vzhodno točko, nato pa se obrne proti zahodu, nazaj proti Sloveniji. Vožnja je minila v znamenju izdatnega dežja, ki ni prenehal niti v Pregradi niti na nadaljni poti. Vendar me dež ni oviral, da ne bi skočil iz Pregrade na Kuno goro nad njo. Na vrhu 400 m visokega grička je majcena lesena in neoskrbovana planinska kočica. Brez pomisleka so mi spodaj v kraju zaupali ključe svoje koče. Ogledal sem si jo od zunaj ter pritisnil vse žige, ki so jih premogli.
Iz Pregrade sem jo ucvrl po blatni cesti proti Vini gori.
Na Janino so legle prve večerne sence. Kako prijetno je bilo sanjariti o prehojenih planinskih poteh. Noč je že bila tu in moral sem zapustiti samoten vrh, mozganje o planinstvu pa odložiti na naslednji dan.
Naslednje jutro, ki me je prebudilo v zdravilišču, je bilo pusto, mrko in temačno. Z juga so se porivali temni oblaki. Kaj bo? Stopil sem v stekleni valj pivnice in začel z dnevno kuro. Množica ljudi se je gnetla pri pipah, skozi katere teče zdravilna voda. Svoje vrčke so vestno ogledovali in ugotavljali, ali so natočili predpisano merico vode, ki jim je zdravniško predpisano. Nato so posedali po klopeh ali pa se sprehajali in počasi, v požirkih, po kapljicah spuščali bodrilno tekočino v nižja nadstropja svojega prebavnega mehanizma. Tu in tam se je kdo ustavil tako mimogrede ali iz
Kozolec nad Rogaško Slatino
samega dolgega časa pred - za navadnega zemljana nerazumljivimi - slikami dveh mladih slovenskih umetnikov, ki sta se ojunačila in v tem okolju razstavila svoja dela. Nista preveč ogrela ljudi, ki so prišli semkaj s popolnoma drugimi nameni in brigami. Nekateri so se prišli zdravit, drugi popravljat svoje že tako dobro zdravje. Eni so se vrgli z vso resnostjo na dieto, drugi pa z veseljem in navdušenjem segli po redilnih porcijah, ki jim nikoli niso bile dovolj velike. Tu se zbirajo lačni in siti Slovenci, pa ne samo Slovenci, ii so v veliki manjšini.
Iz točilnice sem stopil pred dvigalo, ki me je potegnilo v nadstropje terapijske stolpnice in se znašel v kopalni kadi. Ko je stenska ura odropotala odmerjeni čas kopanja, me je strežnik z vso skrbnostjo ogrnil s toplo rjuho, me na kavču odel in zavil še z odejami, da se ne bi prehladil in se počasi shladil v varnem zavetju odej. Ko so potekle odmerjene minute hlajenja, sem jo jadrno odkuril na Tavčarjev hrib in se poglobil v branje in politično izobraževanje. Nadvse sem se razveselil programa stabilizacijskih ukrepov v našem razmajanem gospodarstvu, ki bi imeli vpliv tudi na ostalo naše življenje, 2e sosedna kolona v dnevniku mi je skalila veselje. V njej so bistroumni časnikarji, namenoma ali ne namenoma, zapisali o divjanju cen, o bezlja-nju uvoza in osebnih dohodkov
Hudiča, kaj se spet razburjaš. Ali hočeš stakniti še en čir, bi mi zabrusil v obraz naš srboriti sin. Pij vodo in se kopiji, drugo pusti vnemar. Ko sem prisluhnil tem negovorjenim besedam, sem sprevidel, da ima glas prav. Zmečkal sem časopisni papir in odhitel v nasprotni breg doline, proti hribu grobov, imenovanem tudi Pernek. Stopil sem na pokopališki zid in se ozrl v svet okoli sebe. Od zdravilišča se ob cesti in ob progi proti Rogatcu in Hrvaški poteguje zdaj ožje zdaj malo širše razmaknjena ravnica. Med dvema močnima gospodarskima dejavnikoma gospodarsko sicer nerazvite šmarske občine, med Zdraviliščem na gornjem in Steklarno na spodnjem koncu, raste novo naselje, sodobno središče Rogaške Slatine. Gradbena dejavnost se je močno razmahnila tudi po obeh bregovih. Pred Steklarno se cesta loči od proge in zavije v levo, proga pa na desno. Potegne se po dolini in se približa Sotli ter pohiti ob njej navzgor. Ugoden razvoj središča močno vpliva na vso bližnjo in daljno okolico, v kateri je povsod zaznati rahel utrip novega in boljšega življenja. Onstran proge pa se že začenja hrvaški svet. Grebeni in grebenčki so prav tako posejani z zelenimi travniki, orumenelimi njivami in vinogradi. Med njivami se prepletajo šopi in skupine dreves, ki tu in tam dajejo slutiti večji ali manjši gozdiček. Prvi hrib nad Sotlo je Beršlin z istoimensko vasico, nižje pa je viden gradič Mali Tabor. Proti jugu se sločijo grebeni, ki počasi zavijajo in prehajajo v slovenske hribe in dosežejo najvišji vrh v Rudnici blizu Podčetrtka. Prav tik pod mojim razglediščem leže obširni, toda propadajoči ribezovi nasadi. Onkraj njih je drugi dom Kidričevih, pa še venec gozda, ki se spušča proti Sotli.
Tak je svet pod menoj. Onkraj njega pa je svet mojega obsoteljskega vandranja. Gledal sem tja preko in se spet znašel v mislih na svojem potovanju po Hrvatskem. Iz Pregrade sem jo v silnem nalivu odrinil po cesti proti slovenski meji. Pošteno me je namakalo, pa le nisem hotel odnehati. Spotoma sem popraševal po poti na Vino goro. Hotel sem po markaciji dalje, ljudje pa so mi zaradi moče in blata svetovali, naj grem raje po cesti. Bil pa sem tak vnet privrženec markacije, da jih nisem hotel ubogati, čeprav so imeli prav. Krenil sem s ceste in zagazil globoko v mastno zagorsko blato. Ko pa sem že bil v blatu, se iz njega nisem več mogel skobacati. Pehal in rinil sem v breg skozi vinograde. Po polževo je šlo. Na podplatih se mi je nabirala debela plast blata, da so noge postajale težke kot svinec. Bolj ko sem se naprezal in potil v breg, bolj mi je drselo nazaj. Pošteno zdelan, utrujen, blaten do vrh glave, do kože moker in prepoten, da se je kar kadilo od mene, sem končno le stopil na trdo cesto in se po njej pognal še precej daleč proti Vini gori. Na pol onemogel - le drsal sem po cesti - sem dosegel trgovino kmetijske zadruge na vrhu razgledne Vine gore. Lepe vinske gorice se širijo daleč na okoli in ob lepem vremenu mora biti to
Rogaška Slatina i Bočem v ozadju
Foto L. Božič
zelo lepa in slikovita pokrajina. V dežju in megli od nje seveda nisem imel drugega kot da sem jo udarno zavil pod streho, se pošteno odpočil in okrepčal. V trgovin, so mi narezali debele kose salame, mi pod pazduho potisnili štruco kruha m me poslali v bližnjo gostilno, ki so jo šele pred kratkim odprli. Zavetišče popotn.kov sem odkril v kleti nove hiše. Ponedeljek je bil in našel sem tu zbrane vsega spoštovanja vredne vaščane: matičarja, učitelja, logarja, upokojence m drugo vaško elito. Najbolj pa me je presenetil upokojeni teracerski mojster, ki je svojih polnih deset let zapravil v Idriji pri gradbenem podjetju. Idrijske sledi so se mi torei razširile ze na hrvaško stran. Naj le kdo reče, da nismo za bratstvo in edinstvo. Po v.nsk.h goricah je skozi odprte duri kleti odmevala vedno glasnejša slovenska, hrvaška in zagorska govorica. Dobro uho bi poleg vsega tega lahko slišalo tudi pristno idri|sko narečje. Po grlu je teklo in teklo dobro zagorsko vince in slovo je bilo zelo zelo težko. Zaradi blata sem se končno le moral odreči markirani poti po vinogradih in krevsati po trdi cesti daleč naokrog v dolino proti mestecu Deseniču. Tu se m. je prileglo toplo kosilo. Za mestom me je navdušil pogled na čudovit grad z imenom Tabor grad. Zelo lepo je ohranjen izza konca srednjega veka. V tedanjih čas.h |e bil trdn|ava in dvor obenem. Peterokraka stavba je obdana z zidovjem in z okrogl.mi obrambn.m. stolpi Danes je v njem gostišče in postaja zanimiva turistična postojanka. V gost.scu ni bilo gneče in uslužbenec je predel čas z branjem stripov. Čakal je, da mu steče delovni čas in jo odkuri proti domu.
Na cesti pod gradom sem počakal avtobus, ki vozi v Podčetrtek. Kmalu sem bil prek Sotle in se znašel ponovno na slovenskih tleh, na nerazvitem Kozjanskem. Izstopil sem v enem izmed kozjanskih središč, v Podčetrtku. Obstal sem sredi kraja in se zazrl v mogočen grad nad mestom. Kar k njemu sem hotel, pa so mi odvrnili, češ da v gradu nimam prav ničesar videti. K sreči sem naletel še na oskrbnika gradu. M.rno mi je dejal, da lahko vidim samo, kako grad razpada, pa prav nič drugega. Zbal sem se, da bi mi notranja slika gradu pokvarila zunanjo, ki je v resnici lepa in veličastna, pa sem odstopil od obiska. Ko sem opravil z gradom, sem se moral ozreti po prenočišču. Ni šlo kar tako gladko. Od prvega do zadnjega, ki sem jih o tem pobaral, so me napotili v Olimlje. Pa sem jo res udaril v nekaj kilometrov oddaljeno Olimlje. Dobil sem večerjo in prenočišče v domači gostilni. Postlali so m. v veliki, starinski, močno obokani dvorani. V široki postelji med stebri sem se počutil kot pravi graščak. Tudi to je bilo doživetje.
Na vse zgodaj zjutraj sem brez nahrbtnika skočil še na lepo razgledno Rudnico v bližini. Kar po bližnjicah sem jo mahnil na vrh, pa mi ni postregel z razgledi.
167 Povsod okrog so se podile megle in beli nizki oblaki. Se pred zajtrkom sem bil nazaj
v Ohmliu. Ogledati sem si nameraval prve lekarne na Slovenskem. Prijazen varuh mi ,e lepo raziozil dobro ohranjene freske na stropu in po stenah v okroglem stolpu starega gradu ,n samostana. Po ogledu sem se gnal v zanimivi Podčetrtek. Prav presenečen sem ogledoval lično Pionirsko mesto z mnogimi napravami in institucijami I ud. tu m. ,e priskočil na pomoč prijazen vodič in tolmač. Res čudovita, vredna obiska in ogleda in pohvale je vsa ta mladinska ustvarjalnost.
V stolpu nad menoj je zazvonilo. Večerni pozdrav me je iztrgal iz Podčetrtka in me
por.n.l naza, v Rogaško Slatino. Spet je preminil uspešno preživeli zdraviliški dan in ze se |e prebudil naslednji.
Čakala me je podvodna masaža. Potunkal sem se v kad vode in od mezinca na nogi do glave me |e začel obdelovati močan podvodni curek vode. Pošteno me je zdeloval m pogan,al ostarelo kri po poapnelih žilah. Siht je bil za ta dan opravljen, pa sem stop.l na Trzask. hrib, ki oklepa in zaklepa zdraviliško celoto z južne strani To je v svop soseski najnižji hribček, pa še zaraščen in nerazgleden je po vrhu Pa ka, bi ga omalovaževal in mu delal krivico. Lep je v razkošju svojega mešanega gozda, posebno pa v ,esenskem času. Ko sem ga obiskal, je že slekel škrlatno obleko m |o poloz.l k nogam svojih dreves. Ves se je odel z debelo rdečo preprogo v katero sem se kar pogrezal, čudovit je pogled po bregu skozi okleščeno drevje. Nobena skala ne moti te slike. Skoz. ogoljeno vejevje sem opazil severni hrbet od Dolge gore do Donacke gore. Greben mogočno zavalovi proti Boču in Plešivcu, nato pa mu moči po|en,u,ejo. Pada m pada, požene še ostre vršičke, da je kot nazobčan, dokler še z zadnjim. napor, ne vzkipi v zaključni rog Karavanškega gorovja. Tu na skrajnem vzhodnem robu slovenske zemlje postavlja Donačka gora našim slovenskim Karavankam piko na i.
Posedal sem na vrhu Tržaškega hriba in v mislih končal svoj pohod po krožni šta-lersko-zagorsk. planinski poti. Ugotoviti sem moral, da sem jo za zadnji del od Rud-n.ce do Knežca, ogoljufal. Utrujen od dolge poti, nerazpoložen zaradi slabega vremena m mokrega gozdnatega terena sem opustil pot od Rudnice na Tinsko, Pristavo .n druge vas. do izhodiščne točke v Knežcu. Rogaški planinci mi bodo to stranpot, k. |0 sicer tudi sami dovoljujejo, gotovo blagohotno oprostili. Obsoteljska planinska pot je lepa, dolga, pravzaprav nenaporna. Na njej sem spoznal nove kraie, nove l,udi in srečal mnogo lepega, kar mi bo ostalo v neizbrisnem spominu Počutil sem se zadovoljen in sproščen. K zamisli, predvsem pa k njeni odlični izpeljavi in dobremu markiranju moram obsoteljskim planincem toplo in iskreno čestitati
ZADNJI VEČER V DANILU
DR. S4SA FABER-SRIBAR
Mrači se.
Tihe trope ovac, črnih, belih
prihajajo bliže in bliže
že so ob meni, pred mano, za mano
morje tople mehke volne.
Brezšumno spet tonejo v mraku
jaz pa stojim in čakam
in iščem še nekaj, kar bi odnesla v dolino,
šopek grenkih trav in ojkanje pastirjev —
prastaro tožno pesem Ilirov
ki se je v eno zlila z vetrom
in z mrakom.
VELIKI ROGATEC
ING. BOŽIDAR JORDAN
elik tok slovenskih hribolazcev se obrača v triglavske gore; s svojo mogočnostjo zastirajo ponižnejše sosede Karavanke in Grintovce, ki so dokaj manj deležni zanimanja, obiskov in občudovanja. Tako je zapisal pred leti Marjan Lipovšek.1 In zato me je zamikalo spoznati »prelesti njih širnih gozdov, belih skalin in zelenih pašnikov« v predgorju Savinjskih Alp, »podložnikov« velikanov. Čut do gora mora biti enako obrnjen k vsem lepotam naših gorskih predelov.
Mene je zamikalo to predgorje pa tudi srečanje z novimi prijatelji, da bi se bolje spoznali ter spoznali še del njega - »spečega meniha« ali »prednjega stražarja na vzhodnem krilu Savinjskih Alp«. Kako je prišlo do tega pred leti, ne vem več, vem le to, da sem že marsikoga navdušil za tega samotarja in se sam povzpel nanj dvanajstkrat.
Rogatec, visok samo 1557 m, zapisan po Kocbeku kot Veliki Rogatec (tudi Spehove peči), je najvišji vrh v gorski skupini, raztezajoči se od Črnilca (902 m) proti severozahodu s Kranjskim rebrom (Kačjim vrhom 1435 m), Kaštnim vrhom (1290 m, na kart. 1293 m) in Lepenatko (1426 m, na karti 1422 m).2 Na jugoslovanski vojaški spec.alk. je zapisan kot Rogač3 in prav tako tudi na avstrijski karti4, ki Lepenatko zniža na 1420 m. Zapisano pa je, da to ni prav in naj ostane kar »Veliki Rogatec, ki s svojo skalnato krono nadkriljuje vse vrhove Savinjskega predgorja in naj bo njihov prednji stražar na vzhodnem krilu«.5 V ljudski govorici domačinov je ta valovita črta gorskega grebena znameniti »speči menih« (nekateri: mrtvi menih), ki ima za obraz Rogatčev greben, trup s sklenjenima rokama je krotka Lepenatko, halja pa Kaštni vrh in Kranjska reber.	. v . Skušajmo najti pot na vrh! Markirana pot je bila do nedavnega le iz Luc mimo Metul|a, Skomna, Dražnika in nad Zgornjim Klinarjem do Zgornjega Špeha; do sem je dve ur. hoda. To so bile nove markacije, pot na naši karti »Karavanke, Kamniške Alpe in soseščina«6 pa ni vrisana. Tako piše tudi v omenjenem vodniku, da ni zaznamovana pot, vendar so jo Lučani sedaj dobro markirali, kratek opis pa je v Vodniku po slovenskih gorah.7 No, da se izogneš markacijam in posodobiš, zavij s ceste za Logarsko dolino malo pred Lučami na Rogaški most (saj je na njem tabla za gostilno Logar). Dobra gozdna cesta te popelje ob potoku Rogačniku prav do Špehove kapel.ce. Na levi strani potoka se širita Mlekarski (936 m) in Krnički vrh (1071 m) in prehajata v greben Rogatca. Na desni strani sta Mlaški, 1119 m, in Erničev vrh, 1113 m. Ob potoku sta opuščena mlina in Habarjeva žaga, ki je obenem tudi garaža za f.čka. Da ne pozabim, pri Klinarju so tudi lese, ki jih moraš odpreti, pa tudi zapri jih za seboj, da ne bo kdo zaradi tebe po nepotrebnem tekal za živino. Niso pritoke, ki bi same pritekle ali se pritaknile, se samodejno zapirale.
Pripeljali smo se do Zgornjega Speha. Je v domačiji še tista deca, o kater, piše Josip Wester pred 40 leti, da se je čudila konjem, ki so tod mimo pripel|ali drvarski voz* Vsi vzhičeni so vzklikali: »Konj, konj!« V tistem času se mestni otroci niso več zmenili za avto, tako se danes tudi tukajšnji otroci ne zagledajo več, če odvažajo les tovornjaki in traktorji. Časi se hitro spreminjajo, tudi oni ne hodijo več peš. Če most zgrešiš, se ne jezi! Zapelji se naprej do Luč in tam poišči cesto ob Lucn.c. za Podvolovljek. Dolina teče skoro v južni smeri in do Sv. Antona 650 m se bos lahko
i pv, 1937 ali v knjigi: M. Lipovšek: Steze, skale in smučišča, MK, Ljubljana 1962: Po vrhovih Menine
^Fr.^cbekfsavfnjske planine. 1903, založil A. Cvenkel. v St. Petru v Savinjski dolini. 3 List 302 1 : 50 000 VGI JLA, 1956.
' Ostkarawanken und Steiner Alpen Blatt 47 1 : 100 000. s Josip Wester: V predgorju Savinjskih Alp, Menina-Vel. Rogatec, PV, 1933. « PZS, List 2. 1 :75 000, 1954. 7 PZS, 1969.
Gornji Špeh pod Rogatcem
Foto ing. B. Jordan
brez skrbi pripeljal. Ko bo vse nared, se boš preko prevala Volovljek (1029 m) priključil na cesto Gornji grad-Kamnik ob potoku Volovljeku ali morda po gozdni cesti na Črnivec. Ustavi se prej pri Riharju in jo mahni ob markacijah, ki jih skoro več ni, do propadajočega napajališča pod Lepenatko oziroma do Kala. Ce se ti še to ni posrečilo, se spomni VVestrovega zapisa, ki velja za sestop: »Toda kako se je ta sestop izmaličil v nižjih legah, ko sva bila zašla med gosto jelševje in na strme pečine nad Rogačkim grabnom, kako sva v duhu preklinjala tisto markacijo, ki je le v zemljevidu označena, v resnici pa je sploh ni, o tem naj molči ta kronika. Bodi le resen opomin onim, ki izdajajo turistovske zemljevide, da naj objavljajo v njih le zanesljive označbe, ne pa zapeljivih (v pravem pomenu besede).« (PV, 1933). Dobro da jima je Riharjeva mati postregla z dobrim čajem.
Pojdimo pogledat, kje je učil Kocbek, ki je napisal Vodnik po Savinskih planinah in za njim dolgo ni bilo nič, zdaj bo pa le nov zagledal luč sveta. Njegovo ime nosi go-rogranska šola. Sam je zapisal, da iz Gornjega grada držita dve poti. Z avtobusne postaje — Zgornji trg, druga je Spodnji trg — pojdimo preko Drete, mimo trafike in pekarije po cesti za Sokat in takoj levo čez brv nad potočkom Sokatom, ki na ograji nos, nov napis »POT NA ROGATEC«. Za brvjo se začno stopnice, po njih se vzpneš na Pocrevinov grič, ki ima na vrhu blizu lip klopce za poletne turiste. Od tu je lep pogled na Gornji grad, ki je dobilo mestne pravice leta 1928. Sedaj jih nima več, pa tudi ne uradov, ki so nekoč bili mestna značilnost. Iz te Zadrečke doline so se najprej preselili v Šoštanj, sedaj pa je sedež občine v Mozirju. Mimo Počrevina, ki spada še pod Gornji grad, pojdimo v gozd in po njem vse do Zgornjega Bezovška, ki je na tej poti prva domačija v Lenartu nad Gornjim gradom. Za domačijo stopimo na novo gozdno cesto (pride iz doline Kanolščice), ki nam odpira lepe poglede na Lepenatko, kjer poleti pasejo živino - vidi se hlev - Kal in Rogatec, na samotne samine, raztresene po pobočjih. Cesta gre pod Voduškim vrhom (749 m) in nas pripelje do Lampreč-nika. Za to, sedaj predzadnjo domačijo, zavijemo strmo navkreber po slemenu, ki mu pravijo Lamprečko sleme. S steze se nam odpirajo lepi pogledi na krotko Lepenatko m njene domačije, nazaj na Menino, le proti severovzhodu nam zapira pogled gozd. Steza nas pripelje do pogorišča Spodnjega Speha. Ko sem hodil tod pred približno
desetimi leti prvič, je bilo v njej še življenje. (Danes živi ta Špeh v dolini kot invalid. Ponesrečil se je, ko se je vračal domov po bližnjici skozi predor). Ko sva se s Stankom pozneje neko zimo dričala v dolino, je sneg podrl hlev, streha iz škodel je slonela na snegu in dajala kaj čuden prizor. Če se povzpneš na kamen, tam blizu propadajočega razpela, lahko uživaš v čudovitem razgledu po dolini Kanol-ščice in skoro vsem hrbtu Menine. Ta steza se je do letošnje jeseni košato zarasla in lani smo ji le s težavo še sledili. Marjanca, ki je bila prvič v gorah, je tako dobesedno občutila lepote neurejenih steza vse do Lamprečnika, saj je bila v vročih hlačkah. Od tu smo takrat zavili po stari poti proti Vodušku in mimo opuščene šokat-ske šole skozi Šokat - tu je bilo znano vikend naselje - hišice, ki so jih sedaj prodali -ob potoku Sokatu v Gornji grad.
Zapustimo to razpadajočo samino in se mimo Špehove peči - velika skala — napotimo skozi gozdič, ki ga zapustimo pod Koglom. Ta nosi na svojem vrhu nov velik macesnov križ. Dosegli smo zadnjo samino pod vrhom Rogatca: Zgornji Špeh. Ta ima samo še enega prebivalca, vse drugo se je umaknilo v dolino. In če se povrnemo na opis izpred vojne, ugotovimo, da niso napravili žage in elektrarne, le elektrika je prišla iz doline. Tudi profesor Lipovšek je bil ponovno tu in po desetih letih zapisal: »Deset let življenja! Kakor minuta so minila... Kje ste, želje, prizadevanja in usode ljudi, ki jih vidim na slikah? Gospodarju je med vojno umrla žena, dva sinova sta padla, brat je izginil. Osiveli mož misli na smrt, ki jo čaka vsak dan, a vendar stoji pokonci.«8
To jesen sem imel srečo. Našel sem tega osivelega moža na lepo Lenartovo nedeljo 5. 11. 1972 na stari domačiji. Zdaj živi v Krnici, oženil se je, tam ima zdaj drugi dom. Ne opravlja več svojega dela, ne seje in ne žanje, tudi ne drvari več. Saj tam okrog ni več obdelanih njiv in negovanega sadnega drevja, kar je nekoč pričalo o skrbnem gospodarju. S težkim srcem ugotavlja, da se poslopje ne da popraviti, da ni nikogar več, ki bi delal tu v gorah. Na domačiji je ostala le ena od treh hčera, Micka, drugi dve sta odšli s snubači v dolino in imata vsaka svoj dom. Verjetno ne bosta imeli problemov z otroki, kam bodo šli v šolo, ne bo jih treba doma pozimi učiti pisati, brati in kaj malega računati. Morda ne bo veljalo več: »Bog ve, kakšni duševni talenti ostanejo tako za vedno prikriti in...«.9
Ko sem pobaral Špeha o vremenu mi je takole zabrusil: »Če je na svetega Lenarta lepo, še leni smrečje dobo;«
Res, bila je nedelja, da že dolgo ne takih. Vprašal sem ga, če se še spominja profesorja Lipovška. Prav dobro se ga spomni in me vpraša: »Ali so že šli v penzijo?« No, tega ne vem! »Lepo ga pozdravite!«
Tudi Micka, ki se je nekoč sukala okrog ognjišča, ostaja tu le čez leto, čez zimo se umakne v dolino. Zadnjo zimo je bila skoro ves čas v gori in se grela pri 103 leta stari peči. Samina »Gorni Špeh«, tako piše nad vrati! Micka pove, da so »j« pozabili, hiša pa je del vasi Krnice in ima hišno številko 25 (1163 m). Hrani tudi žig in knjigo. Rada postreže tudi z vodo, če jo poleti ima, studenci usihajo, kot usihajo domačije. V sili dobiš tudi prenočišče.
Odšli smo po novo markirani poti od kapelice mimo stare opuščene staje na preval Kal. Na Kalu smo se pri novo postavljenem kažipotu okrepčali in krenili na vrh Lepenatke. Nekaj domačinov je prišlo že prej na vrh. Kot pred leti, prav tako novembra, sem tu Stari Speh srečal več ljudi. Pastirja, ki je stikal za zgubljenimi ovcami, drugi je bil popotni in nekaj izletnikov. Tudi to nedeljo je hitel stari Dražnik, ki je zgubil ženo in sina v prometni nesreči, peš preko Lepenatke v Novo Štifto. Smešno, pa je res: prej prideš iz Krnice prek Kala in Lepenatke kot z avtobusom okrog. Tudi v dvajsetem stoletju gore krajšajo pot! Na vrh Lepenatke je prišel za nami oče Špeh, čeprav nekaj pozneje kot sin in druga žena. Vesel je bil, da je dosegel vrh. Kar zavriskal je od veselja.
8 M. Lipovšek: V snegu okoli meniha, PV, 1949 ali knjiga.
» PV, 1933.
Lepenatka je zanimiva tudi pozimi. Na njo lahko prideš iz Mačkinega kota ali ob Rogačnici, potok, ki mu pravijo tudi Rogačnik, mimo Suhovršnika, ki ima pod napu-ščem velik zvonec. Nekoč so z njim klicali k jedi delavce s polja. Ali mimo Kosa. Ta skriva še svoj prvobitni smuški svet brez vlečnic, ki sta ga predričala Stane in Vanč. Le Franc in jaz sva ga pregazila, za pokoro, ker sva se jima smejala in divjala navkreber brez dilc. Z vrha sta se spustila na Kal in v dolino Šokata. Odšli smo z vrha nazaj na Kal, naložili nahrbtnike in se še enkrat pognali na vrh Rogatca. Od prevala smo šli skozi gozdič do strmega žleba in na sedelce. Je to »najtežje« mesto? Na to so me opozorili že v dolini. Nerodna gladka skala ne zapira več prehoda v strmem zahodnem boku, ker je že dalj časa nasekana s stopi in našpi-kana s klini. Pa tudi veje so se že na novo zarasle, pot je sedaj tudi na novo markirana. Kmalu po grebenu dosežemo vrh, na katerem ne »stoji več vitka triroga piramida in ob njej na štiri strani neba položene pobeljene deske, pripomoček za letalske posnetke«. Prav bi bilo, če bi bili na njem člani kakega kartografskega instituta, da bi »risali ta severni del Slovenije za nove specialke v majhnem merilu«.10 S Kala na vrh je zimski vzpon kar lepa reč, vsaj tisti del po strmem žlebu. Tudi to sva poskusila s Stankom. Po grebenu je šlo kar dobro, le pod vrhom je malo težje, če ni osrenjeno. V doiino sva šla po plazovih na vzhodni strani, kjer gre pot do Špeha. Po tem delu se nama je večkrat globoko udrlo in padla sva v »ledeniško razpoko«, v kateri pa so veje in kamenje. Novo piramido sem nad zasneženo odejo še videl, sedaj je ni več. Tudi na Lepenatki je bila. Ko smo bili nekako pred dvema letoma na vrhu, je stala nova, ki so jo postavili verjetno za novo snemanje. Zdaj je bila na tleh. Postavili smo jo, saj za slikanje mora biti kaka kulisa. Sedaj ležijo tisti neolupljeni koli pod vrhom za brinovim grmom in čakajo na propad.
Ves čas hoje po grebenu in na vrhu nam je sijalo jesensko sonce. Macesni so kazali svojo zlatorumeno barvo in iglice so nam padale za srajco. »Veliki Rogatec je dokaj imenitno razgledišče zlasti savinjski grebeni se ponosni košatijo pred svojim skromnejšim stražnikom«.11 Na vrh je prispela tudi Darja, tista pionirka, ki je prva sprejela
10	P V, 1937.
11	PV, 1933.
Zadnja paša nad Zg. Klinarjem (ovčlci sta pravkar prišli na svet)	Foto ing. B. Jordan
Mrtvi menih (levo) s soseščino, levo hlev samine Gornji Špeh	Foto Ing. B. Jordon
značko za Savinjsko pot in jih drugih 25 podelila. Kako srečna je bila, ko je pnsla na nov vrh in dobila nov žig za srebrno značko pionirja-planincaI Se smo sedeli na vrhu in se razgledovali po Raduhi, Olševi, Peci, Uršlji gori in po Golteh. Kako veličastna je bila Menina od Črnivca do Lipe! Tudi Dobrovlje, po njih drž. sedaj Savinjska pot, so se videle od Lipe do Soteske, pa jesensko pospravljeno polje med Bočno in Slatno, kjer je bil pred sto leti rojen dr. Josip Tominšek (4. 3. 1872), urednik PV, pionir telesne kulture in še kaj. Gora Oljka se tudi vidi. Trenutno jo tarejo skrbi novega gospodarja. Preveč hitro si podajajo roke drug drugemu. Le kdo bo sedaj hranil žig Savinjske poti na tem savinjskem Rigiju? Obrnimo se še nad dolino Podvolovljeka, ki nam na drugi strani kaže velik poseg v naravo - novo cesto pod vrhove Savinjskih Alp. Nad njo so vsi vrhovi od Ojstrice, Planjave, Skute, Grintovca, tja do Krvavca. Z vrha je zanimiv sestop naprej po grebenu na sever; na sosednji vrh, domačini mu pravijo Srednji vrh (1523 m), je sila enostavno. Z njega pa si moraš dobro dobro poiskati pot, da dosežeš gozd. Malo moraš poplezati ali pa pojdi raje nazaj in pod gozdom naprej. Pot gre po grebenu je več ali manj le opuščena drvarska - morda tudi lovska steza. V pozni spomladi naletiš tu še na »kronice« - velike zvončke - in teloh, ko je niže že vse to mimo. Preden prečkaš stezo, vidiš na zahodni strani, na Kraji, sredi poseke gozdarsko bajto. Greben te je pripeljal na stezo. Steza ga prečka in po nji se spusti na vzhod. Kmalu boš na cesti nad Zgornjim Klinarjem in boš opazil markacije, ki drže iz Luč. Po tej poti se lahko odpelješ v dolino, če si tu pustil avto, če si vedel za to nelisano pot. Na slepo te poti ne zadeneš.
Lansko jesen sem bil na vrhu enkrat sam, drugič nas je bilo enajst. Tako velik obisk je zelo redek, saj marsikatero leto je vsega enajst obiskovalcev. Morda jih bo sedaj več, saj je Rogatec neobvezni člen »Slovenske razširjene poti«.
Spustili smo se po vzhodni strani po poti proti Lučam do Speha. Tu smo se odločili, da gremo na St. Lenart, kjer je cerkvica opasana z verigo. Pri njej je mežnija in mlin. Tu blizu izvira Kanolščica, sedem izvirov ima in mrežast slap, tako piše Kocbek. Izviri so že revni, razdirajoča moč vode, ki jo vidiš ob cesti, pa velika. Kmalu smo bili pri Zgornjem in Spodnjem Knebovšku in se od tu spustili v dolino Kanolščice, v to dolino propadajočih mlinov in nastajajočih vikendov. Od tu ni daleč do glavne ceste m do starodavnega Gornjega gradu.
Pred nami je nad Dreto kipela mogočna Menina, sonce je na njej visoko gori obsevalo rumene macesne in oznanjalo konec dneva. V dolini se je že predla meglica in pri-173 tiskal je jesenski večerni hlad.
Z ANGLEŽI PRI ROBANU
PETER SKOBERNE
S	vitalo s
	šotora.
■	: „	.------' ----- -.....-...... J|N|1 * i^pii 3JJUUII vici.1. ob maio,
se malo . A ze cez kakšno uro sem zaslišal ropotanje aluminijastih posod in sikanje petroleiskih gorilnikov. Tu in tam je bilo slišati tudi pridušen vzklik kuharjev, ki sta se prestopala v mrazu in kuhala zajtrk. »Porage is ready! Plates for porage!« sta zavpila, ko sta končala jutranjo tlako. Kmalu nato so se iz nizkih šotorov priplazile blede postave s krožniki. Tudi jaz sem se moral sprijazniti s hladno vsakdanjostjo Po tleh so se vlačile bele meglice. Bilo je oblačno, a brez dežja. Pozdravil sem se z angleškimi sotaborniki in pripravil krožnik za zajtrk. Obrazi tujcev so bili bledi, le temu ali onemu je sonce rožnato obarvalo kožo. Molče smo jedli toplo ovseno kašo, nihče m bil preveč zgovoren. Vsak se je skušal čim bolj ogreti. Kaši so sledili biskviti Healthy Life. Trdi, a še okusni. Edward, ki je skrbel za dobro voljo v taboru s svojim pristnim irskim humorjem, je dejal, da te takšen biskvit lahko ubije, če ti pade na glavo iz tretjega nadstropja. Mi se za to nismo menili in smo jih pridno mazali z odlično margarino in marmelado. Zajtrk smo navadno končali z ugibanji o vremenu in seveda tudi s kavo. Nekateri so poskušali prenesti vremenske izkušnje z otoka v naše kraje. Rekli so namreč: »Če vidiš gore, bo deževalo, kadar jih ne vidiš - dežuje.« Na srečo |e navadno obveljal samo zadnji del te trditve.
Pomili smo posode v mrzli Črni, potem pa smo se zbrali okoli vodje Davida Board-mana. Vsako jutro je vsem tabornikom napovedal delovni načrt in nas razdelil po skupinah. Vedno je poudaril, na kaj je treba še posebno paziti. Prva skupina je šla danes z Mozirianom Igorjem Karčetom na planino Grohot pod Raduho, druga pa z mano v Robanov kot. S seboj smo imeli le najnujnejše: pelerine, nekaj hrane za kosilo in fotoaparate. V Solčavi smo za las ujeli avtobus, s katerim smo se odpeljali do Rogo-vilca. Pridružil se nam je še Lojze Kokovnik in skupaj smo zavili v to slovito alpsko dolino.	^
2e kar na začetku smo stopili s poti in skozi gozdiček prišli na rob senožeti. Hoteli smo slikati Robanov kot v vsej njegovi poletni lepoti. Pogled mi je zdrsnil ob stenah Kr.zevn.ka in se ustavil na Ojstrici. Se nikoli je nisem videl tako blizu in tako razločno Vsaka poc, vsaka stena je bila značilna za njen drzni izraz. Težko bi našel primernejše ime za to kamnito lepotico, kot je prav Ojstrica. Ime so ji dali ljudje, ki so jo videl, vsak dan spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Živijo z njo, poznajo jo, razume o n|en šepet, njene vihaqe. Dobro so zadeli z imenom. Strmel sem v skale, pobeljene z avgustovskim snegom, čar gora je bil zaradi snega še večji. Nekajkrat sem ga
Plparji — planinski portreti iz I. 1893. Od leve proti desni: Henrik Lindner, Tone Škof, Ivan Korenčan, Kari Zevnik, Jože Hauptman. Dopisnica, založili planinski piparji v Ljubljani. Korenčanova zapuščina.
Ured.
skušal ujeti tudi na filmski trak, čeprav vem, da je to le beden poskus spominske proteze.
Potem smo stopili k Robanovim. Gospodarja smo našli v novozgrajenem hlevu, a si je vzel toliko časa, da je odgovarjal na naša vprašanja.
Posedli smo na klop za veliko leseno mizo v prijazni kmečki izbi. David Boardman je privlekel na dan rdeč zvežčič in svinčnik, mi smo tiho sedeli in čakali. Molk je pretrgal naš vodja, ki se je obrnil k meni in vprašal: »Can you ask him...« Kmalu nato sem že spraševal Robana: »Ali mi lahko poveste...« Tako nekako |e teko naše »zasliševanje«. Angleži so si zapisovali odgovore. Davidova vprašamo so bila kratka, a natančna. Kmalu je imel pregled nad živino pri Robanu, delovno silo, obsegom kmetije in nad pastirstvom. Grohot pod Raduho in Robanova planina sta namreč edini delujoči planini na Solčavskem. Za to pojemajočo panogo so se Angleži bol| zanimali kot pa naše gospodarstvo. Planine so živi muzeji, ki jih tujci zna|o ceniti. Robanov kot je naredil nanje velik vtis. Zanimali so se za njegovo bodočnost in varstvo. Zvedeli so, da je krajinski park, da tu ni dovoljen promet z motornimi vozili. Roban je zelo strog, marsikateri motorizirani turist je moral, kljub prošniam, pred zapornico odnehati. Kot naj bo le za tiste ljubitelje narave, ki hodijo pes in kj v prostem času bežijo od vsakdanjega hrupa na cestah. Naš pogovor |e zmotil težak tovornjak, ki je pripeljal pesek iz doline za cesto. Kljub prepovedi. Zagotavl|a|o da bo to trajalo le kratek čas. Takšnih posegov v melišča Robanovi nima|o radi. I udi Angleži so menili, naj bi ostala dolina takšna, kot je. Potem je nanesla beseda na varstvo cvetja. Tedaj je Joža prinesel svoje pesmico o planiki. Na izviren in doživet način je opisal žalostno usodo te tako želene cvetice. Zaenkrat se žal se ne moremo in ne smemo zanašati na kulturo alpskih turistov. Vsaka planika pa tudi ne more imeti svojega varuha in tako je še naprej izročena na milost in nemilost krutim popotnikom. Varne so le v manj znanih in nepristopnih predelih.
Medtem se je na mizi pojavila velika skleda. Vso izbo je preplavil vonj po pravem kravjem mleku. In tudi okus je bil slajši od naše brozge iz belega prahu in vode z imenom Powdered Milk. Zraven smo dobili še domač kruh in med. Ta malica |e se posebno teknila Edwardu, ki je znal ceniti (in tudi jesti) posebnosti slovenske kuhin|e. Potem nam je Roban pripovedoval še o medvedu, ki ga je ustrelil. Oči so se mu živo svetile, ko je v mislih spet stal pred kosmatim črnuhom. S ponosom |e povedal, kako se je mrcina, pripravljena na zimsko spanje, postavila na zadnji taci lovcu v bran. Natančen strel pa ji je prinesel namesto zimskega - večen spanec. O tem dogodku smo slišali že na drugih kmetijah in Angleži so z velikim zaniman|em poslusali, ko sem jim prevajal Robanove lovske dogodivščine. David m imel vec vprašani in tako se je končalo naše bolj ali manj formalno spraševanje. Moje grlo je bilo suho, možganski centri za angleščino pa okrepljeni.
Roban zna igrati na citre. Vsi smo si želeli slišati malce zapostavljeni instrument v današnji narodni glasbi. Rade volje nam je Roban ustregel, m že so privreli nežni zvoki izpod njegovih raskavih prstov. Najprej je zaigral Pod rožnato planino Upa: zoval sem Edwarda, ki se je med bivanjem pri nas naučil peti to lepo pesem. Nekaj časa je strmel v citre, resen in zamišljen, potem so se zasvetile nagajive iskrice v oceh in usta so se mu raztegnila do ušes. In še sam je pritegnil s svojo irsko »slovenscino«: »Od vêselja in radosti si je pêla pesmiko...« Potem so citre zavriskale svatovsko polko. Ta je razmigala Angleže, spogledovali so se in kimali. Umirila jih |e pesem o tožbi dekleta, katere fant je odšel v vojsko. Roban je igral in igral Narodne pesmi, ki jih redko slišimo na naših radijskih programih, so nas prevzele. Kakor da |e zunaj sneg, mi pa smo se kot družina zbrali okoli svojega gospodar|a. Zagledal sem se v Robanove močne roke, ki so prebirale strune, udelane od trdega dela na kmeti|i, pri sečnji, košnji, opravilih pri živini in drugih. Vsak delaven dan je utrdil zul|e in vrezni nove brazde. Prav te roke so zdaj z nenavadnim občutkom izvabl|ale iz citer blage melodije. V naročje se mu je privil sinko in ga prosil, naj zaigra Mars pod 0|strico. Gotovo je tudi zanj dogodek, kadar vzame očka v roke citre. Vsem zbranim so žarele oči od zadovoljstva, tudi Roban se je vase smehljal. Pogled mu |e zaplaval nekam daleč, morda tja v Kot, tja pod Ojstrico. Izzveneli so še zadnji zvoki marša, v izbi |e bilo vse tiho. Potem so se oglasili gostje z daljnega otoka: »Absolutely fantastic! Definitely yes! Superb! Say him that we are very fascinated and very, very grateful...« Niso mogli prehvaliti igranja, David se ni dal prepričati, da sem se res dovoli zahvalil. Oqledali smo si še lovsko sobo, muzej Robanove lovske strasti, natančnosti in poguma. Pred hišo nam je še enkrat zaigral ob brnenju kamer in tleskan|U fotografskih
aparatov.	...
Bilo je že čez poldan ko smo hodili vzdolž Travnika. Nismo se veliko ustavl|ali, mudilo se nam je v Kot. David si je ogledal in slikal stan in pašno površino Edward |e za svojo biološko skupino našel veliko dela, zbiral je žuže ke z dreves. Na veliko belo plahto je otresal veje. Se preden so živalce prišle k sebi, |.h |e ze posesal v sv0|0
lovsko priprovico, m |ih skrbno spravil v stekleničke. Doma ga bo čakalo še veliko dela, ko bo prebira in opredeljeval nabrano gradivo. V svojo beležko si je vpisal tudi vse rastline, ki |ih |e videl na naših izletih. Prav zabavno ga je bilo gledati, kadar je lovil kobilice, z trave se je videla le njegova zadnja plat, ko je skakal v taktu, kakor so pac skakl|ale žuželke. Tudi megova zunanjost je bila nekaj posebnega. Na glavi mu (e čepel zelen kastorec, spod njega so silili rdeči lasje na bledi obraz posut s številnimi pegami. Do sem \e bil podoben skoraj vsakemu Angležu. Znal pa se je smeiati in zbijati raznovrstne šale. Na sebi je imel še staro rdečo jopico in do kraja ponosene hlače. Sa| se bo moral zdajci preleviti kot tiste živalce, ki so skakale pred n|im v travi. N|egovi skornji so imeli le eno dobro in za to vrsto obuvala značilno lastnost - niso prepuščali vode. Pri delu pa je bil zelo resen in zanimal se je za vse ugledali smo si se melišče in med kamenjem iskali cvetice. Pa smo zamudili cvetno bogastvo tega predela. Našli smo samo eno Cojzovo zvončnico. Ta ostanek iz davnih časov |e vzbudil precejšnje zanimanje in spoštovanje gostov. Potem smo se zazrli v kristalno cisto okolico: v zahodno steno Raduhe, v kamenite velikane, ki so nas obkrožali. Kar težko smo se poslovili od Kota, ki nas je tako lepo sprejel. Pri Rogo-v.lcu smo se vrgli na Healthy Life, ki pa zdaj za čudo ni bil več tako trd, na sardine, sir, rozine in čokolado. Za silo podprti smo se vrnili peš v naš tabor. Po večerji smo zavzeli naše položaje pri Logarjevih sestrah. Angleži so urejevali podaike, nabrane med uspešnim izletom. Niso mogli prehvaliti Kota. Tudi meni se je smeialo, ko sem videl, da so moji »varovanci« bili srečni. Pa tudi jaz sem doživel nekai najlepših trenutkov v naših Alpah.
PRVENSTVENI VZPON NA CRISTALLO Dl MEZZO
JANKO FURLAN, SPD TRST
rzla sapa |e pihljala od severa. Lepa oktobrska noč z zadnjim krajcem lune nam kaže pot, ki se leno vije po strmem pobočju, od Passo Tre croci, proti sedlu med Monte Cristallo in Piz Popena. Enakomerno in nekoliko zaspano hodim za tovariši ter opazujem vrhove gora in smrek, ki jih boža svetloba plahe mesečine. Vse naokrog globoka tišina. Le od časa do časa jo pretrga ropot kamenja, ki se sproži pod nogami. \/j i- • ur° ho.dimo m Passo Tre croc" s svojimi razkošnimi hoteli je daleč pod nami. V dolini mežikajo med drevjem samotarski avtomobili, samo ta luč nas veže z vsakdanjo realnostjo mestnega življenja. Prav nič jim ne zavidam, da so oni tam, jaz pa tukaj.	1
treh Ur,ah S,mo končno na sedlu- Globoko sopem od napora, prenaglo smo hodili. Nihče m hotel popustiti, ker so oktobra dnevi že kratki in pred nami je še dokajsna pot Dan se je že delal. Vrhovi gora, pokriti z novim snegom, so se že iskrili ob prvih sončnih žarkih. Sedim na mokrem snegu, slikam, gledam ta prekrasni prizor. Jutran|i hlad nas objame. Nad nami, v črnem kotu skale kaplja voda in nas vabi na kratek oddih. Najbolje bo kreniti zopet na pot, čeprav vem, da bi tovariši ra|e ostali ter se okopali v objemu toplih žarkov. Po strmem ledenem pobočju se spustimo onkraj sedla, proti severni steni Cristalla. Pred spustom se navežemo in nadenemo dereze, ker je ledenik posejan s seraki. Čeprav spust ni težak, mora biti človek prav v teh trenutkih zelo previden. Sneg pod nogami, ki je ponoči zmrznil, nam omogoča hiter spust. Po pol ure hoje stojimo pred »našim« ledenim toboganom. Vrh ledenika se blešči v luninem svitu. Ziv led mora biti, pomislim. Naslonjen na cepin opazujem to ledeno pošast s temnimi sencami, ki z vseh strani obdajajo njeno mrzlo lepoto. S severa se potoči v kotanjo mrzel veter ter nas spodbudi k nadaljnjemu delu. Prečimo strmo pobočje ledenika v njegovo sredino. Ustavimo se na kraju, kjer se po večstometrskem padcu ustavljajo ledeni plazovi. Ob tako mrzlem vremenu in v takih zgodnjih jutranjih urah bi moral vladati mir. Toda tukaj, v severni steni Cristalla, ne veljajo nobeni zakoni. Nekaj metrov od nas frče kosi ledu in nas opozorijo, da se gora prebuja.
Razdelimo se v dve navezi. Prvo sestavljata Berto in Paolo, drugo Jure, Eugenio in jaz. Zagrizem se v strmino. Zobje derez grabijo po mrzlem snegu. To je prijetno poslušati.
Daje mi občutek varnosti. Ker ledenik še ni tako strm, napredujemo, ne da bi se varovali Počasi se bližamo stenama Cristalla in Cristalla di Mezzo, med katerima tece ledeni tobogan. Tu bo šele dela za naše dereze. Se vedno je tema, vendar napredujemo hitro in varno v svitu naših čelnih svetilk. Bližamo se skali, ki kot nekak otok štrli iz ledu. Nad njo visijo ledene stene. Prečkam na levo. Strmina se veča in ledena skorja, ki je do sedaj pokrivala sneg, se ob vsakem koraku vedno bolj spreminia v pravi led. Na skalnatem otoku se ustavim. Tovariši me dohitijo. Vodstvo prevzameta Berto in Paolo, saj sta samo dva in bosta hitreje napredovala. Berto prične sekati stopinjo za stopinjo in v tisoč kristalčkih prši modri led v dolino. Počasi in P/evidno se meter za metrom dviguje. Ko imata nekaj prednosti, jima sledim. Mo|e delo |e laz|e. S cepinom mi ni treba sekati stopinj, zato hitreje napredujem V razpoko na skalnatem rebru zabijem majav klin. Padca prav gotovo ne bo držal. V led zabjiem se eneaa v obliki vijaka. Ponovno se zagrizem v strmino, previdno lovim ravnotez|e. Cas hiti Boj v gorah je krut in istočasno lep, vabljiv. Ure, minute in sekunde so kot nekaka odmera davka, ki se lahko ob vsaki izgubljeni sekundi, minuti, uri veča. Nemalokrat se bere, kako je ta ali oni alpinist plačal krvavi davek za to ali ono neprevidnost. V gorah je treba ukrepati hitro, a preudarno.
Ura je enajst, ko nas začne vreme nekoliko skrbeti. Nebo se je pokrilo s temnimi oblaki, ki nam od časa do časa zagrnejo steno. Sedimo na ozki ledeni ploščadi s snežnim zametom in grizemo čokolado. Suha usta imam, vode pa nik|er. Dvolitrsko čutarico s čajem smo pozabili v avtu. Snega pa ni priporočljivo srkati. Za nami je že okoli štiristo metrov ledenega tobogana. Nad našimi glavami pa se vzdigu|e skoraj navpičen leden skok. Tu bo morda najtežje! Prve snežinke že priplesejo. Garam proti ledenemu skoku. Sekam stopinjo za stopinjo in po nekaj metrih zabi|em dva klina. Sekam ledene oprimke v previs in pod ledeno plastjo začutim skalo. To |e slabo. Visim na prednjih zobeh derez in skušam obdržati ravnotežje, s cepinom se opiram ob steno. Prstov na rokah ne čutim več, ko grabim za oprimki, vklesanimi v led. Klini ne držijo, požled, ki pokriva skalo, je tenka. Rob je dva metra nad mano Z vso močjo zapičim cepin visoko nad glavo ter se s silo potegnem cez previs. Lovim sapo, srce mi res razburkano buta v prsih. Sneži. Zavaru|em se in poklicem tovariše. V naslednjih težjih odstavkih prevzameta vodstvo Berto in Paolo. Zopet led! Nenadoma nas objame kot vata gosta in mehka megla. Med seboj se ne vidimo, samo slišimo se in še to slabo.
VVINDCHILL FACTOR
Tako se v literaturi GRS označuje vpliv vetra na zmrazitev. Čeprav je stvar stara in ni treba posebnih raziskav, da jo spoznaš, je bila v literaturi poudai|ena pravzaprav pred kratkim. Gre preprosto za to, kako nizka temperatura, ki se |i pridruži veter, deluje na človeško telo. Vsakdanja izkušnja nas uči, da nas veter pri prenizki temperaturi zmrazi in priganja - pri večjih, ob sončnih dneh pa nas hladi in ga radi lovimo. Temperatura sama še ne napoveduje natanko, kako se počutimo na planem.
Dr Paul A. Siple, eden od raziskovalcev Antarktike, je izdelal lestvico, ki kaže, kako na temperaturo učinkuje brzina vetra. V tej rubriki že omenjeni Jean Sesiano iz Ženeve poroča o tem v Les Alpes 1972/7.
Relativno udobje človeškega bitja - če se v prirodi ne giblje - je odvisno od tega, kako hitro izgublja svojo toplino. Faktor ohlajanja zaradi vetra lahko določimo s številom kalorij, ki jih človek izgubi pri neki temperaturi in neki hitrosti vetra v eni uri, če je normalna temperatura na površini človeške kože 33° C. Ce je izguba toplote manjša od toplote, ki jo proizvaja telo, jo izločamo z izhlapevanjem (transpiracijski mehanizem). Ce je izguba toplote večja od proizvodnje, nas hladi, in če se to stopnjuje, pride do zmrzovanja in zmrzlin.
Boste rekli: Kaj pa je treba vezati take otrobe! Priznajmo, da do nedavna celo ljudje, ki so poskusili »arktične« razmere v domačih in tujih gorah, niso pomislili na fizikalne in fiziološke posledice ohlajevanja zaradi vetra, in da je bila tabela, ki jo je s konference IKAR prinesel in v PV objavil ing. Pavle Segula, pravzaprav presenečenje.
In kaj pravi dr. Siple? Temperatura, na primer, -4° C v vetru s 40 km/h je enaka temperaturi —28° C z vetrom 5 km/h. V obeh primerih izgubljamo 1200 kilokalorij (1 kcal = = 1000 kalorij) na uro na kvadratni meter kože. Faktor vetra je 1200. Pri faktorju 100 se lahko še sončimo. V visokih gorah pa ta faktor vetra naraste tudi na 2000. Siplova tabela ne upošteva drugih važnih faktorjev, to je vlažnosti (ki je nad 3000 m ali pri
Megla se vzdigne. Na mo|i desni opazim ozko in dolgo polico, ki reže severno steno t-ristalla di Mezzo in omogoča dostop do lepega kamina. Mrači se že. Najbolje, da stopimo v steno. Ledu sem naveličan. Sedemdeset metrov pred koncem ledenika prečimo na desno. Adi|o, ledeni tobogan!
Po tridesetih metrih prečkanja v ledu in skali zlezem na polico. Ko smo vsi zbrani vidim da sem prečkal previsoko. Dolga in ozka polica je štiri metre pod nami. opustiti se moram. Nato prečimo na desno proti kaminu. Zopet težave. Dohod do kamina nam zapira poledenel previs. Jure me varuje, ko ga poskušam obiti Kar hitro mi gre izpod rok. Čeprav so oprimki poledeneli, napredujem varno. Dosežem kamin, ko se zadnji sončni žarki še poigravajo po zasneženih vrhovih. Najbolje da grem naprej in varujem iznad kamina. Kaminsko plezanje mi je bilo zmeraj najljubše zato sem nekoliko razočaran, ko je tega po petnajstih metrih že konec. Morda je bol|e tako, sa| nas že objema temna odeja noči. Paolu, ki je zadnji v navezi, moram pomagati s čelno svetilko, da me doseže. Vrh ne more biti daleč. Čeprav je tema in so mi stvari, ki me obdajajo, nejasne, vidim, da je sedlo ledenika že daleč pod nami. In res, po dveh raztežajih že sedimo na zasneženem grebenu. Ura je osem. Se nekaj T? '".v,r '? t??š- Nlč dru9e9a nam ne preostane, kot da se pripravimo za čim udobneisi bivak. Vreme ne kaže prav nič dobro. Nebo je črno, zvezde so izginile za bezecimi oblaki. Nevihta! Čeprav vem, da noč ne bo prijetna, sem sam pri sebi zadovolien, da smo tu. Vedel sem, da iz stene ne bomo prišli pred nočjo, ker je pot v dolino _neyarna, se posebno po snegu. Vrh sem pa hotel na vsak način doseči To |e zadoščenje, zmaga da|e človeku novih moči za nadaljnje težave
/oTfo PPteri:a, veqi del po ledeniku med Monfe Cristallo (3216 m) in Cristallo di Mezzo 3163 m). Dolg |e okoli 500 m, naklon od 50-55°. Sedemdeset metrov pred njegovim koncem po dolgi polici za dva raztežaja vrvi na desno ter po kaminu in lažjih pečeh na vrh. Stena je označena s 111° do —IV0.
Plezali: Giorgio Sbrizzai (Jure), Eugenio Miccoli, Paolo Zerial, Berto lavazzo, vsi člani C. A. I. XXX ottobre, Janko Furlan, SPD Trst.
nizki temperaturi zelo majhna), izgubljanja toplote z izdihavanjem ali dejstva da ima v višinah koza mz|o temperaturo. Pač pa je v tabeli zmanjšal faktor vetra približno za 200 enot (kcal) zaradi sončnega vpliva. Tabela ima za planince in alpiniste svojo praktično vrednost. Povzeli bi |o lahko takole:
O o) vaniva3dW3i
NA MRZLO GORO
MIHA MARENCE
rov aotovo se bo marsikdo vprašal, kje je ta Mrzla gora. Resnično mnogim P'°™cer"
SSjfe ¿»s1 irfiK -Hfnf FSS
nfeaovf severni stfani. Na goro ne peljejo markirane in nadelane pot., tu |e svet bol di vp,Ie pšlfn veličastne j š i. P ra v prek njenega vrha drži državna me,a. Morda ,e tud.
zato tako malo obiskana.	, . ... Ri, •
7 bratom sva se odpravila na Mrzlo goro oktobra meseca pred trem. leti. Bilo |e že kone™oktobra in sneg je to leto kmalu pobelil gore. Tud. mraz n. pr.zanašal. ZT^ bto belo modro in mrzlo. Hitro sva merila korake proti Sav,n,skemu sedlu,
rnmMmmm^
Ne pozabimo, da vsaka naprava ki nima	itf
telo ali motor, izenačuje. svo,o temperaturo s	prišlo doPpadca
faktor ohlajevanja zaradi vetra napoveduj le	h.trost, s katero do pm
temperature.
faktor ohlajevanja zaradi vetra		stanje	
90		vroče	
200		prijetno	
400		hladno	
800 1000 1200 1400
2000 2300
zelo hladno zelo mrzlo skrajno mrzlo
nezavarovana koža (obraz, roke) zmrznejo; bivanje v šotoru nepristno nezavarovana koža zmrzne v 1 minut, življenje v provizoričnem zavet|u tvegano
nezavarovana koža zmrzne v 30 sekundah
s-Hfssf» ¿ssa:	j=a
Sposoben za spoprijem z nizkimi temperaturam, m z vetrom.	T. O.
izkazala kot najprimernejša. Zavila sva desno k večji skalni steni in se prek skokov in po hudourniških grapah spustila v dolino. Seveda ni šlo brez vrvi Potreben ie bil namreč trikraten spust z Dulferjevim sedežem za dolžino vrvi. Pri dveh spustih sva skale, pri enem pa okoli macesna. Tako sva se spustila na »dno«.
aorski ontoT M	PYL SP.remliale so na''u ™9očne smreke in razposajeni
gorsk potok Mimo Matkove domac.|e sva prišla na makadamsko cesto, ki naju je
pripeljala v Logarsko do .no prav k domu sester Logar. Od tu sva jo že v mraku nevala potZa|Bnt eS |- NaS'edn 1 d°n P° SV° prek Turskega žleba n Podov nada"
LEDENA JAMA NA STOJNI
DUŠAN NOVAK
T Jo gorskega masiva na jugozahodni strani kočevskega podolja. Najvišji S SjeMV Ledeniku (1068 m) le malo nižji je Slovenski vrh (1040 m), pa Sd vrh (1004 m) m Mestni vrh (1022 m). Zanimiv je razgledni Friedrichstein (971 m z razvajeni™ DeTemški 00 katerega 'e vezana tudi zgodovinsko podprta zgodba o Ve-
V	območju Sto|ne so poznane številne jame, ki so jih raziskovali že nemški naselniki pred drugo svetovno vo|no. Med n|imi so najbolj znane npr. Eleonorina jama, Jama treh bratov in Ledena |ama, ki so bile opremljene za obisk turistov že pred več kot pol stoletia. Po drug, svetovni vojni se turistični obisk teh jam, žal, le stežka obnavlja
V	tem sestavku nameravamo opisati podrobneje le Ledeno jamo. Jamarska strokovna literatura omen|a, da so se kočevski jamarji v času II. jamarskega tedna I 1912 spustili v to |amo in preiskali vsa stranska brezna. Večkrat je omenjena tudi v še s,are|si literaturi. V arhivu DZRJS imamo zapisnike iz leta 1930, 1939 in 1952 Ze takrat so obiskovalci poudarjali, da je vhod jame obrnjen proti jugovzhodu torej nasprotno kot pri večini drugih znanih jam z ledom. Na skicah jame, ki izvirajo iz te dobe, opazimo da so stranski prepadi v približno enakem položaju kot pri naših obiskih, na totografi|ah pa je videti več ledu kot sedaj.
Kasneje je sistematične obiske v Ledeno jamo opravljala Jamarska sekcija PD Zelez-mcaria. Ob prvem obisku leta 1957 je bila jama v prvem delu izmerjena in so se lamarii spustili v brezno proti severozahodu. Dosegli so globino le okoli 20 m. Robna poc proti vzhodu je bila tedaj v globini 20 m neprehodna. Zatem so se vrstili občasni obiski z namenom, da izmerimo temperature v prvem in vhodnem delu jame (decembra IV^V, ma|a 19o0, ma|a in novembra 1961, novembra 1964 in oktobra 1965). Julija 1966 smo skupai z jamarji iz Prage in Kočevja preiskali obe robni poči na jugozahodni strani in na severozahodu ledenega jezera.
Vhod v Ledeno jamo na Stojni se odpira v nadmorski višini okoli 805 m v dnu vrtače Usmerjen |e vzdolž prelomov v smeri proti SSZ. Severozahodna stran vrtače je oblikovana kor previsna stena ki preide v jamsko žrelo, jugovzhodna stran pa je kot strmo blatno in zaledenelo pobočje v žlebu, ki poteka proti severozahodu. V globini okoli 50 m |e v nadm. višinah med 758 in 755 vodoravna ledena plošča, ki smo jo imenovali »ledeno |ezero«, ki men okoli 20 m v širino in 30 m v dolžino. Na tem mestu je jama visoka okoli 30 m. Ob stenah padajo iz razpok ledeni slapovi. Na severovzhodni strani |e 4 m visoka in 3 m debela ledena kopa, za katero je vhod v stransko brezno na severozahodni strani ledenega jezera pa je stranski odcep, kjer se ledeno pobočje strmo spušča v jamo. Opazovanja so pokazala, da se je zaradi sečnje gozda v jamskem okolišu nekoliko spremenilo tudi stanje ledu v jami. Ob spustu v robno poč ob lugozahodni strani ledenega jezera smo v globini 18 m prišli v prvo vmesno dvoranico, ki se razteza v smeri jugovzhod-severovzhod. Severna in južna stena sta bi h goli, vzdo z sten poteka široka razpoka, ki jo je napolnil led. Med ledom in skalo smo prišli ob prečni razpoki 37 m globlje v še večjo dvorano, ki je dolqa 20 m in široka 15 m ter ob prelomnicah oglato izoblikovane. Strop te dvorane je leden stene gole Sredi dvorane je stal mogočen, približno 10 m visok čok ledu. Dno dvorane |e pokrival debel grušč. Dvorana je bila prehodna vse okrog ledenega čoka V stranski dvorani smo dosegli najglobljo točko jame, 105 m pod vhodom v jamo '	180
Glede na lego jame sklepamo, da prodira led v ta del ob razpoki, ki poteka v dinarski smeri po jugozahodni strani in ob prečni razpoki ob jugovzhodni steni stranske dvorane.
Na vzhodni strani ledenega jezera se za mogočnim ledenim zvonom odpira stranska poč, ob kateri smo prodrli do globine 40 m. Tu smo dosegli dno ledene gmote glavne dvorane. Dostopen del jame je tu dolg okoli 22 m in usmerjen od jugovzhoda proti severozahodu. Tla so bila pokrita z gruščem, na katerem leži okoli 40 m debela plast ledu. Proti vzhodu se ta del vleče vzdolž močne prelomnice, ki poteka prečno v smeri od vstopa v stransko dvorano proti ledenemu zvonu. Pravokotno nanjo je videti močno pretrte odseke kamnine vzdolž vhoda v jamo in v severni smeri proti najglobljemu delu ledenega jezera.
Vzdolž omenjenih prelomnic se je bila z udorom izoblikovala okoli 80 do 90 m globoka žepasta votlina, na zahodni strani ob manjših prelomih pa še okoli 20 m globlje brezno. Prehod iz glavne votline v stransko dvorano je bil v času, ko jejed zapolnil jamo, razmeroma visok in ga ni mogel zamašiti niti obilno padajoči grušč. Navpične in previsne stene na vzhodni in severovzhodni strani dokazujejo, da je osrednji del globok še največ 40 m pod ledenim jezerom, manj jasna pa je situacija na prehodu v stransko dvorano. Plastoviti led v njej priča, da je doba, ko se je led usedal, že dolga.
Ledena jama na Stojni je dober objekt za študij sprememb in gibanja ledu ter toplotnih razmer v jami. Pričete meritve naj spodbudijo nadaljnje raziskovalno delo, opis jame pa naj bo tudi spodbuda, da se do jame in po pobočju v Ledeno dvorano nadela in zavaruje pot. Treba je preprečiti nesreče. Pred nedavnim se je ena od njih srečno končala.
ZGODOVINA KOROŠKIH PODRUŽNIC SPD
2. Koroška podružnica 1907-1914
DR. JOSIP ŠAŠEL
e na obenem zboru Ziliske podružnice v Celovcu, 18. marca 1906, je tajnik in bla-ga|n,k Al Knafelc predlagal, naj se »Ziljska« preosnuje v »Koroško« in njen sedež prenese v Celovec. Nekako istočasno, pa se je preselil iz Ljubljane v Celovec, dr Jos Ublak in za nasledka leta prevzel Knafelčevo vlogo. Se na istem občnem zboru je računal, da bo treba v prihodnosti koroško podružnico zopet razdeliti na Zaornje in bpodn|e Koroško, tore| zopet - razdružiti.
Iz tega so razvidne težave, s katerimi se je borilo naše koroško planinstvo v tedanji • fa pzeml|e, raztegn|eno v dolžino od štajerske do italijanske meje, je bilo premalo delavcev, premalo sredstev. To ozemlje je obsegalo južno od Drave vse severne Karavanke od Dravograda do Trbiža, nadalje pa še Rabeljski kot in Kanalsko dolino z Zahodnimi Juli(ci ter še vzhodne Karnijske in Ziljske Alpe. Pa tudi severno od Drave je bilo treba misliti na sončno Osojsko Turje, Gure in Velikovško Cezdravie z |uznimi sklon. Svinške planine. Na tem kar nepreglednem gorskem svetu ie delovalo vec sekc.| D. u. Oe. alpenvereina, Oe.Tourist cluba ter še die Naturfreunde. i? \e| ?rmadl /k" ie nemško pleskala našo domovino, smo mogli postaviti 63 slovenskih planincev, ki so razpolagali z letnimi dohodki največ 800 kron. Potrebno je bilo te skromne moči združiti, da se vsaj nekoliko uveljavi slovenski značaj goratega Korotana tam, kjer je bila sila največja. Take potrebe so sproti nastaiale; turizem |e dobival nove impulze z rastočim tujskim prometom ob jezerih zlasti pa se z novo karavanško železnico. Ta je dovažala turiste do neposredneaa' podnozia planin od Obir|a do Kepe, kjer ziljska podružnica še ni delovala. Koncentracija slovenskega planinstva v Celovcu je bila torej utemeljena Koroška podružnica se ,e ustanovila 23. febr. 1907; spremenjena pravila je deželna vlada v Celovcu potrdila 18. marca. Na občnem zboru je tajnik in blagajnik dr. Oblak poročal: »Še nikdar se ni toliko pisalo v nemških listih o delovanju SPD na Koroškem ter napadalo kakor v zadn|i dobi... Podružnica je v zadnjem letu predvsem gledala na to da ohrani slovenski značaj Roža, ki je po novi železnici otvorjen širšemu prometu, a \e tudi v Pod|unski dolini izvršila nekaj znamenitih markacij in osvojila na|lepso pot na Obir.«	1
Osebno se spominjam, da so se tedaj prvič pojavile napisne table in markacije SPD ob potih na Obir, Košuto, Stol, skozi dole Male in Velike Suhe na Golico, ter na Kom (IvepoJ. I o |e silno povzdignilo samozavest Rutarjanov, živečih v teh predelih. Seveda se je pognal nemško nacionalni stroj v akcijo proti temu »vdoru«. Na istem obenem zboru je poročal Val. Jug, domačin iz Sel, da so veleposestniki zaprli qorske prelaze, ki veze|o Kran|sko s Koroško, zlasti v skupini Košute.
Marsikateri starejši planinec se bo spominjal sitnosti, ki so mu jih delali zapriseženi čuvam fevdalne posesti na koroški strani, če je na poti s Stola, Golice ali Kepe le kolickai zavil stran od nemške markacije. In fevdalna posest se je kar nepretrgoma vlekla po vseh severnih Karavankah; Plešivec, Peco, Obir so obvladali grofje Thurni z veiami v Guštanju v Pliberku in v Železni Kapli; na Peco in zahodne vrhove so segali se knezi Rosenbergi iz Zeneka; na Obirju so vladali petičniki iz Miklavčeveqa; nato so se siri i grof|e Dietrichsteini (sedaj Maresch) iz Humberka od Košute prek u.j mr	svfta so PrePuščali Voigtom (Selške Kote in Brodi), baronom
Hejldort (Medved|. dol) in knezom Lichtensteinom (severno od Golice). Ves njihov oboroženi aparat se je poganjal v boj proti slovenskim kažipotom in markacijam... Na naslednjem občnem zboru 14. febr. 1908 se je razgalila nova, podtalna zavora »Planinski vestnik« je poročal o tem zboru: »Ker je bil načelnik (tj. poslanec Fr. Gra-fenauer) zadržan, je otvoril zborovanje njegov namestnik dr. Josip C. Oblak.« O tem pa pise »Mir«:» od merodajne strani se poroča, da je bil zbor neveljavno sklican od podpredsednika, ta|nika in blagajnika dr. Oblaka.«
Posledic to ni rodilo, občni zbor je ostal veljaven. V notici »Mira« pa je ost naper-|ena proti dr. Oblaku. Ta je edini v odboru planinstvo resno pojmoval; obenem pa se |e uvel|av |al kot politik proti večinski konservativni stranki (njeno glasilo »Mir« Z odvetnikom dr Fer Milerjem, je namreč od jeseni 1907 izdajal tednik »Korošec« in se trudil pridobiti Korošce naprednega mišljenja, ki so se dotlej utapljali v nem-skutarstvu, posebno pa še delavstvo v Borovljah, Podljubeljem, na Bistrici, Reberci in drugod. Ur. Ublak |e pri delu za planinstvo seveda varoval strogo nepristranost- kot politik pa |e bil izpostavljen ostrim napadom »Mira«, kar ni ostalo brez posledic na delavnost podružnice. Po njegovih besedah na občnem zboru je ta »obračala 182
Častitljiv dokument o delu piparske bratovščine iz Korenčanove zapuščine. Za objavo nam je oba (gl. str. 174) odstopil tov. Tone Skrajnar. Iskrena hvala I
Ured.
¿bli ¿OHCOfi
j & Zjj vaM 1, ihtoum vrM hfiu .

fm
JM/ir/sZ/i/ij/su. VMt&o,
ikrnunini
y,
dpmi:
ipu e C-em ,i t i h p; ] iuiai/iz-
5.t%i¿ievam *,t«Iaya ^^Ijmiu-JffMialiifi jjmm 5p.epa mOrt c (Hi «m-u ct.
JaufeJč me/tbčjd Iz 'Mmutm - ZOM.	„ ,
pozornost našemu krasnemu Rožu in Selam. Tudi v Vrbski okolici, okoli Strmca se ¡e precej storilo. Za to ima posebne zasluge gospod Lavrinc«. To se pravi: delovanj podružnice je bilo več ali manj omejeno na kraje, kjer se je mogla naslanjati na člane naprednejšega mišljenja, med katere je spadal tudi župnik Lavrinc na Strmcu. Njegova in učitelja Kovača zasluga je, da se je SPD prvič pojavilo v te| okolici Vrbe. Članov je podružnica izkazala 64, dohodkov okoli 500 kron. Člani so izrazili pobudo, »da bi podružnica vabila tujce v krasni slovenski del Koroške... naj bi se izdala brošurica ali ročni kažipot z zaznamkom slovenskih in sploh dobrih gostiln in prenočišč«. — Predlog, ki se do danes ni mogel izpolniti.
Bolj skopo je tudi poročilo na občnem zboru 20. junija 1909. Navzoč je bil načelnik, državni in deželni poslanec Fr. Grafenauer. Ta je od leta 1900 do konca načeloval podružnici. Pri svojem obsežnem političnem delu se v planinstvu sicer ni mogel dosti udejstvovati; njegova zasluga pa je, da je važnost tega delovanja od vsega početka spoznal in ga s svojim ugledom pospeševal. Zopet je dr. Oblak podal tajniško in blagajniško poročilo: »Društveno delovanje se je omejevalo na markiranje potov in postavljanje kažipotov. Posebno je omeniti delovanje učitelja Svanjaka ...« Učitelj Svanjak je pritegnil v področje SPD Strojansko hribovje od Dravograda do Pliberka. Članstvo in dohodki so ostali približno na dotedanji višini.
Naslednji občni zbor 13. marca 1910 je zopet vodil načelnik Fr. Grafenauer. Ugotovilo se je: »Po občnem zboru lanskega leta ni bilo nobene odborove seje, tekoče zadeve je reševal tajnik in blagajnik« (tj. dr. Oblak). Njemu zborovalci niso bili naklonjeni, saj »Mir« poroča: »...namesto odstopivših dr. Oblaka in V. Juga sta bila izvoljena Albin Ehrlich in A. Pesek.« Nobeden od teh pa »odstopivšim« ni bil kos. Dr. Oblak, ki je prinesel na Koroško nove pobude in jih po možnosti uresničeval, je z vsem svojim življenjem prav do poslednjega diha dokazal, da mu je bilo planinstvo srčna in umstvena potreba, takorekoč glavni poklic. Val. Jug pa je bil nenadomestljiv terenski delavec v važnem predelu Obir-Košuta-Ljubelj-Stol. Tako je bila torej dr. Oblakova doba koroške podružnice končana. V novem odboru je važno mesto tajnika zavzel Albin Novak, trgovec v Sinči vesi, prizadeven planinec, vendar oddaljen od središča in brez idejnega poleta. Novo pobudo je tokrat dal načelnik Fr. Grafenauer, »naj novi odbor stopi v stik s slovenskimi občinami na Koroškem glede naprave slovenskih krajevnih tabel in kažipotov.« - Pozneje se je to moglo uspešno narediti samo v občini St. Jakob v Rožu.
Odbor iz leta 1910 je bil prehoden. Pozneje se začenjajo uveljavljati mlajši, domači planinci. K sreči je objavil »Planinski vestnik« 1911 na straneh 149/50 imenski seznam članov, ki dovoljuje vpogled v temelje podružnice in v perspektive njenega delovanja. Od celotnega števila 82 biva v Celovcu 38 članov, na koroškem podeželju 37, ostali so izven Koroške. Na podeželju je 12 mlajših, ki so prihajali v poštev za terensko delo; v Celovcu pa je 20 mlajših članov, od teh 12 vnetih in aktivnih planincev. Ta slika je za tedanje razmere kar ugodna; domače planinstvo je dozorelo, da se postavi na lastne noge.
Kajti slovenski živel j se je v glavnem mestu Koroške (navkljub vse hujši nemški nestrpnosti) čimdalje boli množil s posvetnim razumništvom. Naselila sta se dva slovenska advokata, ki sta poleg drugega pisarniškega osobja zaposlovala vsak po dva, tudi tri koncipiente; Ljubljanska kreditna banka je tu odprla svojo podružnico, ki je čedalje bolj uspevala in imela precej uradništva; končno so tu nastopali začetno službo koroški visokošolci po končanih fakultetnih študijah, posebno juristi pri sodišču. Vsi ti so bili med tednom intenzivno zaposleni v pisarnah (pri državnih uradih naravnost kot »Tintenkuli«), zato so ob nedeljskem oddihu iz resnične potrebe po svežem zraku hiteli ven iz mesta, čim dalje v gore.
Iz te potrebe se je v evropskih mestih in velemestih rodilo moderno planinstvo, prejšnjim dobam neznano. Ta nujnost pa je za nas mlajše nastopila šele v tej dobi. Prej so starejši Korošci podpirali podružnico nekako iz rodoljubja, brez notranjega imperativa. Lega Celovca pa je za vse vrste športa naravnost idealna. Odslej se je zbrala prav vsako nedeljo večja ali manjša skupina, ki je pohitela o vigredi na bližnje, poleti in jeseni na daljne višine, po možnosti še tako, da je za nastop za kak znatnejši vrh porabila prejšnjo noč. Tekmovali smo, kdo na zimo nabere več višinskih metrov; pri tem so se šteli samo metri, ki so presegali 1000 m nadmorske višine. Tako se je poročalo na občnem zboru leta 1912, da je izšel iz tega tekmovanja kot prvak avskultant dr. Rud. Silan, ki je dosegel skoraj 20 000 m. Pri teh obhodih so člani, posebno odborniki na svoje oči spoznali področje podružnice, njegove potrebe in nedostatke.
Pobudo za podrobno proučevanje je dala tudi Slovenska Matica s pripravami za izdajo zemljevida slovenskega ozemlja; treba je bilo ugotoviti in zbrati pravilna zemljepisna imena. To delo so na Koroškem opravili člani podružnice. Kako je to proučevanje bilo potrebno, naj pokažejo naslednji primeri: Leta 1909 je pisal Franz Pehr iz Volšperka v glasilu alpenvereina in v posebni brošuri o »Beitrage zur Npmenkunde im Hochstuhl - und Koschutagebiet«; predlaga, da se Košuta preimenuje v Hirschwand, Zelenica-Grunberg, Grintavec-Grindling, Rjava peč-Rotwand, Volčji vrh-Wolfshdhe, Toplak-Warmleiten, Grlovec-Ferlacher Horn, Plesnovčeva pla-nina-Schimmelalpe, Medvedjak-Barenkessel, Kozjak-Geisberg, Kosmatica-Rauhgupf, Korenščica-VVurzenberg itd. itd.
V onem času so se na debelo germanizirali vrhovi Karavank; pri tem so se Nemci še hvalili, kako da so galantni - Babo so prekrstili v Frauenkogel! Mi smo jim predlagali, naj Zelenico bolj užitno imenujejo Spinatkogel; dokazovali smo tudi, da košuta ni Hirsch, temveč Hirschkuh,
To so samo vidnejša imena. Koliko pa je na nemških kartah drobiža, ki so ga spa-kedrali. Starejši planinci so se gotovo zamislili nad imenom Ouadia onstran Golice; to je naše Kladje. Malo bolj zahodno strašijo še na naših kartah imena »Ardešica« in »Gebno«; tako so Nemci »popravili« naša imena Rdečica in Gumno. Nad nemško karto smo sedeli npr. neke sobote pri Trabesingerju in delali načrte za nedeljski izlet.v smer Košute. »Kaj je to - Mersli Vovk, Mesisich, Menig?« Zmrcvarjena slovenska imena! Šele Selani so nam na mestu razvozlali te uganke: Mrzli log, v Mecesjih (sedaj imajo nemške karte Larchenberg!) in Mejnik!
Včasih pa celo domačini niso znali kako ime pojasniti. Na višini Gur pri Radišah je karta izkazovala ime Nahujnach. Podobnega imena tam sedaj ni. Šele po dolgem poizvedovanju sem mogel dognati, da je nekdaj bil tam občinski pašnik (danes zaraščen z lesom), na katerega so iz okoliških vasi gonili živino po »gonjah« (na obeh straneh s plotom zagrajena pot). Zato se je kraj tedaj imenoval »Na Gonjah«. Nestrpni nemški nacizem je odrekel Slovencem na Koroškem pravico do obstoja, do življenja. Porodila se je doktrina o »bindišarjih« - odrekali so nam jezik, odrekali preteklost. Zgodovinsko ustoličenje na Gosposvetskem polju da je nemški običaj. Vse te doktrine so se brutalno uvajale v šolah, v uradih, na železnicah, povsod v javnem življenju. Na železnici še posebno: na slovensko imenovanih železniških postajah niso izdajali voznih listkov. Ta »kulturni škandal« se je začel 4. 9. 1909 na postaji Celovec. Zupan občine Blato pri Pliberku, Pavel Miklavčič, je zahteval listek do domače postaje »Pliberk«. Uradnica osorno: »Reden sie deutsch!« Ker se župan ni uklonil, ga je vratar odvedel k postajanačelniku, ta pa je po kratkem prerekanju začel kričati »in den Kotter mit ihm!« Uklenjenega sta ga dva policaja gnala skozi vse mesto na magistrat in ga spotoma obkladala »Werkzeug der Pfaffen...«
Podobni incidenti so se ponavljali vse do svetovne vojne; planinci smo bili pogosto prizadeti. Celovški kulturni škandal je postal predmet razdraženih razpray v državnem zboru na Dunaju, nemški nacisti so drzno trdili: Slovenska krajevna imena so na Koroškem neznana, šele pred nekaj leti so jih izmislili kranjski profesorji pri kislem vinu ...
Nacistična rabulistika iz leta 1910!
Vse to je živo prizadejalo nas planince. S tem večjo vnemo smo hodili med ljudstvo na deželi, med pastirje v gorah in jih poslušali, kako izgovarjajo zemljepisna imena. Zbirali smo podatke za »Vodnik po slovenskem delu Koroške«, ki ga je podružnica nameravala izdati.
Seveda je teklo tudi drobno delo z markiranjem potov in postavljanjem kažipotov, ki jih je bilo treba sproti obnavljati. Pri skromnih razmerah smo se tiho in vztrajno pripravljali na večji razmah: gradnjo planinske koče v Zajzeri, na publikacijo vodnika.
V	Celovcu smo našli zavetje v hotelu Trabesinger. Tudi tam smo stalno čutili, na kako vročih tleh smo bili. Začela se je vojna na Balkanu, tisk je podžigal strasti, konstruiral afere, kakor ono z avstro-ogrskim konzulom v Prizrenu. Ob raznih proslavah Süd-marka in Schulvereina so se nacisti do besnosti ogrevali nad verzi Kernstocka:
Lasset die wilden Slawenstürmer Nimmer mehr durch Marburgs Tor! Lieber rauchgeschwärzte Trümmer, als ein windisch Maribor!
Nahujskane množice so dirigirali pred hotel Trabesinger, češ: iz njega se kali »der Kärntner Landesfriede«! Tam se je začelo obleganje v znamenju tuljenja, kamnov in pljunkov ...
V	tem vzdušju je nato vse naše delo propadlo v požaru svetovne vojne. Najboljši planinci, kakor dr. Silan, prof. Podboj in drugi so položjli svoja mlada življenja na krvavih poljanah Galicije. Propadlo je vse njihovo gradivo . ..
Tako je končala ta najsevernejša podružnica SPD kot rastlina, zatrta v kalu.
3. Plebiscitna doba
Janko Mlakar piše v pregledu 60-letne zgodovine SPD (PV 1953, str. 400) o dobi po prvi svetovni vojni naslednje: »Nade, katere smo Slovenci gojili, ko se je nehalo svetovno krvoprelitje, se niso izpolnile. V upanju, da ostane slovenski dei Koroške naš, se je pripravljala ustanovitev treh podružnic, Pliberk, Velikovec in Borovlje.« Te navedbe je treba v toliko popraviti, da se ustanovitev podružnic v navedenih mestih ni samo pripravljala, temveč so bile tam res ustanovljene in so v letu pred plebiscitom tudi delovale.
Za Pliberk mi je osebno znano, da je tam delovala »podružnica za Mežiško dolino«, njen načelnik je bil notar dr. Senčar.
V Borovljah je delovala »rožanska podružnica«, načelnik prof. dr. Mišič. 2e 16. jan. 1920 je prinesel list »Korošec« (glasilo Slovencev med plebiscitom) notico: »Novo ustanovljena podružnica za Rož priredi 1. februarja v Borovljah planinski ples«. Isti list je 9. januarja 1920 objavil: »Ustanovi se podružnica SPD za sodne okraje Železna Kapla, Dobrla vas in Velikovec dne 14. t. m. v Narodnem domu v Velikovcu«. Navedenega dne je »Belska podružnica« res zaživela. Izvoljeni: tajnik komisar Milač, blagajnik notar Kolšek, načelnik jaz.
O delovanju te podružnice je »Korošec« poročal dne 12. marca 1920: »Belska podružnica SPD priredi v soboto 13. t. m. v Nar. domu v Velikovcu družabni večer s preda-
vonjem«. Dne 19. marca 1920 pa je objavil naslednji oklic: »Planinci pozor! Belska odružnica SPD v Velikovcu ustanovi planinski muzej. Kot prve predmete smo pridobili rasen relief in zemljevid Klopinjskega jezera. Zbirati hočemo tudi karte, načrte, lepe fotografije, slike itd. Prijatelje vabimo, da bi nam k temu pripomogli. Nadalje ustanovimo planinsko knjižnico in smo pripravljeni nakupiti v turistiko spadajoče publikacije, tako slovenske kakor tudi v drugem jeziku. Ponudbe staviti na notarja Avg. Kolška v Velikovcu«.
Seveda so bili vsi planinci vpreženi predvsem v delo za ugoden izid plebiscita. Vendar pa pri tem tudi pravega planinstva nismo zanemarjali. Belska podružnica je pri tem posebno pozornost obračala na porečje Bele (Obir, zahodna Peca) ter na Klopinjsko jezero, ki se je razveseljivo razvijalo v važno letovišče za Maribor in Dravsko dolino navzgor. Velika potreba po napisnih tablah in markacijah je bila tudi na Velikovškem Čezdravju in Svinški planini. Pozneje naj bi se podružnica delila in teren južno od Drave prepustila središčem v Dobrli vasi in Železni Kapli, iz Velikovca pa da bi se predvsem Svinška planina odprla širši turistiki s kako kočo.
Ze od nekdaj so koroški Slovenci kazali svojo narodno zavednost s kresovi na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda. Posebno impozantno so ti ognji zagoreli zvečer 3. julija 1920; planinci so skrbeli, da so se žgali na vseh vrhovih in vršičkih. V večji družbi sem ta prizor gledal z vrha Obirja, ostal mi bo nepozaben. V morju plamenov je plapolalo vse plebiscitno ozemlje: Podjuna, tako ravna med Peco in Dravo, kakor gorata po dolinah Lepene, Lobnika, Remšenika, Obirskega in Kort, pa onstran Drave Velikovška okolica do vrhov Svinške planine, pa Celovško polje tja do Krke, pa Gure in južno Zajezerje, pa ves Rož gori do Baškega jezera in do vrat Beljaka. Čim bolj ob meji, tem bolj jarki in mogočni so bili ti kresovi: tam na Gruči proti Lobodski dolini, gori na Dješki in Knežni planini, pa tam ob Krki in Glani skoraj do praga Celovca. Ozemlje prek te črte je kakor odrezano ostalo v temi, le redki ognji na vrhu Št. Krištofa, na Hrebelji, na Čilberku in nekih gričih Celovškega polja onstran Krke so oznanjali, da tudi tam plamtijo slovenja srca.
Kako je bilo mogoče, da je ta svetli plebiscitni sen utonil v tako strašno temo? O tem se je pisalo tako s stališča »mea culpa« kakor s stališča »izigrali so nas«. Vse premalo pisalo!
Za nas, udeležence te tragedije, je absolutno jasno: že sam plebiscit je bil diktat proti nam, prav posebno pa izvedba diktirana tudi tako, da za Slovence ni bilo nobene ugodnosti.
Bilo je dosti priložnosti, da so nas izigrali.
Tako je zopet propadlo vse planinsko delo v plebiscitnem Korotanu.
PLANINSTVO IN DRUŽBENO NEGATIVNI POJAVI PRI MLADINI
JOŽE RAJER
estavek ne zajema planinske dejavnosti v njeni celovitosti. Rad bi le pokazal, da ta dejavnost zmanjšuje delinkvenco pri mladini. Sestavek ne temelji na analitičnih podatkih ali izsledkih, temveč zgolj na številnih opažanjih. Želimo, da se tudi planinstvo obravnava kot enakopraven in enakovreden dejavnik pri zmanjšanju družbeno negativnih pojavov pri mladini. Opozoriti hočemo tudi na problem družbene valorizacije, saj je dejavnost naših društev tudi z gledišča preventive v kriminološkem smislu toliko pomembna, da bi jo bilo treba kot tako tudi družbeno-politično obravnavati, ovrednotiti in uveljaviti. Seveda bo to možno le, če bodo odgovorni družbeno-politični dejavniki in strokovne službe natančno spoznali delo takih organizacij. Lahko trdimo, da je planinstvo ena od družbeno najbolj koristnih in aktivnih oblik za preživljanje prostega časa posebej še danes, ko vse bolj prevladujejo pridobitniške tendence s pogosto tudi asocialnimi oblikami zadostitve. Prav te pa mladina po zgledu starejših vse pogosteje uporablja. Zaradi tega je planinstvo tudi vzgojni, kulturni in humanistični korektiv. Planinske organizacije navajajo občane, zlasti mladino k aktivnemu delovanju v prirodi, predvsem v gorah, da spoznajo naravne lepote, kulturne
znamenitosti in se telesno okrepe. Vzgajajo svoje člane v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini, vzajemnosti, pogumu, srčni kulturi in spoštovanju do dela. Izpolnjevanje teh nalog na način, določen v statutu, je samo po sebi gotovo velikega preventivnega pomena. Planinsko delo z mladino razvija mladostnikovo osebnost v pozitivno smer, ker ga navaja na organizirano, konstruktivno delovanje, da se pozitivno uveljavlja, omogoča mu vsestranski razvoj v zelo privlačni obliki in mu ob tem oblikuje značaj. Organizirana oblika delovanja omejuje svobodo posameznika, vendar ta omejitev usmerja in navaja k redu in delu.
Ce pravočasno zajamemo mladino in jo usmerimo v družbeno sprejemljivo sproščanje nakopičene energije, bo problem v mnogih primerih zadovoljivo rešen. Planinsko izletništvo, alpinizem, planinsko leposlovje, turno smučanje, orientacijski šport, opremljanje in markiranje planinskih potov, spoznavanje varstva okolja m narave, gorska reševalna služba, planinska fotografija, planinska organzaci|ska in gospodarska dejavnost, so glavne oblike in možnosti aktivnega delovnja in zdravega preživljanja prostega časa.
Aktivnost je možno prilagoditi sposobnosti posameznikov in jo stopnjevati od najlažjega planinskega izletništva do vrhunskega alpinizma. Posebna prednost je v tem, da je te aktivnosti možno gojiti od najmlajših let do visoke starosti. Tudi deistvo, da je sorazmerno poceni, da združuje družine in goji družabnost, je vredno omembe. Zaradi svoje raznolikosti je planinstvo v vseh svojih oblikah zelo privlačno za mladino. V organizaciji je skoraj 50% mladih. V 121 planinskih društvih je danes v Sl°veni|i približno 45 mladinskih odsekov, v katerih je včlanjenih preko 30 000 mladih. V šolah deluje že 100 planinskih skupin pod strokovnim planinskim in pedagoškim vodstvom mentorjev - prosvetnih delavcev, katerim je republiški sekretariat to že priznal za izvenšolsko interesno aktivnost. V planinski organizaciji sta tako dve glavni obliki dela z mladino: delo v mladinskih odsekih v posameznih društvih in planinske skupine v osnovnih in srednjih šolah. Kot posebno obliko dela z učenci na osemletkah pa na| omenim tudi akcijo »planinec-pionir«. Njen namen je navajati najmlajše na hojo v naravo in gore in jim privzgajati čut in spoštovanje do narave. Obenem ta akci|a omogoča mladini, da v posebnem dnevniku opišejo svoja doživetja. Čeprav opisane dejavnosti že v tej obliki pomenijo preventivo, bi mogli storiti še več, če bi družbeno angažirali SZDL, ZK, sindikate, krajevne skupnosti v osnovnih organizacijah, interesnih skupnostih občanov, med katere spadajo takoimenovane specializirane organizacije planinska, taborniška, smučarska in druge. Gre za koordinirano družbeno akcijo, ki naj bi skušala vključiti tudi strokovne socialne službe v interesne oraanizacijn občanov, posebej še tistih, ki vključujejo mlade. Posebni programi preventivnega dela, ki naj bi jih izdelale socialne službe v sodelovanju s kraievnimi skupnostmi ter zgoraj naštetimi družbeno političnimi organizaci|ami, bi na| po analizi posameznih območij vsebovali tudi delež, ki naj bi ga v preventivni delavnosti zavzele tudi specializirane organizacije.
Doslej v tej smeri ni bilo storjeno kaj zaznavnega. »Sodelovanje z društvi in pomoč društvom« pri njihovem delu je pojem, ki ga često srečamo v statutih kraievnih skupnosti in občin. V najboljših primerih pa je to »sodelovanj in pomoč« le vec|i ali manjši denarni znesek v proračunu občine, krajevne skupnosti ali občinske zveze za telesno kulturo. Nismo pa še zasledili razprav in ugotovitev o vzgo|nem preventivnem učinku telesnovzgojnih in podobnih društev.
Pri tem bi bilo treba izdelati sistem sodelovanja, ki bi ga morali upoštevati vsi družbeno pomembni dejavniki, organi socialne pomoči krajevnih skupnosti, društva, prizadeti starši, šole s svojimi socialnimi in psihološkimi sodelavci ter strokovne socialne službe v občini. Praktično bi tako sodelovanje pomenilo tudi personalno povezavo: člani socialnih komisij ali odborov bi naj sodelovali tudi v upravnih odborih društev in obratno. S tem bi pospešili vključevanje otrok in mladine v društva, zlasti se mladine, ki je prepuščena sama sebi in ulici in že kaže znake neprilago|enosti. Šole kot vzgojni dejavnik naj bi dale svoj delež s šolskimi športnimi društvi, planinskimi, taborniškimi in drugimi telesnovzgojnimi sekcijami. S tem bi bila zagotovljena povezava med krajevnimi skupnostmi, društvi in šolami. Pri prizadevanj za vkrcevanje mladih v te interesne organizacije je zlasti pomemben »kurativni« preventivni namen- kako v te skupine vključiti posameznike, ki že kažejo osebnostne deviaci|e, niso pa še ali pa so (v posameznih primerih) že prestopniki. Poskrbeti bi morali, da se na šolah razvija vrsta za mladino zanimivih aktivnosti, ki bi |ih vodili mentor|i — pedagogi posamezne šole.
Seveda je treba za tako delo posebej usposobiti mentorje pedagoge ker bi morali poleq področja, za katero so se odločili (npr. za mentorja planinskih skupin , dodatno poznati socialno in vzgojno oz. prevzgojno področje. Investicij v kadre, v kolektivno in v izjemnih primerih v individualno opremo (nakup opreme za socialno šibkega mladinca , bi se kaj kmalu pokazalo kot zelo koristna družbena naložba.
PLANINSKI MUZEJ - OSNOVA PLANINSKE DOKUMENTACIJE
TONE STROJIN
eckra iscemo fotografijo te a i one koče - tudi današnje - potrebujemo sliko za nekrolog, rabimo negativ za planinsko razglednico ipd. Vendar ne gre samo za slikovno gradivo temveč tudi za spominske podatke tega ali onega zaslužnega planinca ali društva Običajno mora za to vedeti in poskrbeti tajnik PD. Ce ve, je dobro, če ne tudi ni greh. b tem |e navadno zadeva tudi končana.
Zal moramo tudi ugotoviti, da ne razpolagamo s fototeko niti vseh važnejših slovenskih gora niti vseh planinskih koč niti slik vseh odlikovancev z zlatim častnim zna-KOm rZo.
Čeprav je po letih delovanja naša planinska organizacija stara, z njeno dokumentacijo ne moremo bltl zadovoljni. Bolj ko se čas odmika, bolj to spoznavamo Na skupscinah se vedno vrste pozivi na zbiranje gradiva za slovenski planinski muzej, ki na| bi poleg redne muzejske dejavnosti na zahtevo interesenta postregel s slikovnim gradivom oz. kopi|o in podatki, ki smo jih omenili v uvodu članka. Seveda je do orqa-nizacne planinskega muze|a na taki ravni še daleč, opozoriti pa moramo, da se kot planinska skupnost sami ne odzivamo na pozive po zbiranju gradiva. Kot primer naj navedem, da sta na dve taki okrožnici PZS od 120 PD v Sloveniji odgovorili le vseh PD?	zbiraniu gradiva za slovenski planinski muzej ni zadeva
Morebiti bo kdo ugovarjal, da ob naslovu tega članka ne ločim arhiva od muzeja Dejansko pa je pr. vseh muzejskih ustanovah - vsaj na začetku - arhivskega gradiva
kolikor ?nC	- ^["^T- Po . sY°ie so obratno muzejski predmeti,
kolikor so sp oh atraktivni, dosti bolj zanimivi po sebi kot razne listine ali njihove
kopi|e. b strokovnega pogleda so pri vprašanju ali gre za muzej ali za arhiv, vsaj na začetku razne dileme in razhajanja.
Kaj želimo zbirati? Morda je za koga stara razglednica, katere naših prvih planinskih koc, ki jo je zalozilo se nekdanje DOAV ali SPD v prvih desetletjih, neaktualna. Ali celo prvi Knafelcevi grebenski zemljevidi, ki jih je sicer že davno prehitel čas. In vendar so morda take razg edn.ce poleg redkih fotografij s foto plošč edini dokumenti preteklosti, grebenske skice s potmi pa podatki o prvih markiranih poteh. Zato na vprašanje, kaj naj zbiramo za planinski muzej, na začetku lahko rečemo - vse" Zanimat, nas mora resnično vse, saj skoraj ni dejavnosti, na katero SPD in PZS v dolgih desetletjih dejavnosti ni poseglo. S tem pa ni rečeno, da smo interesenti za vsakršno staro ropotijo. Toliko avtokritičnosti že pričakujemo od sodelavcev. Vzpredno s splošnim zbiranjem in kasnejšim strokovnim izborom mora potekati posebno m posamezno zbiranje. Tu gre za prav določene podatke, fotografije in predmete, za katere vemo ali vsaj pričakujemo, da jih bomo dobili. Pri svojcih in potomcih pokojnih zasluznih planincev smo včasih nezaželen obiskovalec. Fotografije pokojnih so običajno unikati skrbno čuvana družinska last, čeprav gre za širši slovenski pojem Prepričal, ce moreš!	r 1
Ce od težav pri zbiranju preidem na vprašanje, v čem je pomen dokumentacije, moram podčrtati, da so tudi slovenska pokrajina, planinske naprave, prireditve in človek nekega zgodovinskega trenutka sestavni del narodne zgodovine. Uporabna vrednost totograti| m predmetov svoje dobe je v zgodovinskem pomenu dostikrat neprecenljiva, cim bol| se cas odmika. Vsi narodi pa tudi organizacije slavijo svoje jubileje tako tudi slovenska planinska organizacija, le da smo pri takem praznovanju preveč manifesta-tivni in praznični, premalo pa konkretno delavni.
Planinski muzej je prvenstveno študijska ustanova in ne zgolj galerija odn stalna razstava, kot mnogi mislijo. Sistem mora ostati, vsebina pa se neprestano dopolnjuje Zato se kulturna vrednost muzeja ne meri po razkošno opremljenih razstavnih prostorih, temveč po bogastvu svojih predmetov, po popolnosti svojih zbirk, razvejenosti svoiega strokovnega dela. Funkcionalen prostor je sicer vsega spoštovanja vreden pogoi dejavnosti, pomembnejša od tega pa je zavzetost sodelavcev in PD pri zbiranju gradiva. Zato diskusi|a nekaterih »najprej dobite primeren prostor, potem pa bomo dali,« ni na mestu. Najprej je treba gradivo evidentirati, sortirati, kartotečno vpisati in konservirati v mape in ovoje ter shraniti na ustrezna mesta, šele potem je mogoče postavljati zahteve za prostorske dimenzije, za notranjo opremo itd. Zavedati se moramo, da je treba stanovitno zbirati gradivo ne glede na to ali sedanji res neprimerni prostor v pretesni sobi na PZS ustreza ali ne, saj se z vsakim 188
Ko1branebn°»rkio„ikfv™o'h PD, dovolj zgovorne kože, da smo v vehkem, ponekod že v nepopravljivem zaostanku.	. , .
aa ie - izaubi, pričevanja ne zapišep in ob|avi|o.
PZS ob podpori PD n MDCI v desetih letih izvedle vsaka svo,o razstavo. Vzporedno z razstavami na| bi se
i 1...11______ «rrtotrtri 1 tnrli 7n<; luži.
nimi ru m UUIUIWM. 1-------,	ra-
venskem kulturnem prostoru tudi zasluzi.
CASSINOVI »PAJKI«
Uiki, pod i« »Gruppo	^	^antifallsta^rorskega vodika.. Ko
s	,z	prj|<azali tehnično plezan|e zbranim od-
bornfkom ^ITu^mS zrase, Tn a^anizirona skupina ¡^
^^^SSi^l! « JT« " Grignetta sta posta,i
mmmmmm.
mMmsmm=
danainph -.adih »paikov Rusconi|em, o katerem beremo same velike stvari.	y O.
Nenapovedan razgovor s pajkom pod Scioro
^"-tettet -s
f ie SSEKS®1™
^¿^Cg^j^ft«- d° '««onal.
m^mmmm
niste ki so v	P1? l pn ?llhovem lzte><u spomm|a|o številne plošče na alpi-
Skratka o Grig^e ffi \S¡fpraJJateonEi80r " T? Z° vedno
le dobro uro stran ' Pravcat° pokopališče. Sa, n. čudno, milijonski Milano je
^ho^ijJTudie'^vShdbePbre°zPoorav: S F"™ P°S,QVen m°Ž°k' »nič čud»e9a<
dereze niso odveč.«	°pr°Ve m pr,Prave- Treba <e Imeti vrv Pa cepin pa tudi
»Dereze,« se spet vključim in omenim avčinke
zagrozil.	' S° en,ralne AIPe/ kaj je granit
in pravi gorski svet«, mi je
SCaep,?^isUg^a!«dna	Ce"ka,"'h M" ™ ^an nisen, videl.
»Prav, na Piz Badile, nikamor drugam «
»Spigolo boš videl, vrh si pa izbriši iz glave «
nmm
!n Svil™ mCev bife1 V VQSiCi BOnd°' Val VrOČi"e ¡e bu,nil v noju. Bilo' ¡e soparno, Giorgio pa, kot da bi ga izstrelil, nazaj na most
l^razpela	Pe^f 56	»*. nad s,apom se
dai°voVSciT	m'' dJ K ¡„TctoribatoraTs^lm) IT
avtmse h na rod n osti^ozn™ kc)6 J iTfe "i ni e U e* naj i n ° """ ^
"aVkreber k0t Meni i* odveč paiica, "na® kateri ™ie\ingl£ia SfeJ 190
nn noti mi ie bilo tudi pivo, ki sem si ga privoščil v Bondu. Pot me je neusmiljeno
S I-ms£', i« »
še te h ni bilo več izgnili so skupaj z lastnikom. Bilo Je čadasto.popoldne sonc ie Halo kot žareča plošča skozi meglico na m o, o utru,enost LeJca, m. ,e b.lo treba riniti v ta hrib in še s takim hodcem, kot |e G.org.o, Začelo se mi |e svitati, da |e Giorgio povezan s hribi vsekakor močneje kot |az.	- ,
«Krikn ie leo zahod,« me dramijo n egove besede, »lepo bova imela |utri.« Čudno
-Sfeti^sss/rssa^-EKKritc
mmmmmmm
»Pridi, da ti predstavim prijatelja.«	, . .,
sjiis s sstsA-Kffsri» f ,»s
Sbafim&sBsmsm
fe-fflš^teSrSffliSlrtfS
»N*^ifftŠrSi.rii. TUdi Cassina imam v mislih. TUdi ^ff&iSMrrf«a, H ie lepoto po sebi, brez czadia, brez -"ISKM-m i^M reklama za is^e slave, ielim le, da bi
— 'p rep ležal" sem to steno, sedemnajstkrat sem jo naskočil. Pa ni najlepša moja. Ra,e zato sva ii dala ime via del frattelli.
: ^¡«^1eBnTehmŠevidnil Dodali i-n, slabega vremena na Man.e San.o Ella v Severni Ameriki.«	. .
smer zagotovo poznajo,« mu zatrdim malo preglasno. Bo ze prišel cas, ko mu lahko sporočil, da so naši alpinisti preplezal, tudi n,egovo smer	. ¡h
Zmrači se in zlatolasa oskrbnica pr.nese svečo na mizo. Luc se po.grava v nien.n
očeh.
IMIMPM
skačeva čez hudournike in se greva hoio po ledeniku.	rnnnnnn
Na Grignetti spomladi 1972
Foto B. O.
Alfnet "opS zarad^neizpoInfe^aa'5nedoko^" ^ ^ kot k°< P« me prime, da bi šel naden"9° 9 «Jam pred seboj,
slastno grobi dotik skale, teta so že tS kol z SEtn „^T- S'fSt,treh dimenzi naših gora, ko sem prejemal naootkp nn Prl L? z očetom odkrivala lepote in čare skupa| plezala Zimmer-Jahnovn smpr
p risojniKu, Kazoriu, U|strici, Okrešlju, ko sva
svojo pot in tako od mojih hribov in plezania'ni o^nln2'^d,e,?'1vsa.k ¡e minčkov lepih in nepozabnih, cforgio molč'kakor da bi'FATa™*	?-P°'
SfSftJSSii^^fcidr1 - - - -T-
dr. ing. B. O.
VIA DEI FRATELLI
Plz Badile (3308 m), Vzhodnoseverovzhodni raz orvi zim^i	•
Antonio in Gianni Rusconi iz sekcije Volmadiera 4 do 19 Ta «a T/nT^A °pravil° sta 9a m obširen spis o vzponu je iziel v Rivista 1971/12. A or Gianni RZi- ° 197°" Tehnični °P'"s smeri Steno so naskakova I alpinisti od I 193S P™ «™ ! , Rusconi.
sta obrnila, poleti 1969 pa" so zamnogimi navezam i bSS Ton „T™"	v četrtem pa
Rusconi, potem ko so priplezali na polico pod ve ikimi prevfs latnu"'^ Cari^uni' Duchlnl in Gianni Vstop v smer je dno ozebnika v Cengalu v steni 5 do rt m^ Zavrm'° Jlh Je slabo vreme. Prvi raztežaji so IV do V. delno krušljivi na kar sezaL?'iTrtV^ Z?°r,njim r°bom velike razP°ke. njim. 50 m Vmes je treba enkrat sestopiti 40 m° nato Te T vS'	6 raztež°i^- eden med
nato se eden 8 m IV in V, na kar sledi osrerinii ^i? C ' -C°S V ,n +V' en sam sestop 15 m ¡e IV VI A3 A, Nad njo je nujen sestop VI A/abo s o^če odtod'Hr-"1 V d° V'' nad tem	^eha
-z naporne poc. je kočljiv, po 6 m majavih skal sloiiiS nn'	' navz9or P°č (60 m) VI A2. Izstop
pa mestoma na III, IV, V.	J	stoj.see, na kar se svet unese na IV do V (40 m) dalje
Mars. ».iit^Si. —
Prev. T. O.
FOTOGRAFIJA - PLANINSKI KONJIČEK
FRANČEK VOGELNIK
(5. nadal|evan|e)
adar se zatopimo v svet barv ali pa nam v mislih vstajajo nešteti spomini na zeleno pomladno prebujenje ali na množico odtenkov jesenskega odmiranj, smo najbrž precej daleč od ugibanja, ali bi barve utegnile imeti kaj skupnega s številkam., al. bi se jih morebiti dalo »pretopiti« v številke. Kaj takšnega lahko š.ne v glavo samo matematikom. Brihtni fiziki so napenjali tudi to zvezo, in sicer v obl.k. barvne temperature- vse barve je moč izmeriti in zapisati s štirištevilčnim ali petštev.lcn.m številom. Jasno2 Aha, bo kdo porekel, modra barva je najbolj mrzla, njena barvna temperatura se gotovo giblje okoli ničle, rdeča pa je najbolj vroča, to se vid. na prv. pogled, kdor pa ne verjame, lahko vtakne prst v žerjavico. Resnica je ravno nasprotna: treba je imeti v mislih razžarjeno kovino, izhodišče je barva svetlobe, k. jo odda|a prii določeni temperaturi. Zato ima najnižjo barvno temperaturo rdeča svetloba, najvišjo pa modra. Sončna svetloba na zemeljskem površju, kakor že vemo, n. enotna, mena sestava se spreminja od jutra do večera. Zjutraj in zvečer je rdečkasta al. rumenkasta, opoldne pa je bela ali modrikasta, pač glede na to, kolikšna je primes posamezne sestavine barvnega spektra. Barvno temperaturo izražamo s Kelv.nov.m. stop.n|ami. Tako znaša barvna temperatura sončne svetlobe (vseeno, ali je temperatura ozraqa -20° C ali + 30° C) ob sončnem vzhodu (ali zahodu) 2200—3500° K, eno do dve ur. po sončnem vzhodu (pred sončnim zahodom) 4000-5500° K, tri ure po sončnem vzhodu (pred sončnim zahodom) pa 4300-6000« K; barvna temperatura opoldanske poletne sončne svetlobe znaša 6000-7500° K, barvna temperatura nebesne s.nj.ne pa |e se znatno višja. Omeniti moramo še nekaj »domačih« barvnih temperatur: plamen sveče 1800° K žarnica 2700° K, cev elektronske bliskovnice 6000° K.
Dobro, in kaj ima to opraviti z bavno fotografijo? Pa še koliko! Kakovost barvnega posnetka ni odvisna samo od količine svetlobe, ki učinkuje na emulzijo, ampak tudi in še posebno od sestave svetlobe, od tega, ali v njej prevladuje ta al. druga sestavina barvnega spektra. Od barvne temperature potemtakem. Nikakor m vseeno, ah določen motiv posnamemo ob sončnem vzhodu ali zvečer, dopoldne al. opoldne, ob visoki ali nizki oblačnosti ali z umetno svetlobo.
Emulzija barvnega filma sestoji iz treh plasti, od katerih je vsaka občutljiva na določeno osnovno barvo (od površja navzdol: modra - zelena - rdeča Konstantno kakovost barvnih posnetkov bi dobili samo ob konstantn. sestavi svetlobe, ker se pa sestava sončne svetlobe neprenehoma spreminja (krivo je ozračje, v katerem se dobršen del svetlobe, zlasti kratkovalovne, barvno »toplejše«, razprši), niha tudi kakovost barvnih posnetkov. Zlasti alergični so izvedenci za »zabarvane« posnetke, ako vlečejo nekam na modro, rdeče ali podobno. Nobena barva se ne sme prevzet., ogroziti drugih. Vladati mora red, strpnost, treba je vedeti, kako se to doseže ^ Začetniki bodo godrnjali, misleč, da gre za strokovnjaško dlakocepstvo. Poskušajmo pojasniti s praktičnim primerom. Nekje na Komni smo sredi zime staknil, imeniten motiv že navsezgodaj zjutraj: recimo, da napravimo vsako uro kakšen posnetek. Ob pozornem ogledovanju razvitega obračalnega barvnega f.lma bomo strmel,! O snegu »vemo«, da je bel, na posnetkih pa ne bo o tem ne duha ne sluha: zjutraj ,e rdec, rožnat, rumen, enako zvečer, opoldne pa vleče na modro, zlasti v sencah. Kdo ,e teaa kriv? Razvijalec, laboratorij že ne, kvečjemu sonce, saj smo fotografirali ob jasnem dnevu. Belo površje pač odseva takšno sončno svetlobo, kakršna pada nanj, preminjati je ne more. - Podobna je reč, ako dobimo naročilo, da moramo posneti neko snežno belo cvetlico, recimo teloh, in to storimo ob najlepšem vremenu. Naročnik terja neoporečen posnetek, se pravi nedolžno bel, in bo že našel kakšno sled rumenkastega ali modrikastega nadiha. Kaj storiti? Obupat, nad barvno fotografijo? Nikakor ne! Treba se je malo poglobiti v teorijo, v barvno temperaturo.
In Zy [T- 10 k° 5,1 amateriem na roko in bi izdelovali filme, prilagojene aolnrn. k	" d°P°ldanske in Popoldanske posnetke tropski in
saloA 7r T r,e m ViS°ke 9°re' 20 °b,aČn0 Vreme in dež ¡»d. V trgovini b breThih	k° ¿ent,metrOV Qli inčev kakšnega filma potrebujemo, in bi bM
b ezh.bno postrežem Hu, a reč bi bila, pregledno spraviti vse zaloge v nahrbtn
al, kam drugam, da b, bilo vse pri roki, recimo v usnjene žepke lovskega pasu n
To biT; "ti n	n° mfniaVanie fMma 9lede na spreminjajočo se svetlobo.
To bi se reklo živeti samo za fotografijo.
Strokovnjaki so uganili pravo, ko so »uglasili« emulzije barvnih filmov na poprečno
54006 6000°'k T "h ^^ ~ ^^ temPeraturo d<^ne svetlobe, in sicer na nonnUn i l -T™ f*mPeratura Prevladuje poleti skoraj vse dopoldne in popoldne m tako ,e fotografom kar dobro ustreženo. Jutranja svetloba bo za tako emulzijo »premrzla« - posnetki bodo vlekli na rdeče, rožnato ali rumeno - jarka opoldanska (da o visokogorski sploh ne govorimo!) pa »prevroča« in bodo posnetki modrikasto zobarvan,. Ali se moram potem fotografiranju in filmanju v jutranjih opoldanskih m večernih urah odreči? Kje neki! Izvedenci, ki so že pravi čarovniki so izumih take pripomočke, da ni treba fotoamaterju poležavati do devetih zjutraj,' dremat, opoldne v senc, ,n hoditi s kurami spat. Saj soncu ni moč ukazovati, na bo us^i.eno ,n na, za h,pec pošlje nekaj svetlobe z barvno temperaturo denimo 550C ,<. Posamezniku b, se še včasih dalo ustreči, ampak po svetu se potika na m,l,|one ,otoamater,ev, in vsak bi hotel imeti nekaj drugega
Izhod ,e preprost: treba je spremeniti sestavo sončne svetlobe. To naredimo s posebnim. konverzijshnu f.ltn, seveda pa je prej treba izmeriti barvno temperaturo svetlobe
M h! PO? °blh (VurC,Zna naVOdilQ in tabde' Preden izberemo natančno pravi filter
orlnZ P; fl ; VČmubdi !0t0grafiii Že °d daleč vidimo' da ¡e --n, zelen,' o osta '.trf"' "t ^ fz ven)' zac'eva pri barvni fotografiji ni več tako preprosta: stekelca so koma, opazno barvno nadahnjena, treba je paziti na oznake na ob račku, sicer ga lahko takoj kaj polomimo. Nič več se ne moremo ravnati po občutku m navd.hu, vklen,en, smo v fiziko. - Ce hočemo na primer v bajnem sončnem ,utru na Komn, om.l.t. sončno pozloto na snežni belini, bomo izbrali konve,-z,,sk, filter določene gostote, ki bo ustrezno zvišal barvno temperaturo sončne svet-obe (se prav. vsrkal nezaželen presežek rdeče, oranžne ali rumene svetlobe v spektru) ,n ta f.ltor bo seveda modrikast! In če nas bo opoldne sredi slepeče bele opo,nost, mot.la prev.soka barvna temperatura, bomo morali spet poseči po zdra-
ta f?.TerUoa b ^r1^0	ki bo zadušil P-močno modro in UV svetlobo,
ta tilter pa bo rahlo rožnat, rdečkast.
Kar smo povedali, je samo pojasnilo, ne napotek. O uporabi filtrov obstajajo posebne monograf,,e. Barvna fotografija nikakor ni preprosta in lahka Vendar moramo v tolažbo omeniti, da to v tovarniških laboratorijih vedo in so pripravljeni naročniku priskočit, na pomoč z raznimi ukanami pri laboratorijskih postopkih Tudi tiskarne s, morajo znati pomagati, oko je treba spraviti »na skupni imenovalec« posnetke na na|razl,čnejših materialih.
Kaj naj stori ubogi planinec s svojo kamero, v katero je vložil barvni film? Naj neka, let zagr.zeno študira razprave o barvni fotografiji, dokler jih ne bo znal na pamet, al, na, se odloči za drzno tveganje brez teorije ali pa za zlato srednjo pot? M,si,m, da bo slednje najboljše: v začetku malo zdravega poguma in vsekakor nekaj teorije, nato pa vedno več poguma in vedno več teorije. Obvladanje snemalne tehnike ostane seveda še vedno prvi pogoj! V začtku bodo spodrsljaji na dnevnem redu, uspeh, bodo pre, ,z,ema kot pravilo, vendar to človeku ne sme vzeti poguma Polagoma se bomo znašl, tudi v svetu barv, ga trezno in razsodno obvladali - to ,e pa že ustvarjalni odnos do fotografije, ki brsti na pogorišču slepega, naivnega zanosa. N, več,ega doživetja kot navdušeno pritiskati na prožilec ob najneznatnejšem povodu in ni bol,še šole kot nekaj let nato kritično presojati sadove te zagnanosti Večna fotoamaterjev je dandanes najbolj navezana na obračalni barvni film ki
ima to prednost, da dobimo diapozitive brez vmesnega kopiranja z negativov Tako, se lahko na svoje oči prepričamo, kaj smo dosegli, medtem ko smo pr. negahvu šele sredi poti. Ta ovinek - najprej negativ in nato šele pozitiv - pa ,, mars.kda dobrodošel, ker je moč nekatere pomanjkljivosti pr, kopiranju se popraviti. Obračalni film terja brezhibno snemalno tehniko. Diapozitiv je žal unikat, iz negativa pa lahko naredimo poljubno število kopij - z eno bomo že zadovol,n, Izdat, moramo da bo zadeva milo bolj jasna, skrivnost obračalnega postopka: v istvu ,e, to negativn. in pozitivni postopek na isti emulziji. Ce pret.ravamo pr. osvetlitvi, bo negativ pr prvem poseku, močan, temen, zato pa bo zmanjkalo »gradiva« za poz.t.v p drugI postopku in bo le-ta presvetel, plehek, izpran. Prav zato ,e treba p snemanju diapozitivov skrajno vestno ravnati s svetlomerom. Kadar zel.mo ime , znatno temnejši (ali svetlejši) diapozitiv, moramo znatno skrajšat, (podal,sat,) osvetlitev - vendar to storimo samo tedaj, če hočemo doseč, posebne učinke, otoaparat, pribor in fotomaterial je treba brezpogojno obvladat.. Spodrsl.a,,■ ne bodo bodli v oči samo nas, ampak vse gledalce. Zlasti hudo ,e ako nam ka, podlet, pri dokumentarnih ali kako drugače dragocenih posnetk.h, k, „h pr, ra lag. ne moremo pogrešati. Pri neostrih ali nepravilno osvetl,en.h d.apoz.tivih ,e lahko vzrok samo strogo objektivne narave, recimo padajoča skala zarod, katere smo morah naglo spremeniti stojišče, ali kača, ki je švignila po svo„ opravkih t,k pred ob,ek-tivom, ko smo ravno hoteli posneti lepo rožico na razdaljo 10 cm. Katerih pisanih in nepisanih pravil se je treba držati pr. barvn.h d.apoz.t.v.h? Cela množica jih je, poskušali bomo omeniti samo najpomembnejše.
Prvo pra!ilo je, da se po posvetovanju s prijatelji dokončno odločimo za pr,znano ™o filma in o tanemu temu materialu zvesti ne glede na začetne težave. Ne moremo in ne smemo se meni nič tebi nič vsako leto iz naveličanost, odloat, za drug mate-rial »boljši« kakopak. Tematsko zaokrožene zbirke diapoz.t.vov, k, so osnova pre-davanj^ nastajajo nekaj let. Se kar odpustljivo bi bilo, ko bi bili posnetki na določenem materialu nanizani drug za drugim. To je pri najbol.š. vol,, nedoseglpvo. Posfedica je preskakovanje, material se menjava od posnetka do posnetka, barve n odtenki'sePmučno spreminjajo. Ako pa smo neomajno -est, določenemu mate-rialu, se občinstvo prilagodi in to pozitivno vpliva na ozrac.e v predava n a. Težko je reči, kateri material je najboljši. Zanesljivo so vsi dobri sa, so rezulta večletnega eksperimentiranja, proizvajalci že ne bodo poš.l,al. na trg .zde kov, k, b h spravili b dober glas. Poudariti pa je treba, da lahko posnamemo ist, motiv ob istem času z isto kamero, pa z desetimi različnimi mater,al, pa bomo dob, , dese diapozitivov, ki se bodo barvno kar občutno razlikovali drug od drugega. Izk« e . fotoamater bo takoj prepoznaval material: »To je Agfa to Ferrania to Kodak, tole je Orvvo ...« Vsaka barvna fotografija je kemični izdelek, osvethtev ,e samo povod, pravo delo se začne šele v laboratorijih.
Za material se je treba odločiti po preudarku in okusu. Planincu ,e gotovo poseno pri srcu razgibano in pestra slovenska pokra„na, odeta v zelen,e, zato bo hotel X kateri material je zmožen zvesto in naravno poda,at, vse odtenke ze ene barve. Kaj mu koristi kupovati najdražji, ra,razkošne,s, mater,al, ako ga bodo nena ravni strupeno zeleni odtenki zelene barve spravi,al, v slabo voljo m obup? Za naselja kjer prevladujejo stavbe, bo morda tak material pr,merne,s,. Še nekaj moramo vsekakor omeniti. Proizvajalci izdelujejo posebne obračalne f.Ime za ume no svetlobo (oteljejski reflektorji), ki so uglašeni na znatno niz,o barvno temperaturo 3200° K. Ce pomotoma vložimo tak film v fotoaparat ,n fotograf,ramo pTpop e ni dnevni svetlobi (barvna temperatura 6000° K), bomo dob, , hudo modro zabarvane diapozitive. Zato le poglejmo, preden film vlož.mo al. ,e namen,en za dnevno ali umetno svetlobo. Pa še to: svetloba elektronske bl.skovn.ce .mo pr,-JižnoTto barvno temperaturo kakor poprečna dnevno svetloba. Zato lahko z n,o občutno izboljšamo kakovost posnetka pri slabi dnevni svetlob, (npr. z.utra,, zvečer).
(Nadaljevanje bo sledilo)
DRUŠTVENE NOVICE
400 ODMEVOV
Zamisel, da bi v radijskem programu l|ubljanskega radia bile tudi oddaje s t. i. planinsko tematiko, ni nova. Z njo so se ukvarjala programska vodstva pravzaprav ves čas, odkar sploh radio dela. Občasno se je zvrstilo kar precej oddaj s tako vsebino, vendar pa so odtlej, ko se je oglasila prav oddaja z naslovom Odmevi z gora, bile te oddaje le fragmenti, bile so le glasniki planinske zamisli, ki je za Slovence tako značilna, in so tako občasno opozarjale na problematiko te množične dejavnosti, obenem pa po svoje posredovale poslušalcem vse tisto lepo, ki je za taka nagnjenja značilno.
Potreba po programski oddaji z vsebino o gorah, in o vsem, kar je z naravo po-
Vefa?°' .|e rasla iz leta v ,eto' sai smo zabeleži i prav po drugi vojni zelo velik porast članstva v planinskih društvih, kar |e kazalo, da je zanimanje za planinstvo pri nas resno in da bi ga bilo treba tudi radiofonsko obdelati.
Ta zamisel je zorela tudi v takratni propagandni komisiji pri PZS, ki jo je tedaj vodil prof. Tine Orel, kmalu pa se je tudi programsko vodstvo Radia Ljubljana odločilo, da bo vključilo v program oddaje s tako vsebino in sicer najprej kot sezonsko oddajo in z naslovom Iz doline v planine, pozneje pa kot redno programsko oddajo na II. programu. To se je zgodilo leta 1965, ko je 20. junija stekla prva taka oddaja z naslovom Odmevi z gora, in tega naslova ta oddaja doslej ni spremenila, čeprav se je njena vsebinska orientacija neprestano dopolnjevala. Kot rečeno je koncept teh oddaj izrazito planinski in se je postopoma dopolnjeval, pač kakor je narekovala trenutna aktualna problematika. Podčrtajmo, da siro s temi oddajami sistematično sledili vsem planinskim aktualnim dogajanjem. Tako se je počasi izoblikoval koncept, naj bodo te oddaie s širokim strokovnim znanjem pa tudi oddaje z določeno literarno am-bici|o. Vse to pa programsko pomeni, da so to oddaje, ki so povsem samostojne tako v formalno radiofonskem smislu kot po svoji vsebini, saj sistematično strokovno in umetniško obravnavajo v skladu s konceptom in aktualno družbeno situacij vse probleme in pojave, ki jih srečamo v gorah in v naravi sploh. V letih od 1965 do danes se je v oddajah Odmevi z gora zvrstilo mnogo sodelavcev, ki so s svojimi meditativnimi prispevki, potopisnimi doživljaji in razmišljanju o odnosu človek in gora pomagali dopolnjevati koncept teh oddaj in tako so
danes Odmevi že povsem formirana od-da|a, ki v svojem programskem konceptu uresničuje vse tiste obveznosti, ki jih imamo kot skupnost do narave nasploh, sa| smo tematiko v njih razširili na občne poiave v naravi, na človekovo navzočnost v njej in na vse, kar prispeva k naravni preobrazbi, pa naj si bo to v gorah ali kjer koli v naravnem okolju. Nekateri sodelavci so s svojimi temami postali stalni sodelavci, saj teko z njihovo pomoč|o tudi posamezni ciklusi, ki so se prav tako pri poslušalcih priljubili. Tako smo obiavljah ciklus iz planinske zgodovine in smo ga naslovili Veliki možje, veliki dogodki v planinski literaturi. Na skrbi ga je imel dr. Rafko Dolinar, po svoie zanimiv je bil tudi sklep oddaj s skupnim naslovom Srečanja v planinskih kočah. V teh oddajah smo zasledovali vse sodobne pojave v gorskem okolju in |ih skušali tudi kritično obdelati. Seveda pa se pri opisovanju nismo branili tudi 'i V i dela¡° v takem okolju, se pravi oskrbnikov, nosačev itd. Te oddaje tudi niso šle mimo sodobne družbene obveze o varstvu naravnega okolja. Obdelovale so teme od zaščitenega rastlinstva do velikih akcij varstva narave, kot so na primer načrtovanja objektov na naravnem okol|u (žičnice, HE). Sem štejemo tudi temo nacionalnih parkov pri nas in po svetu. Objavljali smo tudi posamezna poglavja iz spominov znanih gornikov (Pavle Kemperle, prof. Pavel Kunaver). Posebej je treba zapisati, da so prav te oddaje s svojo specifiko oživele tudi akustični del planinskega dogajanja, kar predstavlja lepo dopolnilo najstarejši slovenski reviji Planinskemu Vestniku. Tako smo to značilnost skušali izkoristiti tudi zato, da občasno objavljamo odlomke iz te revije, seveda vedno dopolnjene s kritičnimi pripombami o vsebini in o opremi; tudi smo uvrstili v okvir teh oddaj redni ciklus z naslovom Iz zakladnice slovenske planinske glasbe. Doslej se je zvrstilo že štirinajst takih oddaj, gradiva pa je še vedno dovolj. Ker so to tipično radijske oddaje, naj povemo tudi to, da so jih sestavljali Marijan Vodopivec, prof. Marijan Lipovšek in pa glasbenik Edi Majaron. Tudi temam o mladini smo posvetili vso pozornost, sem pa štejemo seveda tudi poglavja iz naše alpinistike, kjer se trenutno oglaša s svojimi alpinističnimi spomini gorski reševalec in alpinist iz Kamnika, Tone Škarja. Njegov ciklus ima naslov Stene mojega življenja. Potem naj omenim še ciklus Moja pota po gorah, v katerem objavljamo vtise posameznikov (planincev in planinskih delavcev) z njihovih potovanj po gorah; potem smo po- 196
svetili določeno pozornost tudi tujim deželam, tujim gorstvom, kjer je v več oddajah sodeloval svetovni popotnik 11-bor Sekelj.	„ . .
Prav gotovo bi bilo mogoče se ka| zapisati ob teh oddajah, saj je na ljubljanskem radiu le redko katera, ki si |e v letih svojega zorenja ohranila tako jasno programsko usmerjenost in vsebinsko širino. Zaradi tega si je pridobila kar precej velik krog poslušalcev, kot kažeio tudi izsledki naše službe za študij programa. Seveda pa je želja redakcije tudi ta, da bi se oddaja Odmevi z gora med planinci še bolj uveljavila, predvsem v tistem smislu, da bi v njej sodelovali tudi mlajši planinci tako s svojimi prispevki kot s predlogi, ki bi morda pomagali obogatiti vsebino in koncept teh oddaj.
Nedvomno je teh 400 oddaj pomemben dosežek vseh, ki so pri njih kakorkoli sodelovali, bodisi da so prispevali tekste ali glasbo, posebej pa je to pomemben obračun za redakcijsko in orgamzaci|sko delo, ki ga je opravil prof. Mari|an Kri-šelj. Nanj se je propagandna komisi|a PZS obračala vselej, kadar je hotela prodreti v radijski program. Ko je prof. Kri-šelj uredništvo planinskih oddaj spreiel, nismo imeli v tem pogledu več nobene skrbi. Njegova čustvena povezanost s planinstvom, njegovo znanje in smisel za ves planinski integral, njegove organizacijske in strokovne sposobnosti so bile odtle| zvesto in uspešno v službi planinske vzgoje in propagande. Ko se je 16. marca t I. razdajala 400-ta oddaja »Odmevov«, smo s hvaležnostjo mislili predvsem nanj, istočasno pa seveda tudi na vse tiste, ki so RTV odprli našim potrebam in »Odmeve z gora« sprejeli za pomemben del svojega programa. In gotovo ne nazadnje: Vsem, ki so pri oddajah sodelovali.
Propagandna komisija PZS
ŠE O OBČNEM ZBORU PD RAVNE NA KOROŠKEM
Več kot 200 članov PD Ravne se je zbralo k občnemu zboru svojega društva. Nabito polna dvorana od najmlajših do že osi-velikih planincev, vrsta gostov pa uvodni kulturni program pevskega zbora »Vres« so ustvarili resnično podobo tega društva - podobo trdne, številčne in delovne organizacije.
Društveni odborniki so poročali o bogati društveni dejavnosti v preteklem obdobju. Mladinski odsek je krepko razširil svoje vrste, zlasti med pionirji, tako da danes šteje ta odsek že tretjino vseh članov PD. Še posebej velja omeniti dobre prijateljske vezi z drugimi koroškimi planinskimi 197 društvi Prevalje, Črna, Radlje, ki imajo
poleg koroškega alpinističnega odseka skupno tudi GRS s sedežem v Prevaljah. Rekordna udeležba članstva, lično aranžirana dvorana, lep kulturni program, dobro pripravljena poročila, živahna in neprisiljena diskusija ter odlično vodstvo delovnega predsednika tov. ing. Boštner-ja - skratka občni zbor, da malo takšnih!
dr. Peter Soklič
8. SREČANJE »TREH DEŽEL«
5. oktobra 1972 so se že osmič zbrali predstavniki planinskih organizacij treh dežel: Furlanije-Julijske Krajine, Koroške in Slovenije. Gostitelji tokratnega srečanja so bili pordenonski planinci. Srečanje je potekalo v znamenju zimskega turizma, še posebej turnega smučanja.
Tako so si udeleženci najprej ogledali znani pordenonski zimsko-turistični sejem. Med množico razstavljalcev športne opreme je vodstvo razstave našlo presenetljivo veliko posluha, prostora in domiselnosti za propagiranje varstva prirode. Zanimiva so bila tudi predstavništva turističnih zvez, ki z vzorno oblikovanimi propagandnimi publikacijami dokazujejo, da severna Italija v zimskem turizmu le malo ali celo nič ne zaostaja za tovrstnimi velikankami Švico, Francijo ali Avstrijo. Pod vodstvom dinamičnega predsednika CA! Pordenone Giancarla del Zotta, se |e nato že tradicionalno srečanje delegatov razvilo v resnično tvoren, delovni sestanek. Udeleženci vseh treh področij so opisali razvoj in sedanje stanje visookgor-skega smučanja. Povsod se ta dejavnost v zadnjih letih vse bolj širi. Podobne pa so tudi težave.
—	pomanjkanje ustrezno izšolanega in izkušenega kadra, ki bi lahko varno pokazal pot novincem v zimske zasnežene gore;	_
—	neurejen režim uporabe zimskih sob v visokogorskih postojankah, ki so pozimi zaprte in oskrbovanje najpomembnejših;
—	pomanjkanje vodniške literature, planinskih zemljevidov z vrisanimi smermi za turne smuke;
—	solidno organizirano lavinsko opozorilno službo ima od držav udeleženk sestanka le Avstrija;
—	pomanjkanje za turno smučanje prilagojene opreme (večina modernih smučarskih čevljev je za turno smučanje neuporabnih, prav tako je malo ustreznih varnostnih vezi).
Analizo turnega smučanja pri nas je na sestanku podal tov. Fetih (glej PV 1973/3). Konkreten prispevek k popularizaciji turnega smučanja na področju »treh dežel« bo knjižica z opisi tridesetih turnih smukov (po deset tur iz vsake države), ki bo
izšla v treh jezikih že prihodnje leto. Vezi med turnimi smučarji treh dežel pa bodo tudi v bodoče utrjevali skupni organizirani izleti. (V 1973. letu na Koralpe in del triglavskega turnega smuka od Komne do Sedmerih jezer).
Beseda je tekla tudi o letos otvorjeni »Poti prijateljstva«. Ideja našega predsednika tov. dr. Mihe Potočnika je že obrodila presenetljive sadove — letošnjo jesen je na pot prijateljstva krenilo že 1050 planincev iz vseh treh dežel. Prvi so tudi že obiskali 15 naštetih vrhov in tako osvojili diplomo.
Naslednji dan so si udeleženci ogledali pordenonski zimski športni center Pian-cavallo, ki leži na 1267 m visoki ravni in ga z mestom povezuje 29 km dolga asfaltirana cesta.
Okrog nekoliko starejšega planinskega doma zdaj rastejo hoteli kot gobe po dežju, na pobočje Mt. Cavalla pa tečejo že prve žičnice. Mlado industrijsko mesto je s svojimi 4000 prebivalci doumelo pomembnost zdrave, množične, zimske rekreacije, v okviru nje pa sta ji planinstvo in turno smučanje zagotovila pomemben
Pr0St0r'	dr. Peter Soklič
VOJAKI-PLANINCI V KRANJU
Člani vojaškega planinskega društva »PLANINAC« Kranj, so se 10. 2. 1973 zbrali v Domu JLA v Kranju na svoj prvi redni letni občni zbor. Udeležili so se ga skoraj vsi člani in predstavniki Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne službe, mladinskega odseka PD Kranj in PD Križe.
Ob ustanovitvi v letu 1972 je društvo štelo le nekaj več kot dvajset članov, sedaj pa jin je že skoraj sto in povezujejo člane iz Kranja, Škofje Loke in Bohinjske Bele. Predsednik društva Slobodan Lončar je povedal v svojem poročilu, da si je društvo utrlo pot med vojaške starešine, njihove družinske člane in vojake, da so v preteklem letu izvedli več izletov, da adaptacija karavle na Kofcah v planinsko postojanko lepo napreduje. Na zboru so izrazili željo po sodelovanju z vsemi društvi, ki delujejo na tem območju, sprejeli delovni program in generalnega polkovnika Staneta Potočarja izvolili za častnega člana društva.
Marjan Oblak
Planinsko zavetišče na Bijelih stijenah. Odprlo ga bo poleti 1973 PD Rade Končar, Zagreb. Zavetišč, bo nosilo ime po Miroslavu Hircu, zaslužnem pionirju hrvatskega planinstva
OBČNI ZBOR
PLANINSKEGA DRUŠTVA TAM
Šestnajstega decembra preteklega leta je PD TAM imelo občni zbor v dvorani Ni-grad. Zbralo se je okoli dvesto članov. Dnevni red je bil običajen, sledil pa mu je vesel sklepni del.
Iz poročila predsednika tovariša Hinka Urana je razvidno, da bo PD TAM v letu 1973 praznovalo 15. obletnico, Slovensko planinsko društvo pa 80. obletnico obstoja. Ze v preteklem letu je bilo vzdus|e bolj praznično, posebno ob razvitju prapora, ki je bilo osrednja prireditev društva poleg drugih dejavnosti. Prireditve so se udeležili številni planinci iz vse S o-venije, številni predstavniki ostalih planinskih društev ter delovnih in drugih organizacij, ki so prispevali sodstva za prapor.
V	lanskem letu je poravnalo članarino 1893 planincev. V društvu je 880 članov, 302 mladinca in 711 pionirjev. Število članov se je v primerjavi z letom 1971 nekoliko povečalo, vendar se kaže pri mladih nekoliko večji osip. Osnovna dejavnost — izletništvo — je prilagojena vsem članom.
V	lanskem letu je društvo organiziralo 12 izletov za člane, ki se jih je udeležilo 514 izletnikov, in 11 izletov za mladino z 946 udeleženci. Planinske skupine so organizirale 6 izletov, na katerih je bilo 138 planincev, kar da skupaj 29 izletov s 1598 udeleženci, to je 55 udeležencev na izlet. Med izleti izstopajo smučarski, saj se je udeležilo izleta na Peco 96 članov, na avstrijsko Golico pa 75 članov, medtem ko je bilo na izletu na Donačko goro, ki je bil posvečen rojstnemu dnevu tovariša Tita, 63 udeležencev. Najpomembnejši je bil nedvomno izlet na Triglav, ki ga je orgnizirala služba za rekreacijo v TAM za TRIM tekmovanje, udeležilo pa se ga je nad 120 planincev PD TAM. Naročnikov za Planinski vestnik je 89, upravni odbor pa je imel deset sej, na katerih so obravnavali tekočo problematiko in se pripravljali za posamezne akcije. Delo je potekalo v prvi polovici leta bolj redno, medtem ko se je znašel odbor v drugi polovici leta tako rekoč na cesti. Vprašanje prostorov je vedno bolj problematično, saj društvo nima svojih, v katerih bi lahko imeli redne seje, svojo knjižnico, arhiv ter opremo, ki je ni malo. S tem problemom je upravni odbor seznanil skupščino občine Maribor, ki je zadevo predala stanovanjskemu podjetju, vendar to še ni odgovorilo. Predsednik društva se je na koncu zahvalil vsem aktivistom za požrtvovalno delo,
199 organom upravljanja TAM in skupščini
občine Maribor pa za pomoč in razumevanje.
Tudi alpinisti niso počivali. Po lanskem občnem zboru alpinističnega odseka so se že naslednje dni lotili dela na ta način, da so izkoristili ugodne zimske razmere v hribih ter uspešno preplezali nekaj prvenstvenih vzponov v steni Male Raduhe. Novo leto so dočakali v Andrejevem domu na Slemenu in pod Raduho, nato pa krepko izkoristili sneg, ki ga prejšnja leta ni manjkalo, in sicer na ta način, da so organizirali dva turna smuka na Pohor|u . in čezenj ter sodelovali na vseh smučarskih tekmovanjih, ki se štejejo za prvenstvo slovenskih alpinistov. Ženske našega odseka so zasedle drugo mesto. Prve pomladanske dni so se člani odseka podali v Paklenico ter se udeležili alpinističnega tečaja na Klemenškovi planini pod Ojstrico. Nesrečne okoliščine so preprečile, da bi se podali v tujino, kar so načrtovali. Zato pa je toliko bolj uspel alpinistični tabor v Krnici, ki je tra|a sedem dni. Kaj vse so se tam naučili in doživeli, vedo povedati le tisti, ki so se ga udeležili. Celo poletje in pozno v jesen so torej plezali vse mogoče smeri, tako da so na koncu sezone (ki je pravzaprav sploh ni) lahko našteli 179 vzponov in pristopov. Kakovost vzponov je, resnici na ljubo, nekoliko padla, vendar na račun vzgoje pripravnikov in števila članov.
Da se niso podili samo po stenah in skalovju, priča njihova pomoč pri delu okrog razvitja prapora, pri organizaciji ter vodenju množičnega izleta na Triglav. Za konec sezone pa so imeli čast organizirati zbor koroških in štajerskih alpinistov v Ribniški koči na Pohorju. 29. novembra so se sestali z alpinisti šaleškega alpinističnega odseka ter celjskega AO na Klemenškovi planini pod Ojstrico, kjer so ponovili tečaj za mlade in stare alpiniste. Mladinski odsek je bil prav tako aktiven. Skupaj šteje 1013 članov. Najmočnejša je skupina osnovne šole »Boris Kidrič« -čez 200 članov. Imeli so 11 izletov, na katerih je bilo poprečno po 86 udeležencev. Mladi so odhajali na izlete na Koz-jak, kjer so načrtno hodili po Kozjaški poti, in v Julijske Alpe, in sicer na Jalovec ter Triglav. Pri razvitju prapora so sodelovali pri izvedbi orientacijskega tekmovanja. V sodelovanju z alpinističnim odsekom so izvedli dva smučarska izleta, na katerih so alpinisti prikazali uporabo razne zimske opreme. Mladinski odsek je dobil dva nova mladinska vodnika in poslal tri mladince na letni tečaj v Vrata. Sodelovali so na vseh orientacijskih tekmovanjih v Sloveniji ter na republiškem tekmovanju zasedli četrto ali peto mesto.	Drago Kavnik
Pro». Krešimir Filie
KREŠIMIR FILIČ
V prvih januarskih dneh je umrl v Varaž-dinu v 82. letu profesor Krešimir Filió, ustanovitelj in dolgoletni direktor Mestnega muzeja (1925-1957), iniciator kulturnega življenja in tako tudi planinstva. Študije je končal v Pragi, bil je zgodovinar in geograf. Prof. Filič je že I. 1919 poskrbel v Varaždinu za ustanovitev planinskega društva in mu bil predsednik vse do I. 1947.
Prisrčen, vedno nasmejan, pripravljen za salo in pesem je za planinstvo navdušil naiprej svoje dijake-gimnazijce, kasneje pa tudi meščane. Prva leta je izlete usmer-|al v hribe Hrvatskega Zagorja, kmalu pa na planine sosednje Slovenije: na Pohorje Boc, Donačko goro, Kum in v Alpe, Jurske, Savinjske in na Karavanke Filič ie prvi I. 1923 pripeljal Varaždince na Triglav.
Društvo je priredilo na stotine izletov na bliznie in daljne planine, najvažneje pa ie, da je mlado generacijo seznanjalo s planinskimi lepotami Jugoslavije. Priredilo ie na stotine predavanj, srečanj in prireditev.
Na pobudo prof. Filiča je prišlo do grad-"J® planinskega doma na Ravni gori (6o0 m), majhni pa lepi planinici na južni strani Haloz, vzhodno od Trakoščana. Pet et so zbirali sredstva za gradnjo koče, ki so jo gradili po načrtih gradbenika Rajmunda Glazerja iz Maribora in jo odprli leta 1932. Koča je imela 6 sob, skupno ležišče, veliko obednico in stanovanje za oskrbnika. Prva oskrbnika sta bila Slovenca Alojz Golinar in Martin Seguía. Kočo so močno obiskovali tudi Slovenci iz Maribora in okolice. Z jase izpred koče se je odpiral lep pogled na Slovenijo vse do Savinjskih Alp in Pece Med okupacijo 1941-1945 je zamrlo planinsko gibanje. Julija 1944 je kočo zažgala nemška
»Sicherheitspolizei«. Zdaj sto-lita na Ravni gori dve planinski koči. Kot muzealec je Krešimir Filič mnogo sode oval s starejšo generacijo muzejskih delavcev iz Ptuja, Maribora in Celja. Na pogrebu, 4. januarja, se je zbral ves Vara za in in mu izkazal poslednjo čast. blava njegovemu delu in spominu!
Ivan Milčetič
ALPINISTIČNE NOVICE
II. MEDNARODNI SESTANEK ZDRAVNIKOV GRS
Dne 18 11 1972 je bil na kiru.ški kliniki v Innsbrucku II. mednarodni sestanek zdravnikov GRS, ki so se ga tokrat uradno udeležili tudi zdravniki avstrijskega rdečega križa. Od gorske reševalne službe Slovenije sta se sestanka udeležila dr. Anton Dolenc (Ljubljana) in dr. Jože Cetina (Cel|e). Glavne zasluge za izredno organizacijo tega sestanka ima docent kirurške klinike v Innsbrucku dr. Flora. Dopoldanski del sestanka je bil posvečen ponesrečencu, ki visi na vrvi, popoldanski del pa poškodbam glave. V več odličnih referatih sta oba problema bila osvetljena z medicinske plati in glede na prvo pomoč.
Pri ponesrečencu, ki je v steni padel in obvisel na vrvi, pride že v prvih nekaj minutah do omrtvičenja zgornjih okončin,^ prvi pol ure pa do pojavov, ki so tipični za tako imenovani ortostatski šok. Kri namreč zaradi visečega položaja telesa in praktičnega prestanka mišične aktivnosti zastaja v spodnjih predelih telesa in se tako njen dotok v srce močno zmanjša. Zato se zmanjša tudi odtok krvi iz srca v periferijo, predvsem v važne telesne organe, kot so srčna mišica, mož-
gani, ledvice in jetra. Ti zato že v kratkem času zaradi pomanjkanja kisika utrpe okvare, že po dveh urah tako težke, da večinoma niso več združljive z življenjem Opisani pojavi nastopajo nekoliko po-casneie, če je ponesrečenec obvisel v plezalnem pasu. Ob vsem tem nismo upoštevali drugih verjetnih večjih ali manjših poškodb bodisi glave, okončin, izčrpanosti, vpliva vročine in mraza, ki sta-n|e še poslabšajo.
Pri^ prvi pomoči v teh primerih je zelo važno, da ponesrečenca, ki smo ga sneli z vrvi, ne položimo takoj v ležeč položaj ampak ga, če je pri zavesti, po možnosti pustimo najprej stati in nato šele posto-poma in počasi predenemo v čepeč po-loža| in dosti pozneje v ležečega, v katerem ga navadno tudi transportiramo. Ce bj ponesrečenca takoj položili v ležeč položaj, bi zaradi naglega navala krvi iz spodnjih delov telesa, srce lahko odpovedalo in ponesrečenec bi lahko umrl »resevalske smrti«.
Vsak ponesrečenec, ki je visel več kot pol ure, spada v dobro opremljeno bolnico, ki ima enoto za intenzivno terapijo in možnost umetne ledvice. (Pri nas Ljubljana, Cel|e, Slovenj Gradec.) Pri samooomoči je bil zanimiv predlog docenta Flore, po katerem naj bi alpinist
že med vzponom imel no obeh čevljih pripeto (po 1 kovinast obroček pričvrščen na vsaki strani čevlja) po eno Prusikovo zanko, ki bi potekala ob notranji strani noge navzgor, pod hlače, okoli stegna na zunanjo stran in pri pasu spredaj izpod hlač, vse do plezalne vrvi, kjer bi obe Prusikovi zanki bili pripeti. Tako bi ponesrečenec pridobil prvih nekaj dragocenih minut po padcu, ko sicer zaradi naglo nastopajoče otrplosti rok dostikrat ne utegne več potegniti Prusikove zanke iz žepa, stopiti vanjo in si tako pomagati. Pri poškodbah glave z zdravniške plati nismo slišali veliko novega. Poudarjeno je bilo, kar je važno predvsem za laičnega reševalca, da dostikrat nagel transport ni potreben pri poškodbah, ki na prvi pogled močno impresionirajo (obsežne odprte poškodbe, toda ponesrečenec pri zavesti). Ukrepanje mora biti pa drugačno, če ugotovimo znake možganske krvavitve (nezavest, bruhanje, krči, neenaki zenici, počasen pulz). Zunanje vidne poškodbe v takih primerih včasih niso močno očitne. Tu je potreben čim hitrejši transport, po možnosti s helikopterjem. Takega ponesrečenca moramo prepeljati ne v najboljšo, ampak v najbližjo bolnico. Zanimivi so bili praktični prikazi samopomoči pri visečih na vrvi in v raznih tipih plezalnih vrvi. Ti poizkusi so bili zaradi slabega vremena kar v dvorani.
dr. Jože Četina
PLEZALNI VRTEC - SREDI PARIZA
Naglica današnjega sveta je kriva, da je vedno manj časa, namesto da bi ga bilo več. Pariškim študentom, ki se posvečajo alpinizmu, se najbrž zdi pot v Fontaine-blegu že predolga, kajti plezalski vrtec so si umislili kar na fasadi ene od fakultet, ki kipi 80 m v višino. »Nedelja« ne poroča, da bi jim tega fakultetne oblasti ne dovolile.
7105 m
... »Brez zmage se ne vračajte« V. M. Abalakov
»26. julija 1972, Pik Evgenije Korževnevske v Pamiru, vrh ob 14.25. Stale smo na vrhu, ne čisto mirno, mencale smo z nogami. Z nami je bila sreča, da smo dosegle vrh, nedosegljiva sreča, da so se izpolnile davne sanje.
Same smo bile na 7105 m visokem vrhu. A višina ni važna, važno je to, da smo bile me same. Možje so bili dosti nižje, nekje pri 5700 m«. Tako je začela svoj opis vzpona na Pik Korženevsko Elmira Satajeva. Poslala ga je vodji naše odprave v Pamir 1972 tov. Binetu Vengustu obenem s slikami sovjetskih žena, ki so same opravile ta zahtevni vzpon. Komite za telesno kulturo in šport pri Sovjetu ministrov ZSSR je vse štiri pogumne in sposobne ženske odlikoval z medaljami za
PIK Korženevskaja (7105 m)
Foto Lev Dobrovoljski
izredne športne uspehe. Vodila jih je Gahna Rožalskaja, poleg Šatajeve sta bili še llsijar Muhamedova in Antonina Son. »Pot do mize predsedstva v sovjetu skozi vso dvorano je bila zame enako težka kakor na vrh Korževnevske,« pravi Satajeva. In že delajo načrte za I. 1973. Prečenje legendarne Užbe.
V svojem opisu poroča Satajeva, po poklicu umetnica, na zelo živahen in prijeten način, da so pri sestopu prvi dan prišle do tabora 5100 m. Tu so se oddahnile in tu so še enkrat premislile, kako je prišlo do takega uspeha, llsijar je Ta-|| tarka iz Dušanbeja, predava fiziko na me-^ dicinskem inštitutu, Galina iz Celjabinska, Satajeva iz Moskve, četrta profesorica iz ^ " Alma-Ate, vse imajo za seboj velike vzpone. Vse je potrdil Vitalij Mihajlovič Aba-lakov in postavil Galino za vodjo, federacija alpinizma v Moskvi je načrt tudi potrdila.
Vse štiri alpinistke so se udeležile alpinia-Eimira de 1972 in so živele v istem taboru kakor Satajeva ^ nQ-e zastopstvo (g|_ py 1973/1). Pred Maškov, njimi so prišli na vrh alpinisti s Kamčatke.
Dusanbe Nj bMo |ah|<0 _ ^ ^^ _ ^ c ^
strmem ozkem grebenu. In trajalo je sedem trdnih dni, šest nemirnih noči pod šotori, nazadnje v višini 6400 m.
T. O.
AVSTRIJSKA TRAGEDIJA NA MANASLU 1972
Avstrijci so lani rešili problem 4000 m visoke južne strani Manasluja (8156 m), stene, ki spada med najvišje na zemlji. Devet gorskih vodnikov se je zbralo okoli W. Nairza. 20. aprila nad jugozahodnim sedlom v višini 6600 m postavilo tabor. V dveh etapah sta Reinhold Messner in Franc Jäger s pomočjo šerp postavila tabor 4 (7400 m). Samo ledeno področje med tema taboroma se po težavnosti, strmini m dolžini lahko primerja severni steni Ortlerja. 25. aprila sta Messner in Jäger odrinila proti vrhu, Frankhauser in Schlick sta šla v tabor 4, Hochfilzer in Hofer v bazo, Nairz, Knoll in šerpa Sirdar Urkien pa v tabor 3. Messner in Jäger sta imela dober sneg in lepo vreme. Ker v začetku ni bilo težavno, se nista navezala. Ob 10 sta stala pod strminami, ki vodijo na vršni greben. Tu se je Jäger umaknil, Messner pa je sam v štirih urah brez kisi-kovega aparata stopil na Manaslu z južne strani. Pri sestopu ga je zajela megla in snežni metež, v katerem je po dolgem času le našel tabor 4 - prazen. Jäger šotora ni dosegel, tu sta bila le Frankhauser in Schlick. Obadva sta šla na iskanje, Messner je bil za to preveč zdelan. Vihar ni pojenjal, nastopila je noč in ustavila vsako misel na pomoč. Iskalca sta si izkopala snežno zavetje, da bi ju ne zgrizel mraz. Messner je od časa do časa stopil iz šotora in oddajal svetlobna
znamenja. Frankhauser in Schlick sta ponoči zlezla iz snežne luknje, vendar kmalu opustila ponovno iskanje, kajti Schlicka je neusmiljena himalajska noč že načela. Frankhauser je skopal novo zavetje in v njem masiral Schlicka. Ta je čez nekaj časa zapustil luknjo, češ da gre pogledat na vreme in se ni več vrnil. Ko je Frankhauser stopil za njim, ni našel nobene sledi. Noč je potem prebil v luknji in odnesel le manjše ozebline. Ob prvem svitu je ril v globokem snegu proti taboru 4 in ga komaj odkril, saj je bil žameten do slemena. Ko je prišel k sebi, sta z Messnerjem ponovno začela iskati, seve brez upa. Jäger in Schlick sta ostala v višini 7500 m, veke jima je zatisnil mraz -30° C.
Pomoč iz tabora 3 ni prišla v poštev, nevarnost plazov je bila prevelika. Sama sta se spustila v tabor 3, od tu pa jima je pomagal Knoll v tabor 2, kjer ju je čakal zdravnik in začel obravnavati njune ozebline.
Ekspedicija je prenehala z delom. Vzrok: vremenski preobrat. Jäger in Schlick nista prenesla fizične in psihične preizkušnje, ki nastopa nad višino 7000 m. T ~
SMUŠKI SPUST Z VRHA MOUNT MC KINLEY
9. junija 1972 se je Sylvain Soudan, po rodu Švicar, spustil z vrha 6193 Mt. Mc Kinley na Aljaski in srečno pristal v dolini. Gor grede si je izbral prvenstveni pristop na močno obiskani vršak Severne Amerike in to po severozahodni strani mogočne gore. Seveda ni bil sam, z njim Ie bila skupina izkušenih alpinistov. Tvegal je smuk po strmini prek 50 stopinj, v višini nad 6000 m pa se je podvrgel med spustom fiziološkim raziskavam, ki naj bi ugotovile, kako smučar reagira v taki višini brez dodatnega kisika. Prvi dan je smučal z vrha 6193 m do ca. 4000 m. Tu je bivakiral, naslednji dan pa nadaljeval svoj blazno drzni spust. Bil je sam, nobene asistence ni imel. Zanesel se je na znane ameriške vezi Salomon S 505 in na svoje smuči iste firme.	T ~
BURJEVESTNIKI - PRI GRADNJI HIDROCENTRALE
Pri gradnji hidrocentrale Nurek na reki Vaš, 800 km dolgem pritoku Amu - Darje v sovjetski republiki Tadžikistan, se je pri razstreljevanju zamajala 5000 ton težka pečina, po svoji prostornini velika za petnadstropno hišo. Bali so se, da bi zaradi razpoke, ki je nastala, skala zgrmela na turbino, srce velike gradnje. Odločili so se, da bodo orjaški bolvan »privezali« na materno skalino. Hidrocentrala je zaprosila za prostovoljce Komsomol. Odzvalo 202
se ¡e 35 alpinistov študentskega alpinističnega kluba »Burjevestnik« pod vodstvom štirikratnega mojstra športa Valentina Božukova. Spravili so se na delo pri vročini 45° C in prenesli 83 ton priprav na višino 1000 m: jeklenih palic, agregatov, vrtal, svedrov in drugega orodja. Za delo v steni so si naredili specialne naprave: jeklene odre, lestve in kline. Dva meseca jih je zaposlila nevarna stvar, saj so pečino zavili v zanesljiv oplet iz jeklenih vrvi in jo s trdnimi jeklenimi sponkami prikovali na glavni masiv. Poročajo, da so študentje-alpinisti imenitno opravili orjaško delo. Skala ni več nevarna, ne za jez ne za hidrocentralo.
Der Turist 72/2
TRAGEDIJA V HINDUKUŠU
Bolgarski alpinisti so I. 1972 organizirali svojo prvo ekspedicijo v Hindukuš. Zal jih je pri tem dohitela strašna nesreča. Na Nošaku (7492 m) je ostalo pet od 12 članov bolgarske ekspedicije.
MT MC KINLEV SE NE PODAJA VSEM
Ta gora v ZDA je zadnja leta zelo mikavna in spričo letalskega prometa razmeroma lahko dostopna - do izhodišča. Tu pa nastopijo klasične težave. Podatek nam pove, da si je Mt. Mc Kinley v I. 1971
izbralo za cilj 164 najrazličnejših alpinistov, na vrh pa jih je prišlo le 48, torej piškava tretjina.
»Turista na cestou« XI/7
BELOGRADCIK
Ime nima nič opravka z Beogradom. Tako pravijo Bolgari naravnemu čudežu, res nenavadnim pečinam, ki se vlečejo 30 km po dolgem in 2 km na širino. Tu so razvaline rimske trdnjave, ki jo je v 14. št. obnovil bolgarski knez Vidur. Ko so jo Turki zavzeli, je poskrbel, da so jo porušili. Vse skalne tvorbe Belogradčika so polne bajk in legend. Ni čudno, takih oblik so, da so morale vzbujati v ljudstvu domišljijo in iskanje vzrokov, kako so nastale. Zato je etioloških legend največ. Bolgarski alpinisti imajo v Belogradčiku imeniten plezalni vrtec. V njem se lahko urijo v vseh težavnostnih stopnjah.
T. O.
SVETOVNI ŽENSKI REKORD V GORAH
Se vedno je »najvišja« ženska Secuko Vatanabe, 31-letna članica japonske ekspedicije na Everest 1970. Stopila je na 7985 m visoki južni vrh Everesta. L. 1971 je Japonska v visoka gorstva na planetu poslala 64 ekspedicij.	j q
VARSTVO IMARAVE
SKLEPI IN PRIPOROČILA PLENARNEGA MEDDRUŠTVENEGA POSVETA O VARSTVU NARAVE V LJUBLJANI (DNE 17. 12. 1972)
Udeleženci posveta, predstavniki 40 planinskih društev, so pooblastili podpisane, da dokončno formulirajo naslednje sklepe in priporočila s posveta:
1.	Vsako planinsko društvo naj ima v svojem odboru osebo, zadolženo za področje varstva narave. To bi moral biti izkušen planinski delavec z organizacijskimi sposobnostmi. Kolikor v sedanjem sestavu upravnih odborov ni človeka, ki bi bil pripravljen prevzeti to zadolžitev, ga je treba kooptirati.
2.	Ti predstavniki tvorijo plenum komisije PZS za varstvo narave, ki naj se sestaja vsaj enkrat letno, zaradi dogovora o nadaljnjih akcijah in izmenjavi izkušenj. Sklepi takih posvetov zavezujejo tako komisijo kakor tudi društva.
3.	Operativni del komisije naj tvori po en predstavnik vsake regije, ki ga na pred-
log društev imenuje meddruštveni koordinacijski odbor ter nekajčlanski sekretariat, sestavljen iz planinskih organizatorjev, pripravljenih sprejeti to zadolžitev. Poleg tega naj ima komisija še štab strokovnih svetovalcev (strokovno podkomi-sijo).
4.	Komisija naj redno obvešča vsa društva o problemih in novostih varstva narave, bodisi z občasnim biltenom, okrožnicami ali po »Planinskem Vestniku«.
5.	Leto 1973 naj poteka v znamenju boia zoper onesnaženja naših gora z odpadki. Določiti je treba točen program te akcije, ki mora biti obvezen za vsa društva. Morebitne materialne obveznosti, ki bi izhajale iz tega programa, je treba sorazmerno razdeliti na vsa društva.
6.	Planinska zveza Slovenije naj odločno intervenira pri pristojnih organih SR Slovenije, da se v letu 1973 sprejmejo zakon o Julijskem nacionalnem parku, predpis o zaščiti redke flore in ustrezna sprememba predpisov za varstvo divjadi ter pravilnik o prostovoljski naravovarstveni
službi na podlagi 3. člena republiškega zakona o varstvu narave. To zahtevo je treba sporočiti pristojnim organom, hkrati pa po sredstvih javnega obveščanja in planinskem glasilu mobilizirati javno mnenje.
7.	Kolikor bo prišlo do javne razprave o projektu Julijskega nacionalnega parka, naj Planinska zveza skliče širok posvet ter izoblikuje mnenje planinske javnosti do tega projekta. Zlasti je treba posvetiti pozornost ustrezni določitvi zavarovalnih con in varovalnih režimov, tako da bi naši najkvalitetnejši planinski predeli dobili ustrezno in zadostno zaščito.
8.	V letu 1973 morajo iziti skripta oz. priročnik za predmet »Spoznavanje in varstvo narave v gorah«. Sklad PZS za založništvo naj sprejme rokopis kot prioriteten.
9.	V okviru inštruktorskega tečaja za predavatelje planinske vzgoje je treba pridobiti večje število inštruktorjev za predmet varstvo narave. Na tečaj naj pošljejo udeležence zlasti društva, ki delujejo v večjih središčih, in imajo med svojimi člani pedagoške delavce.
10.	Za naslednje pionirske igre, ki bodo nosile geslo »Varstvo narave«, naj se komisija poveže z Zvezo prijateljev mladine in Zavodom SRS za šolstvo zaradi koordinacije.
11.	Sklepi naj se pismeno posredujejo vsem društvom.
Slavi Lesica I. r., Kancijan Kušar I. r., Marko Selan I. r.
MEDNARODNA ALPSKA KOMISIJA CIPRA
Med članicami CIPRA je tudi Jugoslavija, poleg nje so še Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Švica. 3. do 7. oktobra 1971 so se zastopniki CIPRA zbrali v Magadinu v Tessinu in obravnavali vrsto perečih vprašanj s področja varstva narave. Na seji sta bila zastopnika Jugoslavije, pokojni prof. dr. Maks Wraber in dr. Ivan Gams. Na vrsto je prišla tudi naša Soča. Slovenska znanstvenika na tem znanstvenem forumu sta zastopala in branila stališče, da je treba Gornje Posočje zavarovati pred velikimi napravimi na tej edinstveni alpski reki.	T
NA BOČ DR2I CESTA
Pomagali smo jo graditi tudi planinci iz Poljčan in vojaki, katerih domovi so kdo ve kod. Največje delo so seveda opravili delavci gozdnega gospodarstva. Tako se bomo s tem objektom poslovili od gorske tišine, seveda vsak po svoje. Oskrbniki bodo veseli, ker bodo sedaj mnogo lažje oskrbovali dom. Turisti in
nedeljski izletniki bodo brez truda izstopili pred kočo.
Kaj pa tisti planinci, ki so jih vodile v gore markacije?
Naš prijatelj Mirko Šoštarič bo prešteval bore, ki so zaradi ceste omahnili. Žalosten bo prišel na travnik, kjer bo Dragica molče božala pohojeno, tako ljubosumno varovano velikonočnico. Mirko kar ne bo mogel verjeti, da so ljubkemu hribčku, na katerem cveto tako redke rože, buldožerji odrezali vznožje. Malo pod vrhom sem sedel na skalo. Zal se naša stražarja Peca in Uršlja gora ne vidita, kajti oblačno je. Nad mano je napravila kanja fantastično lep krog, toda nič več. Opazila me je. Kdo ve kaj jo čaka: Nisem mogel mimo tega, da ji ne bi namenil naslednjih slabo rimanih verzov:
Ne boš več jadrala, ponosna kanja, z mogočnimi, pisanimi krili, cesta ta, ki vije se pod tabo, smrt prinaša zdaj divjini.
Zaplavala boš, sinja ptica nad rajem gorskim zadnji krog, od tujca skritega v goščavi slišati bo rezek pok.
Ne bo več iz Drevenika kmeta, ki bi mlajšim modro rekel: »Slabo vreme spet se spleta, kanja piska, dež obeta.«
Tone Novak
Poljčanskega planinca Toneta Novaka je spod-bodla nova cesta na Boč in obtožnica v cit. razgovoru v »Proteusu«, da je verzificiral tragedijo ujed.
Primerjaj še »Proteus« št. 4/1972—73, str. 189—191 (Ivo Božič v pogovoru z Iztokom Geisterjem
PREPOVEDANO BIVAKIRANJE
V	ČEŠKEM RAJU
V	stenah Češkega raja je od I. 1972 prepovedano bivakiranje. Prepoved so izdali državni organi za ureditev in varstvo narave. Prehodno bivanje v Češkem raju bo doslej dovoljeno le v urejenih in opremljenih taboriščih (kampih).
ONEČIŠČANJE VODA V NEMČIJI
Dr. Gerhard Olschewy (Natur und National parke 1971 l/ll) trdi, da bo biosfero iz dneva v dan težje ozdraviti, ker moderna industrija posredno zastruplja vse: Najprej rastline, živali in človeka. Veletok Ren se je v desetletju 1959 do 1968 za desetkrat poslabšal, kar se tiče čistoče, v primeri z I. 1949 pa je za 20-krat slabši. Njegovo vodo pa pije 19 milijonov ljudi. Reko najbolj ogroža kemična industrija v področju Ren-Neckar, Ren-Main, v Kolnu in še posebej področje Lothringen, ki
dnevno po Moseli prinaša v Ren 40 000 t kalijevih soli. Seveda je Porurje tudi velik liferant. Ob nizozemski meji Ren vsako leto transportira 24 milijonov ton nesnage in strupenih snovi, med tem dnevno 3 tone arzena in 450 kg živega srebra, z novimi obremenitvami grozi Renu gradnja atomskih central, ki se bodo hladile s svežo vodo. To bo vodo ogrevalo in biologija vode bo drugačna. Stvar že raziskujejo, pravijo pa, da bo močno vplivala na drstenje, da bodo plemenite ribe bežale iz take vode, da se bodo bakterije in alge množile, kisika bo manj, biološko samo-čiščenje voda bo prizadeto. SOS klici odmevajo tudi iz Bodenskega jezera, enega najzanimivejših evropskih jezer. Pred zadnjo vojno v njem še ni bilo fosfatov, do I. 1970 pa so namerili že 40 mg/m3 PO4. Plankton se je po letu 1920 pomnožil za 20 krat. Sončni žarki spodnje planktonske preproge ne dosežejo, mase rastlin odmirajo, ker za razgrajevanje rabijo velike množine kisika. Na plitvinah je življenje v jezeru že skoraj na koncu. Vprašanje je tudi, če bo morje še kos svojim nalogam pri prehrani človeštva, kajti tudi v morju se manjšajo surovine za proizvodnjo beljakovin, ki jih bo človeštvo vedno več rabilo, pa tudi kisika je zaradi številnih izgorevanj s fosilnimi gorilnimi snovmi vedno manj. Nemčija zato skrbno bdi nad Vzhodnim in Severnim morjem. Slednjega močno ogroža švedska indu-
strija z odpadnimi snovmi živega srebra, Vzhodno morje je pa po podatkih FAO (Ford and Agricultare Organization) sploh najbolj nesnažno.	j q
GOZDNO GOSPODARSTVO V ANGLIJI
Rolf Gardiner je I. 1971 prejel zlato Lin-nejevo medaljo od ustanove »J. W. Goethe« za velike zasluge pri oblikovanju in ohranitvi pokrajine. Nekaj mesecev poprej je oddal zanimiv članek o gozdnem gospodarstvu v Angliji za revijo »Natur - und National parke« (1972/I./II. 10 letnik). V članku je opisal svoje delo od ranih let pri gozdovništvu v letih 1903 do 1910 vse do smrti konec I. 1971. Njegovo geslo je bilo: »Najprej saditi, potem graditi,« nekako po Corbusieru, slovitem arhitektu, ki je dejal: »Preden zidate hiše, posadite drevesa!« Za evropsko leto varstva narave 1970 je Gardiner organiziral gozdni seminar, na katere je povabil vodilne gozdarje, kmetijce, urejevalce krajine in arhitekte. Vsi so si ogledali njegove gojene gozdove in urejeno krajino iz vseh stališč, Gardinerjevo delo štiridesetih let. Krajino je s pogozdovanjem ekološko, gospodarsko in estetsko obogatil, gozd je gojil tako, da imenuje to delo »jardinage« (vrtnarjenje). Ustvaril je nekaj, kar bi moral videti vsak ljubitelj gozda, narave in človeka.	y q
IZ PLANINSKE LITERATURE
LOŠKI RAZGLEDI XIX 1973
Zgledno delavno Muzejsko društvo v Skofji Loki je izdalo v počastitev tisočlet-nice Loke 19. številko svojega popularnega letopisa v redakciji Franceta Planine ne samo v izrednem obsegu (459 strani), temveč tudi odlični opremi in razkošni vsebini. Kartonske platnice krasi barvna reprodukcija votivne slike mesta po požaru Lontrka I. 1698.
Najtehtnejši prispevek je vsekakor temeljita razprava domačina zgodovinarja dr. Pavleta Blaznika »Zgodovinski razvoj freisinškega loškega gospostva«, poživ-Ijen z nekaj celostranskimi ilustracijami znanega loškega slikarja Gvidona Birolle, po tipičnih motivih iz mestne preteklosti. V dolgem nizu Razgledov je posebno zanimiv Planinov članek »Loka v začetku tega stoletja. (Spomini iz otroških let.)« Avtor izpoveduje v njem z vso iskrenostjo svoje mnogovrstne doživljaje od zgodnjega detinstva v rodnem loškem mestu,
na Lontrku, do zornih mladeniških let po preselitvi družine v Nunsko ulico. Živo je prikazano okolje, kakršno ga je takrat obdajalo tudi »Usrana gasa« - zakaj pa ne! - še danes vam jo pokažejo... Pozornost pritegneta nase sestavka dr. Emi-lijana Cevca in Milana Zeleznika »Gotska plastika - in Zlati oltarji (iz prve polovice 17. stol.) na loškem ozemlju« s številnimi ilustracijami. Dr. Roman Savnik obravnava »Pomembne rojake Poljanske doline«: umetnike, profesorje, duhovnike idr. Njih rojstne kraje prikazuje pregledna skica doline, na drugih dveh skicah pa so šablonsko zabeleženi kraji z grobovi pomembnih Poljancev na Slovenskem pa izven Slovenije. Planinec-smučar bo našel v traktu Marijana Masterla »Možnost za razvoj zimskega turizma na loškem ozemlju« marsikak doslej nepoznan kotiček za svoje veselje, pa še tale spomina vreden zapis:
»Začetek smučanja na loškem ozemlju lahko istovetimo s prvim prihodom dr. Ja-
ka Prešerna v Škof ¡o Loko leta 1922. Smučanje na Starem vrhu ima že 43-letno tradicijo. Prvi obiskovalec Starega vrha na smučeh je bil leta 1929 dr. Jaka Prešeren, ki je bil ta čas predstojnik loškega sodišča. Od tedaj dalje smuča tod že tretja generacija loških smučarjev.« Omembe vredni so še poučni članki: »Geološki razvoj Selške doline«, dr. Ant. Ramovša ter »Nekaj posebnosti in zanimivosti iz živalstva loškega ozemlja« pa »Pajki izpod Sentjošta«, dr. Ant. Polenca. Prisrčne spominske besede sta ob koncu napisala: Francé Planina lani preminile-mu ustanovnemu članu Muzejskega društva, prof. Jožetu Rantu, ustanovitelju stomatološke klinike in velikemu prijatelju prirode; kmalu za njim umrlemu domačinu, primariju jeseniške bolnice, dr. Jožetu Hafnerju, planinskemu tovarišu od mladih nog, pa dr. Miha Potočnik. Ze po končani redakciji je dotrajalo življenje še enemu Ločanu nepozabnega imena, nekdanjemu notarju Števu Šinku, častnemu in ustanovnemu članu Muzejskega društva in njegova trdna opora v najtežjih časih pa vse do poslednjega diha. Društveni predsednik dr. Pavle Blaznik, je komaj še mogel skromno zabeležiti to bolečo, neprecenljivo izgubo.
Vilko Mazi
KARL LUKAN: BERGE, DAS GROSSE ABENTEUER
Lukanova knjiga o gorah, ki se je lani pojavila v knjigarnah, je koprodukcijsko delo nekaterih založniških hiš iz Evrope in Amerike. Besedilo knjige dopolnjuje 180 celostranskih in obrobnih fotografij, ki so boljši del knjige, saj besedilo pravzaprav ne odkriva ničesar novega. Delo v uvodnem poglavju zelo okvirno obravnava odnos človeka do gore v časovni dimenziji med neandertalskimi časi in osvajanjem Mount Everesta. Uvodna primerjava dobi realnejše dimenzije v naslednjih dveh poglavjih, ki obravnavajo zgodovino odkrivanja nekaterih najvišjih gora zemljin. Posebno mesto zavzemajo svete gore, arheološke najdbe z Rebit-scheve odprave v Ande, Hanibalov pohod prek Alp, rimske ceste in še prej obseg imperija Aleksandra Velikega vse tja do vojnih grozot I. svetovne vojne v italijanskih Dolomitih. Skratka tema, ki je v knjigi obdelana vse preveč drobno, nesistematično, zelo okvirno in brez prave povezave. Mnogo bolje se o tej temi poučimo v knjigi Levstek-Blažej: Človek in Himalaja, Planinska založba Ljubljana, 1957.
Za alpiniste zanimiva bo ugotovitev o rojstni letnici alpinizma. Po Lukanovi navedbi naj bi bilo to leto 1492, leto Ko-
lumbovega odkritja Amerike. Na željo francoskega kralja Karla VIII. naj bi takrat Antoine de Ville z ducatom spremljevalcev splezal na Mons Inaccessibilis (Mont Aiguille 2097 m), 50m južno od Grenobla.
Zgodovina osvajanj Mont Blanca, Matter-horna, Popocatepetla in slednjič osemti-sočakov je znana, bolj zanimive so beležke o plezalni tehniki, ocenjevanje težavnosti, o šesti stopnji in direttissimah. V tem poglavju je govora o Treh Cinnah in Eigerju ter plezalcih kova Comici, John Harlin in japonska ekipa iz Eigerja. Spet preveč drobno kot obeta naslov poglavja. Dokumentarno vrednost ima barvna reprodukcija stene El Capitana, ki še čaka slovenske plezalce. Poglavje o odpravah začenja z osvajanjem Mont Me. Kinleya in konča seveda s Himalajo. Kurioziteto predstavlja omemba Pik Lenina s tremi barvnimi slikami. Poglavje o belem športu se omejuje na Nansenov pohod prek Grenlanda in zaključi z drznimi spusti Sylvaina Sauda-na, z najvišjih vrhov Evrope. Raziskovanje naj bi danes zamenjala senzacija, kolikor lahko spust po najbolj strmih ozebnikih še lahko drugače poimenujemo. Iz knjige zvemo, da Sylvain Soudan dela načrte za spust z Aconcague in celo z Mont Everesta!
Sklepni odstavek knjige zveni zelo diso-nančno. »Der Berg macht gesund.« Dovolj za razmišljanje, v kaj je usmerjen razvoj planinstva. Kdo mu kaže pot? Knjiga ves čas govori o ekstremnih posameznikih - tudi prvopristopniki so bili svoj čas možje te vrste. Čas, ta večni razsodnik, je sčasoma omilil ost drznih dejanj. Eno pa drži, gorski svet bo ostal svet velikih pustolovščin za pustolovce. Vprašanje, ki ga tukaj med tekstom zastavlja avtor: »Tukaj je gora in tukaj sem jaz,« ostane nerazrešeno. Odgovor ni v pustolovščini! Množica jo sicer opazi, se navdušuje, posnema pa ne — ali vsaj to ni množična reakcija. Pustolovščina je dejanje posameznika, ki v posnemanju, ki naj bi bilo enkratno, izgublja svoj čar. Dejanje, ki zna biti tudi pustolovščina, postane vrednota, če je sprejemljiva za vse, ali vsaj za večino. Po drugi strani je res, da so le posamezniki razvoju kazali pot. Kazali so jo tudi pri osvajanju nekoristnega, kot so včasih imenovali vzpone na vrhove. V tem pogledu lahko damo Lukanu prav, da so gore lahko za nekatere - ampak res za nekatere -velike pustolovščine.
Knjiga s posredništvom naših založb stane sedem starih tisočakov in je že zaradi izvrstnih barvnih reprodukcij najvišjih gora vredna, da jo imajo na polici.
Tone Strojin 206
HIASU REBITSCHU -PROFESORSKI NASLOV
Avstrijski zvezni predsednik je - o tem smo no kratko že poročali - podelil profesorski naslov alpinistu Rebitschu, da bi s tem počastil njegove zasluge za avstrijski alpinizem in ekspedicionizem. »Hias« živi zdaj v Innsbrucku. V prvih letih po drugi svetovni vojni je spadal med plezalce ekstremiste in je v Severnih Apne-niških Alpah opravil nekaj najtežjih vzponov, ki še danes štejejo med najtežje. Večji del se odlikujejo po ekstremnem prostem plezanju: direktna smer v severni steni Lalidererspitz, zajeda v Laliderer, južna stena v Goldkappel in steber v Fleischbanku so najpomembnejše. Naveza Rebitsch-Vorg se je proslavila s svojim umikom iz severne stene Eigerja. Bila sta že v zadnji tretjini, ko sta se zaradi viharja morala vrniti. Njegovo življenje je bilo avanturistično. L. 1938 se je udeležil nemške ekspedicije na Nanga Parbat, med vojno je bil kot »gebirgsjdger« na Ledenem morju, po vojni pa je kot prvi Avstrijec začel odhajati v inozemske gore. L. 1952 je v južnem Peruju stopil kot prvi na tri šesttisočake, I. 1954 je vodil nemško-avstrijsko ekspedicijo v Karakorum, v pokrajino Hunza (Batura, 7785 m) z alpini-stično-znanstvenimi cilji. Pakistanski predsednik mu je za delo pri ekspediciji podelil visoko državno odlikovanje. Potem je doživel več nesreč in zaradi posledic se ni več loteval težkih vzponov. Krenil je v raziskovalno smer. Od I. 1956 do I. 1959 je z evropskimi in argentinskimi sodelavci organiziral štiri velike ekspedicije v Atacamo v severozahodni Argen-tiniji in Čilu. Iz 4000 m visoke slane in kamenite planote rastejo tam do 7000 m visoki vulkani, na marsikaterem od njih
še danes stoje razvaline zidov iz časov Krištofa Kolumba. Na Cerro Llullayacu so ostale razvaline koč, torej je v višini 6700 m prebival človek. Rebitsch si je izbral raziskovalno nalogo, da pojasni te staroindijanske zgodovinske priče in da najde še nepoznane. Na prvi ekspediciji na Cerro Gallan je v višini 6000 m odkril tri obzidja in izkopal daritvene božje kipce. Potem je naletel na Puna de Atacama na nekake kamnite oltarje, ognjišča in artefakte. V višini 6500 m je kopanje terjalo nadčloveške napore, že zaradi pomanjkanja kisika. Re-bitschevi ljudje pa so vzdržali tudi viharje in mraz. Ekspedicije so dokazale, da so tisti zidovi ostanki žrtvenikov, na katerih so Indijanci plemena Inka žrtvovali bogu Soncu, tu so mu nekako bili bliže. Odkritje je zamikalo laike, priznala pa ga je tudi znanost in Rebitscha priznala za pionirja arheološkega »andinizma«. Njegova knjiga »Srebrni bogovi« na Cerro Gallan je pomemben prispevek h kulturni zgodovini človeštva in posebej k indijanski arheologiji, posebno za področje plemena Inka. Knjiga je izšla tudi v slovenščini pri »Obzorjih«. Argentinci so Rebitschu seveda hvaležni, saj se je z njegovimi najdbami etnografski muzej v Buenos Aires obogatil. Rebitsch je poleg vsega tega delal tudi v upravnem odboru OAV kot vodja sekcije za odprave in za vodniško vzgojo. CAI ga je imenovala za častnega člana, prav tako pakistanski KK (Karakorum - Club) in HG Bergland dunajske sekcije OAV. Z nazivom profe-for je končno tudi Avstrija uradno priznala pomembnost in veljavnost njegovih ugotovitev o indijanskih »idolos« v višinah nad 6000-7000 m, o teoriji sončnih žrtvenikov v Atacami.	y q
RAZGLED PO SVETU
NAŠ PLANET DIHA
Sovjetski geofizik Nikolaj Pariskij je ugotovil, da se površina našega planeta stalno dviga in upada. To dihanje je odvisno od meseca, manj od sonca. Ker se zemlja vrti okoli svoje osi, se raztegujoči del, »grbina«, ves čas giblje. Zato se skoro vse točke na zemlji, na kopnem ali na morju, dvigajo in padajo. Največjo višino zavzema »grbina« na ekvatorju. Na tečajih je zelo majhna. Površina Moskve upade in zraste vsak dan za 40 cm.
Der Tourist 72/7
ANGELA DAVIŠ V TIENŠANU
Osebno tja seveda ni prišla, pač pa bo ena od brezimenih gora dobila po njej ime. Kirgiški alpinisti so tako sklenili »Ponosni kirgiški hribovci znajo čislati pogum,« je izjavila Olga Manuilova, ki kleše doprsni kip ameriške komunistke, borke zoper rasizem in imperializem. Tako bo ena nad 5000 m visoka gora v Tien-šanu »ohranila ime enega od najpogum-nejših otrok Zemlje«. Na njenem vrhu bodo zacementirali bronasti doprsni kip Davisove.	Der Turist 8/72
osebo je prišlo 50 kg hrane in opreme. Na taboru 1 so imeli dva šotora in 16 obrokov. Pri prvem vzponu je zbolel Giuseppe Perrod, morali so ga evakuirati v bazo. Sicer pa so se vsi dobro počutili in napredovali po načrtu, vendar so v višini 7030 m odnehali pod 150 do 200 m visoko steno. Pravzaprav je do sem prišel le Giraudi. Kaže, da je bila ekspe-dicija za pot, ki so jo izbrali, vendarle prelahka, vendar bo ostala v zgodovini Tirič Mira kot zanimiv in tvegan poskus. »Malce sreče več in mnogo volje, pa bo Tirič Mir dosegljiv po italijanski poti,« končujeta svoje poročilo Giraudi in Var-
DIETER MARCHART
Avgusta 1972 so se v Avstriji desetič spomnili D. Marcharta, ki se je I. 1961 ubil na drugem snežišču v severni steni Eigerja. Stene se je lotil sam. Sam je prišel čez severno steno Matterhorna, I. 1960 pa je s Starkerjem stopil na Di-staghil Sar v Karakorumu. Bil je človek izredne moči: v 20 minutah je preplezal zajedo v Bischofmutze, Pressovo poč v 25 minutah. Preplezal je vrsto najtežjih smeri v Vzhodnih in Zahodnih Alpah in to z neverjetno spretnostjo, skoraj igraje. Odlikovala ga je tudi nadpoprečna razumnost in presenetljiva skromnost. Pokopali so ga v Grindelwaldu, v senci gore, ki je bila zanj usodna. j
ITALIJANSKI ČITRAL 1971
Italijanski vzpon na Tirič Mir je šel mimo nas brez zaznamka. »Čitral 71« je organizirala sekcija CAI v Varresu (Aosta), prispevala je tudi vsa dolina Aoste. S pripravami so začeli že I. 1968. Za potovanje in transport odprave je bil odgovoren Pier Franco Giraudi, za kontakte z italijanskimi in pakistanskimi oblastmi pa Riccardo Varreili. Ta dva sta v Rivista Mensile 1972/1 napisala obširno poročilo o odpravi. Alpinistično stran je vodil Giu-seppe Perrod. Odprava je ves čas delala poa vodstvom tega triumvirata. Poročajo, da se je ta način vodstva obnesel. Odprava je bila na poti 45 dni, 30 dni je odpadlo na operativo. Bila je neuradna, da bi se svobodneje gibala, torej brez zveznega oficirja, medtem ko so Japonci in vzhodne države doslej vedno ohranile uradni značaj. Nemci in Avstrijci so izbrali vmesni način. Bila je najlažja (su-perlahka) odprava, sodelovalo naj bi samo pet članov. Aklimatizacijsko tehniko so prilagodili dejstvu, da niso vzeli s seboj kisikovih aparatov: Hiter vzpon -vrnitev v bazo - normalen vzpon. Vedeli so, da je uspeh te vrste aklimatizacije ključ uspeha. Nezadostna aklimatizacija ima take posledice, da je uspeh skoraj izključen, predvsem hude glavobole, izgubo teka, izgubo volje. 17. julija so prišli od Šagroma (2880 m) in do Šeniaka (3800 m), 18. julija do Jap Campa (4600 m,) 19. julija so postavili bazo na 4600 m, 20. julija tabor 1 (5600 m), 21. julija tabor 2 (6030 m), 22. julija naskočni tabor (6430 m), v šestih dneh so torej premagali višinsko razliko 3600 m, sledil je v enem dnevu sestop v bazo (od 6030 m na 4600 m). Tirič Mir je z Nošakom in Istor-o-Nalom stopil v zgodovino alpinizma I. 1928, ko so trije Angleži dosegli višino 6000 m. Do I. 1939 so sledili še trije angleški poskusi na Istor-o-Nal, torej na »jugoslovanski vrh«, ki pa ga tudi niso dosegli. L. 1950 nastopi Norvežan Naess in prvi pride na Tirič-Mir. L. 1955 so uspeli Amerikanci na Istor-o-Nalu, I. 1960 Japonci na Nošaku. Kot drugi so prišli isto leto na Nošak Poljaki, I. 1963 pa kot tretji Avstrijci. L. 1966 sledi četrti vzpon na Nošak, bil je poljski. L. 1967 stopijo na Tirič Mir Čehi, I. 1967 Avstrijci. V istem letu Tirič Mir zavrne Japonce in še eno avstrijsko odpravo. Leta 1969 so prišle Japonke na zahodni Istor-o-Nal. L. 1969 so bili na Nošaku Avstrijci in Amerikanci na Istor-o-Nalu Spanci. Zanimivo je da se italijanski pregled alpinistične dejavnosti okoli Tirič-Mira konča. Pristopna dolina za Tirič Mir je Atak, zadnja vas Šagrom je v višini 2880 m. Od tu je dan hoda do največjega ledenika v Tirič Miru. V Šagrom se pride po dolini Mastuj, 90 km od Čitrala. Aostanska ekspedicija je imela v bazi vsega tri šotore, kuhinjo in skladišče. Na
ANGLEŠKI SAMOHODCI V MT. BLANCU
V	svetovnih alpinističnih revijah je močno odmeval samotni vzpon Angleža Erica Jonasa v centralnem stebru Brouillard 15. in 16. junija 1971. Greben Brouillard je dosegel 100 m od Pointe Louis-Amedee in tam bivakiral tri dni, prisiljen zaradi hudega vremena. 19. julija ga je z bivaka rešil helikopter. Poljaki so sicer hoteli to lovoriko zase, vendar so bili le drugi in so zašli precej levo, medtem ko je Albio-nec plezal zelo elegantno, natančno po smeri.
Peti samohodec v Pointe Walker je bil Anglež O. Minks. V Pointe Gugliermina je sam preplezal jugozahodno steno po smeri Boccalatte-Gervasutti Anglež Bob Shaw v 6 urah. Isti čas je rabila angleška naveza A. in M. Burgess isti dan. V Aiguille du Plan je Anglež P. Breithwaite sam preplezal severno steno.
V	Mont Blanc du Tacul sta 17. do
19.	marca 1972 opravila prvi zimski vzpon v Boccalattejevem stebru Piere Beghin in Roger Raymond, drugi zimski vzpon 18. do
20.	marca pa je pripadel Poljakom, ki jih je vodil A. Mroz. V zimskih razmerah je
bil ta steber preplezan že I. 1967, vendar 208
25.-26. marca, torej že zunaj koledarske zime. Vzpon so opravili E. Chrobak, Marchai in Schneider.
La Chandelle je konec I. 1971 zdruzila angleško-dansko navezo.	y q.
VULKAN NYIRAGONGO V ZAIRU
Tudi naši alpinistični javnosti dobro znani italijanski alpinist in svetovni popotnik Walter Bonatti se je nedavno tega (EPO-CA 22/10/72) ponovno proslavil z nedvomno drznim podvigom. Prodrl je prav v osrčje delujočega vulkana Nyiragongo v vzhodnem Kongu (Zaïre). Vulkan je visok skoraj 3500 m (višina ni natančneje znana), leži v izredno težko dostopnem delu vzhodnega Konga, zato ni nič čudno, če ga je šele leta 1959 podrobneje opisal znani francoski vulkanolog Haron Tazieff bil vrh osvojen že I. 1834, vendar podrob-(Film — Sestanek s hudičem). Sicer pa je nejšega zapisa o tem ni. Bonattijev podvig sicer z alpinističnega vidika ni posebno dejanje, težave je imel predvsem zaradi izredne vulkanove aktivnosti, b šesterimi nosači se je uspel povzpeti do roba zunanjega žrela, od koder se je skupaj s tovarišem spustil 30 metrov navzdol po steni v krater, kjer je postavil šotor. Tu, pod vrhom 200 metrov visoke stene iz vulkanskega tufa, je prebil s prijateljem nemirno noč, dež in nevihte so se menjavale z izbruhi plinov in kamenja, veter je zaudarjal po žveplu. Naslednji dan sta se spustila po krušljivi steni na dno kraterja, na kilometer široke okrogle ploskve iz strjene lave, polne razpok, iz katerih je sikala para. Na sredini je rahlo vzdignjen manjši krater z žarečo, raz-taljeno kamenino. Sicer vedno nemirno površino taline od časa do časa pretrgajo močni gejzirasti izbruhi, ki poženejo raz-taljeno kamenino visoko v zrak. Prava podoba Dantejevega pekla, pravi Bonatti. Ves teren je poln lepih mono-kristalov različnih spojin, med katerimi prevladujejo žvepleni monokristali. Reportažo odlikujejo izredni posnetki bruhajočega kraterja in jedrnat zapis.
dr. B. O.
JAPONSKA PRVENSTVENA
V	GRANDES JORASSES
Japonci, Kanda, Kato, Mijazaki, Nakana in Saito 19.-26. marca 1972 poiskali novo smer v Grandes Jorasses. Gre po centralni ledeni strmini v ozebnik, ki se zoži v kamin, se združi v varianto Lache-nal-Terray in izstopi v šiji med Pointe Whymper in Walker. Sestopili so po isti smeri. Opremljali so jo že v januarju in februarju, pritrdili so 400 m vrvi.
V	začetku marca sta poročnik Marmier in 209 vodnik Georges Nominé poskušala priti
direktno po severni steni Pointe Whymper. To so hoteli tudi Japonci, pa ni šlo. Vodnik Nomine se je tri mesece za tem smrtno ponesrečil v Aiguille du Midi obenem z Bernardom Boniface, članom GHM.
T. O.
SEDEMNAJST BIVAKOV V GRANDES JORASSES
Januarja 1972 se je zbral v Grandes Jorasses vrh angleških alpinistov, sama slavna imena: Bonington, Burke, Clark in Haston so hoteli priti po centralnem ledi-šču in desnem boku Pointe Walkerja na vrh. Morali pa so izstopiti 350 m od vrha.
ZASEDANJE PODKOMISIJE ZA PLAZOVE IKAR CHAMONIX 1972
I. Uvod
Komisijo je zasedala v soboto 16. 9. 1972 in v nedeljo 17. 9. 1972. Nekatera vprašanja smo obravnavali tudi še v medsebojnih pomenkih v ožjem krogu članov podkomisije, medtem ko je demonstracijo nošega (jugoslovanskega) pripomočka za iskanje zasutih v plazu izvedel prot. dr F. Avčin pred celotnim avditorijem I KAK v soboto 16. 9. 1972. Vsa srečanja so bila v predavalnici Nacionalne šole za alpinizem in smučanje (École Nationale de Ski et d'Alpinisme - ENbA) v Chamonixu.
Zastopane so bile vse članice: Avstrija, Bolgarija, CSSR, Francija, Italija, Jugoslavija, Južna Tirolska, Poljska, Španija, Švedska, Švica in Zvezna republika Nemčija. Sodelovalo je precej gostov, od članov podkomisije pa A. Gayl, M. Vrba, de Mar-liave, A. Ganser, P. Šegula, H. Seebacher, J. Ustupski, M. Schild, H. Hiebler. Na novo je kot predstavnik Francije sodeloval Colonel de Mar-liave, direktor Francoskega inštituta (Association Nationale pour l'Etude de la Neige et d'Avalanches, 66, Avenue Félix Viallet, Grenoble).
II. Potek konference 1. in 2. Akcije 1971
Predsednik podkomisije M. Schild se je v okviru 1. in 2. točke dnevnega reda zahvalil inž. Gaylu za vestno opravljeno delo v zvezi z zapisnikom sej naše podkomisije ter ugotovil, da k zapisniku ni pripomb.
Omenil je, da letos poteka 10. leto, odkar obstaja podkomisija za plazove ter izrazil zadovoljstvo nad tovariškim in prizadevnim sodelovanjem njenih članov.
V desetih letih obstoja in dela je podkomisija mnogo storila:
-	organizirala 5 mednarodnih konferenc o pla-
—°izvedla simpozij o plazovih v Davosu I. 1963,
-	izvedla 4 tečaje o plazovih, 4 tečaje o reševanju iz plazov,	.	. .
-	organizirala 5 tečajev in ocenjevalnih srečanj za lavinske pse,	.
-	pripravila nekaj posebnih srečanj podkomisije,
-	aktivno je podpirala raziskovalno delo in ocenjevala pripomočke za reševanje Iz plazov
— klasične sonde in psi,
—	žepne sonde, pomožne sonde v obliki smučarskih palic,
—	izvedla je meritve in teste naprav za iskanje zasutih z magnetskimi sondami ter jih odklonila zaradi neustreznih lastnosti in cen,
—	izvedla je testiranje radiosond ter priporočila nadaljnje delo v tej smeri, priporoča jih zlasti v želji, da se izpopolni izbor sredstev za tovariško pomoč,
-	podpirajo je in prek svojih članov izdala številne učbenike in pripomočke za študij plazov. knjige, skripta in filme,
-	aktivno je sodelovala z ustanovo Istituzioni Vanni Eigenmann v Milanu, Italija. Slednja podpira raziskovalno delo strokovnjakov, ki iscejo sredstva in naprave za hitro odkrivanje zasutih v plazu.
Pa^SUV"0 t0r6j 'ePO de'°- S kaler,'m Sm°
V nadaljevanju in v zvezi z V. LUK na Bledu se je M. SchilcI ponovno zahvalil jugoslovanskim tovarišem za odlično izpeljano organizacijo kon-ferenee m obžaloval da je bilo s strani 'vodstva ikak to pomembno delo premalo poudarjeno ter posameznikom dano premalo zadoščenja. Za ta izvajanja sem se predsedniku zahvalil, povedal, da Jugoslovani cenimo priznanje, da pa smo storil, vse, kar smo storili, z željo, da napreduje boj za varnost pred plazovi, ne pa zavoljo hvale.
Sledila so poročila o sezoni 1971 1972 iz Švice Norveške. ZRN. Juž. Tirolska, Italije, Avstrije. goslav.je, CSSR, Poljske. Bolgarije, Francije in opanije.
Za Jugoslavijo je poročal ing. Pavle Šegula:
Nesreč nismo zabeležili, žrtev ni bilo.
Podatki o snežnih padavinah so bili na voljo za Kredarico (po poročilih dr. F. Bernota v PV 1$71, .197.2) i?, plenico (poročilo M. Salbergerja, direktorja 2icn.ce Zelenica in načelnika GRS Tržič). Iz
te°rkt1 ^	S'6di (Z° Zelenic°) karak-
teristika obdobja oz.roma sezone 1971/72: Stanje
je bilo slabse kot preteklo leto, prevladovalo e slabo vreme. Prvi znaki so kazali na hudo zimo. temperature so bile v poprečju precej visoke, najnižja temperatura je bilo novembra (-18°). Zna-aln. so bili spontani plazovi novozapadlega snega, blednji je namreč že pri 10 cm do 15 cm plazil zarad. lastne teže na gladki podlagi, kar se je pogosto dogajalo že medtem, ko je še snežilo. Mnogo je bilo plazov na območjih, kjer jih običajno ni opaziti.
Niti v SFRJ niti v SR Sloveniji ni uradne službe za napovedovanje plazov. Lokalno delajo to reševale. in uprava Žičnice Zelenica, ki skrbe za ustrezne ukrepe.
Z netrzajnim topom kal. 75 mm so Izstrelili 28 granat, od tega trikrat januarja in enkrat februarja. Sprožil, so 11 plazov, tri srednje velike in osem malih.
Rezultati dogajanj v Evropi za sezono 1971/1972 podaja na kratko še tabela:'	'"i/iv/«:
Težave so bile z nediscipliniranimi smučarji, celo z organizatorji smučarskih tekmovanj, ki ne upoštevajo svaril in zapor.
Strokovnjaki za plazove iz območja Tržiča so kot vsako leto sodelovali z nasveti pri pluženju ceste Kranjska gora—Vršič.
4. Naprave za iskanje zasutih v plazu
St.	Država	| Nesreč	Zasutih	Mrtvih
1	Avstrija	26	95	23
2	Bolgarija	1	2	1
3	CSSR	4	9	
4	Francija	31	?	12
5	Italija	netočni	podatki	22
6	Južna Tirolska	5	?	10
7	Jugoslavija	—		
8	Norveška	5	?	14
9	Poljska		_	
10	Španija	1		
11	Švica	27	50	23
12	ZR Nemčija	4	4	2
	Skupaj	104	160 |	107
Podatki so začasni, orientacijski, neuradni.
Potem ko smo dokončno zavrnili sedaj razpoložljive naprave za iskanje zasutih s pomočjo magnetnih indikatorjev, se je v zadnjih dveh letih pojavila uspešnejša metoda. Zasute je mogoče z dokajsnjim uspehom najti z radiooddajnimi postajami.
Zasuti ima pri sebi oddajnik oziroma na oddajo vključeno postajo, nezasuti iščejo zasutega s sprejemnikom komercialne izvedbe, ali s postajo, pre-klopljeno na sprejem.
Ugotavljanje nahajališča je preprosto in hitro, stroski razmeroma nizki (desetkrat nižji od For-sterjeve sonde — pri švicarski izvedbi, šestdesetkrat nižji — avstrijska sonda, stroški našega oddajnika niso znani, zanesljivo pa ne smejo biti dražji od avstrijske izvedbe).
Radionaprave so sedaj zelo zanimive in očitno tud. dosegljive organiziranim skupinam planincev, vojski, smučarjem, šolarjem, financiranjem, obmejnim organom itd. Ker omogočajo naglo odkrivanje zasutega, so vredne vseh prizadevanj in truda ter pomenijo izreden napredek na področju reševanja zasutih, takoj po nesreči, če je ostal zunaj plazu vsaj en član skupine s sprejemnikom. Irenutno obstajata dva, testirana in dokaj preiz-™nen?™ŠLuarsk£ aParata- ki delata na frekvenci 240, 500 kHz. Po izjavi predsednika Schilda je en tak komplet že rešil življenje nekemu zasutemu v ZDA. Cena je okrog 400 SFr za eno postajo.
Avstrijci so. tako kot Švicarji, rozvili kombinirano sprejemno-oddajno napravo na frekvenci 2275 Hz (to je na zelo dolgih valovih), s katero iščemo po jakosti tona in ima doseg okoli 30 m. Po izjavah inž. A. Gayla so napravo v Avstriji ze neštetokrat preizkusili reševalci GRS. žandar-rner.je, policije in vojske ter v raznih tečajih in se odločili za izdelavo 10 000 kosov, ki jih bodo po lastni ceni okrog 340 ASch dali naprodaj v Avstriji in ZRN še letos. Naprava še čaka na testiranje v Davosu, avtorji pa ne mislijo čakati na_ razne blagoslove, ker so prepričani, da bo reševala ljudi le, če jo bodo ljudje uporabljali, ne pa. če bo ostala v laboratoriju pod ključem. Jugoslovanska naprava (o kateri smo že poročali v PV 11/1972) se od obeh navedenih razlikuje v frekvenci in izvedbi.
V bistvu gre za zelo majhen oddajnik, ki ga ima zasuti v žepu, okrog vratu, ali pa kar v podplatu .mojega čevlja. Oddajnik dela v frekvenčnem območju 88 MHz do 108 MHz to je v območju m™!ate/em. Plujejo postaje radiodifuznih omrežij UKV območja. Delujoč oddajnik torej lahko zaznavamo z vsakim UKV radiosprejemnikom (od žepne izvedbe do luksuznega, ali avtomobilskega sprejemnika). Te sprejemnike že sedaj nosijo s seboj v gore mnogi planinci bodisi za zabavo, bod.s. zato, da poslušajo vremensko napoved. Prodornost naprave je odlična, domet prek 200 m, doseg v globino (sneg) presega vse praktične možnosti.
Napravo bodo testirali v Inštitutu za raziskavo snega in plazov v Davosu v letošnji zimi. Komisija za plazove I KAR se zaveda, da bi bilo najbolje imeti eno samo izvedbo, na isti valovni dolžini, v ceneni izvedbi, ki bi jo lahko uporabili kjerkoli. Praksa pa že sedaj kaže, da trenutno ne moremo na kaj takega niti misliti. Mnenja je torej, da velja vse obstoječe sisteme preizkusit., kolikor že niso. Vsak lahko proizvaja kar zel, in v kakršnih količinah hoče, komisija bo priporočala le preizkušene naprave pa še te tudi sele potem, ko bodo preizkušene tudi v praksi Irenutno priporoča snovalcem in raziskovalcem, da se drze vsaj ene izmed doslej uporabljenih frek-
frekv'endce so:	^^ r°ZUmnih
2275 Hz (slišno NF območje, Avstriial
240 000 kHz (dolgovalovnoJVF območje, Švica),
88 MHz - 108 MHz (UKV območje, Jugoslavia). 210
Pasivne naprave, to je naprave, ki bi bile sposobne zaznavati zasutega brez dodatnih razpoznavnih znakov niso od zadnjega leta še nic napre-
Avstrijski radar (Prof. Fritsche, Graz) bo potreboval še nekaj let.	... , , .	l Francozi razmišljajo o »vohljacu«. kakršne uporabljajo ZDA v Vietnamu, ki pa verjetno potrebuje izdatno elektroniko. . , ... Več morda obeta lastno sevanje človeka (radio-metrija). Kolikor bi seveda uspelo izdelati "strežne priročne, cenene sprejemnike, bi to pomenilo velik napredek v iskanju zasutih in pravočasnem odkrivanju žrtev plazov.
5. Načrti plazovitih območij
2e na zasedanju komisije preteklo leto smo obravnavali sklep V. LUK na Bledu, po katerem naj se na vseh območjih, kjer obstaja nevarnost plazov. izdela načrte območij plazov z vrisanimi predeli, ki ne dopuščajo nobenih gradenj, predeli, ki so pogojno zazidljivi in ki sploh niso zazidljivi.
V četrtem osnutku, ki obravnava načrtovanje območij plazov, beremo uvodoma tale splošna navodila in smernice:
Cilj načrtovanja je tako načrtovanje in razvoj naselij ter prometnih poti, ki bo zagotovilo varnost pred plazovi. Načrti območij plazov so temelj za stalne in začasne varnostne ukrepe. Načrti morajo upoštevati nevarnost zaradi plazov, ki je v tem, da lahko zasujejo ljudi, ali pa, da zasujejo in poškodujejo zgradbe. Načrti prav tako upoštevajo nevarnost zavoljo drsenja snega. Itd. Med strokovno literaturo je bila omenjena tudi knjiga -Življenje v naravi«, izdala Partizanska knjiga v Ljubljani, poglavje »Gibanje in hoja v
90rah"'	ing. P. Segula
član podkomisije IKAR
VREME NA KREDARICI V JANUARJU 1973
Srednje mesečne temperature zraka v januarju 1973 so bile po vsej Sloveniji znatno nad dolgoletnimi poprečki, medtem ko se je decembrska suša podal|šala še v januar, saj mesečne višine padavin - razen v Kopru - niso dosegle normalne vrednosti.
Srednja mesečna temperatura zraka Kredarice je znašala -7,2°. Bila je za 1,4° nad poprečkom obdobja 1955-1972. Absolutna mesečna temperaturna ekstrema sta bila: maksimum 1,0°, minimum -15,6°. Maksimum je bil zabeležen 15., minimum pa 24. januarja. Absolutna temperaturna ekstrema Kredarice v obdobju 1955-72 sta: maksimum 6,2° (dne 9. jan. 1957), minimum -28,0° (dne 22. jan. 1963). Primerjava absolutnih temperaturnih ekstremov prav tako nakazuje letošnji pozitivni temperaturni odklon Kredarice v minulem |a-nuarju.
Srednja mesečna oblast (5,4) se je napram predhodnemu mesecu nekoliko povečala, vendar od dolgoletnega januarskega poprečka, ki znaša 5,5, ni bistveno odstopala. Heliograf na Kredarici je registriral 103 ure s sončnim sijem, kar je samo 37% maks. možnega trajanja sončnega sija na Kredarici v januarju.
Skupno je padlo na Kredarici v 18-ih padavinskih dneh (od tega 16 dni s sneženjem) 70 mm padavin, kar je 72 /o normalne vrednosti. Snežna ode|a |e ležala ves mesec, njena maksimalna debelina je merila samo 266 cm. Bila |e za 88 cm tanjša od najdebeljše snežne odeje na Kredarici (354 cm dne 31. |an. 1965) odkar imamo tamkaj redna meteorološka opazovanja.	. Iz gornjih podatkov zaključimo, da |e bilo vreme v visokogorju v januar|u 1973, planincem še kar naklonjeno.
F. Bernot
OTROŠKA RADOVEDNOST
Sli smo na izlet na Učko. Ko gremo skozi Hrpelje, me vpraša mali: »Kateri kraj je to?«
»Hrpelje-Kozina.«	..
Mali pa je privijal: »Ali ima|o krap tuka| tudi priimke?«
Vodič je pokazal na neko cerkev in dejal: »Ta cerkev je stara 600 let.« »Ali je še vedno dobra?« je hotel vedeti mali.
KDO JE ZAMUDIL?
Po proslavi 80-letnice SPD je predsednik PZS dr. Miha Potočnik z napitnico počastil Jožo Čopa. Med drugim je dejal: »Joža, samo en mesec si zamudil pa bi bil z našo organizacijo enake starosti ...« Zdajci se je Joža podvizal z medklicem: »Jaz že ne, le babca.«
ZAHVALA IN DARILO
P. n.
Planinsko društvo Ljubljana-matica, Ljubljana
Vaše obvestilo z dne 14. t. m. št. 3815/72 - U. O. me je nadvse presenetilo. In podelitev častnega znaka: to je vse preveč! Vsi člani društva _b. se morali živo zavedati, kaj nam pomeni društveno glasilo. Brez njega bi bilo vse delo najrazličnejših dejavnosti - od vrhunskih h.malajcev do najmlajšega pionirja - nemogoče. Treba pa je za glasilo tudi nekaj žrtvovati. Treba je za glasilo vestno prispevati v čimvečjem številu dolžno članarino. Vsem sodelavcem vsa čast! Saj najbrž v celi državi najbrž ni tako odlične, strumne in dobro vodene organizacije, kot je ravno Slovensko planinsko društvo.
vdani Franc Mervec, Ciril Metodov trg 4, Ljubljana
Priloga: 100 din v sklad Pl. V.
Op. uredništva: Tov. Mervecu se za priznanje zahvaljuje planinska organizacija, za darilo se posebej uprava PV.
PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA L. 1971 IN L. 1972
'"! PLANINSKO DRUŠTVO a □ NJ	Članstvo 1971	Naročnik 1971
1. Ajdovščina	450	28
2. Akademsko PD	290	51
3. »Avtomontaža« Ljubljana	243	48
4. Bled	503	33
5. Bohinjska Bistrica	412	23
6. Bohinj-Srednja vas	446	27
7. »Bohor« Senovo	803	24
8. Bovec	279	15
9. Brežice	349	27
10. Celje	967	158
11. Cerknica	50	5
12. Cerkno	479	12
13. Črna	533	16
14. Črnomelj	160	4
15. Črnuče	750	25
16. »Delo« Ljubljana	—	—
17. Dol pri Hrastniku	681	8
18. Domžale	568	45
19. Dovje Mojstrana	433	27
20. Dravograd	190	8
21. »Emona« Ljubljana	140	14
22. Fram	—	_
23. Gorje	773	27
24. Gornji Grad	139	7
25. Gornja Radgona	334	39
26. Gozd Martuljek	105	8
27. Hrastnik	994	20
28. Idrija	1 010	33
29. Ilirska Bistrica	537	8
30. »Impol« Slovenska B.	535	4
31. »Iskra« Ljubljana	228	8
32. Javornik-Koroška Bela	1 268	34
33. Jesenice	1 578	111
34. Jezersko	154	16
35. Kamnik	1 230	146
36. Kidričevo	100	2
37. Kobarid	190	11
38. Kočevje	241	15
39. Koper	1 211	72
40. Kostanjevica	140	3
41. »Kozjak« Maribor	325	19
42. Kranj	2 003	355
43. Kranjska gora	144	18
44. Križe	213	9
45. »Kum« Trbovlje	310	18
46. Laško	563	29
47. »Lisca« Sevnica	743	33
48. Litija	450	21
49. »Litostroj« Ljubljana	465	38
Članstvo 1972	Naročniki 1972	Porast
452	25	
283	46	—
220	34	—
455	36	3
476	24	1
450	25	—
1 050	21	—
272	12	—
450	24	—
1 026	150	—
43	6	1
595	12	—
334	16	—
160	5	1
586	24	—
150	1	1
453	5	—
713	54	9
444	28	1
67	13	5
140	14	—
150	5	5
804	26	—
124	6	—
496	70	31
119	7	—
889	22	2
1 275	32	—
511	11	3
674	5	1
221	8	—
1 231	33	—
1 692	105	—
154	16	—
805	135	—
74	3	1
241	13	2
234	14	_
1 494	78	6
354	21	2
2 084	331	—
135	20	2
206	5	_
319	18	_
470	20	_
808	33	_
470	21	_
371	31	_
50.	Ljubljana-matica
51.	Ljubljanske mlek.
52.	Ljubno ob Savinji
53.	Ljutomer
54.	Lovrenc
55.	Luče ob Savinji
56.	»Luka« Koper
57.	Majšperk
58.	Maribor-matica
59.	Mariborski tisk
60.	Medvode
61.	Mengeš
62.	Mežica
63.	Mirna
64.	Mozirje
65.	MTT Maribor
66.	Murska Sobota
67.	Nova Gorica
68.	Novo mesto
69.	»Obrtnik« Ljubljana
70.	Oplotnica
71.	Ormož
72.	PAP, Ljubljana
73.	»Planinac« Kranj
74.	Podbrdo
75.	Poljčane
76.	Polzela
77.	Postojna
78.	Prebold
79.	Prevalje
80.	PTT Celje
81.	PTT Ljubljana
82.	PTT Maribor
83.	Ptuj
84.	Radeče
85.	Radlje
86.	Radovljica
87.	»Rašica« Ljubljana
88.	Ravne
89.	Rimske Toplice
90.	Rogaška Slatina
91.	RTV Ljubljana
92.	Ruše
93.	»Saturnus« Ljubljana
94.	Sežana
95.	Slovenj Gradec
96.	Slovenske Konjice
97.	Solčava
98.	Šentjur
7 564	1 409	7 293	1 435
120	—	105	1
164	14	84	10
558	6	694	6
246	11	307	11
234	10	218	10
53	2	54	2
87	9	108	4
2 351	233	2 272	208
240	10	240	11
988	46	933	44
862	34	1 027	35
1 229	22	1 281	19
	1	—	1
380	12	438	12
498	7	416	7
339	18	392	18
1 062	110	1 016	101
619	28	701	26
280	3	340	3
120	3	94	5
48	9	52	9
55	2	55	2
_	—	206	1
440	8	433	10
644	12	693	15
144	12	206	10
538	22	606	20
_	—	638	10
1 210	29	1 385	27
292	1	285	2
1 228	44	1 345	43
533	16	553	14
857	18	917	26
492	22	503	26
167	7	251	11
1 307	79	1 764	79
682	12	807	12
820	38	984	32
272	16	272	15
461	13	517	12
243	2	297	2
760	47	822	38
174	5	159	5
388	33	462	29
285	21	381	22
404	8	362	7
130	14	113	14
214	13	202	13
99. Skofja Loka
100.	»Šmarna gora« Vikrče
101.	Šoštanj
102.	»TAM« Maribor
103.	Tolmin
104.	»Tomos« Koper
105.	Trbovlje
106.	Tržič
107.	Velenje
108.	Vevče
109.	Vipava
110.	Vransko
111.	Vrhnika
112.	Vuzenica
113.	Zabukovica
114.	Zagorje
115.	Zreče
116.	Žalec
117.	»Železničar« Ljubljana
118.	»Železničar« Maribor
119.	Železniki
120.	»Žičnica« Ljubljana
121.	Ziri
Skupaj
Trst-Gorica
Beograd
Zagreb
Republiška PD
Ostale republike
Inozemski naročniki
Zamena z inozemstvom
Zamena v državi
Razni
1 195	74	1 264	75
—	—	222	29
424	12	212	10
2 039	94	1 893	101
957	50	1 194	48
—	—	190	1
963	51	1 122	48
808	63	728	59
1 003	33	1 313	41
263	1	208	1
208	8	256	8
127	7	108	13
720	47	841	46
55	5	70	4
572	9	994	8
1 232	16	1 335	14
70	3	—	3
684	9	824	9
510	47	493	44
498	19	439	17
466	17	496	16
110	3	65	3
387	7	432	8
4 767	73 206	4 745
104		104
30		26
57		53
31		33
73		61
87		103
22		24
34		33
199		192
5 404	5374 214
ČLANSTVO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 1972
VRSTA ČLANSTVA
PLANINSKO DRUŠTVO
Skupaj
odrasli člani
mladinci
pionirji
Število članstva v letu 1971
1.	Ajdovščina .......
2.	Akademsko PD Ljubljana .
3.	Avtomontaža. Ljubljana . .
4.	Bled ..........
5.	Bohinjska Bistrica ....
6.	Bohinj-Srednja vas ... •
7.	»Bohor« Senovo.....
8.	Bovec..........
9.	Brežice .........
10.	Celje ..........
11.	Cerknica ........
12.	Cerkno .........
13.	Črna na Koroškem ....
14.	Črnomelj ........
15.	Črnuče .........
16.	»Delo« Ljubljana.....
17.	Dol pri Hrastniku.....
18.	Domžale ........
19.	Dovje Mojstrana.....
20.	Dravograd .......
21.	»Emona« Ljubljana . . • •
22.	Fram ..........
23.	Gorje pri Bledu.....
24.	Gornji Grad.......
25.	Gornja Radgona.....
26.	Gozd Martuljek.....
27.	Hrastnik.........
28.	Idrija..........
29.	Ilirska Bistrica......
30.	»Impol« Slovenska Bistrica
31.	»Iskra« Ljubljana.....
32.	Javornik-Koroška Bela . .
33.	Jesenice.........
34.	Jezersko . . . . '.....
35.	Kamnik.........
36.	Kidričevo ........
37.	Kobarid.........
38.	Kočevje.........
39.	Koper.........
41. Kostanjevica......
41.	Kozjak, Maribor ....
42.	Kranj.........
43.	Kranjska gora.....
44.	Križe .........
45.	»KUM« Trbovlje ....
46.	Laško.........
47.	»Lisca« Sevnica ....
48.	Litija .........
274	73	105	452	450
113	152	18	283	290
165	35	20	220	243
396	42	17	455	503
215	82	179	476	412
200	150	100	450	446
299	89	662	1 050	803
188	44	40	272	279
78	17	355	450	349
609	257	160	1 026	967
6	35	2	43	50
295	170	130	595	479
198	84	52	334	533
100	30	30	160	160
408	78	100	586	750
130	10	10	150	
383	49	21	453	681
356	94	263	713	568
297	98	49	444	433
34	29	4	67	190
60	30	50	140	140
68	17	65	150	
518	138	148	804	773
41	3	80	124	139
232	88	176	496	334
91	15	13	119	105
662	46	181	889	994
442	410	423	1 275	1 010
98	60	353	511	537
341	139	194	674	535
178	22	21	221	228
838	122	271	1 231	1 268
1 147	280	265	1 692	1 578
112	12	30	154	154
469	134	202	805	1 230
61	2	11	74	100
112	19	110	241	190
173	18	43	234	241
382	356	756	1 494	1 211
	_	—	—	140
176	152	26	354	325
933	315	836	2 084	2 003
81	48	6	135	144
138	34	34	206	213
258	15	46	319	310
376	38	56	470	563
509	59	240	808	743
200	30	240	470	450
VRSTA ČLANSTVA
PLANINSKO DRUŠTVO
49.	»Litostroj« Ljubljana . .
50.	Ljubljana-matica . . . .
51.	Ljubljanske mlekarne . .
52.	Ljubno ob Savinji . . .
53.	Ljutomer........
54.	Lovrenc na Pohorju . . .
55.	Luče ob Savinji ....
56.	»Luka« Koper.....
57.	Majšperk .......
58.	Maribor-matica ....
59.	Mariborski tisk, Maribor
60.	Medvode . ......
61.	»Janez Trdina« Mengeš .
62.	Mežica ........
63.	Mirna na Dolenjskem .
64.	Mozirje........
65.	MTT Maribor......
66.	Murska Sobota.....
67.	Nova Gorica.....
68.	Novo mesto......
69.	»Obrtnik« Ljubljana . .
70.	Oplotnica.......
71.	Ormož ........
72.	PAP, Ljubljana......
73.	»Planinec«, Kranj.....
74.	Podbrdo.........
75.	Poljčane.........
76.	Polzela .........
77.	Postojna.........
78.	Prebold.........
79.	Preval je.........
80.	PTT Celje........
81.	PTT Ljubljana......
82.	PTT Maribor.......
83.	Ptuj ...........
84.	Radeče pri Zidanem mostu
85.	Radlje ob Dravi.....
86.	Radovljica........
87.	Rašica, Šentvid .....
88.	Ravne na Koroškem . . .
89.	Rimske Toplice......
90.	Rogaška Slatina.....
91.	RTV Ljubljana......
92.	Ruše pri Mariboru ....
93.	»Saturnus«, Ljubljana .
94.	Sežana .........
95.	Slovenj Gradec.....
96.	Slovenske Konjice ....
odrasli člani	mladinci	pionirji	Skupaj	oievi io članstva v letu 1971
279	42	50	371	465
4 075	2 285	933	7 293	7 564
93	4	8	105	120
42	16	26	84	164
92	103	499	694	558
167	30	110	307	246
92	9	117	218	234
53	—	1	54	53
70	26	12	108	87
1 181	519	572	2 272	2 351
200	20	20	240	240
674	225	34	933	988
412	346	269	1 027	862
883	164	234	1 281	1 229
252	95	91	438	380
317	59	40	416	496
173	117	102	392	339
395	196	425	1 016	1 062
167	239	295	701	619
300	40	—	340	280
78	—	16	94	120
30	12	10	52	48
50	—	5	55	55
127	76	3	206	
273	80	80	433	440
212	132	349	693	644
100	31	75	206	144
213	113	280	606	538
199	36	403	638	_
900	203	282	1 385	1 210
235	20	30	285	292
920	322	103	1 345	1 228
489	39	25	553	533
145	374	398	917	857
294	44	165	503	492
128	59	64	251	167
1 065	233	466	1 764	1 307
473	171	163	807	682
657	37	290	984	820
134	26	112	272	272
294	69	154	517	461
245	17	35	297	243
345	177	300	822	760
133	10	16	159	174
198	69	195	462	388
157	132	92	381	285
110	30	222	362	404
VRSTA ČLANSTVA	&ev||o
PLANINSKO DRUŠTVO	Skupaj č,l°nst1v°,
odrasli mladinci pionirji	v letu 1971 člani
97. Solčava.......			75	8	30	113	130
98. Šentjur pri Celju . . .			95	47	60	202	214
99. Skofja Loka.....			972	193	99	1 264	1 195
100. Šmarna gora, Vikrče			101	64	57	222	—
101. Šoštanj .......			103	66	43	212	424
102. »TAM«, Maribor . .			880	302	711	1 893	2 039
103. Tolmin .......			530	264	400	1 194	957
104. »Tomos« Koper . .			148	12	30	190	—
105. Trbovlje......			619	186	317	1 122	963
106. Tržič .......			452	82	194	728	808
107. Velenje.......			571	307	435	1 313	1 003
108. Vevče.......			137	36	35	208	263
109. Vipava ......			72	110	74	256	208
110. Vransko-Tabor . . .			41	40	27	108	127
111. Vrhnika ......			476	193	172	841	720
112. Vuzenica .....			30	20	20	70	55
113. Zabukovica ....			494	80	420	994	572
114. Zagorje ob Savi . .			783	165	387	1 335	1 232
115. Zreče.......			—	—	—	—	70
116. Žalec.......			61	14	749	824	684
117. »Železničar«, Ljubljana			340	117	36	493	510
118. »Železničar«, Maribo			336	72	31	439	498
119. Za Selško dolino, Železniki ....			161	54	281	496	466
120. »Žičnica«, Ljubljana			60	5	—	65	110
121. Ziri nad Škofjo Loko			273	9	150	432	387
		Skupaj:	39 371	13713	20122	73 206	68 780
	Za	leto 1971:	38 509	12 939	17 332	68 780	
	Za	leto 1972:	39 371	13713	20122	73 206	
		Razlika :-	- 862	+ 774	+ 2 790	+ 4 426	
PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1972
INVESTIRANO
PLANINSKO DRUŠTVO
iz	prosto-
lastnih	voljno
sredstev	delo
din
vrednosti
subvencija PZS
druge subvencije
_ Skupne
investicije ... v letu posojilo 1971
1.	Ajdovščina	—	45
2.	Akademsko PD Ljubljana	—	—
3.	Avtomontaža Ljubljana	—	—
4.	Bled	280,00	—
5.	Bohinjska Bistrica	—	—
6.	Bohinj — Srednja vas	6 734,00	—
7.	Bohor, Senovo	—	—
8.	Bovec	—	—
9.	Brežice	50,00	16
10.	Celje	1 467,30	—
11.	Cerknica	—	—
12.	Cerkno	26 040,00	512
13.	Črna na Koroškem	—	—
14.	Črnomelj	—	80
15.	Črnuče	—	—
16.	DELO Ljubljana	—	—
17.	Dol pri Hrastniku	4 400,00	—
18.	Domžale	230,00	112
19.	Dovje-Mojstrana	920,00	116
20.	Dravograd	—	—
21.	Emona, Ljubljana	—	—
22.	Fram	150,00	45
23.	Gorje pri Bledu	3 364,50	114
24.	Gornji grad	—	16
25.	Gornja Radgona	—	—
26.	Gozd Martuljk	216,00	100
27.	Hrastnik	3 500,00	220
28.	Idrija	—	22
29.	Ilirska Bistrica	405,00	32
30.	Impol, Slovenska Bistrica	—	160
31.	Iskra, Ljubljana	—	—
32.	Javornik — Koroška Bela	5 580,00	—
33.	Jesenice	1 299,10	65
34.	Jezersko	800,00	80
35.	Kamnik	2 500,00	165
36.	Kidričevo	—	—
37.	Kobarid	—	—
38.	Kočevje	—	68
39.	Koper	—	—
40.	Kozjak, Maribor	—	—
41.	Kranj	2 796,85	180
42.	Kranjska gora	—	—
43.	Križe pri Golniku	1 500,00	150
44.	Kum, Trbovlje	350,00	—
45.	Laško	—	—
46.	Lisca, Sevnica	290,00	46
47.	Litija	600,00	83 43. Litostroj, Ljubljana	—	—
49.	Ljubljana-matica	400,00	—
50.	Ljubljanske mlekarne, Ljubljana	—	—
51.	Ljubno ob Savinji	—	—
52.	Ljutomer	220,00	80
53.	Lovrenc na Pohorju	620,00	72
54.	Luče ob Savinji	300,00	60
55.	Luka Koper, Koper	—	—
56.	Majšperk	—	—
57.	Maribor-matica	—	70
58.	Mariborski tisk, Maribor	—	—
59.	Medvode	19 345,75	—
60.	Janeza Trdine, Mengeš	5 240,00	216
61.	Mežica	250,00	107
62.	Mirna na Dolenjskem	—	—
din 450,00
din
din
din
120,00
5 120,00 1 600,00
1 680,00 1 160,03
450,00 1 200,00 160,00
2 000,00 3 300,00 220,00 480,00 1 200,00
980,00 1 200,00 3 300,00
680,00
1 710,00 1 500,00
552,00 830,00
960,00 720,00 600,00
900,00
2 160,00 856,00
1 500,00 7 834,20
4 400,00
500,00
500,00
1 946,00 4 500,00
63. Mozirje	—	14	280,00	—	—	—	230,00
64. MTT Maribor	1 000,00	150	2 250,00	—	—	_	3 250,00
65. Murska Sobota	170,00	85	2 125,00	—	—	_	2 295,00
66. Nova Gorica	—	231	5 400,00	-	—	-	5 400,00
PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE
POTOV V LETU 1972
PLANINSKO DRUŠTVO
67.	Novo mesto
68.	Obrtnik, Ljubljana
69.	Oplotnica
70.	Ormož
71.	PAP, Ljubljana
72.	Planinec, Kranj
73.	Podbrdo
74.	Poljčane
75.	Polzela
76.	Postojna
77.	Prebold
78.	Prevalje
79.	PTT Celje
80.	PTT Ljubljana
81.	PTT Maribor
82.	Ptuj
83.	Radeče pri Zidanem mostu
84.	Radlje ob Dravi
85.	Radovljica
86.	Rašica, Šentvid
87.	Ravne na Koroškem
88.	Rimske Toplice
89.	Rogaška Slatina
90.	RTV Ljubljana
91.	Ruše pri Mariboru
92.	Saturnus, Ljubljana
93.	Sežana
94.	Slovenjgradec
95.	Slovenske Konjice
96.	Solčava
97.	Šentjur pri Celju
98.	Škofja Loka
99.	Šmarna gora
100.	Šoštanj
101.	TAM, Maribor
102.	Tolmin
103.	Tomos, Koper
104.	Trbovlje
105.	Tržič
106.	Velenje
107.	Vevče
108.	Vipava
109.	Vransko-Tabor
110.	Vrhnika
111.	Vuzenica
112.	Zabukovica
113.	Zagorje ob Savi
114.	Zreče
115.	Žalec
116.	Železničar, Ljubljana
117.	Železničar, Maribor
118.	Za Selško dolino v Železnikih
119.	Žičnica, Ljubljana
120.	Žiri nad škofjo Loko
Skupaj:
V letu 1971:
V letu 1972:
INVESTIRANO
1 500,00 631,80
189 869,75
155 456,17
189 869,75
iz lastnih sredstev	prostovoljno delo	v vrednosti	subvencija PZS
din	ur	din	din
300,00	700	5 000,00	—
75 448,35	—	—	
—	—	—	
—	—	—	
—	—	—	—
_	—	—	—
150,00	10	150,00	—
_	—	—	■
354,60	83	996,00	—
—	—	—	—
_	—	—	—
115,00	20	200,00	—
_	—	—	—
526,10	252	2 520,00	—
130,00	35	700,00	—
—	—	—	—
_	—	—	—
_	120	3 000,00	—
2 300,00	—	—	—
500,00	30	300,00	—
_	10	80,00	—
432,00	80	1 200,00	—
533,80	73	730,00	—
_	—	—	—
920,00	75	750,00	—
_	—	—	—
71,60	25	125,00	—
	_	—	—
840,00	10	100,00	—
_	60	240,00	—
1 510,00	180	3 600,00	—
_	30	300,00	1 000,00
__	40	1 600,00	—
_	—	—	—
-	16	400,00	—
2 500,00	420	4 200,00	-
—	—	—	—
_	—	—	—
_	—	—	—
_	24	240,00	—
140,00	95	950,00	—
9 098,00	1 150	11 500,00	—
_	—	—	—
_	808	8 080,00	—
850,00	28	1 160,00	—
—	—	—	—
—	—	—	—
_	—	—	—
___ Skupne
investicije druge	v letu
sub-	posojilo 1971
vencije
din
din
din
16
345
8 246
320,00 3 450,00
7 158
70 380,00
7 000,00
—	5 300,00
—	75 448,35
300,00 1 350,60
315,00
3 046,10 830,00
7 000,00 3 000,00 2 300,00 800,00 80,00 1 632,00 1 263,80
1 670,00
196,60
940,00 240,00
5	110,00 1 300,00 1 600,00
400,00
6	700,00
_	_	240,00
_	_	i 090,00
4 165,00	—	24 763,00
9 250,00	— 17 330,00
_	—	2 010,00
1 820,00 4 081,80
98 034,00 15 234,20 27 361,00
— 330 498,95
3 709,60 96 605,00
8 246
98 034,00 15 234,20 27 361,00
326 150,77 330 498,95
Razlika:
4- 34 413,58 + 1 088 + 27 654,00 + 11 524,60 — 69 244,00
--(- 4 348,18
PREGLED GRADBENIt
~ PLANINSKO DRUŠTVO
PLANINSKA POSTOJANKA
1.	Bohinjska Bistrica
2.	Bohinj-Srednja vas
3.	Bovec
4.	Celje
5.	Cerkno
6.	Črna na Koroškem
7.	Črnomelj
8.	Črnuče
9.	Dol pri Hrastniku
10.	Domžale
11.	Dovje — Mojstrana
12.	Emona, Ljubljana—Zalog
13.	Gorje pri Bledu
14.	Gornji grad
15.	Hrastnik
16.	Idrija
17.	Ilirska Bistrica
18.	Impol, Slovenska Bistrica
19.	Iskra, Ljubljana
20.	Javornik — Koroška Bela
21. Jesenice
Jesenice — postaja GRS
22.	Jezersko
23.	Kamnik
24.	Kočevje
25.	Kranj - hotel letališče Brnik Kranj - postaja GRS
26.	Kranjska gora
26.	Križe pri Golniku
27.	Kum, Trbovlje
28.	Laško
29.	Lisca, Sevnica
30.	Litija
31.	Litostroj, Ljubljana
32.	Ljubljana — matica
33.	Luče
34.	Maribor — matica
Koča dr. Janeza Mencingerja
Vodnikov dom na Velem polju
Koča na Uskovnici
Koča pod Bogatinom
Gradnja koče na Kaninu
Kocbekov dom na Korošici
Koča na Črnem vrhu pod Novaki
Zavetišče na Robidenskem
Dom na Smrekovcu
Dom na Mirni gori
Dom na Mali planini
Dom v Gorah
Dom na Vel. planini
Aljažev dom v Vratih
Koča na Bibi planini
Tržaška koča na Doliču
Dom Planika pod Triglavom
Dom na Menini planini
Dom na Kalu
Pirnatova koča na Javorniku Planinski dom Rudar Vojsko Zavetišče na Vel. Snežniku Planinski dom na Sviščakih Stuhčev dom pri Treh kraljih Dom na Polomu
Dom Pristava na Javorniškem rovtu Prešernova koča na Stolu Kovinarska koča na Zasipski planini Staničev dom pod Triglavom Erjavčeva koča na Vršiču Tičarjev dom na Vršiču Koča pri izviru Soče Zavetišče GRS na Španovem vrhu Češka koča na Sp. Ravneh Koča na Kamniškem sedlu Cojzova koča na Kokrskem sedlu — žičnica
Koča pri Jelenovem studencu
Dom na Krvavcu
Zavetišče GRS na Krvavcu
Koča v Krnici
Mihov dom
Koča na Gozdu
Koča na Križki gori
Koča na Kumu
Dom na Smohorju
Jurkova koča na Lisci
Planinski dom II. grupe odredov
na Jančah
Planinski dom na Soriški planini
Dom na Komni
Koča pri Savici
Koča pri Triglavskih jezerih
Dom v Kamniški Bistrici
Koča na Loki pod Raduho
Okrepčevalnica IGLA
Koča na Zavcarjevem vrhu
Mariborska koča
Iz	prosto-
lastnih	voljno
sredstev	delo
din	ur
8 134,00	
1 850,00	_
9 708,00	_
1 808,00	—
34 110,35	
13 000,00	175
500,00	10
—	30
16 000,00	200
17 042,65	2 000
47 200,00	150
3 500,00	132
24 700,00	195
2 500,00	80
205 720,00	1 270
4 208,00	324
1 250,00	80
15 000,00	450
15 133,00	—
13 225,00	_
1 180,00	60
5 300,00	60
7 000,00	—
—	200
67 029,00	_
3 254,00	_
3 693,00	_
2 438,00	_
123 365,00	_
44 462,20	_
1 530,35	_
450,00	40
24 386,00	380
4 284,00	1 800
2 842,00	60
—	40
600 000,00	—
900,00	50
5 000,00	100
24 000,00	200
10 040,00	200
25 771,75	510
30 466,95	536
19 000,00	1 621
6 000,00	310
93 729,00	_
63 136,00	_
96 750,00	—
132 599,00 3111,00 13 714,00
3	287,00
4	104,00
110
120 250
INVESTICIJ V LETU 1972
Investirano
vrednosti
din
1 750,00 100,00 300,00 4 000,00 20 000,00 1 500,00 1 980,00 1 950,00 800,00 15 240,00 3 888,00 800,00 6 750,00
900,00 900,00
4 000,00
600,00 6 460,00 3 600,00
120,00 400,00
1 000,00 2 000,00
4	000,00 2 000,00
5	100,00
13	400,00
14	590,00
3 100,00
1 100,00
1 800,00 3 750,00
subvencija PZS
ostale subvencije
dotacije	P°p7c'°
sklada PVP
ostalo posojilo
din
din
din
din
din
27 666,00
304 407,00
8 000,00
3 300,00
249 018,00
80 000,00
12 000,00 4 840,00
990,00
6 000,00
50 979,00
44 531,00
20 574,00
10100,00
13 050,00
20 000,00
35 000,00 24 500,00
40 000,00
12 400,00 17 957,00
Skupne investicije v letu 1972
din
16134,00 29 516,00 9 708,00 1 808,00 304 407,00 34110,35 14 750,00 600,00 3 600,00 20 000,00 117 042,65 48 700,00
5	480,00 26 650,00
3 300,00 469 978,00 20 096,00
2	050,00 26 590,00 15133,00 13 225,00
3	070,00
6	200,00 7 000,00
10 000,00 67 029,00 3 254,00 3 693,00 2 438,00 174 344,00 44 462,20 1 530,35
1	050,00 75 377,00
7 884,00
2	962,00 400,00
600 000,00 20 000,00 22 474,00 7 000,00 28 000,00
12	040,00 65 871,75 43 866,95
108 190,00
9 100,00 93 729,00 63136,00 96 750,00
13	050,00 132 599,00
34 568,00 13 714,00 5 087,00 7 854,00
~ PLANINSKO DRUŠTVO
PLANINSKA POSTOJANKA
lastnih sredstev
din
35. Mežica
36.	Janeza Trdine, Mengeš
37.	Nova Gorica
38.	Obrtnik, Ljubljana
39.	Oplotnica
40.	Poljčane
41.	Preval je
42.	PTT, Ljubljana
43.	Radeče pri Zidanem mostu
44.	Radovljica
45.	Radlje ob Dravi
46.	Rašica, Šentvid
47.	Ravne na Koroškem
48.	Rimske Toplice
49.	Rogaška Slatina
50.	Ruše pri Mariboru
51.	Solčava
52.	Šentjur pri Celju
53.	Škofja Loka
54.	Šoštanj
55.	Tolmin
56.	Trbovlje
57.	Tržič
58.	Vipava
59.	Vransko-Tabor
60.	Vuzenica
61.	Zabukovica
62.	Zagorje ob Savi
63.	Zreče
64.	Železničar, Ljubljana
66.	Za Selško dolino v Železnikih
67.	Ziri nad Škofjo Loko
Koča na Raduhi
Dom na Peci
Zavetišče v Heleni
Mengeška koča na Gobavici
Stjenkova koča na Trstelju
Gomiščkovo zavetišče na Krnu
Dom dr. Klementa Juga v Lepeni
Planinski dom na Govejku
Koča na Pesku
Dom na Boču
Dom na Uršlji gori
Poštarska koča na Vršiču
Zasavska koča na Prehodavcih
Gašperjeva koča
Pogačnikov dom pri Križkih jezerih
Ribniška koča na Pohorju
Zavetišče Pesnik
Zavetišče na Rašici
Koča na Naravskih ledinah
Koča na Kopitniku
Gradnja zavetišča na Donački gori
Ruška koča
Koča pod Ojstrico
Dom na Resevni
Dom na Lubniku
Andrejev dom na Slemenu
Koča na Razor planini
Dom na Mrzlici
Dom na Zelenici
Bivak v Storžiču
Furlanovo zavetišče na Nanosu
Gradnja zavetišča na Čreti
Zavetišče Podlipje
Dragotov dom na Homu
Koča na Zasavski gori
Gradnja Koče dr. Francita Goloba
na Cemšeniški planini
Koča na Rogli
Kosijev dom na Vogarju
Koča na Ratitovcu Dom na Goropekah
50 213,95 6 571,00 4 000,00 950,00 14 557,10 16 687,70 70 913,15 10 052,65 3 300,00
9 500,00
3 500,00 41 606,00 29 362,00 2 000,00 6 500,00
6	252,00 25 837,00
3 605,95 39 000,00 1 760,00 2153,00
5	446,00
7	000,00 3 775,00
50 000,00
1 000,00 1 450,00
6	500,00 1 231,00 1 361,90
60 821,00
14 000,00
1 814,35 13 800,00
1 440 457
60 380 1 050
268 80 530
385 1 366 360 450 400
4 650 637 2418 192
25 262
192 2 446
200 120 2 000
1 789 112
1 250 800 250
32 120
Skupaj:	2 373 932,00	36 464
V 1. 1971:	1 521 558,00	29 218
V 1. 1972:	2 373 932,00	36 464
Razlika:	+ 852 374,00	-f 7 246
Investirano
Skupne
v	subvencija	ostale	, ..	posojilo	ostalo	Investicije
vrednosti	PZS	subvencije	skfadaPVP	PZS	posojilo	v 1972
din	din	din	din	din	din	din
11 520,00 43 081,00	— — — —	104 814,95
3 656,00	_____	10227,00
—	—	— — — -	4 000,00 600 00	— — — — —	1 550,00
7 600,00	_____	22157,10
31 500,00	— — 49 431,00 — —	97 618,70
—	—	— — — —	70 913,15
2	680,00	— — — — 28 497,50	41 230,15 1 600,00	_____	4 900,00 7 950,00	_____	7 950,00
—	—	— — — —	9 500,00
5	775,00	_____	5 775,00 13 660,00 124114,00	22632,60 — — —	160406,00
3	000,00	_____	6 500,00
6	750,00 30 000,00	— 149 867,00 — —	228 223,00 10 000,00	_____	39362,00
______	2 000,00
69 750,00	— 59 500,00 — — —	135 750,00
9 550,00	— — — — 5 000,00	20 802,00
36 270,00	— 11 200,00 — — —	73 307,00
1 920,00	_____	5 525,95
—	—	— — — —	39 000,00 250,00	_____	2010,00
1	560,00	_____	3713,00
—	—	— — — —	5 446,00
—	—	40 000,00 — — _	47 000,00
4	800,00	_____	8 575,00
24	460,00	_____	74 460,00
—	102 213,00	— — — —	102 213,00
2	000,00	_____	3 000,00
1	800,00	_____	3250,00 20 000,00	— 10 500,00 — — —	37 000,00
—	—	— — — —	1 231,00 17 518,00	— 99 700,00 — — —	118 579,90
2	240,00	_____	2 240,00
25	000,00 30 000,00	19 789,00 — — —	135 610,00 20 000,00	_____	20 000,00
2 500,00	_____	16500,00
640,00	_____	2 454,35
2 400,00	— 4 000,00 — — —	20 200,00
476 827,00 1,049 733,00 471 051,60 217 255,00 40 000,00 36 797,50 4 665 596,10
294 471,00	674 966,70	411 871,00	164144,65	95 000,00	181 811,70	3 343 823,05
476 827,00	1 049 733,00	471 051,60	217 255,00	40 000,00	36 797,50	4 665 596,10
+ 182 356,00	+ 374 766,30	+ 59 180,60	+ 53110,35	— 55 000,00	— 145 014,20 -	f 1 321 773,05
PREGLED PLANINSKO-SMUČARSKIH NESREČ IN
PONE
d ñ	1972		Kraj nesreče	ime in priimek	poklic		rojen	rojstni kraj
1.	3.	1.	Uskovnica	Marija Končan	delavka	5.	11. 1937	Horjul
2.	23.	1.	Vršič	Mihael Fenc	delavec	22.	6. 1950	Jesenice
3.	23.	1.	Komna	Danica Brezovački	dijakinja	12.	12. 1952	Blodnik
4.	30.	1.	Javorniški rovt	Nevenka Mlačnik	dijakinja	24.	8. 1955	Jesenice
5.	5.	2.	Dobeno—Rašica	Vinko Koderman	dijak	7.	8. 1942	Ljubljana
6.	13.	2.	Žagarjev graben nad Ukancem	Aljoša Simonič	glasbenik	25.	8.	1948	Ljubljana
7.	4.	3.	Planina na Kraju	Franc Gril	študent				-
8.	18.	3.	Žagarjev graben pod Voglom	Draga Pogačar-Živec	gospodinja	3.	11.	1929	Gorje
9.	18.	3.	Žagarjev graben pod Voglom	Jože Repinc	električar	10.	9.	1948	Kamnje
10.	19.	3.	Rožca	Štefan Koblar	študent	21.	3.	1949	Jesenice
11.	25.	3.	Žagarjev graben	Antek Mahkovec	uslužbenec	22.	7.	1933	Trbovlje
12.	29.	4.	Komna	Janez Škoda	uslužbenec	15.	5.	1956	Ljubljana
13.	1.	5.	Mozirska koča — Golte	Rajko Lojen	uslužbenec	9.	1.	1950	—
14.	7.	5.	Krma	Mara Rovan	dipl. lur.	5.	5.	1925	Kranj
15.	21.	5.	Krn	Nenad Filpovič	pripadnik JLA	7.	3.	1951	Prekadin
16.	15.	6.	Stenar	Srboljub Vlahovič	stroj. tehn.	22.	6.	1952	Smederevo
17.	23.	6.	Peca	Tončka Havli	učenka	27.	4.	1961	Goreč
18.	24.	6.	Igličeva smer v Mali Rinki	Ivan Cvolin	uslužbenec	19.	5.	1948	Maribor
19.	27.	6.	Kamniško sedlo	Jože Štremfelj	upokojenec	22.	2.	1918	—
20.	7.	7.	Sedem grabnov (Ukova)	Majda Lukan	uslužbenka	24.	2.	1934	Jesenice
21.	7.	7.	Draga pri Begunjah	Franc Reš	delavec	25.	2.	1946	—
22. 8. 7.
Žmavčarji
Jože Pucelj
Ljubljana
23. 9. 7.
Javorniški rovt
Alojz Novak
gorski K.še*alec
14. 7. 1951
Jesenice
24. 9. 7. Za Akom
ing. Vladimir Haložan
1937
Tržič
REŠEVALNIH AKCIJ GRS V LETU 1972
SREČENCI
državljanstvo
stalno bivališče
Vzroki nesreč«
Jug. Horjul 40
prehlad pri smučanju
Poškodbe
visoka temperatura
Stroški posamezne reševalne akcije din
Jug. Jug. Jug.
Jesenice, Fužinska 8	padec j>ri smučanju
Kamnik, Ljubljanska 1/a padec pri smučanju Jesenice, Cesta talcev 2 padec ^ri smučanju
Jug.
Jug.
Jug. Jug.
Jug.
Jug. Jug. Jug. Jug.
Jug. Jug.
Jug.
Jug. Jug.
Jug. Jug.
Ljubljana, Herberštajnova 33
Ljubljana, Podmilščakova 23
Ljubljana, Ilirska 2
vinjen padel po 30 m visokem pečevju v dno soteske na skalovje
padec pri smučanju padec pri smučanju
poškodba desnega gležnja
zlom leve noge v gležnju
poškodba desnega kolena
prebita lobanja, odrgnine, zlom desne goleni in piščali, izpah levega gležnja
zvin leve noge
zlom leve noge v gležnju
Ljubljana, Einspilerjeva 21 padec pri smučanju
zlom leve noge v kolenu
Kamnje 32
pri Bohinjski Bistrici
padec pri smučanju
Jesenice, Bokalova 9	padec prijmučanju
Ljubljana, Topniška 43 Ljubljana, Zavetiika 10 Radmirje 48
padec pri smučanju padec pri smučanju
kompliciran zlom desne goleni in piščali, ureznine po rokah
poškodba desnega gležnja
zlom desne noge nad gležnjem
zlom leve noge nad gležnjem
s pečevja pod Mozirsko kočo omahnil in padel ca. 30 m pod stezo
poškodba hrbtenice in odrgnine
379,80 321,00 494,80 301,60 13,65
297,50
390,00
486,00
411,00 256,40
142,50
Ljubljana, Zarnikova 5 padec pn smučanju Prekadin — Prokupije
Smederevo, Karadžordževa 37
pri sestopanju pod vasjo Krn je prek strmih peči zdrsnil in padel okrog 35 m globoko v tolmun in utonil
nevešč plezanja sestopal po neprehodnem svetu in padel 15 m čez previs v grapi
zlom desne noge v goleni Smrtna	526,00
odrgnine po rokah, udarec na 679,35 gležnju
Goreč, Libelič 11 Maribor, Zupančičeva 45 a
kačji pik
pri plezanju je ko» prvemu v navezi popustil klin, padel okrog 15 m na stojišče druge naveze
poškodba leve roke v zapest- 160,00 ju, z^in desnega palca in odrgnine na levi stegnenici
Prestranek 33
Jesenice, Ulirska 9 a
zaradi prevelike količine zaužitega žganja in neznanih tablet omedlel
neprevidnost, neprimerna obutev; iz slabo vzdrževane steze zdrsnila v osušeno grapo in zagozdila levo nogo v režo med skalami
zastrupitev
kompliciran zlom leve noge
Jug. Gorica 12, Radovljica
Jug. Ljubljana, Linhartova 76
neprimerna obulev;_zdrsnil 30 m po travnatem pobočju, nato pa padel okrog 50 m globoko čez peči v žleb
pri sestopanju zgrešil stezo, zdrsnil in padel okrog 40 m globoko
zlomljena rebra
600,15
480,90
200,00
27,30
Jug. Jesenice, Kurilniška 1
Jug. Tržič, Cankarjeva 15
na poizvedovalni akciji za pogrešanim planincem prek strme grape stopil na majavo skalo in padel
pri plezanju zdrsnil in padel kakih 20 m z glavo naprej in se zagozdil v krajno poč
zlom leve noge v gležnju	253,90
smrtna
936,00
Datum ^ 1972
Kraj nesreče
25. 16. 7. Na razpotju Dolič—Planika
ime in priimek
Stane Kos Bogdana Gašperin
poklic
delavec delavka
rojen
26. 1. 1947 14. 11. 1950
PONE
rojstni kraj
26. 20. 7.
Nad severno Triglavsko steno
Branka Tiljalc
študentka
11. 11. 1948
Zagreb
27. 21. 7. Severozahodni greben Jalovca dr. Bojan Pochyla	zdravnik
5. 10. 1921
Ljubljana
28. 22. 7. Nad Doliče
29. 22. 7. Rinka-Okrešelj
Î0. 24. 7. Komarčc
31. 28. 7. Tominškova pot
Vladimir Venutti
Niko Mithaus Marija Baumgartner Toni Koželj
uslužbenec
uslužbenec delavka učenec
18. 12. 1955
19 let 10. 8. 1936
14. 11. 1962
Maribor
Slov. Gradec Ljubljana Ljubljana
32. 29. 7. Mali Triglav
33. 29. 7. Mali Triglav
34. 5. 8. Prisojnik
35. 5. 8. Prisojnik
36. 5. 8. Zadnji Vogel
37- 6. 8. Ozebnik Jalovca
38. 8. 8. Brana
39.	9. 8. Križki podi
40.	9. 8. Korošica
Marjan Rakovec Janez Krč Janez Žumer
Ljudmila Vidic Peter Oberč
Drago Terlikar Milan Čemažar
Mary Waghorne
Jože Ješe Roman Avguštin
Heinz Gelantz
Janez Kerštajn
Janez Potokar
Georg Fellacher Andrej Hribernik
dijak dijak avtomehanik
gradb. teh. učenec
delavec avtomehanik
dijak učenec
gor. res. uslužbenec
3.	6. 1955 15. 10. 1955 19. 11. 1945
13. 9. 1947
4.	9. 1958
19.	1. 1955 12. 7. 1945
20.	10. 1953
7. 7. 1953
13.	9. 1957
4.	12. 1953
26.	3. 1938
2.	6. 1931
25.	4. 1959
Janez Kotar
Milena Mutič Štefan Kukovec
uslužbenka uslužbenec
27. 1. 1916
23. 3. 1921 25. 12. 1946
Zg. Dobrava Kranj Bled
Zg. Dobrava Ljubljana
Sp. Dobrava Bled
Sp. Dobrava Zg. Dobrava
Toplisch Kranjska gora Ljubljana
Celje
Litija
Zagreb Žerjavci
41. 12. 8. Greben Vel. Vogla
Tone Laznik
uslužbenec
4. 3. 1935
Ljubljana
42. 13. 8. Severna Trigl. st.
Marjan Gros
delavec
23. 5. 1953
Ljubljana
S R EČ E N C I
državljanstvo
stalno bivališče
Vzroki nesreče
Poškodbe
Stroški posamezne reševalne akcije din
Jug. Jug.
Jug.
Jug. Jug.
Jug. Jug.
Jug. Jug. Jug.
Jug. Jug.
Jug. Jug.
Angl.
Ročinj 88 Deskle 25
na plazišču zdrsnila in drsela okrog 50 m po zbitem snegu
notranje poškodbe, udarec na levi nogi, odrgnine po obrazu in drugih delih telesa pretres možganov, poškodba očesa in odrgnine po obrazu in rokah
1 222,00
845,10
Jug. Zagreb, Vrančeva 23
Maribor, Shakespearova 2
Maribor, Begunškova 63
Slovenj Gradec, Iršičeva 11
po izstopu iz srednje nemške smeri prečkala strmo snežišče pred vzhodno glavo, zdrsnila okrog 100 m do konca snežišča in obležala na melišču
na nekoč zavarovani plezalni, sedaj pa opuščeni poti ni zmogel nekaterih težkih in nezavarovanih mest
neprimerna oprema in obutev na plazu
rana na temenu, močan uda- 1 271,15
rec na levi rami in desnem
kolku
brez poškodb
1 191,00
pretres možganov in zlom noge 461,00
pri plezanju se mu je izpulil klin, padel okrog 8 m globoko
odprt zlom desne krače pod 1 170,00 kolenom
Vižmarje, Ljubljana, Na gmajni 56
Medvode 124
pri sestopanju zdrsnila drsela okrog 20 m navzdol
in poškodovana hrbtenica
448,80
v grapi na snežnem plazu zdrsnil v krajno poč, nato pa ga je obrnilo na glavo in pritisnilo nogo ob steno.
zlom desne stegnenice in 657,00 odrgnine po telesu
Zg. Dobrava 20 Kranj, Kokrški log 10 Bled, Mlinska 23
Zg. Dobrava 22, Kropa Ljubljana, Gorjupova 6
Sr. Dobrava 2, Kropa Bled, Cesta svobode 24
Beverly Yorkshire Sp. Dobrava 1, Kropa
smrtna smrtna
za poškodbami kasneje umrl v bolnici
psihično nekoliko prizadeta opekline na obeh stopalih
strela; strnjena gruča
brez posebnih znakov poškodb 4 524,15
topa poškodba na glavi in
opekline na hrbtu
opekline po desnem stopalu,
levi zgornji okončjni in na levi
strani prsnega koša
smrtna
Jug.	Zg. Dobrava, Kropa		smrtna	_______
Avstr.	Bleiberg 103, Avstrija	zdrsnil na snežišču 20 m in zadel v skalo	zlom leve noge pod kolenom	476,00
Jug.	Kranjska gora 16	reševalna akcija pod zaporedno št. 33	pretrgane vezi v levem gležnju	—
Jug.	Ljubljana, Vrhovčeva 2	srčni bolnik; verjetno pretiraval svoje moči, srčna kap	smrtna	836,00
Avstr. Jug.	Villach, Italiener strasse 21 Celje, Jurčičeva 9	pri vzponu skozi ozebnik ju je zbil tovariš, ki je zdrsnil na ledenem snegu; drsela sta okrog 400 m in se ustavila šele v dnu ozebnika	odrgnine po vsem telesu, poškodba noge odrgnine po vsem telesu	120,00 134,00
Jug.	Litija, Valvazorjev trg 6	neprimerna obutev; zdrsnil z glavo navzdol in se po 30 m zabil z glavo med skale	smrtna	610,22
Jug.	Zagreb, Trnsko 11/c IV	zdrsnila in padla	kompliciran zlom desne noge	801,00
Jug.	Domžale, Urha Stenovca 4	pri poizkusu, da sam prepleza S steno Dedca, v gornjem delu omahnil in padel okrog 100 m v globino	smrtna	1 368,40
Jug.	Domžale, Kamniška 14	zdrsnil in drsel po pobočju okrog 150 m	poškodovana hrbtenica, zlom leve ključnice, zlom desnega gležnja, večje poškodbe na glavi in odrgnine	1 294,80
Jug.	Ravne 12, Tržič	v najtežjem delu bohinjske smeri kot prvi v navezi izčrpan omagal in padel	udarec na temenu, krvavenje, poškodba desnega gležnja	2 742,70
,t¡ Datum • 1972
Kraj nesreče
ime in priimek
poklic
rojen
PONE
rojstni kraj
43. 13. 8. Škrbina —
Klemenškova jama
Danica Geriak
uslužbenka
27. 2. 1939
44. 14. 8. Črna prst
Milan Ortar
kurjač
22. 5. 1929
Podbrdo
45. 14. 8. Severna stena Špika — 17. 8.
Vacko Skoupy Jurij Dzurban
18 let 23 let
Praga Praga
46. 21. 8. Zadnji Vogel
Ivana Logar
uslužbenka
17. 12. 1928
47. 24. 8. Skuta—Sleme
Dimitrij Žigon
22. 12. 1944
Idrija
48. 27. 8. Mangart
Angelca 2irovnik
gospodinja
11. 5. 1944
Ljubljana
49. 7. 9. Kal—Koritnica
50. 24. 9.
51. 1. 10.
Mali Mangart
Raduha
Matija Kravanja Stanislav Cuder Novak-Mičo Jankovič
Rocchi Ferucio Marco Orsini Egon Tantari
Franja Kešpret
delavec delavec podoficir JNA
upokojenec študent študent
delavka
7.	7. 1922 6. 11. 1919
8.	1. 1950
1913 16 let 24 let
Kal-Koritnica Kal-Koritnica
Prevalje
52. 1. 10. Triglavska severna stena
53. 3. 10. Pod Valvazorjevim domom
Mihael Blain Peter Foster
Luis Buhler Carlos Buhler
Stanislav Mohorič
Angela Mohorič
54. 9. 10. Jermanov turn (Jermanci)
Alenka Pušnik Miloš Meie
avtomehanik ing.
študent študent
oskrbnik Prešernove k. gospodinja
študentka študent
13. 3. 1951 28. 7. 1947
26. 3. 1953 17. 10. 1951
13. 12. 1915 23. 9. 1917
31. 7. 1948 22. 1. 1950
Jesenice Jesenice
Ljubljana Ljubljana
55.	22.	10.	Pod Uršljo goro	Ruža Borštner	dentist	26.	8. 1929	-
56.	22.	10.	Kališče pod Storžičem	Elizabeta Jereb	upokojenka	24.	10. 1911	Ljubljana
57.	30.	10.	Kanin	Peter Berginc	uslužbenec	2.	4. 1924	_
				Silvo Clemente	uslužbenec	15.	12. 1929	Tolmin
				Tomaž Vuga	delavec	25.	2. 1939	Solkan
				Franc Pajer	delavec	17.	5. 1950	Gor. Tribuša
				Flajs Gabrijel	delavec	20.	9. 1949	Bavščica
58.	30.	11.	Velo polje	Niko Mežan	uslužbenec	13.	9. 1942	Ljubljana
59.	31.	12.	Vrtača nad Zelenico	neznan avstrijski	alpinist			
60.	7.	2.	Velika planina	Zdenka Mahnič	uslužbenka	8.	2. 1951	_
				Slavica Žagar	uslužbenka	21 let		—
61. 16. 2. Mozirska planina
Marko Arzenšek
učenec	10. 9. 1959
SREČENCI				Stroški posamezne
državljanstvo	stalno bivališče	Vzroki nesreče	Poškodbe	reševalne akcije din
Jug.	Maribor, Nova ul. 24	zdrsnila in drsela okrog 50 m po skalah in drneh	zlom reber, krvavitev v prsni votlini, poškodba glave, pretres možganov, zvin desnega skočnega sklepa in šok	457,20
Jug.	Podbrdo 59/A	pri nočnem sestopanju iz Črne prsti verjetno zdrsnil s poti, padel v grapo in se ubil	smrtna	800,00
ČSSR ČSSR	Praga Praga	pri plezanju iz neznanega razloga padla v lažjem svetu že proti vrhu stene in se ubila	smrtna smrtna	4 100,00
Jug.	Ljubljana, Gotska 2	zdrsnila in padla	kompliciran zlom levega gležnja	989,60
Jug.
Jug. Jug. Jug.
Jug. Idrija, Frejerjeva 5
neprimerna obutev; zdrsnil v novem snegu in čez krajše skoke padel okrog 200 m globoko
Ljubljana, Crablovičeva 32 megla; zašla proti Loški Korit-nici in omagala
Kal — Koritnica 59 Kal — Koritnica 29 Bovec 286
zapeljali z osebnim avtomobilom v strugo Soče in utonili
izčrpanost
smrtna smrtna smrtna
2 212,20
760,00 880,00
Ital. Ital. Ital.
Jug. Jug.
Jug. Avstr.
Jug. Jug.
Prosecco pri Trstu
Jug. Prevalje, Pod gonjami
prvi plezalec zdrsnil in potegnil za seboj oba soplezalca
prvi plezalec zdrsnil in padel prek varovališča. Sunek je plezalko vrgel v steno in težko poškodoval
smrtna smrtna smrtna
287.00
večkratni prelom desne goleni, 1 475,00 5 reber zlomljenih, rana na čelu in desni dlani, ožganine po rokah in obrazu, poškodba lobanje
Angl.	West Draigton Middleser	izguba orientacije; zašli pod	izčrpanost	239,60
Angl.	Bradford on Avan, Wiltslire	previse Pogačnikove grape in bivakirali, ker niso našli izsto-		
ZDA	Stomford, Connecticut	pa iz nje		
ZDA	Stomford, Connecticut			
Jug. Jesenice, Cesta v Rovte 7 tema in gosta megla; pri sestopanju zgrešila pot
Jug. Jesenice, Cesta v Rovte 7
premraženost
227,00
Ljubljana, Shapinova 23 Ljubljana, Lepodvorska 2
zgrešila pot in bivakirala v rušju, nato pa po brezuspešnih poizkusih, da bi našla pot, pri Orlovem turnu omagala in obtičala v strmem gozdu nad robom
izčrpanost, ozebline in predrti 1 277,93 žulji
Jug. Ravne, Zdravstveni dom pri sestopanju zdrsnila in
padla
Jug. Ljubljana
zlom levega gležnja
pri sestopanju zdrsnila in padla
Jug.	Tolmin, Gregorčičeva 4 zgorela v helikopterju, ki se je Jug. Tolmin, Brunov drevored 5 zaradi tehnične napake zrušil Jug. Nova Gorica, Soška 24 a poškodbe pri isti nesreči
Jug.	Gor. Tribuša 101
Jug.	Bavščica 17
Ljubljana, Livarska 11
zdrsnil in padel
dereza se mu je zataknila hlače, padel je in zdrsnil prepad
zlom desnega gležnja
smrtna smrtna
težke opekline in poškodba udov
izpah v desnem ramenu
smrtna
Fabijaničeva 33 Ig pri Ljubljani
nista se vrnili domov ob dogovorjenem času
brez poškodb
Jug. Store 131
izgubil se je pri smučanju, našli so ga pri kmetu, h kateremu se je zatekel po večur-nem brezuspešnem tavanju
brez poškodb
248,00 2 622,00
2 640,42
24,70 1 158,00
P O N
a. 0 N	1972		Kraj nesreče	ime in priimek	poklic	rojen	rojstni kraj
52.	27.	4.	Južna stena Kogla	Slavko Šikonja Stane Klemene	dimnikar fotograf	6. 1. 1947 20. 12. 1950	—
63.	14.	5.	Stol	Lovro Sodja	uslužbenec	29. 10. 1929	-
64.	19.	6.	Kokrsko sedlo	Marinka Gradišar	uslužbenec	21 let	—
65.	5., 6., 9. in 22. 7.		Kočna	Jakob Razinger		14. 7. 1901	Hrušica
							
66.	25.	7.	Triglavsko pogorje	Branko Džordževič Tatjana Džordževič Biljana Džordževič	—	12. 5. 1938 21. 8. 1935 19. 5. 1935	Beograd Beograd Beograd
67.	20.	8.	Stena;	Janez Porenta	sanitarni inšpektor	10. 3. 1945	Ljubljana
68.	25.	8.	Bavški Grintavec — Špička	Janez Porenta	sanitarni inšpektor	10. 3. 1945	Ljubljana
69.	6. 14.	9.	Trigl. pogorje	ing. Željko Štengelj	univ. prof.	22. 2. 1940	Zagreb
70.	2.	10.	Kokrsko sedlo	Janez Nograšek	študent	11. 12. 1951	Domžale
71.	5.	11.	Severozahodni greben Jalovca	M. Vrtovec J. Primožič R. Rubeša N. Pučko	-	-	-
72.	12.	11.	Nemški Rovt	Ratislav Dobravec	upokojenec	5. 1. 1921	Nemški rovt
73.	11.	12.	Velika planina	Lidija Trefalt Miran Miljkovič Miloš Djukič Tatjana Urankar		18	let 19	let 21 let 18 let	
74.	26.	12.	Rzenik	Milan Rebula Boris Erjavec	—	—	Ljubljana Ljubljana
S R EČ E N C I
držav. Ijanstvo
stalno bivališče
Vzroki nesreče
Poškodbe
Jug. Jug.
Jug.
Jug.
Lukovica 46 Vir, Cojzova 4
nista se pravočasno vrnila s plezalne ture
brez poškodb
Stroški posamezne reševalne akcije din
31,20
Jesenice, Podkočna 13
ni se pravočasno vrnil domov brez poškodb
14,40
Ljubljana, Križevniška 12 ni se vrnila domov ob dogovorjenem času
brez poškodb
Jug. Jesenice, Tomšičeva 69 pogrešan od 4. 7. 1972
brez uspeha
18,20
4 851,00
Jug. Beograd, Blagojeviča 43 zahteva PM Jesenice, ker se brez poškodb	112,20
Jug. Beograd, Blagojeviča 43 niso pravočasno vrnili domov Jug. Beograd, Milutinova 67
Jug. Ljubljana, Hradeckega 5 pogrešan od 12. 8. 1972	brez uspeha	832,60
Jug.	Ljubljana, Hradeckega 5	pogrešan od 12. 8. 1972, samohodec na brezpotju zdrsnil in padel	smrtna	1 458,90
Jug.	Zagreb, Heinzelova 13	pogrešan od 1. 9. 1972	brez uspeha	5 514,91
Jug.	Kamnik, Novi trg 43/a	pogrešan od 30. 9. 1972 in najden obešen v bukovem gozdu	smrtna	2 715,45
Jug. Jug. Jug. Jug.	lili	zahteva prijateljev, ker se našteti niso pravočasno vrnili	brez poškodb	362,90
Jug.	Bohinj, Nemški rovt 22	pogrešan od 2. 11. 1972	brez uspeha	320,00
Jug. Jug. Jug. Jug.	Ljubljana, Trubarjeva 6 Ljubljana, Šišenska 44 Ljubljana, šišenska 34 Ljubljana, Šišenska 42	prošnja svojcev, ker se našteti niso pravočasno vrnili	brez poškodb	33,60
Jug. Jug.	Ljubljana Ljubljana	zahteva svojcev, ker se nista v dogovorjenem roku vrnila s plezalne ture	brez poškodb	88,00
64 283,18
Poleg navedenih gorskih nesreč so bile v letu 1972 številne nesreče na smučiščih z vertikalnim prometom: na področju Pohorske vzpenjače 103, na Ribniškem Pohorju 3, na Slovenjgraškem Pohorju 3, na Lovrenškem Pohorju 3, Štalekar v Mežici 14, v Črni 14, na Španovem vrhu 11, v Kronjskl gori 54, v Gozdu-Martuljku 4, v Mojstrani 8, na Voglu 98, na Livku 4, na Zatrniku 3, na Zelenici 38, na Krvavcu 51, na Golteh 105, na Veliki planini 51 In na Starem vrhu 52, čistih smučarskih nesreč z raznimi poškodbami, skupaj 619 smučarskih nesreč. Pri reševanju so v večini primerov sodelovali reševalci GRS.
PREGLED KAPACITET, OBISKOV IN NOČITEV V PLANINSKIH POSTOJANKAH V LETU 1972
Kapac. ležišč Štev. obiskovalcev	Število nočitev
Zap. št.	Planinska postojanka	Gorski predel	Nadmorsl višina	V upravi planinskega društva	število postelj	število ležišč	skupaj	Jugoslovanov	> « o E c J)	skupaj	domačih	1 inozemskih	skupaj
1.	Koča pod Voglom	Jul. Alpe	1 445	»Avtomontaža«, Ljubljana	—	12	12	254	—	254	797	—	797
2.	Blejska koča na Lipanci	a	1 633	Bled	—	10	10		n	poslovala			
3.	Dom planincev »Murka na Bledu«	a	501	Bled	27	—	27		n	p o s	ovala		
4.	Okrepčevalnica na Straži	a	646	Bled	—	—	—	2 400	—	2 400	—		
5.	Koča dr. Janeza Mencingerja	a	805	Bohinjska Bistrica	—	7	7	1 500	—	1 500	—	—	
6.	Vodnikov dom na Velem polju	a	1 817	Bohinj — Srednja vas	33	20	53	5 403	290	5 693	3 210	284	3 494
7.	Koča pod Bogatinom	a	1 513	Bohinj — Srednja vas	39	15	54	3 752	187	3 939	2 970	153	3 123
8.	Dom na Uskovnici	a	1 138	Bohinj — Srednja vas	37	8	45	5 568	182	5 750	2 010	149	2 159
9.	Koča Zlatorog v Trenti	a	620	Bovec	24	—	24	1 836	114	1 950	340	114	454
10.	Dom na Predelu		1 156	Bovec	4	11	15	11 911	89	12 000	140	89	229
11.	Koča na Mangartu	a	2 072	Bovec	12	17	29	6 411	89	6 500	263	89	352
12.	Aljažev dom v Vratih	a	1 015	Dovje Mojstrana	27	133	160	17 065	935	18 000	4 788	1 137	5 925
13.	Dom Planika pod Triglavom	a	2 408	Gorje pri Bledu	20	61	81	5 655	831	6 486	3 120	260	3 380
14.	Tržaška koča na Doliču	a	2 151	Gorje pri Bledu	24	14	38	4 766	1 084	5 850	1 456	231	1 687
15.	Dom Valentina Staniča pod Triglavom		2 332	Javornik — Koroška Bela	56	26	82	4 518	482	5 000	2 273	228	2 501
16.	Kovinarska koča na Zasipski planini	a	892	Javornik — Koroška Bela	15	15	30	3 043	157	3 200	369	57	426
17.	Erjavčeva koča na Vršiču	a	1 515	Jesenice	15	33	48	9 100	100	9 200	2 626	100	2 726
18.	Tičarjev dom na Vršiču	a	1 650	Jesenice	47	29	76	14 081	719	14 800	3 289	719	4 008
19.	Koča pri izviru Soče	a	876	Jesenice	—	10	10	6 000	—	6 000	19	—	19
20.	Bivak 1. (Velika Dnina)	a	2 180	Jesenice	—	4	4	37	—	37	37	—	37
21.	Bivak II. (Pod Rokavi)	a	2 140	Jesenice	—	5	5	33	—	33	33	—	33
22.	Bivak III. (Za Akom)	a	1 340	Jesenice	—	8	8	30	—	30	30	—	30
23.	Bivak IV. (Na Rušju)	a	1 980	Jesenice	—	6	6	373	53	426	175	53	228
24.	Zavetišče železarjev na Zadnjem Voglu	a	1 440	Jesenice	—	8	8	150	—	150	137	—	137
25.	Lipovčeva koča v Martuljku	a	930	Jesenice	—	12	12	160	—	160	147	—	147
26.	Zavetišče pod špičkom	H	2 050	Jesenice	—	10	10	940	70	1 010	446	70	516
27.	Dom na Vršnem	a	610	Kobarid	6	15	21	2 600	15	2 615	102	3	105
28.	Koča v Krnici	a	1 218	Kranjska gora	10	14	24	875	175	1 050	215	30	245
29.	Mihov dom na Vršiču	a	1 150	Kranjska gora	2	12	14	2 375	125	2 500	186	26	212
30.	Koča na Gozdu	a	1 226	Kranjska gora	20	15	35	2 387	253	2 640	197	49	246
31.	Litostrojska koča na Soriški planini	a	1 307	Litostroj, Ljubljana	39	15	54	3 120	80	3 200	2 666	—	2 666
32.	Dom na Komni	a	1 520	Ljubi jana-matica	78	20	98	6 531	403	6 934	6 346	594	6 940
33.	Koča pri Savici	a	651	Ljubljana-matica	7	—	7	6 300	2 036	8 336	252	155	407
34.	Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih	a	1 683	Ljubi jana-matica	51	70	121	4 435	996	5 431	4 689	952	5 641
35.	Triglavski dom ria Kredarici
36.	Dom Tamar
37.	Gomiščkovo zavetišče na Krnu
38.	Dom dr. Klementa Juga v Lepeni
39.	Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti
40.	Poštarska koča na Vršiču
41.	Zasavska koča na Prehodavcih
42.	Pogačnikov dom pri Križkih jezerih
43.	Koča na planini Razor
44.	Zavetišče na Globoki
45.	Dom na Vogarju
46.	Koča na Poreznu
47.	Koča na Črnem vrhu pod Novaki
48.	Zavetišče na Robidenskem brdu
49.	Zavetišče Ravne
50.	Zavetišče v Počah
51.	Planinski dom na Šmarjetni gori
52.	Slavkov dom na Golem brdu
53.	Planinski dom na Goški ravni1
54.	Dom na Lubniku
55.	Koča na Ratitovcu
56.	Zavetišče v Dražgošah
57.	Dom Pristava na Javorniškem rovtu
58.	Prešernova koča na Stolu
59	Zavetišče GRS na Španovem vrhu
60.	Dom na Peci
61.	Koča na Pikovem (Podpeca)
62.	Zavetišče v Heleni (Podpeca)
63.	Zavetišče Mihev v Podpeci
64.	Dom na Uršlji gori
65.	Poštarska koča pod Plešivcem
66.	Valvazorjev dom pod Stolom
67.	Roblekov dom na Begunjščici
68.	Koča na Naravskih ledinah
69.	Dom na Kofcah
70.	Dom na Zelenici
71.	Frišaufov dom na Okrešlju
72.	Dom v Logarski dolini z depandanso
73.	Kocbekov dom na Korošici
74.	Mozirska koča na Golteh z depandansko
75.	Bife pri slapu Rinka
76.	Zavetišče GRS na Okrešlju
1 t 1. 11. 1972 prenehal poslovati kot planinski dom
Jul. Alpe	2 515	Ljubi jana-matica	68	56	124	4 690	724	5 414	2 696	725	3 421
„	1 108	Medvode	39	32	71	4 175	825	5 000	1 492	112	1 604
„	2 200	Nova Gorica	—	20	20	440	210	650	400	179	579
„	680	Nova Gorica	40	12	52	3 654	758	4 412	592	40	632
„	1 844	Podbrdo	19	16	35	1 224	132	1 356	420	35	455
„	1 725	PTT Ljubljana	25	22	47	22 058	742	22 800	955	221	1 176
„	2 050	Radeče pri Zidanem mostu	—	22	22	2 837	363	3 200	636	160	796
„	2 052	Radovljica	41	39	80	1 587	713	2 300	1 895	713	2 608
„	1 333	Tolmin	43	16	59	2 327	173	2 500	1 162	124	1 286
„	1 838	Tolmin	2	—	2		n e	evidentira			
„	1 050	Železničar, Ljubljana	21	14	35	3 128	872	4 000	463	—	463
Predgorje	1 632	Cerkno	5	14	19	3 490	10	3 500	231	10	241
Jul. Alp	1 227	Cerkno	10	7	17	3 000	—	3 000	37	—	37
„	850	Cerkno	4	—	4	3 800	200	4 000	30	—	30
„	800	Cerkno	—	—	—	1 400	100	1 500	—	—	—
	1 200	Cerkno	—	—	—	2 950	50	3 000	—	—	—
„	664	Kranj	45	7	52	28 000	4 000	32 000	850	350	1 200
„	440	Medvode	—	—	—	12 800	200	13 000	—	—	—
	935	Radovljica	12	—	12	3 246	70	3 316	281	15	296
„	1 025	Škofja Loka	21	—	21	10 966	34	11 000	413	—	413
„	1 666	za Selško dolino v Železnikih	10	29	39	2 000	—	2 000	380	—	380
	850	za Selško dolino v Železnikih	2	—	2	3 126	—	3 126	—	—	—
Karavanke	920	Javornik-Koroška Bela	10	46	56	4 429	171	4 600	1 372	3	1 375
„	2 193	Javornik-Koroška Bela	8	22	30	1 720	1 320	3 040	480	32	512
„	1 343	Jesenice — postaja GRS	—	8	8	320	—	320	140	—	140
„	1 665	Mežica	81	19	100	3 240	24	3 264	3 244	24	3 268
„	966	Mežica	—	—	—		n i	p o s 1	ovala		
„	730	Mežica	—	—	—	4 200	—	4 200	—	—	—
„	985	Mežica	—	—	—	3 400	—	3 400	—	—	—
„	1 696	Preval je	68	—	68	5 186	114	5 300	925	14	939
„	800	PTT Maribor	15	9	24	5 952	48	6 000	775	14	789
„	1 180	Radovljica	42	—	42	5 988	12	6 000	597	10	607
„	1 757	Radovjica	27	30	57	1 966	34	2 000	559	36	595
„	1 128	Ravne na Koroškem	19	15	34	5 550	450	6 000	605	—	605
„	1 505	Tržič	28	—	28	6 330	170	6 500	860	22	882
„	1 536	Tržič	66	—	66	10 189	811	11 000	1 870	52	1 922
Kamniške	1 387	Celje	42	40	82	10 995	205	11 200	396	49	445
ali Savinjske	754	Celje	73	60	133	50 051	149	50 200	7 479	485	7 964
Alpe	1 808	Celje	25	30	55	1 897	103	2 000	763	58	821
	1 344	Celje	103	10	113	3 998	202	4 200	999	202	1 201
„	987	Celje	—	—	—	11 784	216	12 000	—	—	—
i,	1 380	Celje — postaja GRS	—	7	7	250	—	250	250	—	250
Planinsko postojanka	3-5	L	, . V upravi
"■o	-n e planinskega društva 3 g
O a	2 >
77.	Bivak pod Ojstrico
78.	Dom na Smrekovcu
79.	Zavetišče Pudgarsko
80.	Dom na Mali planini
81.	Češka koča na Sp. Ravnah
82.	Cojzova koča na Kokrskem sedlu
83.	Koča na Jermanovih vratih (Kamniško sedlo)
84.	Bivak na Kočni
85.	Dom Kokrskega odreda na Kališču
86.	Koča na Križki gori
87.	Dom v Kamniški Bistrici
88.	Bivak pod Skuto
89.	Koča na Loki pod Raduho
90.	Okrepčevalnica Igla
91.	Koča na Raduhi
92.	Zavetišče pri Pucu
93.	Koča pod Olševo
94.	Koča pod Ojstrico
95.	Andrejev dom na Slemenu
96.	Dom pod Storžičem
97.	Bivak v Storžiču
98.	Kostanjevčeva koča na Dobrči
99.	Dom na Veliki planini
100.	Koča na Bibi planini
101.	Dom na Menini planini
102.	Koča na Starem gradu
103.	Zavetišče GRS na Krvavcu
104.	Mengeška koča na Gobavici
105.	Dom na Krvavcu
106.	Koča ob žičnici na Krvavcu
107.	Planinsko zavetišče Rašica z razglednim stolpom
108.	Dom na Resevni
109.	Koča na Čreti2
110.	Štuhčev dom pri Treh kraljih
2 nova koča — odprta 10. 9. 1972
Kamniške	1 700	Celje
ali Savinj.	1 377	Črna na Koroškem
Alpe	1 100	Črna na Koroškem
„	1 528	čmuče
„	1 543	Jezersko
	1 791	Kamnik
„	1 884	Kamnik
„	1 952	Kranj
	1 540	Kranj
	1 582	Križe pri Golniku
»	601	Ljubljana-matica
	2 104	Ljubljana-matica
	1 650	Luče ob Savinji
»	520	Luče ob Savinji
„	1 682	Mežica
„	710	Mežica
	1 250	Solčava
„	1 206	Solčava
„	1 096	Šoštanj
	1 100	Tržič
„	1 760	Tržič
„	1 520	Tržič
Predgorje	1 550	Domžale
Kamniških ali	1 308	Emona Ljubljana
Savinjskih Alp 1 506		Gornji Grad
»	585	Kamnik
	1 620	Kranj — postaja GRS
»	433	Janeza Trdine, Mengeš
	1 700	Kranj (Hotel letališče Brnik)
»	1 495	Kranj
	641	Rašica, Šentvid
„	682	Šentjur pri Celju
	996	Vransko-Tabor
Pohorje	1 200	Impol Slovenska Bistrica
Kapac. ležišč Štev. obiskovalcev	Število nočitev
število postelj	> •"'K »J 0)	0 a 3	> 0 . c O 5 II	ino-zemcev	a a 3	domačih	■C li 6 E C a	skupaj
4	—	4	67	_	67	67		67
62	—	62	4 046	61	4 107	979	61	1 031
—	—	—	850	40	890	—	_	_
30	30	60	6 168	32	6 200	5 635	60	5 695
34	15	49	3 219	281	3 500	1 216	101	1 317
28	24	52	3 544	167	3 711	1 909	131	2 040
26	20	46	3 400	114	3 514	1 283	114	1 397
—	6	6	25	—	25	25	—	25
24	30	54	4 500	—	4 500	1 050	—	1 050
13	9	22	4 599	1	4 600	944	1	945
35	—	35	20 891	871	21 762	2 058	420	2 478
—	6	6		v n e u p	0 r a b n	e m stanju		
9	24	33	1 493	27	1 520	269	12	281
—	—	—	14 899	417	15 316	—	_	_
6	5	11	242	—	242	242	—	242
—	—	—	2 800	—	2 800	—	—	_
—	—	—	2 500	—	2 500	—	—	_
14	10	24	1 252	8	1 260	192	8	200
52	30	82	4 283	17	4 300	320	17	337
35	28	63	6 928	72	7 000	594	36	630
—	5	5	250	—	250	87	_	87
9	13	22	2 878	22	2 900	375	16	391
17	—	17	12 503	27	12 530	1 591	27	1 618
18	9	27	3 410	90	3 500	84	—	84
24	30	54	1 650	—	1 650	335	_	335
25	—	25	5 191	59	5 250	59	2	61
—	25	25	600	—	600	400	_	400
4	—	4	26 884	116	27 000	35	—	35
93	46	139	69 780	220	70 000	6 032	129	6 161
—	—	—	23 000	—	23 000	—	_	_
—	—	—	3 000	—	3 000	-	-	-
10	10	20	4 759	41	4 800	184	6	190
—	—	—	250	—	250	—	_	_
20	50	70	11 511	189	11 700	7 641	35	7 676
111.	Mariborska koča na Pohorju i razglednim stolpom
112.	Koča na Pesku
113.	Ribniška koča na Pohorju
114.	Koča na Pesniku
115.	Ruška koča (Tinetov dom)
116.	Koča pod Kremžarjevim vrhom
117.	Grmovškov dom pod Veliko Kopo
118.	Razgledni stolp na Rogli
119.	Koča Planine
120.	Koča na Rogli
121.	Dom na Boču z razglednim stolpom
122.	Koča Tromejnik na Doliču
123.	Dom Kozjak
124.	Koča na 2avcarjevem vrhu
125.	Zavetišče Podlipje
126.	Dom na Paškem Kozjaku
127.	Koča na Bohorju
128.	Dom v Gorah
129.	Koča na Kalu
130.	Koča na Kumu
131.	Dom na Šmohorju
132.	Tončkov dom na Lisci
133.	Jurkova koča na Lisci
134.	Dom II. grupe odredov na Jančah (Dom na Jančah)
135.	Gašperjeva koča na Vel. Kozju
136.	Zavetišče Lovrenc
137.	Zavetišče na Kopitniku
138.	Dom na Mrzlici
139.	Dragotov dom na Homu
140.	Koča na Zasavski gori
141.	Čoparjeva koča na Čemšeniški planini
142.	Dom na Polomu
143.	Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih3
144.	Dom na Mirni gori
145.	Zavetišče v Črmošnjicah
146.	Bife na kolodvoru v Črnomlju
147.	Koča pri Jelenovem studencu
148.	Dom na Govejku
149.	Zavetišče na Planini z razgl. stolpom
150.	Dom na Goropekah
151.	Iztokova koča pod Golaki
3 dom ni bil oskrbovan
II	1 040	Maribor-matica
II	1 382	Oplotnica
II	1 530	Radlje ob Dravi
	1 104	Radlje ob Dravi
II	1 250	Ruše pri Mariboru
II	1 160	Slovenjgradec
II	1 370	Slovenjgradec
II	1 517	Slovenske Konjice
II	1 010	Vuzenica
II	1 450	Zreče
Boč	659	Poljčane
Goričko	400	Murska Sobota
Kozjak	760	Kozjak Maribor
„	914	Maribor-matica
„	840	Vuzenica
Paski Kozjak	960	Velenje
Zasavje	925	Bohor Senovo
„	791	Dol pri Hrastniku
„	956	Hrastnik
i,	1 219	Kum, Trbovlje
„	778	Laško
„	947	Lisca, Sevnica
„	947	Lisca, Sevnica
	794	Litija
„	513	Radeče pri Zidanem
„	711	Radeče pri Zidanem
„	914	Rimske Toplice
i.	1 119	Trbovlje
M	608	Zabukovica
II	849	Zagorje ob Savi
II	1 206	Zagorje ob Savi
Gorjanci	725	Iskra, Ljubljana
„	822	Novo meso
Dol. gričevje	1 048	Črnomelj
i.	680	Črnomelj
• i	156	Črnomelj
i.	850	Kočevje
Polhog rajski	812	Obrtnik, Ljubljana
dolomiti	733	Vrhnika
„	742	2iri
Trnovski gozd	1 260	Ajdovščina
22	27	49	7 100	—	7 100	1 803	—	1 803
30	—	30	4 452	48	4 500	246	17	263
44	40	84	6 578	66	6 644	2 455	75	2 530
—	—	—	2 300	—	2 300	—	—	—
15	16	31	12 835	165	13 000	1 110	190	1 300
10	5	15	2 843	107	2 950	186	25	211
24	17	41	7 982	18	8 000	1 065	31	1 096
—	—	—		n	e evidentira			
			n i	poslovala				
28	—	28	6 225	10	6 235	264	10	274
12	20	32	9 132	34	9 166	537	13	550
—	40	40	240	—	240	72	—	72
17	15	32	2 000	—	2 000	192	—	192
12	12	24	3 700	—	3 700	468	—	468
—	—	—	1 500	200	1 700	—	—	—
60	—	60	2 700	—	2 700	650	—	650
32	—	32	3 000	—	3 000	225	—	225
54	24	78	7 715	285	8 000	720	260	980
39	—	39	11 982	13	12 000	2 005	57	2 062
10	20	30	7 304	25	7 329	387	—	387
21	17	38	3 135	15	3 150	271	47	318
39	19	58						
_	16	16	6 554	146	6 700	3 932	281	4 213
14	26	40	14 866	347	15 213	295	15	310
—	—	—	1 080	20	1 100	_	_	_
—	—	—	1 700	—	1 700	—	—	_
—	—	—	6 433	67	6 500	—	—	_
94	18	112	9 595	205	9 800	2 024	38	2 062
6	15	21	3 800	200	4 000	114	30	144
25	28	53	10 500	—	10 500	212	—	212
16	—	—	3 800	—	3 800	121	—	121
18	12	30			ni posloval			
10	12	22	2 000	—	2 000	—	—	_
21	20	41	4 970	330	5 300	1 280	32	1 312
24	—	24	8 000	—	8 000	160	—	160
			n e	evidentira				
16	—	16	1 871	29	1 900	151	_	151
28	—	28	2 317	—	2 317	470	—	470
13	—	13	5 800	270	6 070	126	—	126
11	30	41	3 621	29	3 650	46	149	195
—	12	12	290	10	300	—	_	_
Kapac. ležišč
Štev. obiskovalcev
Število nočitev
Planinska postojanka
V upravi planinskega društva
o £ O a
11 | o
»i— a> »M - 0)
o o
oiS
o £ c 2
o E = Ji
152.	Zavetišče Antona Baučerja na Čavnu	Trnovski	1 242	Ajdovščina
153.	Koča Kekec na Katarini	gozd	300	Nova Gorica
154.	Zavetišče na Jelenku	Idrijsko	1 106	Idrija
155.	Koča na Hleviški planini4	hribovje	800	Idrija
156.	Pirnatova koča na Javorniku	„	1 220	Idrija
157.	Dom Rudar Vojsko	„	1 080	Idrija
158.	Planinski dom Sviščaki pod Snežnikom	Snežnik	1 242	Ilirska Bistrica
159.	Zavetišče na Vel. Snežniku5	„	1 796	Ilirska Bistrica
160.	Tumova koča na Slavniku	Tržaško	1 028	Koper
161.	Stjenkova koča na Trstelju6	komenski kras	643	Nova Gorica
162.	Vojkova koča na Nanosu	Nanos	1 247	Postojna
163.	Furlanovo zavetišče pri Abramu	„	915	Vipava
164.	Koča Mladika na Pečni rebri	Notranjski	703	Postojna
kras
4	koča poslovala samo ob nedeljah
5	poslovalo samo poleti ob sobotah in nedeljah
4 poslovala le od 15. 10. 1972 dalje in samo ob sobotah popoldne in v nedeljah
Inozemski obiskovalci planinskih postojank so bili iz naslednjih držav: 12 978 iz Italije, 10 584 iz Avstrije, 6 219 iz Zahodne Nemčije, 2 324 iz Nizozemske, 711 iz Anglije, 653 iz ZDA. 627 iz Švice, 462 iz Francije, 290 iz CSSR. 225 iz Poljske. 191 iz Belgije, 125 iz Madžarske, 117 iz Kanade, 89 iz Švedske, 81 iz Danske, 72 iz Bolgarije, 57 iz SSSR, 48 iz Norveške, 38 iz Vzhodne Nemčije, 17 iz Romunije, 8 iz Grčije, 8 iz Turčije, 5 iz Japonske, 4 iz Argentine, 2 iz Brazilije, 2 iz Španije, 1 iz Avstralije. 1 iz Ceylona in 1 iz Finske.
Opomba: Število ležišč se je zmanjšalo zaradi boljše in sodobnejše ureditve ležišč v nekaterih postojankah. Manjši obisk pa je zaradi izredno slabega, deževnega vremena v letni sezoni.
	13	16	29	3 280	1 520	4 800	200	40	240
	8	—	8	18 000	—	18 000	205	—	205
	—	—	—	9 500	—	9 500	—	—	—
	10	—	10	1 500	—	1 500	—	—	—
	12	—	12	3 257	743	4 000	106	—	106
	20	9	29	18 394	1 606	20 000	937	782	1 719
	—	18	18	3 988	12	4 000	28	12	40
	—	12	12	5 504	496	6 000	16	4	20
	5	21	26	1 500	1 100	2 600	42	13	55
	—	12	12	150	15	165	—	—	—
	4	30	34	5 521	479	6 000	518	21	539
	ležišča na senu			4 760	740	5 500	—	—	—
				2 957	43	3 000			
Skupaj:	3 036	2 241	5 277	911 555	35 940	947 495	134 811	12 545	147 356
V 1. 1971:	3 083	2 377	5 465	925 059	43 497	968 556	134 982	14 692	149 674
V 1. 1972:	3 036	2 241	5 277	911 555	35 940	947 495	134 811	12 545	147 356
Razlika:	— 52	—136	—188 -	- 13 504	— 7 557	— 21 061	— 171	— 2 147	— 2 318
^ t**" -
-fes*-*
' garant
. n
. garant	wrB.	&e^ec
0,3 ,pVAON RS--»0 ® poKta
Kaše« ; ^ Vgr^en	„ovo" p0sebo* * na
„ot™
lV.00"1
2\N
TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU
Pošta: 61433 Radeče — Tel.: Radeče 819-050, 819-051, 819-111, 819-112, — Telex: 35136 yu pap — Brzojav: Papirnica Radeče — Tek r. pri SDK Laško: 50710-601-16039 — Železniška postaja: Zidani most
Proizvaja: vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov, specialne papirje, surovi heliogratski papir, paus papir, kartografski papir, specialni risalni »Radeče«, premazne kartone, papirje za filtre itd.
Izdeluje: vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku. Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi
S1UDEN&-
■iiíííf^-
r SELCA
oslovica
ZELEZNIKI
7RN1E
KIMM
Ol OKI
M egliš
SÍOVIÑE
RACOVNIK
vrnit-
penov»/*-
GOR: KOMU
Dolenc
SMOLEVA
DOLENJA/VAS
Miklavža gor£/
.^ri-fi.
K o vas*/ 81)'
5011c»
KRŠIVNIK
st ™ec
954"
ZGrGOUCA
yancofec MBS
Šinkar.
Mačesnf
Vonter
Miklovec
Z^jZapoialior
j'SK ander
iRebejnllf
RASTOVKl
DRÓG08AÍEK
Se|ont-
Hfibovc
Strehar
Jlomovec
lelobidór
LENART
sKÄ
fue eÜ
ičruK .
DebéljaR
Glosen..
KrbOskor,
Miit
-Mnrkuc
Slí. Valentín
{S. m
JARGE BRDO
p.u.sroiE
BrdoR-
Mqléjc
MLAKA
irWDVRH
ČETE NA RAVAN
¡oiošec
POLEŠICA
BRIHÍE.
Hleviš J
-KbSanc
MURAVE
POOPREVAt
Savec
JAVOR]EV
tienski
G. SEVNICA
Ravnikov
DO LEN Čl CP
DELNICE
Vogelčoj
Polensqfc
/i j> ;7 Anic
RpVl/o. J f
■rm^rn
Zabrdnik
Zadulmi»
Peior