ZVONČEK LIST S PODOBAMI ZA MLADINO^^^^^^ LLTO 36 # ŠTEV. 3 JANUAR 1933 Stefan Koželj Pravljica Nekoč je živela kraljica, ki ji je »PUa bi rada, prosim, prinesi mi v bil pred nekaj leti umrl kralj in jo zlati čaši požirek vode iz bisirega pustil samo z izredno lepo hčerko ¦- potoka!« kraljično. Ko je deklica nekoliko »Ne,« je odvrnila spremljevalka, odrastla, so jo zaročili s princem iz »sama pojdi k potoku in plj, jaz ii duljne dežele. Kmalu je prišel čas, nočem več sireči!« ko bi se kraljičnu morala poročiti s Kraljična je res ponižno razja= princem, r.ato se je jela pripravljati hala konja< pokleknila ob potoku in na odhod v tuje kraje. Mati /i je p,-;a; nato pa se je razjokala in določila mnogo dragocenih stvari, rekla: ki naj bi jih nesla s seboj, bisere, »joj fcay j,o $e z menoj, preden zlato, srebro in nakit, lepe obleke bom na cilju!« in vse, kar Se spodobi kraljevi ne- Koder maferinih Ias pa jt je ^, vesti, zakaj zelo je Ijubila svojo onvoril' hčerko. Dala ji je tudi deklico — ' A ,, ,.,_ . 3 J BCe vedela bi tvoja mah. sprerrJjevalko, ki naj bi jo sprem- „„ nMa hi io;ovo,,/- liala na potu in ii streela. Vsaka je Tr ,.,,,.._ , , , . , , ,. . , . ., ..... Ker pa je bila kraliicna zelo krov imela tudi svoie&a konia. Kraliicm , ' ' . ,, .. , , . . . , n t . ' , ka in skromna, m rekla mcesar h konj se je imenoval Belec in je znal """"""_' ... graemu obnasanju svoje spremlje: °Ko 'je prišel čas ločitve. je od- ™'ke in [e "^ljevala težavno pot. vedla stara kraljica hčerko s seboj K° 'e 'ahala dal>e b'ez odmora m v razkoino spalnico, vzela v roke >e ^oče sonce se vedno "e«s""'^-' nožek, odrezala koder svojih las in "° P"P^h, je zopet posMa iej, ga podarila hčerki z besedami: na- Pozabila je na surove besede »Pazi na to, dragi otrok. zakaj svo'e spreniljevalke in jo zopet za, to je čar, ki ti bo služil na poti!« Prosila vode- Toda ta '' 'e sPei Pre' Nato sta se prisrčno in ganljh-o drzn° »dgovorita kakor prvič in poslovili. Kraljična je shranila ma« kraljična je morala zopet sama po terine lase za obleko, zajahala is< vodo- Znova >e fplakala in zopet krega konja in se napotila v kra* s° )' odgovorili materini hsje: Ijestvo svojega zaročenca. -^ i°"i" ""¦" *' "«*'" '"¦ Ko je nekega dne jezdila mimo "'"• "'° bi b"° '' Wo/" potoka, je začutila hudo žejo in Ko je pila bistro potočno vodo, prosila svojo spremljevalko: se je tako nagnila k potoku, da so 105 ji materini lasje padli izza pasu in Ob ptvi priliki je lažna nevesta splavali po vodi. Kraljična tega rekla princu: niti opazila ni, pač pa je to videla »Dragi kraljevič, ugodi moji ptvi spremljevalka, ki se je razveselila, želji! Daj odsekati glavo konju, na zakaj čar ji je bil znan, obenem pa katerem sem prijezdila semkaj, zas iudi bndka resnica, da je kraljična kaj na potovanju mi je povzročal brez iega čara popolnoma v njenih nmogo težav!« rokah. Ko je kraljična hoiela spet Tako je bil umorjen zvesii Belec zajahati svojega konja, ji je rekla [n prava princeska, sedaj gosja pa* njena spremljevalka: sfirica, je bridko plakala za njim. »Ti vzemi zdaj mojega konja, na Izprosila pa si je, da so konjevo tvojem bom pa jahala jaz!« glavo obesili nad mestna vrata, sko> Kmalu nato je morala kraljična zi katera je vsak dan gnala past goz sleči tudi svoja kraljevska oblačila si, da jo je slišala govorUi: in obleči preprosto obleko spremlje* „& tvoja maii bi vetkh to, valke, tako je že bila v njeni obt «'». «'» *' w'° i< W°r lasti. Ko je prišla na travnik, je sedla Ko sta bili ze blizu cilja, je sprem> na klopico in razprostrla svoje dol- Ijevalka zagrozila kraljični, da jo ge in kodtaste lase, ki so se svetili ubije, če kdaj komu pove resnico, kakor čisto srebro. Pastirček jo je da je ona prava kraljična. Toda zve- začuden gledal. sti konj Belec je videl vse. Po nekaj dneh pa ni mogel več Tako sia dospeli v mesto in na molčati, zato je šel zvečer k stare: kraljevi dvor. Princ je pritekel, da mu kralju in mu povedal, kako se ju sprejme, dvignil je deklico v krai njegova pomočnica čudno pogovav Ijevih oblačilih s konja, misleč, da ja z glavo ubitega konja, pa tudi o je njegova nevesta, in jo peljal v njenih iudovitih srebrnih laseh je kraljeve dvorane; prava princeska omenil ktalju. pa je morala ostati na dvorišču. Prihodnje jutro je Sel stari kralj Ugledal jo je sfari kralj. Zdela se počasi za njima, da bi se sam pre- mu je prelepa in prenežna za kra- pričal o neverjetnih rečeh, o kate: Ijično sfrežnico, zafo je povprašal rih mu je bil pravil gosji pastir. Ko nevesto, koga je privedla s seboj. je čez dan skrit opazoval in vse vu Ta pa je odgovorila: del, je zvečer poklical deklico k se- »Vzela sem to deklico s seboj za bi in ji rekel, naj mu pove, kaj vse spremstvo. Dajte ji kako delo, da to pomeni. Deklica pa je izbruhnila ne bo lenarila!« v jok m dejala: »Nikomur ne smem Kralj nekaj časa ni vedel, kako bi nič povedaii, sicer izgubim življet jo zaposlil, naposled se je domislil nje«. Siari kralj pa ji je toliko časa in rekel: prigovarjal, da mu je prava kraljU »Jmam dečka, ki pase gosi, njemu čna povedala svojo zgodbo od zaz naj potnaga!« čefka do konca. Pastirček, ki je pasel gosi, je bil Kralj jo je takoj nato dal obleči pa zelo prijazen in dober deček. v kraljeva oblačila in se je neznan- 106 sko čudil njeni lepoti, ki je prišta v da jo je bil nekje slišal ali čital. Na> dragoceni obleki Se posebno do ve- to je vprašai hudobno spreniljevah Ijave. Potem pa je razložil svojemu ko: sinu, da nima prave neveste, ampak »Kaj bi bilo treba sioriii z de* le njeno steežnico. kletom, ki se je tako nehvaležno Mtadi kralj se ni mogel načuditi obnašalo?« lej novici. Ves je bil vzhičen nad Ta pa je odgovori/a: lepoto prave neveste, pa tudi nad »Nič drugega ne zasluži, kakor njeno potrpežljivostjo in ponižno; da jo zapreš v sod, ves obit z ostri* stjo. mi žeblji, ki naj ga konji vlečejo Ne da bi komu kaj razodel, je na-. po cesti loliko časa, da bo hudobnv ročil pripraviti veliko pojedino, na Ca poginila v njem.« katero je povabil ves dvor. Mladi Tedaj pa je zaklical ktalj: kralj je sedel na sredi, na eni strant »Tako se ti bo tudi zgodilo! Ka> laina princeska, na drugi pa prava znovana boš, kakor si se sama ob> nevesta. Nihče se ni spoznal, zakaj sodila!« kar bliščalo jim je pred očmi od Mladi kralj pa se je poročil s pta> njene izredne lepote. vo nevesto, s katero je blago in Ko so se najedli in napili in bili usmiljeno kraljeval mnogo srečnih dobre volje, je stari kralj povedal let... vso njeno zgodbo, toda tako, kakor