Političen list za slovenski národL P« poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne. I&tey. V Ljubljani, v četrtek S. oktobra 1885. Letnik XIII. Državni zbor. Z Dunaja, 7. oktobra. Primite tatu! Marsikak zvit tat, ki je bil pri svojem nepoštenem delu zasačen in za kterem se je vlila tropa ljudi, da bi ga prijela, rešil se je iz zadrege s tem, da je sam kričal: Primite tatu, primite tatu! S tem je pozornost ljudi od sebe odvrnil in jo srečno popihal, ko so ljudje tatu iskali med njegovimi pre-ganjevalci. Ta primera prišla mi je nehote na misel, ko je danes liberalna stranka izročila zbornici svojo že unidan v liberalnih listih napovedano interpelacijo zarad napadov na nemške prebivalce na češkem. Ali ni res čudno, da se nemški poslanci o tem ravno sedaj pritožujejo v državnem zboru, ko je bila češka „Beseda" v Duhovu z dinamitom razdejana? Menda čutijo sum in odgovornost, ki zarad tega hudodelstva zadeva nemško prebivalstvo, in ki priča, da so češki prebivalci v veliko veči nevarnosti pred Nemci kakor narobe, zato pa hočejo vso krivdo zvrniti na Čehe ter v državnem zboru kriče: To so vam huj-skalci, ti kale mir, ne pa pohlevni nemški prebivalci; nje toraj primite, ne pa nas! Tudi neko drugo interpelacijo so levičarji izročili, v kteri vprašajo kupčijskega ministra o gra-denji neke železnice na severu. Samostalnih predlogov prišlo je danes zopet nekaj v zbornico, ki se bode v prihodnjih sejah ž njimi pečala, potem pa se je prestopilo na dnevni red. Vladna predloga o izdatkih za severno-zahodno železnico in o odkupu železnice iz Praga v Duhovo se po nasvetu grofa Hohenwarta izročita železničnemu odseku, ki se bode volil v eni prihodnjih sej in bode imel 24 udov. Neki drug predlog o napravi novih vozov, mašin itd. za državne železnice se pa izroči budgetnemu odseku, ki bode obstajal iz 36 udov. Potem sta se volila vojaški in imunitetni odsek. Izmed slovenskih poslancev je bil v prvem ¡voljen gosp. Pfeifer, v drugem pa g. Hren. Dr. Men g er potem vtemeljuje svoj samostalni predlog o premembi postave, ki zaukazuje posveče- vanje nedelj, ter nasvetuje ta predlog izročiti posebnemu (obrtnijskemu) odseku, ki naj obsega 24 udov. Krepko se mu je ustavljal dr. Pattai, Dunajski anti-semit, ter povdarjal potrebo nedeljskega počitka. Razun njega oglasil se je danes tudi še Dunajski demokrat \Vrabetz; samo po sebi se ume, daje vse radovedno poslušalo, kaj porečeta poslanca, ki sta bila izvoljena kot nasprotnika dosedanjih nemško-liberalnih zastopnikov. Konečno je bil predlog Men-gerjev izročen nasvetovanemu odseku. Roser in dr. Herbst sta potem vtemeljevala svoje predloge o po-lajšavah pri pobiranji davkov in o premembi vžit-uinskega davka, ki so se r posvetovanje izročili davkarskemu odseku, kteri bo obsegal 24 udov. Pred sklepom današnje seje izročili so tudi češki poslanci interpelacijo, v kteri vladi priporočajo, naj strogo preiskuje, kdo je kriv raznih izgredov, da naj skrbi za varstvo prebivalcev in za slobodno občevanje, ter jo prosijo, naj pove, seje li vtem oziru že kaj zvedelo in ukrenilo. Razun poslancev čeških podpisali so to interpelacijo tudi še mnogi poslanci Hohenvvartovega in poljskega kluba. Interpelacija kaže, da se češki prebivalci in njih poslanci ne zavedajo nobenega zadolženja, in da jim bo jako ljubo in prav, ako resnica pride na dan. Klub Hohenvvartov obravnaval je včeraj ljudsko šolstvo. Tirolci so namreč povdarjali potrebo, da se mora šola zopet postaviti na versko-katoliško podlago, in da naj se skrb za ljudske šole in vse njene zadeve, postave itd. pre-puste deželam, ki si bodo osnovale šole, kakoršne potrebujejo. Gosp. Vošnjak je omenjal, da tudi slovenski Štajarci želč konfesijonelne šole, da bi pa s tem ne pridobili nič, ko bi se šolstvo izročilo deželam , ker bi prišli pri liberalni večini štajarskega deželnega zastopa z dežja pod kap. Enaka bi se bila po izreku dr. Viteziča bati v Istri. Nam se pa zdi, da bi se vsem pomislikom v okom prišlo, ko bi se za slovenski del dežele štajarske in isterske napravila posebna oddelka deželnega šolskega sveta, ki bi imela skrbeti za slovenske, oziroma hrvatske šole, med tem, ko bi druga oddelka v svoji skrbi imela samo nemške, oziroma itai/janske šole. Klub je obljubil reč pretresati in z vsem vplivom delati na to, da se bodo dosedanje šolske postave po želji in potrebi posameznih dežel spremenile. S šolskimi postavami se bodo menda pečali tudi škofje, ki so se te dni zbrali na Dunaji in so imeli včeraj svojo prvo konferenco pri Dunajskem kardinalu. Denar — sveta vladar. VII Židovski časniki. Oitatelj teh člankov je gotovo mislil sam pri sebi: to je že cela večnost, ni konca ne kraja. Res da; isto si je očital tudi pisec teh vrstic. Toda mnogo in mnogo bi še mogli pisati o „denarji", marsiktero še reči, ker nehote množi se gradivo. Lo površno smo opisavali škodljivi vpliv mogočnega denarja na narodno gospodarstvo, kakor si popotnik mimogrede ogleduje dolino in hrib iz železniškega voza. Vodila nas je misel: „mimo, mimo!" Vendar moramo dodati še nekaj poglavij. Zadnjič smo govorili o židovskem kapitalu, danes hočemo ob kratkem odgovoriti na vprašanje: Kdo podpira židovske skopuhe in oderuhe? Židovski časopisi so ona moč, ki goni velikanski stroj kapitalizma. Podkupljivost in nesramnost so židi zanesli na časnikarsko polje. Ne sovražimo židov zarad njihove vere, narodnosti ali stanu, ker žid je na Dunaji Nemec, v Pragi Ceh itd. Tudi vera je Židu peto kolo; krščen ali nekrščen, vedno je enak. Kar se tiče družbe, stanu, nahajamo ga povsod, v vseh slojevih uaroda. Kjer se žid poteguje za narodnost, vero in stan, namen mu je le ta, da dela prepir in nemir v deželi. Pravi namen židovskemu časniku je in ostane, da zasluži mnogo denarja, s tem, da zamolči kaznjivo dejanje, razširja lažnjive vesti, podpira in priporočuje „švindelj" in druge sorodne mu čine. Židovski časniki merijo vse po denarji, vsaka vrstica donaša jim denar. To početje imenujemo „korupcijo". LISTEK. Kratke potne črtice. (Konee.) Enako zanimiv je paviljon bosanski. Čez vse jo dopadala tkanina, ki je sem ter tje mnogo lepša kot enaki izdelki sosednih narodov. To nam je porok, da se bode Bosna rešena iz turškega tiran-stva, kmalo povzdignila ter s sosednimi narodi tekmovala. Kar nam je pa jako neljubo dejalo in menda vsem tujim obiskovalcem, je preklicana madjarščina. Niti besedice nisi najdel nemške, laške, francoske; šo celo Hrvati, Bošnjaki in Čehi so se pomadjarili (bolj prav šiloma so jih pomadjarili iu njih razstavljene reči). Mislite si tujca pred neznano rečjo s podpisom v azijatskem jeziku, ki ni v sorodu nobenemu evropejskemu jeziku ! Kakoršen si prišel, tak odšel, ter no veš niti kaj si videl, niti kje se dobi. To se mora pač reči, da ni samo prenapetost, ampak bedarija in škoda razstavljevalcem in obiskovalcem. Dvomimo, da bi so dali oboji še kterokrat za nos v Budapešto izvoditi. Razstavljena živina je bila lepa in čvrsta, pa vendar nič nenavadna; tudi ne tako velika, kakor bi človek, po ogerskih volih soditi, pričakoval. Poslednjič ne smemo pozabiti kobanije. Ko-banija, kaj je to? Svinjska razstava, ali pa razstava svinj, kakor hočete raje. Pa ne mislite, da je tu le kakih 50J, 100 ali 200 svinj iu prešičev raznih plemen. Pač so menda vsa plemena tii zastopane: prešiči kratki in dolgi, z gostimi in redkimi ščetinami, na nizkih in visokih nogah. Hlevi so razpostavljeni po mnogobrojnih oralih zemljišča in prešičev, večinoma debelih, je kakih 70 do 80 tisoč. So gospodarji, ki 10 do 20 tisoč prešičev svojo lastnino imenujejo. Tudi tu ni bila le razstava prešičev za sedaj, ampak je menda stalna, kamor se zamorejo kupčevalci vsaki čas obračati po tako blago. Škoda, da smo nekaj dni prezgodaj prišli, sicer bi bili videli še konjsko razstavo; a sedaj prepustiti smo jo morali naslednikom. Ljudi je bilo sedaj po raznih prostorih malo, a o poludne in proti večeru po gostilnah mnogo. Tii pa so nismo dali v madjarščino vkleniti in krčmarji za svoj dobiček vneti, so znali vsi nemški in še kaj druzega. Ob 6. uri zvečer zvoni, pa ne zato, da bi se s tem zvonenjem kak zvonar skazoval, ali kakor bi bilo razstave konec ter bi moral iti vsak na svoj dom, ampak zato, da mora vsak prišlic 20 kr. več plačati, ker sedaj se še le začne zabavno življenje. Godba ti na ušesa doni od vseh kotov in strani, tudi ob enem po dve, tri, kar včasih nekako po turško v ušesih šumi. Pijače in jedila so navadno dobra. Naju s tovarišem je zanimal posebno nek jako beseden postrežnik. Vedel je povedati od tega in onega. Med drugim je tudi pripovedoval, kako je Ogerska obožala in revna; a ko smo ga opomnili, kak blišč se vidi tu pa tam v zidarijah, ali sedaj v razstavi itd., je s ponosom zavrnil: „Ach, nichts als madjariseber llochmuth!" (Oj, nič druzega kakor madjarska oholost!) Verjemite mi, da nismo nikomur bolj podobni, kakor steklenici s sifonom. Kadar se na pero steklenice pritisne, čuješ šum in razpršenje na vse strani, a kadar pritisk jenja, jo vse tiho in pohlevno." „Vi gotovo niste madjar?" „Da, da, jaz sem madjar; a mislim, da je odkritosrčnost najboljša." Moj tovariš je menda tudi prav tako mislil, ker odkritosrčnost ogerska mu je bila tako všeč, da jo strežnika nenavadno obdaril. Potem Politiška korupcija je posledica židovskih (libe-Talnili) časnikov, ki ne poznajo ne značaja, ne morale. Židovski časnikar je na Dunaji liberalen Nemec, v Pragi konservativen Čeh. Na Dunaji piše in posluje za liberalizem, to je za samogoltno prostost; v Pragi se poteguje za konservativne ideje in zgodovinsko pravo češko, po naše bi rekli, Cehe vodi na led za dober denar. Tako hujska narod zoper narod, dobiček vtakne Žid v žep. V Pragi je žid v eni redakciji Čeh, v drugi Nemec, kakor mu nese. Na Duuaji sodeluje žid letos pri vladnem, drugo leto pa pri opozicijskem časniku; zgodilo se je celo, da je nek žid pisal ob enem za vladen in proti-vladen list. Na Dunaji je židovsk trifolij, ki posreduje med časniki iu raznimi društvi. S tem si zasluži židovska trojica mnogo denarja. Potrebuje društvo denarja ali priporočila, obrne se do znanih treh kljunačev, ponudi jim denarja, da podkupijo časnike. Denar razdele primerno med časnike, da hvalijo ali molčč. Mnoga Dunajska društva, posebno zavarovalna, so odvisna od židovskih časnikov. In ko bi ktero društvo sprva ne mislilo na korupcijo, s časom se mora vdati, ker časnik mu ne da miru. Znani Kufiier bi ne bil zapravil toliko narodnega imetja, ko bi ne molčali plačani časniki. Najbolj popačijo narod židovski časniki. Kdo mi imenuje kako krščansko resnico, ktere ne bi pobijali in zaničevali židovski časniki? Kteri stavek krščanske morale je tako svet, da bi ga Židi ne bili presukali? Nenravnost se očitno hvali in priporo-čuje. Nek židovsk časnik, ki služi vladi, prinaša dan na dan ilustracije umorov in kriminalnih dogodeb. „Zanimivi" romani židovskih časnikov so ostudne povesti, ki bebijo ter vklepajo narod v židovski jarem. Politiška in gospodarska korupcija, ki preži le na denar, Avstriji mnogo škoduje. Znana „Con-cordia" morala bi se imenovati „Cohncordia", to je društvo židovskih pisačev in časnikarjev, zadruga šestindvajsetletne korupcije. Drznemo se trditi, da na Dunaji ni razločka med vladnimi in protivladnimi časniki; oboji so židovski. Sklicujemo se na Bahra in Dehna, pisatelja in časnikarja prve vrste v Nemčiji, ki sta ostro obsodila židovsko časnikarstvo. Pavel Dehn je trdil nedavno, da se s korupcijo mnogo pečajo vladni časniki na Dunaji, ako ji vladni „pressbureau" od slučaja do slučaja ne prepoveduje. Korupcija vlada povsod, ne glede na politiško stališče. Temu kratkemu razmišljevauju dostavimo sledeče. Vlada ima svoj upravni aparat, imenom „pressbureau", ki vodi vladno časopisje. Odobravamo to napravo, ker mora se braniti ter zagovarjati proti lažem in natolcevanju svojih mogočnih nasprotnikov. A to se nam zdi čudno, da hoče trpeti korupcijo lastnih časnikov, namreč Dunajskih. Program Taaffe-jeve vlade je preporod in obnovljenje naše države, toda splošna korupcija zadržuje to delo. Šest let vlada že Taafle, in koliko se je storilo v tem oziru ? Je-li morda vladi neznano, kako pišejo časniki na Dunaji, v Pragi, Trstu itd.? Zakaj bi moral delaven državljan imeti žepe na razpolaganje židovskim časnikom? Brezmejna korupcija škoduje narodnemu gospodarstvu, ker Židu se plača vsaka smo se ločili drug od druzega, zadovoljni, da smo se videli, a da se ne vidimo več. O mestu bodi sploh le toliko rečeno, da mesto je prav lepo: Buda na desnem, Pešta na levem bregu mogočne Donave. Vse kaže, da si Madjari mnogo prizadevajo mesto olepšati; in res, med prestolnicami ni zadnje ter se še čedalje bolj širi in lepša; zlasti so nove zidarije prav velikanske. Cerkev, kolikor smo jih videli, ne moremo veliko hvaliti; ne odlikujejo se (razun kakih dveh) ne po velikosti, ne po stavbenem slogu, skoraj da tudi no po snagi. V Budi nismo zarad pomanjkanja časa več kakor eno videli, in sicer kapucinsko, ki je snažna. Najlepše kar se vidi, jo razgled iz vrtov prestolne kraljeve palače. Tu se pregledata oba mesta od kraja do konca. Tu se tudi najbolje vidi, kako vso živo je čolnov, barčic in bark po Donavi. Peči moram, da na enako mogočni nemški reki, na Renu, nisem nikjer toliko bark videl, kakor tii v Budapešti. Sploh rečeno, mi ni žal (kolikor sem čul, tudi drugim obiskovalcem ne), da sem videl Budapešto, a še drugo pot jo gledat hoditi, bi me pa ne mikalo veliko. S tem smo se od Budapešte poslovili. vrsta, vsak stavek, bodisi resnica ali laž. „Pressbureau" grofa Taaffe-ja pozml te razmere, zakaj ga „kompetentni" možje ne opozorijo na to? Tudi tu je mnogo gnjilega, zato se nič ne stori. Katilinske osebe, ki živč od državnih jasli ter so večinoma židi, največ škodujejo Taaffe-jevi vladi. Na Dunaji kriče in robne: Proč s Slovani; in v Pragi: Udrite po Nemcih. Toda židi vedno kale vodo in v kalnem lovijo — bogat plen. Quousque tandem .... Nikakor nočemo biti sodniki obnašanja, ker to je naloga državne oblasti; pač je naša dolžnost opozoriti vlado na židovske časnike, vladne in proti-vladne. Časniki se ne pišejo, da bi državljanom „zmikali" denar, temveč da goje politične in gospodarske misli, ki koristijo državi in narodom. Stališče, s kterega časniki presojajo napominane misli, lahko je raznotero, toda nikoli ne smejo biti služabniki mamona, tlačani židovskega denarja. Grof Taaffe naj kot kavalir stopi na glavo „hidri" korupcije; doma naj prične, pri sosedu konča. H-t-b-r. Politični pregled. V Ljubljani, 8. oktobra. Notranje dežele. Dasiravno nimamo navado lastnega blaga hvaliti, kar nam mora vsaki priznati, smemo danes vendar izjaviti, da „Slovenčevi" članki niso tako prazni, kakor bi jih tii pa tam radi proglasili. Vsakdo naših čitateljev spominjal se bo še letošnjih „Slovenčevih" člankov o šolstvu sploh, posebno pa najnovejših: „Prevdarki o naših srednjih šolah". Kar je tedaj povdarjal naš člankar, to sedaj beremo in bomo še brali v „Politiki" iz peresa prof. Th. G. Masaryka. On piše: „Vsak, kdor je spoznal življenje od njegove resne strani, je sprevidel, da človek za srečno življenje in srečno smrt ne potrebuje le izobraženega razuma, temveč tudi izobraženega srca. Res je, da narodi potrebujejo luč učenosti, ki jim razsvitljuje temna pota življenja; to življenje ravno zahteva pa dejanj in želi vedno više, zarad česar se mora poleg razuma izobraziti tudi volja in čutje, in le tisti, ki se je na obe strani izobrazil, sme se zaupno izročiti valovom sveti. Kdor pa to pripozna, priznal bode tudi — v čemur se ne nadjam nikakega ugovora — da moderna šola, osobito srednje šole in univerze nravno izgojo zanemarjajo. Morda se mi bo ugovarjalo, da šola nima naloga izgojevati, temveč le podučevati. Dobro prijatelj, prav imaš za trenutek, če tudi se s teboj ne strinjam. Vendar pa moram priznati, da se pri tistih, ki se izgojujejo v današnji moderni šoli, ne skrbi za prav pravo nravno omiko. Naravnost vnebovpijoča pa je razlika v izobraževanji med našim razumom in nravnostjo. Ljudje, ki po dvajset let v šolo hodijo ter uČe in uče se vsega spaka, za dušo in srce njihovo se pa nihče ne briga." Tako označil je pisatelj teh vrstic današnjo šolo že pred nekaj leti in danes bi mu ne bilo nič drugače mogoče. Zli vspehi take vzgoje morali so na dan in res, nikjer niso izostali. Lahko bi se sklicavali na surovost mednarodnega prepira, ki posebno v izobraženih krogih divji, med tem ko ga med množico ljudstva skoraj ni čutiti. Lahko bi naštevali še drugih reči, toda zadosti naj bo, če le pripoznamo, da današnja jednostranska izgoja človeka življenji le odteguje. Tako piše „Politik", o kteri vendar živ človek ne bo trdil, da je klerikalni list, pa se vendar v tem slučaji popolnoma s „Slo-venčevimi" nazori strinja. Dr. Herbst nameraval je v državnem zboru interpelacijo na grofa Taaffeja: „quousque tandeni Catillina abutere patientia nostral" ali po domače: Kako dolgo, grof Taaffe, misliš še zatirati nemški rod na češkem 1 To interpelacijo oglasil je omenjeni doktor v nemško-avstrijskem klubu, kjer so pa za potrebno spoznali, da jo je še treba poprej dobro prevdariti, če je zadosti ostra v besedah. No, sedaj si jo bo dr. Herbst lahko prihranil, kajti odgovor na-njo, če tudi še ne stavljeno, dobil je iz Dulio-vega v severnih čehah od tlačenih Nemcev samih, ki si v svojem zatiranji niso znali drugače poma-gati.v kakor da so si, kakor današnja „Politik" piše, v „Češki Besedi" duška dali z dinamitom. Da so pri tem nekaj Čehov iz spanja, oziroma tudi iz po-stelje na tla vrgli kaj to! Saj so bili vendar-le Čehi — toraj nižje vrste, ki so se nekoliko prestrašili. Kdor bi od slej nadalje še verjel o zatiranji nemške narodnosti, naj le veruje, vera je vsakemu slobodna v Avstriji, prepričal pa menda druzega nobenega ne bo v tem! V Duhovem na Češkem pokazalo se je zadosti jasno, kdo da je preširni gospodar v deželi in kdo pa zatiran rod. Narod, ki k dinamitu svojo korake obrača, da bi se z njegovo pomočjo rešil svojega nasprotnika, naj si pač nikdar več no prideva pridevka „superior" nad drugimi narodi, sicer bi takoj dobil zloglasnega konkurenta v anarhistih, kterih pa menda vendar ne bo poleg sebe v eno vrsto stavil. Če jih pa, slobodno mu! Žalostni nasledki izgona Avstrijcev iz pruske države jeli so se kazati v Galiciji, kamor se večinoma izgnanci obračajo že zarad tega, ker jih je večina poljske narodnosti. Večina izgnanih družin živi v grozni obupnosti, ker so pri tej samosilnosti skoraj ob vso premoženje prišli. Poljaki jim sicer pomagajo, kolikor je mogoče, toda ker je število izgnancev veliko, svota za podporo, ki jo imajo na razpolaganje, pa jako pičla, je pač razumljivo, da ne more posa-mičnik ali posamična družina kdo zná kaj dobiti. Vlada pa do sedaj še ni dovolila javnega nabiranja milodarov za nesrečneže. Pač pa gredo tem revežem železnice na vso moč na roko in jim vožnino za polovico znižujejo. Beda med temi ljudmi je tolikošna, da je eden izmed njih znorel. Novega župana v Pragi bodo slovesno vmestili v ponedeljek 12. t. m. Izvoljen je, kakor smo to ob svojem času že sporočali, g. Ferdinand Vališ. Vnanje države. Zanimiva je vsebina ádrese, ki jo je izročila srbska skupščina kralju Milanu. Takoj v svojem začetku povdarja omenjena adresa, da srbski narod ni nikdar varčeval z blagom in krvijo, kedar je bilo treba stopiti na bojišče za prostost, ali pa za državno idejo srbsko. Ta narod pač dobro vé, da je beseda „domovina" brez pomena, če se ne opira na stališče državne ideje, in pa če se nima nadjati krepkega in jedrnatega državnega življenja. Najnovejši dogodki v sosedni državi vplivali so na srbski narod tako trpko, kakor dnevi najhujših skušenj. Razumel je srbski narod, da mu je prišla ura, v kteri se mu odloči njegova osoda, ali naj še dalje obstane, ali pa naj se umakne sosedu iz poti. Zastopniki naroda so v tem vsi enih misli in se navdušeni zbirajo okoli kralja zahvaljevaje se mu za njegovo skrb za domovino ob uri nevarnosti. Najnovejši dogodki žalili so pravicoljubnost srbskega naroda! Srbija je Berolinsko pogodbo sprejela in do danes zvesto spolnjevala, ker je hotela s tem svetu dokazati, koliko ji je ležeče na ohranenji svetovnega mirú in na razvoji kulturnega dela. Druge države na Balkanu tega niso storile in to je ravno, kar Srbijo v srce skeli. Ako se sme mednarodno dejanje, kakor je Berolinska pogodba, na ta način z nogami teptati, potem sploh splava po vodi vsaka gotovost za ohranenje mednarodnega mirú. Skupščina je sklenila zatoraj vse kraljeve korake po vskliku sprejeti, da bo vlada lahko spolnjevala svoje težavne dolžnosti. Adresa sklepa s sledečemi besedami: „Sire! Naš narod je prešinjen od žive vere v svojo lastno moč, ktero si je ohranil med toli-košuem trpljenjem in skušnjami in na podlagi ktere se je konečno prerodih Narodu je vera vtr-jena na srečno zvezdo Obrenovičov in Tebi kot prvemu kralju nove Srbije popolnoma zaupa. Prepričan je, da ga bodeš tudi nadalje vodil s tisto razumnostjo, ktero zahtevajo dosedanje pridobitve in pa z ono odločnostjo, od ktere so odvisne koristi naše države^ Prešinjen tega prepričanja kliče Ti navdušeno: Živio kralj srbski, Milan I.!" Balkanska konferenca v Carigadu se je menda že pričela 4. t. m. Žal, da telegram ne pové več, kakor to, da so bili vsi edini, v čem, tega ne pove. Ob enem nadaljujejo se pa razgovori med velesilami. Le-te so menda po dolgem ugibanji sklenile, da so Bolgarsko zjedinjenje ne dá več vničiti. No, da so le že do tega prepričanja prišli, potem že bo! Pri vsem tem imajo pa načrt na dnevnem redu, da bi bilo dobro, za evropejski mir menda še celó potrebno, med Bolgarijo in iztočno Rumelijo napraviti personalno zvezo. Ko bi le drugih držav na Balkanu ne bilo; ali le-te tudi hočejo vsaka svoj delež imeti. Sicer ste se Srbija in Grška formalno izrazili, da ne bote na lastno roko pričenjali no-beuili homatij, dokler ne bote zvedeli, kaj da bo Evropa sklenila; na vsak način pa zahtevati nekaj zemlje za priboljšek. Rumunci ob levi in Črnogorci ob desni pa ravno tako čakajo, kaj bo pri celi komediji za-nje odpadlo. Avstrija in Angleška ste menda pripravljeni, da bi se vsaki teh državic nekaj pridalo, druge velesile pa menda nečejo o vsem tem ničesar slišati. Vsa zadeva je hujše zamotana, kakor je bil svoje dni Gordiški vozel in bode v resnici zopet kakega Aleksandra potreba, da ga bo presekal. Začel je pač spet Aleksander to kočljivo delo, a vprašanje ostane še vedno nerešeno, ga li bode tudi srečno dovršil. Sploh pa vse državice več ali manj pripravljene čakajo na dedšino, ktero si mislijo po bolnem možu razdeliti. Kakor hitro so vidile, da je Aleksander bolgarski prvi vzel vozel v roke, če tudi ni še mahnil po njem, segli ste kar hkrati dve po orožji in sedaj do ušes oboroženi pričakujete ob meji, kaj da bo Evropa dalje vkrenila. Kakošno podobo imel bo bodoči Balkan na zemljevidu evro-pejskem, tega danes še nihče ne more vedeti, pač pa jo toliko gotovo, da bo precej drugačna memo današnjo. Vpliv neke osrednje moči čutil se bo na njem, kajti vso le proti središči tišči, kar pa ue more brez nasledkov ostati. Knez Aleksander bolgarski je pisal cesarju Francu Josipu in caru Aleksandru, da so tudi njega najnovejši dogodki v iztočni Rumeliji popolnoma iznenadili. Bivajočemu v Plznuin Franco vi b kopeli h se mu niti sanjalo ni, kaj da v Filipopelju nameravajo. Resni dogodki prisilili so ga, da je s plaščem svojega imena pokril tisto, kar so drugi brez njegove vednosti spletli. Rusi jeli so vso svojo pozornost obračati na •nemške tovarnarje, ki so na poljski zemlji niseljeni in kterim po pravici očitajo, da si vzajemno prizadevajo ponemčiti veliko Poljsko. V dokaz tega ruski listi navajajo, da se nemški tovarnarji niso povsod ondi naselili, kjer bi se bili lahko zarad vgoduih razmer, temveč ondi, kjer jim je bolj nemška vzajemnost kazala in kjer so se manjše nadležnosti od ruske vlade nadjali. Ondi so se deloma sami podprli z vsemi možnimi obrtniškimi pripomočki; da bi tudi v denarnem oziru ne bili od Rusov odvisni, napravila jim je pruska vlada celo lastno podružnico nemške državne banke, ktera jih z denarjem pre-skrbljuje, kolikor ga potrebujejo. Drinska divizija srbske armade prišla je 5. t. m. v Niš. Šla je razdeljena. Južna polovica korakala je peš preko Užice, severna se je pa obrnila do Belegagrada, od kodekse je peljala po železnici v Niš. G a r a š a n i n in vojni minister ostaneta v Nišu, z njima vred tudi avstrijski poslanik grof Khevenhiiller, vojaški pristav podpolkovnik Pinter in grški poslanik, drugi ministri povrnejo se v Beligrad. Vojska se bode takoj razpostavila ob iztočni in južni državni meji. Ze je 80.000 mož ondi. Topovi jim dohajajo čisto novi iz Francoskega, kjer so jih lansko leto naročili. V Petrogradu so vsi teh misli, da se je balkanska vstaja v angleško-turški kuhinji skuhala, ali pa da se je tej od ondot potuha dajala, da bi se s tem prekrižali kaki vsakojaki sklepi Kromerižki, obrnjeni proti Angleški ali Turčiji. Ker ni ne ta in ne una ni nič gotovega vedela, kaj da ste Rusija in Avstrija v Kromerižu vkrenili, sklenili ste toraj žrtovati iztočno Rumelijo, le da se pokaže barva med Avstrijo in Rusijo. Tudi mislijo, da je Gavril paša o vsem dobro vedel, kaj da se bo zgodilo; ker se pa ni hotel v Carigradu za bodočnost zameriti, spravili so kneza Aleksandra vstaji na čelo. To je tembolj vrjetno, ker so v Londonu, kakor tudi v Carigradu takih misli, da bi jim bilo v Petrogradu neizrečeno neljubo, če bi se Bolgari pod Batten-bergom združili. Sploh pa Rusija o balkanskem vprašanji še ni poslednje besede spregovorila in želi, da bi v tem oziru postopala vzajemno z Avstrijo. učevanjem priti v pravi red. A da se je omenjenega dne učeča se mladež v polnem številu zbrala k službi božji in potem v šolskih prostorih, to je povzročilo naznanilo, da bodo takrat ubogim učencem delili obleko. Dopisnik je že o svojem času poročal o tomboli, ki so jo topličarji priredili v korist uboge mladeži šolske. Za skupljenih 148 gld. oskrbelo se je oblačilo, ktero bi se imelo pretečenega petka razdeliti. In ta zadeva je privabila vso mladež. Ali učence je upanje prevarilo. Račun jim je prečrtal krojač, ker še vsega dela ni mogel izvršiti. Zategavoljo je delitev obleke bila preložena na nedeljo. Tako smo pa zamogli lepše obhajati godovno svetlega cesarja. Popoldne po večernicah se je zraven učencev zbralo obilo druzega občinstva v šolskem poslopji. Ker so pa ubožni več ali manj skoraj vsi šolarji, zatoraj je redkokteri prišel brez upanja, saj je tudi malone vsaki dobil če ne suknjo, pa hlače ali vsaj rutico. Enako veljii tudi o ženskem poglavju. Včeraj imeli smo someuj, a to je šolski praznik. Danes še le se je začelo celodnevno podučevanje na tukajšnji trirazrednici. In vprašaš gospode učitelje, bodo pač odgovorili, da je manjkala čezpolovica učencev. Sedaj se odpira doba za trgatev, to pa je tudi povod, da je nenavadna „gorečnost" ob začetku novega šolskega leta znatno oslabela. Izvirni dopisi. Od Velenja, 6. oktobra. (Ozdravljenje. Sneg. Lov.) Pred šestimi tedni je „Slovenec" poročal, da je č. g. župnik Križan pri sv. Jauži nagloma zbolel med popoldansko službo božjo. Danes pa naj blagovoli njegovim prijateljem naznaniti, da je popolnoma okreval. Za pomoč mu je bil poslan č. g. Bauman, ta se sedaj seli na Pako. Minulega četrtka zvečer so ljudje občudovali toplo vreme, ne sluteč, da bodo jim sledečega dne malo da ne zobje klepetali vsled zime, ki jo je povzročilo deževanje. Vsi sosednji višji hribi ogrnili so se v snežno odejo; okoli sv. Jošta na Kozjaku je sneg ležal tri dni, dokler ga ni odstranilo toplo solnce nedeljsko. Danes so v okolici Velenjski napravili veliki lov. Divjačine je pri nas od leta do leta manj, ker sekira spolnuje svojo dolžnost po gozdih po zapovedi posestnikov. Gosti Temnjak je že za polovico postal svetel. Lani in letos ga brijejo, severna stran je skoraj gola. Kupcu je sicer prepovedano podirati vsako drevo, ki v premeru meri manj kakor šest colov; ali takega lesa je jako malo, ker se med dosedanjim gostim in košatim bukovjem mlade rastline niso mogle razvijati. Semkaj še je včasih celo kaka srna zablodila, a sedaj o tem ni bilo še slišati. Z Dobrne, 6. oktobra. (Začetek šolskega leta.) Še pred nedavnim časom so tukajšnji otroci šolsko leto začeli ob prazniku vseh Svetnikov, pozneje s 15. dnevom oktobra, a letos pa še za štirnajst dni preje. Najnovejšo naredbo je provzročilo hmeljstvo, kterega so se premožnejši gospodarji tudi v "naši okolici poprijeli. Da pa pri obiranji hmelja otroci zamorejo kaj zaslužiti in da šole ne zamujajo, vsled tega so dotične oblasti za konec šolskemu letu določilo 14. dan avgusta, to je v dobi, ko se obira hmelj-poznjak. Prvi dan oktobra je letos prišel na četrtek. Ta okoliščina je bila vzrok, da so je novo šolsko leto začelo za en dan pozueje. Da bi se že prvega šolskega dne otroci zbrali v polnem številu, tega še na Dobrni pač menda nikdar niso doživeli, izvzemši letos. O svojem času, ko se je šola še začenjala po vseh Svetnikih, so šolsko klopi stale ne sicer prazne, pač pa precej luknjaste kakih štirnajst dni, ker so otroci morali oskrbovati pašo; poznejša leta je dokaj sedežev bilo prazno kake štiri tedne, letos pa še smemo pridjati dva, skupno toraj bo trajal poldrugi mesec, da učiteljem ne bodo mogoče, s pod- Domače novice. (Farni konkurs) napravili so danes prav dobro vsi gospodje, ki so ga te dni delali. (Šikcova hiša) v Vegovih ulicah se je prodala za 11.500 goldinarjev. Kupil jo je od dedičev ranj-cega Matevžeta g. Škof iz Spodnje Šiške, posestnik gostilne pri „Raci". (Umrla) je zopet velika dobrotnica trpečemu človeštvu gospa JosipinaTerpinc na Fužinah pod Ljubljano, 82 let stara. Zadel jo je predvčeranjem zvečer mrtvoud. Pogrešali jo bodo posebno reveži glavnega mesta, kterim je blaga ranjca veliko dobrega storila. Pogreb bo jutri popoludne iz gradu na fužinah v Ljubljano v stolno cerkev in od tod k sv. Krištofu. (Pobegnil je) iz strahu pred kaznijo llletni deček. Stariši prosijo vsakega, ki bi ga srečal, naj ga pošlje domov v Ljubljano, Poljanski nasip št. 14. Zalega se mu ne bode nič zgodilo. („Novomeško okrajno glavarstvo") imenuje se najnovejša knjižica izšla ravnokar v „Katoliški Tiskarni" v mali osmerki na 80 straneh. Sostav-ljena je iz enakoglasečih se podlistkov „Slovenčevih", ki jih je spisal s sodelovanjem gg. učiteljev Novomeškega okraja čast. g. o. Florentin Hrovat, šolski voditelj in načelnik okrajne učiteljske knjiž niče v Novem mestu. Knjižica veljii trdo vezana 30 kr., mehko vezana 20 kr. in se dobiva v Ljub ljani v „Katoliški Bukvami", v Novem mestu pa pri J. Krajcu in pri Tandlerji. Nadjamo se, da bode Dolenjcem jako dobro došla kot podučno kakor tudi kratkočasno berilo. (Proti „peronospori") na trtah, kedar jim namreč listje prezgodaj odpade, priporoča nek vinogradnik iz Komna, da ga do sedaj ni boljega sredstva, kakor zgodnje vrste trte, t. j. take, na kterih grozdje že poprej dozori, preden „peronospora" perju do živega pride. (Dopisnik iz Št. Vida nad Ljubljano) trdi v „Slovencu" od dne 5. oktobra, da se na Kranjskem nobena fara ne more ponašati s 17 živimi duhovni. Temu pa ni tako, ker nas je tudi iz Kranjske fare 17 živih in čvrstih duhovnov. J. St. (Izjava.) Na prošnjo č. g. Franca Rozman-a, kaplana v Št. Rupertu, radi izjavljamo, da nam on za „Slovenca" še prav ničesar ni pisal, od kar je duh. pomočnik na Dolenjskem. — Na drugo odgovarjati zdi se nam nepotrebno ; vsak naj prime tistega, ki ga obrekuje, ne pa koga druzega. (Vspored društvene „Besede",) ktero priredi Ljubljanska čitalnica v nedeljo 11. oktobra 1885, je sledeči: 1. Mozart: Ouvertura iz opero „Entführung aus dem Serail", svira domači orkester. — 2. Förster: „Pobratimija", zbor z bariton-solo in čveterospevom; solo poje gosp. P u ciliar. — 3. Ilaydn: Andantino grazioso iz „Quatuors celebres", svira domači orkester. — 4. Teodor Bradsky: „Pod Višehradom", staročeska pesen s spremljevanjem glasovira; poje g. Pucihar, na glasoviru spremlja gosp. Pribil. — 5. Sohor: „Putnica", svira domači orkester. — 6. Bendl: „Rožča moja dremlje", čveterospev pojo gosp. Pribil, Štamcar, Valenta, Paternoster. — 7. Nedvčd: „Luna sije", zbor s tenor-solo; solo poje gospod Razinger. — 8. Ljubezen v naskoku", vesela igra v enem dejanji. Osebe: Sofija, zasebniea, gospodična Antonija Go-liasz-eva ; Meta, hišina, gospodičina Ivana Skale-tova; Koren, slikar, gospod Anton Jeločnik. Sluga in po-streščeki. Godi se v Ljubljani. — Začetek ob 8. uri zvečer. —■ Pristop imajo le p. t. društveniki narodne čitalnice. (Vabilo k slavnosti), ki jo priredi učitelj-stvo Postojnskega okraja v dan 11. oktobra 1885 o priliki stavljenja nagrobnega spomenika pokojnemu narodnemu učitelju Valentinu Bernotu na Colu nad Vipavo. — Razvrstitev: 1. Govor. — 2. K. Mašek: „Pri zibeli", čveterospev. — 3. Fr. Gerbic: „Jezerski glasovi", samospev. — 4. Anton Nedvčd: „Moja rožica", čveterospev. — 5. J. Kocijančič: „Oblačku", samospev z zborom. — 6. Kreu-zer: „Večerna", čveterospev. — 7. Val. Mandelc: „Bog vas sprimi! Kdaj pojdete domu?" Vesela igra v enem dejanji. — Začetek ob 5. uri popoludne. — Glede blagega namena vstopnina prostovoljna. Odbor. (Spomlnico) v I. gimnazijskem razredu napravili bodo v Celji. Menda bo vendar slovenska. (Radna dobi zopet pošto) z 16. oktobrom t. 1. Pečala se bo s pismi, vožno pošto in hranilnico. V zvezi bo s Sevnico po štirikratnem potu na dan. (Odvetniško pisarno) je odprl vpokojeni sovetnik c. kr. deželne sodnije, g. Janez Jagodic, v Novem mestu in ga je kranjska odvetniška kamora sprejela med ovetnike na Kranjskem dne 5. oktobra. (Cerkveno stoletnico) obhajali so v nedeljo v Barkovljah pri Trstu posebno slovesno, ter se je je več sto ljudi iz mesta in okolice vdeležilo. Magistrat je bil sicer prepovedal streljanje, namestnija ga je pa dovolila. Stoletuice vdeležila so se tudi vsa domoljubna Tržaška društva. (Brezsrčna mati) položila je v Trstu v nedeljo zvečer novorojeno dete v namizni prtič zavito v nek grm na ljudskem vrtu poleg južnega kolodvora. Dete je bilo mrtvo, vranji materi so menda že na sledu. (O najnovejših petardah) „Edinost" sledeče sporoča: „V soboto zvečer ob 8. uri vrgli so Tržaški udje „Comitato Garibaldi" v tiskarno gosp. Dolenca petardo prav v uhod in je tam strašansko počila; škode pa napravila prav malo ali nič. V nedeljo skoro ob isti uri pa so spustili enako petardo tudi pred namestništvom. S tem so hoteli ti ljudje zopet protestovati proti temu, da je Trst še pod Avstrijo, ker spustili so bombi uprav v predvečer in večer imendana Nj. Veličanstva, kteri se je letos v Trstu in v okolici tako slovesno praznoval, kakor še nikoli. Nas ne spravite iz ravnotežja, ne Lahončiči, ne renegati; vaše bombe nam dajejo le še veči pogum I Boga le zato zahvalite, da je med nami in vami policija, drugače bi vas kmalo imeli pri fraku, kterega ste še pred nedavno zamenjali za fakinsko kamižolo? Tržaško ljudstvo pa je v soboto in nedeljo demonstriralo pred našo tiskarno; ko je bil v soboto zvečer slovesen sprevod vojaške godbe po mestu, so ljudje na tisoče zbrani klicali „Evviva" in „živio" pred našo tiskarno, prav enaka se je zgodila v nedeljo zvečer, ko so se veterani in druga patrijotična društva vračala iz Barkovlje. Kaj so toraj dosegli petar-disti? (V Jeruzalem) in druge svete kraje pripravlja „Schriicklnov Reise-Bureau" na Dunaji v začetku novembra veliko popotovanje na Jutrovo. Trajalo bo blizo 35 dni. Obiskali se bodo kraji: Jeruzalem in Kahira, potem Aleksandri j a, Port-Said in Jaffa. V Jeruzalemu bodo odločeni za odmor trije dnevi, v Kahiri sedem, po drugod pa po jeden ali dva dni. če bo čas, pomudila so bo ekspedieija tudi v Trstu in na otoku Krf (Corfu). (Iz poštne hranilnice.) Vodstvo omenjenega zavoda razposlalo je te dni okrožnico z računom za mesec september. V uradnem delu se na prvi strani nahaja določilo gospoda ministra za trgovino, kteri poštno-hranilničnemu uradu dovoljuje, da sme ta v ime vložnine vzprejemati kupone državnih papirjev. Na podlagi tega imenovani urad od vložnikov poštne hranilnice prevzema kupone od a) avstrijske papirne rente neobdačene, b) zlate rente, c) obdačene papirne in d) srebrno rente, potem e) od sreček iz leta 1854 in f) onih iz 1860. Nova naredba bo dobro došla privatnim imeteljem rečenih listin, imeteljem z dežele, kteri so daleč od menjalni« in so si večkrat morali šteti za milost, ako jim je kje kakšen trgovec hotel prevzeti kupon namesto gotovega denarja. Določba je veljavna že za listine s kuponi za 1. dan oktobra. Odrezani kupon se z „vložno knjižico" odpošlje „franko" na Dunaj, kjer dotični znesek zapišejo kakor vlog. Za posamezne komade se plača 1 kr. odškodnine. Poročevalec naj tukaj dostavi, da si privatni „rentierji", oziroma imetelji državnih papirjev rezanje kuponov olajšajo s tem, ako listine deponujejo v poštni hranilnici. Kdor ima na pr. srebrno rento z izplačilom 1. aprila in 1. oktobra založeno v državni hranilnici, ta je te dni dobil nakaznico na rudečem papirji. To je naznanilo, da so na Dunaji odrezali kupon ter dotični znesek pripisali vložnikovi imovini. Adresatu druzega ni treba, kakor da vzame doposlano nakaznico in vložno knjižico ter se podi sam ali pošlje koga drugega na najbližjo pošto, da mu uradnik nakazan znesek zapiše še v vložno knjižico. Za to postopanje urad ne zahteva nikake odškodnine. A da hranilnica od zasebnikov državne listine tudi kupuje, to je itak znano. — Kar se tiče prometa, to je v pretočenemu mesecu bilo 201.984 vlog za 25,689.674 gl., izplačil pa 77.625 v znesku 24,740.545 gl. V VII. skupini (Tirol-Primorje-Dalmacija) vložilo se je 10.380krat za 1,540.534 gl., izplačalo pa 3.368krat za 895.470 gl.; na VIII. skupino (Štajarska-Kranj-ska-Koroška) pa pride 14.599 vlog z 1,676.324 gl. in 3.587 izplačil za 761.583 gl. Od 1. januvarija do konca avgusta 1885 se je l,493.232krat vložilo skupaj 158,100.534 gl., izplačali so pa 533.240krat skupni znesek 146,487.463 gl. Od 12. januvarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, pa do konca septembra letos je skupno število vlog 5,006.549 z 248,553.559 gld. 29 kr., vračil pa 1,185.810 za 221,295.258 gl. 21 kr. — Vložnih knjižic je sedaj v prometu 481.681, med njimi 9.113 neraško-sloven-skih. — Imeteljev „rentnih knjižic" je 7.715 v vrednosti 4,021.750 gl. — V nevradnem delu okrožnice, ki leži pred nami, najdeš „borzno poročilo". Tam bereš, da je gibanje na borzi začetkom meseca bilo precej živahno vkljub temu, ker mednarodna trgovina z žitom ni izpadla tako, kakor so skraja pričakovali. Ta vgoden položaj so v drugi polovici meseca nekoliko pokvarile homatije Balkanske. Kurzi so proti koncu meseca sicer znovič naraščali, vendar prejšnje visokosti niso dosegli. Državni papirji gibali so se med sledečimi številkami: zlata renta med 110.05 in 108.20, neobdačena papirna 100.30—98.35, obdačena 83.55—81.55, srebrna 84.00—82.20. (Primeri današnje poročilo brzojavno na dotičnem kraji v „Slovencu" !) Okrožnica potem nadaljuje opisovanje o znotranji vredbi državne hranilnice avstrijske. Ako se želiš o tej zadevi podučiti, izposodi si tiskovino na domači pošti, saj je vodstvo uradnikom že o svojem času naročalo, naj bi veljavnim občanom radi posojevali mesečne izkaze. Prebiranje istih posebno priporočamo duhovnikom, učiteljem, županom in v obče kdor se za poštno hranilnico zanima. Zadnji trije odstavki govorijo o poštni hranilnici na Nizozemskem, o „šolski hranilnici" na Ogerskem in po Francoskem. in predlagal, da naj se Radoševič za to izključi za 30 sej. Filipopelj, 7. okt. Novica, da je sultan pri volji kneza Aleksandra priznati za generalnega guvernerja iztočno-rumeljskega, vzela se je z zadovoljnostjo na znanje. Pri vsem tem pa narod zahteva, da se ovrže ves dosedanji statut iztočno-rumeljski in se skliče veliko narodno sobranje, ktero naj bo ustavo pregledalo. Za spomenik r. J. Božiča so darovali čč. gg.: Lovro Krištofič, župnik Kovorski,.....1 gl. — kr. Prano Tavčar, duh. pastir pri sv. Joštn, . . 1 „ — Prane Orožnik beneflcijat,.......1 „ — Josip Mam, profesor,.........2 „ — Primož Peterlin...........1 „ 52 Matija Karba........................1„ — T u j c i. 6. oktobra. Pri Maliču: Staun, trgovee, s Francoskega. — Bechern, Sennreich, Pichler, Lüftner in Raimann, trgovci, z Dunaja. — Gustav Witz, tovarniški ravnatelj, iz Badena. — Marija Altmann, zasebnica, s hčerjo, iz Ljubljane. Pri Slonu: Henrik Kanne, zasebnik, iz Ziiricha. — Sotlschegg, trgovec, z Dunaja. — P. Wiplinger, trg. pot., z Dunaja. — Kihard Klein, trgovec, iz Trsta. — H. Freudweiler, trg. pot., iz Celovca — J. Mayer, c. k. okr. zdravnik, iz Planine. — Lovrenc Pavelič, trgovec, iz Gospiča. — Anton Lušiu, župnik, iz Homca. — M. Sitar, kaplan, iz Polh. gradca. — S. pi. Daniel, c. k. poročnik, iz Ljubljane. Pri Bavarskem dvoru: Janez Alberton in Janez Nussio, trgovca, iz Bassane. — Josip Bernardis, agent, iz Trsta. Telegrami. Zagreb, 7. okt. Predsednik je naznanil, da zagrebški sodni dvor zahteva izročitev poslancev Grr zanič a in Davida Starčeviča zarad javnega nasilstva. (Dala sta banu med vratmi brce.) Zadeva izroči se imunitetnemu odseku. Predsednik se dalje izjavi, da je v poslednji seji preslišal izraze Radoševiča in Davida Starčeviča, ki so zbornico in bana hudo žalili, pa da se je o njihovi istinitosti prepričal iz stenografičnega zapisnika. Na podlagi tega predlaga, da so omenjena poslanca izključita za 60 sej. (!) Na to Folnegovič vtemeljuje nujnost predloga o odstranitvi bana, kar se z veliko večino zavrže, ter predlog konečno dobi sed morica v pretres. Mazzura vtemeljuje enak predlog, kterega Posilovič in Tuškan podpirata. Tuškanu je predsednik besedo vzel. Ker je Folnegovič ob enem predlagal, da bi bana posadili na zatožno klop, C r n k o v i č ta predlog pobija, dokazovaje, da je ban prav ravnal (?). Radoševič je rekel, da se bo stranka prava (StarčevičanciJ držala pravice in jo povsod zahtevala če bo tudi kri tekla. Tu ga je predsednik posvari' Pri Južnem kolodvoru: Viljom in Maks Branca, zasobnika, iz Berolina. — Franc Wagner, arhitekt, z Dunaja. — A. Dolinar, fabrikant, z Dunaja. — J. Tomažič, zasebnik, iz Prema. Pri Avstrijskem čaru: Henuann Kapus, kaplan, iz Dola. Pri Virantu: Mirosl. in Josip Pehani, zasebnika, iz Žužemperka. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 8. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 40 kr Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16«i, davka) 82 4% avstr. zlata renta, davka prosta , . 108 Papirna renta, davka prosta ... 99 Akeije avstr.-ogerske banke . 857 Kreditne akcije......280 London.......126 „ — Srebro.......— „ — Francoski napoleond......10 „ 02 Ces. cekini.......6 „ 01 Nemške marke......61 „ 95 gl. 40 „ 30 „ 80 90 Št. 15.900 Natečaj. (d Na tukajšni c. kr. veliki realki izpraznjeno je mesto šolskega sluge ol» jednem laboranta, s kterim mestom je spojena letna plača 350 gld. in stanarina letnih 80 gld. Služba podeli se za jedno leto provizorično, po jednoletnem marljivem in točnem poslovanji pa stalno. Za to mesto razpisuje se natečaj do 31. oktobra t. I. Prosilci naj svoje prošnje z dokazili o dosedanjem poslovanji, telesnem zdravji, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu vlože do zgoraj določenega dneva pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski dne 30. septembra 1885. Župana namestnik: Vončina. " Vožnji red c. kr. priv. južne železnice. ÜK n«i li "v rBT « - Postaj e Jadrni vlak Brzovluk Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak Dunaj..... Odhod 7 — zvečer 7 — zjutraj 8 50 zvečer 1-20 popold. __ Miirzzuschlag . . . 10-29 „ 10-20 ., 2. 5 po noči 5-20 „ 5 55 zjutraj — Gradec ..... 12-28 po noči 12 50 popold. 6 — zjutraj 9 20 zvečer 10-50 dopold. — Maribor .... 1-49 „ 2-27 „ 8-20 „ 11-30 po noči 2-32 popold. — Pragarsko .... 216 — 9- „ 1210 3-35 „ — Celje...... 315 3-53 10-30 dopold. 1-45 O'- „ 6 — zjutraj Laški Trg .... — 4- 9 „ 10-46 „ 2- 4 „ 6-23 „ 6-22 „ Zidani Most . . . 351 zjutraj 4-44 „ 11-40 „ 245 711 zvečer 6-58 „ Litija..... — 5-29 „ 12-33 „ 3-43 8-32 „ 813 „ Ljubljana .... 512 6-14 zvečer 1-29 popold. 5-40 zjutraj 10-20 „ 9-21 zj. Prih. Postojna .... 6-30 „ 7-55 „ 337 „ 7-50 ., 1.58 po noči — Št. Peter .... 6-52 „ 819 „ 4- 8 „ 822 „ 2-48 „ — Divača..... 719 „ 8-53 „ 4-46 „ 9— „ 3-59 „ — Nabrežina .... 8-16 „ 9-39 „ 5-54 „ 10-14 dopold. 5 40 zjutraj — Trst...... Prihod 8-42 „ 10. 5 „ 6 30 zvečer 10-50 „ 6-30 „ - ■ 'M. T:«-!»* «i», m IS» J*u ■ ■■ Postaj e Jadrni vlak Brzovlak PoStni vlak Mešani vlak Osobni vlak Trst ..... Odhod 8'30 zvečer 7-— zjutraj 10 — dopold. 6 30 zvečer 710 zvečer _ Nabrežina .... 919 ., 7-32 „ 10-51 „ 717 „ 8-44 „ — Divača ..... 10- 3 „ 8-27 ,, 11-57 „ 8-31 „ 11- 5 „ — Št. Peter .... 10-33 „ 9- 3 „ 12-54 popold. 9-25 „ 12 34 po noči — Postojna .... 10-51 „ 9-24 dopold. 1-21 „ 9-51 „ 116 „ 5 45 popold. Ljubljana .... 12- 7 po noči 10-52 „ 3- 7 12 20 po noči 5-— zjutraj Litija..... 11-31 „ 3-57 115 „ 6-17 „ 6-55 „ Zidani Most . . . 1-24 „ 12-40 popold. 459 2-22 7-50 „ 812 zvečer Laški Trg .... 1-3 „ 5-22 „ 2-47 „ 8-25 „ 8-44 „ Celje ..... 1-59 po noči 1-20 „ 542 „ 3- 8 „ 8-54 dopold. 9- 5 zv. Prih Pragarsko ... 3- 2 ., 713 zvečer 5-— zjutraj 1115 — Maribor..... 3-29 2 50 „ 7-58 „ 5-55 ., 12-30 popold. — Gradec ..... 4 55 zjutraj 4-25 „ 10-25 „ 8-20 „ 4-35 — Miirzzuschlag . . . 6.57 „ 6-50 zvečer 147 po noči 11-47 dopold. 9-35 zv. Prih. — Dunaj..... Prihod 10-- „ 9-55 „ 6 — zjutraj 4-10 popold. Druge železnične zveze na Slovenskem. Št. Pctcr-Kokn. Št. Peter . zjutraj zjutraj popold. zvečer . . . Odhod 7- 5 9-15 4-20 9-40 dopold. zvečer po noči . . . Dohod 8-49 1117 6.18 11-42 zjutraj dopold. popold. zvečer 5-45 10-25 5-25 8-15 Št. Peter . popoldne zvečer 1016 . . . Dohod 8- 8 12-32 7-50 Divača -Pulj. zjutraj zjutraj popoldne zvečer Divača . . . . . Odhod 783 915 4-52 8-57 dopoldne popoldne zvečer po noči Pulj . . . . . . Dohod 11- 1-15 9-56 1210 zjutraj zjutraj popold. popold. Pulj . . . . . . Odhod 5 — 7- 5 12-22 4-20 dopoldno zvečer Divača . . . . . Dohod 8-15 11-46 4-26 8-22 ZiUnni Most-Zagreb. /j litru j zjutraj 4- 5 4-40 633 9-12 Zidani most .... Odhod Zagreb......Dohod popoldno 12-55 Nabreïlnft-Goric'B. Nabrežina Gorica . . Gorica . , Nabrežina Odhod Dohod Odhod Dohod zjutraj 4 — 640 zjutraj 5- 6-41 zjutraj dopoldne zvečer 8- 9 9- 4 zjutraj 924 10-41 10- 8 11-23 5-48 6-59 popoldno zvečer 4-45 8- 9 6-52 9- 8 zvečer 10-11-37 zvečer 10-30 Zagreb . . Zidani Most Pragersko Kaniža . Kaniža . Pragersko Maribor Odhod Dohod zjutraj 8- 8 dopoldne 10-59 popoldne zvečer 6-40 1-20 4-25 zvečer 515 7-42 zvečer 1010 11-20 1- 4 Pragersko—Kaniža. ...... Odhod ......Dohod zjutraj 3-35 617 zjutraj 9-35 popoldno 115 Odhod Dohod popoldne zvečer 2-45 11-20 612 1-28 zvečer 8-10 11-35 zjutraj 5-20 8- 7 Maribor-Celovee. ....... Odhod Celovec..........Dohod Celovec..........Odhod Maribor..........Dohod dopold. 915 popold. 1-52 popoldne 1-55 zvečer 6-— popold. 3- 5 zvečer 7-30 Hjutraj 8'— popoldno 1210