122. itev. Postniiift paaesuna * ffoioviin. Celje, peiek 26. oktobra «823. Leto X« Izhaia v ponde'jek, »redo in petek. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20"—. fotanteina &tevtlk» ! Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlfttvo in upravniötvo i CcJ|o Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne viačamo. Oglaei po tarifu. Telefon int. štev. 65. ISKRENO POZDRAVLJENI, BRATJE NAŠI IN VODITELJI! V CELJU, 26. oktobra 1928 Narodno Celje si šteje v posebno cast, da Vas more v nedeljo, bratje naši in voditelji, sprejeti z vso iskrenostjo in ljubeznijo kot re~ prezentante vseh onih Hrvatov, Srbov in Slo~ vcncev, ki si žele, da bodi skupna naša jugo- slovanska domovina močna na zunaj, bogata in srečna na znotraj! Pozdravljcn stari naš drug in voditelj Svetozar, po^dravljen dr. Maček, prvak hrvatskegakmečkega narodo, pozdravljena prvoboritelja kmecke demokracije v Sloveniji! Po naših željah in mislih bodi tudi ncdelj- ska manifestacija Kmetsko - demokratsko koaliciJG v Celju dokaz naše iro či 11 ^ borbenosti in globoke odločnosti, da izvoju- jemo težko borbo, ki SG nam je vsilila, za boljšo bodočnost naše- ga naroda, do konce. Rko smo trdno verjeli pred 25. letmi, ko smo slovenski Celjani z mnogimi tisoči narod- nega našega kmcčkega ljudstya protestirali pod globokim utisom hrvat- skih govornikov proti okrutnemu Khuenu- Hedervaryju, da bode i h.-vatski i naš narod rešcn tujih nasilnikov, lßhko daries? v narodni svoji državi toliko bolj upamo, da dosežemo svoj cilj! Dr. ViadkQ K.cJ Syetozar Pribičeuič In ta je: močna dr- žava Hrvatov, Srbov in Slovencev na zunaj, država, ki bode segala od Trsta in Kotors do Varne in Lozengrada.. Neizmerna je Skoda, da sta pod roko politič- nih nasprotnikov legla v prezgodnji grobjmoža, kP'sta hotela ves ta jugoslovenski kmečki narod združiti v jedno celoto, veliki naš Stje- pan Radič in Bulgar Stambulijski. Dolžnost je njnnih učencev in prijateljev, da započeto delo nsdaljujGjo, da ne rešijo le zasužnjenih bratov v Primorju in na Koroškem, temveč da privabijo v naš bratski krog tud/ Bulgare . . . Da se povdarja ta misel na manifestacijah KDK in da se naši vodje izraž-jjjo pozitivno glede raz- merja in zvvz do ostalih slovanskih narodov. Dr- Gregor Žeriau [)r Albert Kramer Ötran 2 »NOVA DOBA« Štov. 122 se jim šteje tu na slovenskem Stajerju, kjer so se vedno bili trdi, okrutni narodni boji proti nemškemu tujcu in je bilo vedno mnogo slovanskega čutenja, v posebno zaslugo. Naš cilj na znotraj : kaj bi še ponavljali! Kveqemu, da znova povemo narodu, tudi tistemu delu, ki stoji pod vplivom, pravil- nejše, pod terorjem hegemonistov, da naše delo ni razdiralno, ono je pozitivno. Nase kmečko ljudstvo ni revolucijonarno, ono je delavno, ono vg ločiti dobro od slabega. Vrednote, ki so sg pridobile tekom 10 let našcga skupnega državnGga življenja, že~ limo ohraniti, kar je pa slabega, s koreni- no vred odstraniti. Mi hočemo predvsem garancijG za nepristransko, točno in neko- ruptno državno upravo — in naj se potem ista doseže katerimkoli potem, z rGvizijo ustave, z uvedbo širokih samouprav po takozvanih historičnih pokrajinah —- ali ka- korkoli. Kar se nas Slovencev posebej ti- čg, bi najbrž niti ne gledali toliko na for- mo kolikor na vsebino. Mi gospodarsko poginjamo! Industrija, obrt, trgovina stoji, armada brezdelnih je vsak dan večja, kmeč- ki pridelki nimajo cene.. . Ni kriva država vsega, res je; tudi ne mislimo, da bi mo- rala samo država skrbeti za vsacega po- sameznika. Ali če vidimo zginjati milijone in milijarde, če vidimo samopašnost in korupcijo, lenobo in neznanje tarn, kjer bi se lahko pomagalo, potem ni čuda, da se oglašamo in zahtevamo remeduro! Ta naš klic ponavljajo za nami deset- in desettisoa volilcev v Sloveniji. Mera je polna! Tu ne pomaga niti klerikalni teror, niti grožnje, niti obrekovanje: naši ljudje čutijo, da tako ne more in ne sine iti — in odtod vsak dan se množeče vrste somišljenikov. Hvaležni smo bratom Hrvatom, da so se postavili na čelo onim, ki žele in se borijo za ozdravitev razmer v državi. Ka- kor jim pomagajo Srbi v vseh prečanskih krajih in celo onkraj Save, tako jim hočemo pomagati pri tern velikem delu mi Siovenci, pa naj smo kmetje ali meščani. Bodi to delo kronano z uspehom! Še enkrat prisrčno pozdravljeni, bratje in voditelji! TABOR V ZALCU. 6. septembra 1928 je minilo 60 let, kar se je vršil znamenit slovenski »ta- bor« v Žalcu. Govorilo in pisalo se je letos ponovno, da se misli ta obletnioa, «lovesno praiznovati. Nekateri so na- evetovali nepoliticno, samo kulturno proisl&rvo, drug! so bili za to, da bi se tudi letos za šestdesetletnico sklicalo v Žalcu veliko politicno zborovanje, pravi ponovni ;»tabor/« Kmetsko-de- mokratske koalicije, ki jo sedaj tod pr- va nositeljica naše narodiie iruisli. Končno so Žalčani sami svetovali, naj bi se ta »tabor« vršil v Celju, kar je del oni a povzročilo veliko nedeljsko ma- nifostacij'O Kmetsko-demokratske ko- alicije v Gelju. Morda bode primerno, ako bo demo dali ob tej priliki bosedo ranjkemu slovenskcmu rodoljubu dr. Josipu Vošnjaku, predsedniku žalske- ga tabora, ki piše v svojih »Spaminih« Bledece o tabor ill voboe ter o žalskem taboru posebej: »Slovenski labors! Kadar se spomi- njam te najkrasnejše dobe naše na- rodne zgodovine,, širi se mi srce od radosti in vselej na novo preživim uro vzvišenega narodnega navdušenja, ka- tero je takrat presinjalo govornike in tudi v prostom narodu vzplaimtevalo, d'a je res v takili tronutkih pripravljen bil vse zrtvovati za svoje narodne pra- vice. Tu je stala na odrih posvetna in duhovna inteligenca v nerušeni edi- nosti, združena v bratovski ljubozni, pred odrom pa na tisooe in tisoče mož in tudi žen, ki so vsi napeto poslusali govornike in jim pritrjevali z glasni- mi klici. In ideje, tu izreoene, so se sirile od hiše do hiše in dotedaj neza- vedno ljudstvo je začelo sa'mo sebe epoznaivati in čutiti krivice, ki se mu gode. Stoinstoletna sužnost je bila za- morila v njem vsako samozavest in aipaticno se je vd'ajalo svoji usodi. Vso gospodo je dotLej slišalo le nemški go- voriti, iz uradov je dobivalo le nemške spise. In zd>aj naenkrat je videlo na odru doktorje in profesorje, meščane in tržaiiiO, .sploh može vsakega stanu, ki so govorili k njemu v njegovem je- ziku, le čistej&em in gladkejšem, ne popačencm po nemčiznah. Govorili so mu o splošnih človeškili in narodnih' pravicaih in zilaij je šele praiv spoznalo krivice, ki &e mu gode. Žal, da je ta doba tako kmalu bila prekinjena od vlaidajoöih faktorjev, ki so se ustrasili rafetoče slovenske zaved- nosti. Po ukazu Nemcev in Madžarov so takoj drugo leto zaceli prepovcdo- vati vse tflJ>ore, dasi bi se po zakonu o društvih bili morali dovoljevati.« »Srečni izid Ijutomerskesa tabora nas jo izpodbudil, da smo sklenili skli- cati taibor v Saivinjski dolini in sicer na dan 6. »eptembra v Žalec. Vabilo na tabor je pod pisalo kakih 60 zanp- nih mož, izmedkaterili, če sedaj (1904) pregledam imena, žive samo še dr. Gustav Ipavic, dr. Janko Sernec, An- d)rej Elisbacher, trgovec na Laskem in Anton Goricar v Mozirju. Tabor v Žalcu je bil za vižmarskim. najštovilnejši; oenili «mo zbrano ljud- stvo na 15.000 oseb. Iz Ljubljane so je pripeljalo okrog 60 članov »Sokola«. Prislo je š« mnogo drugih rodoljtibov iz Ljubljane, z v.sega Kranjskega, s Koroškega in iz vseh daljnih in bliž- njih krajiov Stajerskega. Zastopana je bila res takrat v ZaLcu vsa Slovenija. Nad 2000 je bilo samo omikanih Slo- Kmotsko-demokratska koalicija bo priredila v nedeljo 28. oktobra ob pol 3. uri popoldne v veliki dvorani Celjskega doraa v Celju manifestacijski zbcir Na zboru bosta govorila voditelja Kmetsko-demokratskc koalicije dr. Vladko M a č e k in Svctozar P r i b i č e v i č ter drugi poslanci KDK. Somišljeuiki, pridite v velikeni številu manifestirat za raočno državo enakopravnlh Slovencev, Hrvatov hi Srbov, za dobro in čisto upravo, za odstranltev korupcije in policijskega režima ter svobodne volitve! Živela Kmetsko-demokrat§ka kovojih oče- tov! Da bi naša beseda v zapečku če- pela, nemškutarija pa se osabno šo- pirila, teg«a ne smemo dopuščati, gicer nismo vredni biti Siovenci. V naše urade mora slovenščina na prvo me- sto. (Dolgotrajni klici: »To niora bi- ti«!) Cesar sam je podpisal ustavo in s tern tudi podpisal ravnopravnost na- šega jezika. Izrecite torej, da je vaša sveta volja, da se naj na slovenski zcmlji slovensko uraduje in pisari.« (Obširno pritrjevainje.) Dr. ZaJrnik: »Zemlja si oven ska je zemlja svieta,. Zadnji ostanek je onega velikegia slovenskega posestva, katero se je nekdiaj r,aztezalo črez Gradec, Dunaj, Tirole, kaierega pa smo izgu- bili dive tretjini, tako da imamo sedaj svojo granico že ])ri Muri. Zadnji sve- ti ostanek je, kar še imamo, držati ga moramo z vsemi močmi, da ne bodo nekdaj1 naši otroci rekli: »Naši očetjo so nam zapravili lepo deželo, ker jim ni bilo mar zanjo. Do zdaj smo se le vedli kakor pohlevni colnar, ki se pri vratili ni upal proti nebu pogledati, pred velikim oltarjem pa Re šopirijo in baliačijo narodni nasprotniki. 0 hiblijskem colnarju beremo, da je opravieen šel iz templja, farizej pa ne. Tako mora postati tudi pri nas. Mi Rino nosili preponižno klobuček pod pazduho, klanjali se tujcu, ki so je od naših žuljev redil, medtem ko je mo- ral domači sin po tujih deželah iska- ti pičlega živeža ali pa se je uvrstil med neiniskutaTJe in je z njimi v en rog trobil. Znana vain je bas>on o med- vedu, ki se je med ljudmi v sužnosti plesati naiucil in je potem hotel te umetnosti tudi druge medvedo nauciti, ko je ušel iz »uznosti. Medviedi pa so mu odgovorili: Beži, svoje umetnosti si se naučil v sužnosti, ne maramo je. Ali bodemo mi zaostali za svobodnimi medivedi?« (Velik smeh in klici: Ne bod em o plesali po tuje!) Dr. Razlaig govori potem o potrebi sloivenskih kmotijskih sol. Božidar Raič o šolskem vprašanju: »Sola je neka vsemogočnost in ako je rekel sta- ri modrijan Arhimed: Dajte mi pro- stor zunaj zemlje in jaz jo bodem iz njionih tecajov vzdignil, smemo mi re- ci: Dajte nam narodne sole in to bo tisti prostoTČek, iz katerega si bode- mo raivnopravnost pridobili, nemšku- tarijo vzdignili iz tecajev. Naše nižje sole siO le ku-kaivice, ki so slavčevo pet- je zatirale. Ko bi naš jezik gospod'pval po srednjili šolali, ne bi dobivali tujci najboljših in na;jvišjih služb med na- mi, doibivaili bi jiih naš ljudje, ki bi imeli srce in glavo za nas.« Nazadnje je bilo meni naloženo go- voriti o »zediinjeni Sloveniji«, katero propri'cevalno zagovarjati je pa.c bila Hahka stvar; a do izpolnitve te naše idealne zaihteve se tudi do današnjega dne nismo približali niti za en korak. Z žalskim taboro je bilo za leto 1868. zakljuoeno taborovanje na Štajer- skem . . .« »Država se more razlicno organi- zirati v raznih pokrajinah . ..« Današnje »Novosti« (zagrebške) po- rocajo: Zadnje seje poslanskoga kluba. KDK v Zagrebu sio se korporaitivno udielezil'i tudi vsi sloivemsiki poslanci, prodstaivniki naprednih Slovencev, in to dr. Gregor Žerjav, dr. Albert Kra- mer, Ivan Puceljs dr. Ljudievit Pivko in Ivan Urek, kateri so se zelo zado.- voljni z velikim shodom v Sisku in s sej'O paslaiiißkega kluba KDK v Zagre- bu vrnili doimu. Ker se je ob tej priliki v Zaigrebu govorilo o mnogih vaznih in aktuelnih politicnih vprasanjih, se je naš do]jisnik obrnil radi obveščenja na dr. Gregorja Žerjava, bivšega mi- nistra in poslanoa iz lijiibljanskega okrožja, znanega naöelnega politika. Na V'prasanje, koliiko je resnico na ca- sopisnih vesteh, da bo KDK naslovila na kral'ja posebno adreso, je dr. Žer- jav odg.ovorll: »Na seji posla'nskoga kluba KDK v Za-grebu ni bilo niti ])rodloiga niti raz- jiraive o kaki admsi ali apelu na Nj. Vol. kralja. Mislim, da bi bil tak apol doplasiran in bi se mogel vrliu toga napacno tolmaiciti. Vidite, v Si.sku ni nihce rekel, da KDK ne bi žeMa ini- cijaitive krone. Ce pa bi mi sklemli apel na krono, bi so zopet našli ljud- je, ki bi rekli: E, pa to je pritisk! Žato misilim, da je za nas najbolje, da ne stavimo voc nikaikih zahtev. To velja tudi za razpust sedanje Narodne skup- Hcine. Vsakdo ve, da mi. tja ne more- mo we naizaj. Zato razpust JJaTodno skupščine ni nikak pogoj, marveč zna- či odstraniti svpr>oge oviro, ki onemo- goca promet. Če bi bila julija meseca sestavljiena iiievtralna vlada, bi iiiieli. dia-nes lahko že novo skupščino. Tocla l)olj se je verjelo onini, ki se boje svo- bodnih volitev. Od zgoraj je delalo vse v korist ekstremnih elementov. Sedaj pa oni, ki so na vladi in ki imajo v rokah oblast. zoipet pravijo: pustite nas se do spomladi, potem bo bol.je! Izvrstni proroki! Vsak dan po 20. ju- niju je menda bolje in do spoaiiladi bo nastala prekrasna atmosfera, najoigod- nejse gospodarske prilike! Če se lju- dem, ki so interesirani na tern, da ostame sedanje stanje, veruje vse, nain pa ni'cesiaT, kaj liooemio potem druge- ga, kakor da se še bolj umaknemo in se zanašamo v svojo lastno ni'oc.« Toda pred-S'tavniki cetvorne koalici- je so vendar izjavili g. Milošu Sav- čicu, da tudi oni žele sporazuma? »To gebore vsi že od leta 1924.«, je odgovoril dr. Žerjaiv. »Reči: ,hočem sporazum', no jiomeni ničesar več ka- kor ce se reče: Dober dan! Da, še več: roči, da se hcče decGntralizacijiO, širo- ke sa.moupr.ave, v sedanjem času hi nič drugega kakor con en a fraza. To je ti- sti takozvani sporazum iz leta 1924. in 1925. Dati.es je patrel>no mnogo več!« Kaj mi lahko poveste po zadnji «oji poslaiisko;ga kluba KDK? »Zadovalj'ni sumo z notranjim razvo- jem v KDK. Zaceli smo se zelo lepo razgovarjati o naših načelnih nazira- njih glede drzavne ureditve. Mislim, da no izdann nobene taijnosti, če po- vem, da se želi konkretizirati n a eel a naše zname deklaracije od 1. avgusta t. I. Kar smo 1. avgusta. v Zagrebu podpisali, oetudi se je nekaterim zdolo preširoko, je bil velik korak. Upošte- vajoč, da se je zlasti SDß dioslej pred- bacivalo doktrinarstvo v politiki, mi- slim, da je treba podcrtati, da naših skuimih pogledov na revizijo usta,ve ne želimo konkretizirati s stalisca dok- trine. S tern je v zvezi mdšljenje, da ni potrebna ureditev države v vseh nje- nih delih po enem modeln, marvec da obstoja iniožnost, da se državna moc organizira za razne dele drzave razlic- no po stvarnem delokragu in teritori- jalnem obsegu, če to zahteva jo prak- ticne potrobe in narod sam. Več o tern zaenkrat ne morem po\iedati.« Koncno je dr. Žerjav potrdil kot pravilno, da se bo SDS v skupni fron- ti borila dlo kraja. »Ali želimio, da se boriimo na temielju v vsoli podrohnostih i zena conega nazi ranja.« Nova zanimiva odkritja iz pre- iskave o umoru Cirila Hristovica na Jesenicah. Preiskavao umoru visokošolca Gi- rila Hristovica iz Beograda na Jese- nicah, je dovedla do senzacijonalnih makritij. V nedeljo so Hristovica po- kopali^na Jesenicah z njegovo obleko vred1. Cim je za to zvedela boograjska policija, je odredila takojšnjo ekshu- macijo njegovega trupla, ki je bJla de- janski izvršena v pondeljok med 19. in 20. uro v največji tajnassti. Ko so pregledali suknjic umorjenega stn- dentai, so naisli pod podloigami, zlasti na ramenih, na oprsju in gornjih de- liih rokavov všitih celo vrsto listin, pi- sninih na takozvafnem nešumečem pa- pi rju (nwhak; pergamentu podoben papir.) Med tend llstinami je bil tudi niekak proskripcijski seznam oseb, ki bi'jih moral Ciril Hrdstovic in še ne- kateri drugi njegovi tov-arisi um'oriti. Med clrugim bi se moral izvršiti aten- Si-v. 122 >NOVA DOB A« Stran 3. tat na kralja Aleksandra, na ministr- skega preclsedaiika dr. Korošca, na Svetozairja Pribičeviča in dr. Vladi- mirja Mačka. Iz kore&pondence, ki so jo našli v suknjicu umorjenega, na njegovem stancvanju v Beogradu in pri neki njegovi l^eoffraijisiki ljubiei, je dalje razvidno, da so nameravali raa- kedonski revolucijonarji s temi aten- tati izzvaiti v Jugoslaviji kar najvecjo zmedo, ki bi jo potem izkori stilt za svoje politične namene in naerte. Ra- čunali so s tern, da bi umor Pribicevi- ca in dx. Mačka še bolj povečal razdor nued Beogradom in Zag reborn in dove- del koneno do takih komplikacij., ki bi imele za posledieo raizpad Jugoslavije. To zmedo bi potem makedonska revo- lucijonatrna organiza.cija izkoristila za to, da bi odicepila od Jugoslavije Maee- donijio in 30 prikljueila Bolgarski. Kdo je pravzaprav umoril Hristovi- ca, .še vedno ni diogna.no. Govori se, da je morilec najbrže ncki Milosevic iz Beograda. ki je tamkaj zna.n kot ko- munist, obenein pa je csumljen, da je zaiupnik makedomske revolucijonarne organizadje v Sofiji. Beograjska po- liicija je dognaila le toliko, da se je Mi- Mas novi roman ,Oce Kondelik in ženin Vejvara* Ccški spisal Ignät Herrmann, poslovcnil že rajnki Stanko Svetina. Ta družinski, z zdravira kumorjem prepletcni roman bode našim čitateljem, odnosno Citateljicara nad vse ugajal. Roman ponatisku- jemo v našein listu drugič in ga nameravamo izdati tudi v knjigi. Zvezna tiskarna kot lastnica „NOVE DOBE" v Celju. loševic po dogodku na Jesenicah mu- dil v Beogradu in takoj nato ncznano- kain izginil. Pod'robnosti preiskave čuvajo poli- cijske oblausti še vedno v največj.i taj- nosti. Vendar pa zatrjuje beograjska policija, da je preiskava 0 umoru štu- denta Girila Hristovica na Jesenicah odkrila velikopotezno zar.oto in da bo- do v kratkem sl'edile še nadaljue sen- zacijonalne aretacije. Domače vest!. d Za nedeljsko wanifestacijo Kinet- sko-demokratske koalicije dajemo še sledeča navodila: 1. Oba predsednika KDK dr. V. M.acek in Svetozar Pri- bičevič se pripeljeta v Celje v nedeljo z zagrebškim brzo'vlakom ob ^2. Pro- si mo svoje somišljenike in prijatelje, da bi se mnogoštevilno udeležili spre- jema na kolod'voru. — 2. RediteTji so naproseni, da se zberejo ob 1. uri radi podrobnih navodil v mali dvorani »Celjskega doma«. — 3. Priporoeljivo je, da se ženstvo poda na. galerijo, kjer bo več prost o>ra ko v dvorani sami. d Klišeja za sliko (/. Ivana Puclja žal nisiiTO inogli v Ljiibljani d.obiti, vsled Cesar je slika izostala, d Dva julnleja obbaja go^p. Josip Smertnik, ravnatelj Goljske posojilni- ce. 20. oktobra je poteklo 30 let. kar z vnem.o in uspehom del'uje v svojem za- vedu in cbenein tudi v najlijubsem nje govern delokrogu, pri celjskem »Soko- lu«. 1. novembra bo pa obbajalsAojo petdesetletniro. Na.se iskrone -castilke! d Jnznoxtajerfika hranilmca v Celju se bode prenesla okrog Novega leta v Maribor, dočim ostane v Celju sa 11101 podTiižnica:. Kaikor smo poleti poro- čali. je gklenila iBariborska oblastna skupsi'ina, da ustanovi posclmo oblast- Jio hranilnico in d.a in-evzaine v ta n;v- men Južnoštajersko hranilnico v Ge- ]ju. Okrajni aastopi Šoštanj, Gornji- grad., Vrainsfco, Šmarje in Sevnica, ki so svoj čas to liranilnico uslanovili in so za njo jamčili, dobe 200.000 dinar- jev odskodaiine, kar je po sPlosni siod- bi mnogo premalo. Vprašanje je tudi, ctH so sploh smeli gerenti na tako niz- ko odkupnino pristali. 0 oddaji okraj- nega preinozenja bi pač sni'cl odločati dI pravilno izvoljen okrajni zastop. d Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek 29. t. m. preda^va g. Lud:vik Fajgel, šef teles, »eikcije, v risalnici deš. mešč. sole 0 radiofoniji. Predava- nje bo gotovo prav zanimivo, ker bo združeno z radio-koncertom. Vstop dovoljien tudi nečlanoini. Ponovno opo- zarjamo, da bo g. predavatelj imel te- L-aj v lnesedi noviembru za tiste, ki se zanimajo za radio. Vpisovanje se vrsi po predavanju. cl Konfjreff Jugoslovenskefla 8umar- skega Udruženja, ki bi se imel vršiti due 28. oktobra in nasliednje dni, je ponovno odgoden. d Proslava 10-letnice Čehoslovaške v Celju. Čohosl. Jugosl. Liga v Golju ; priredi skupno s Sokolskim društviom j v Celju ob priliki proslasvc 10-letnice čehostovaške v sobcrto, dne 27. oktobra 1.1. ob 20. uri v društveni sobi nad ve- liko dvorslinovGel.j«»kejara, tl.orna preslava- nje o borbi CohosTova-skt' /ai o,svoboje- nje. Preda.via. g. profesor Orožcn. Va- bimo in pozivamo vsie celjsko narodno občinstvo, da se tega predavanja pol- noštcvilno udeleži. Vstop v društveno sobo .skozl glavni vhod. d Ga. obrtnim mojdrom na zmmje! Glaso'm odloka velikega župana mari- borske oblaisti z dne 16. oktobra 1028, P. br. 6.025/1-28 tra.ja.to letošnje po- čitnice 0 Vseh svetih na vseh (tako tu- di na obrtnih nadalj. šolah) od 1. do vštetega 4. nio.vembra 1928, vsletl če- sar odpade nedeljski pouk 4. novembr« t. 1. — Vodstvo sole. d Celjsko godbeno drmtvo ima svoj ' obnii zbor v soboto ob 8. uri zverer v Narodnem domu, v bivsih prostorih Narodne citailnioe. d Krajevni oaledi radi reaulmije Savinje in njenih dotokov. Oblastni cdbor mariborake ablasti je vl'ozil pro- jekt, po katerem naj se regulirajo: 1. Savinjst od kd 23.684 do km 27.630, to je od Grenadirjeve brvi pod Celjem do Kristininega d\'ora nad Celjem. 2. Voglajna od izlira v Savinio v diolžini 2.34 km do vtoka Hudinje. 3. Kopriv- nica od izliva v Voglajno v dolžini 2.7 km do ilibizlovega posestva. 4. Suš- nica. od izliva v Savinio v dolžini 1.7 km na Laivi. 5. Ložnioa od izliva v Savinjo v dolžini 1.4 km do pod Jo- štov mlin. Projekt doloca izbagrovanje vav-ne kinete in zgradbo nižjiili obrež- nih na-sipov. Trase proijektiranih re- gulacij so vseskozi prilagodc obstoje- cini struga.m in obrežnim črtam. Kra- jevni pregled in obraivnav.o 0 teh pror jektih je celjski okraijni glavar razpi- sal po po'oblastihi mariliorskiega veli- kega župana a 3. in 4. decennber 1928 za regulacijo Saivinje, za 5. djeceiniber za regulacijo Ložnice in Sušnice ter za 6. december za regulacijo Kopriv- nice in Voglajne. d Snaženje uradnih prostorov na celjskem magislralu, ki je bilo dolo- reiio na pondeljek in tO'rek dme 5. in 6. novembra, so proloži na pondieljek, dne 12. noveimbra popoldne in torek, dne 13. novembra eel da.n. Stranke, ki so za ta čas povabljene na mestni ma- gistrat, se naj oglase v sreda, clue 14. I noveimbra ob navadaiib uradnih urah. ; 11. Svetovni praznik varčevanja se ! letos dne 31. oJctobra prvič vvsi. Dvn- \ god, ne pri nais, se bod'O ob te;\ priliki vršila jct'vma predavanja po dirustvih in po solah in se bode vršila tudi na druge načine Javna propaganda za varčcvanjio. Naš narod siicer v izdcttni meri vareuje, saj odtod izvim tudi .ko- raj vies denaa', ki del a po denarnib za- vodih v prostpeh našega gospodlairstva, ven'dar pa je to še vedlno premalo. Po- magati bi morala še sola, stariši in gospodaa'ji d-oma, podjetniki in drugi činitelji, osobito denarni zavodi vseh vrst sanni. Avsitrijski Nemci in Cehi so imeli v tej smeri pred vojno celo propagandno organizacijo za varco- van je. Eno all drugo bi so nedv'omno i dalo ustvariti tudi pri naß. d Kuhanje piva po Savinjski dolini. »Slov. G.ospodar« je se-le sedaj zvedel, da so »raaglašene visoke kakcmu drugemu pod jet je. Ni vec sun, njegova pastava se jo na vseh straneh zaokrožila, »pas« jo sploh izginil. Je nekoliko vlsji nad srednjo veli- kost, okroglega, zdravordečega obraza. Njegovi lasje, do sedaj »kompletni« — kakor s ponosom. večkrat pra.vi — nek- daj kostanjevi, so ljubko ocetov-sko zrasli — (melirani, pravi mojster Kondelik) — in kraitko ostriženi. Pj.-ccI i nosoni krepki, gosti brki, ra^no tako »s sivimi namesani«, da povem tako, kakor praiVi on, o.^talo obličje je vselej kar najskrbneje oBrito. Je zdrav, blizu potdesetih, vendar kipi v njem življenje se prevoc, in rav- no to je vzrok gotove, nevljudne misli, skrb — cepraiv jo je marljivo odgamjal od osebe, ki &e vcasili zopet in zopet oglaša. Ne ka'ze je na zunad, da bi ne ! naslikal hucliča na zid, vendar se je ne more odkrižaiti že nekoliko let, oil ta- krat, ko so mu v parni kapelji prvič povedali, da je njo:gova toža ;dospela do dovetinosemdesetili kilogramov. Vpira se z vso silo konsekvencam te svoje teže in vendar je v skrbi, da bi ga enkrat »ne zadela kap . . . « Ik'kel sem, da kipi v njem zdrav je. Žalibog moram popraviti. Nadleguje ga veckrait »liouser« (naliod; »housor« se imenuje ceski »gosjak«), ta nopri- jetna stvar, ki ga obišče dvakrat na leto in ki ga vselej nar-odi bolnoga za par dni. Mojster Kondelik ve, vsaj misli ta- ko, odkod ima to. Da, ko je še sam »plesail! na teh prokLetih lestvaih«, v sobaih z odprtimi O'kni in vrati, se je ves iioti.1, nastal je propih in mraz ga je stresel po hrbtu. Mojstor Kondelik si trdlno predstavlja, da ima hrbtišče obloženo z nekako mrzlo stvar jo, da sedi taun lrckaj kakor i^orcija žolce — to je ta prakleti ^houser«! Vkljub vsemu temu prezira z za- smehom sal'icil in pije plzenjsko pivo, Toimaževo in Flekovsko. Bog je oddelil vode od Stube zeimlje — in »Bog ve, zakaj je to naredil/«, pravi mojster Kondelik — in no dotakne se vode. No, to je naš mojster in o'ce Kon- delik. * * * Gospa Kondelikova, njegova verna družica, je «koraj za deset let mlajša. Njeno življenje je bilo manj bogato dogodljajev, sploh — burnih ni bilo nikd'ar. Bila je hcer iz »po-stene i)raäko rod- bine«. To se pravi, oče je bil meščan in je imel »svoje«. Pred leti so morali elikati pri njih in to delo jo bilo pover- jono todaj so mlademu Kondeliku. Kondelik je slikal, goispodična Betka je pokrivala soibno opraivo z obrablje- nimi rjuhami, s starimi pregrinjali od Hlauinic in ])od;obnimi ])re{)rogami. Od tega čaisa ni pustil Ko.ndelik Betke iz oči in — kar je šo bolj pomenljivo — ni je pustil tudi iz glave. Kaiko se je ozirala na njega ona, ko jo praiskal v sobah s svojim slikarskim orodjem, v zamazani obleki iz hodnič- nega platna, o tern ni znano nic goto- vega. Toda ko je prišel neko nedeljo v praznicni obleki z računom za slika- njo, ji je bilo, kaJior da bi ji padla mrena z oči. Saij to je bil rojen giz- dalin! Njenemu ocetu se je priljubil Kondelik iz mnogo bolj praktičnih ozi- rov. Vsled iljubeznivodti Betičine je postal naieun Kondelikav za petak ce- nejsi, kakor je bilo prvotno računa- no. Čudna usoda! Oče je imel v žepu petak in mojster Kondelik pa po ne- koliko daljsih oibiskih v žepu kačo in ž njo tudi sree in roko Boticino. Bet- ka je imela krasno pomoc in po veseli kopulaciji se je slikalo to tudi mojstru Kondeliku neizmerno veselo. Bilo je za barvc in za paitrone in mojster je igraje slikal cele hiše. No da, od tega vsega je že dobrili dvajkset let. Ampak bilo je to dvajset Strau 4. »NOVA D 0 B A< Štev. 122 d Gasiino drutslvo v Celju. Tedensko sluibo ima od nedelje. due 28. t. m. do sobote, dnc 3. novembra 111. vod pod povelgstvom g. Ed-miimda Banck- ka. Telefon St. 99. d Tryatev ('.mine so v kostanjeviš.ki okolici koačali se le nvimili teden. — Grozdjte je dozorelo, vendar pa so ka- zali posaune zmii mowti le Hi in pol slo- pinje sla'dk'Orja. Nov cvicek bo si cor malo rezek. vendar pa vecinoina pri- jetnega in zdravega okusa. d Mesto venw na grob ni- ru. V sredo je stalo seno na maribor- skem trgu 130—150 Din. delelja 200 in slama (>0 Din za J(K) kg. d Zivinske cene v Mnriboni. Na tor- kov živinski se.jm v Ma.ribo.ru .je bilo prignanih 460 gkiv. mod lemi :-">19 krav in 130 volov. Prodanih jo bilo 293 glaiv, mod njimi 52 v Avstrijn. Prodajaili so se po kilogranui zive te- že: pitani voli 7.25—8.50. napol pitani voli 6.50-^-7, pitami biki . svinjtsko nieso 15—HO po knkovusii in k oin ad u. d Vsako Hoboio in nedeljo dolno ri- ževe in mesene klabase tor yiadek vin- siki most Pekerciain nudi hotel »Beli vol« v Celju. 982 (I Na svinjski sejcni v Celju so pri-- gnali v sredo. tine 24. t. m. okrog 120 Rvinji. Cene .so bile neizpivmenjiene. prodailo pa se je nekoliko niaiij. nogo OibičaJTio. d Priliodnji mesecni zivinski xejin v Celju se vrši v pondolj^k. dm» 5. no- vembra 1928. d Okrozni urad zu zdvarornnje dc- kweev v Ljuhljani bodie zgradii 1 v "Mri,- riboru veliko sita.vbo za svoje uradne prostore, za podružaico Delar\ ske zJ)or- nico, za ambulatoi'ij ter za fizikalno in čistilno kopalkšri». Mariborska mc- stna občina bo dala zemljisce. vodo in plin za ffotovo d'obo po režij.ski ceni, elektr.iko po znižani c^ni in siibvenci- jo v slucajm pa.sivnositi kopalisi-a. d Vendarle! V mariborskib listib eitamo sedaj. da je mestna obcina iz- dak šoferjem nalog, da ne simejo spre- jeti na mestne avtooinnihuso več ko 20 potnikov, 14 sediezev in 6 stojišč. Ali velja to tudi za one mestne aivtoomini- bu&e, ki vozijo izven mesta? d Telesonsko owrezje se vendair tu- di. v na«i obkisti polaiffoma raizširja. V bližnji bodwnosti dobita teles on kra- j-a Loce in Zreče. Splošna zabteva pa Je. da bi. se telefoiiske pristojbin.e vsaj v |)i'\em )»asu zdaitno znižak1; država l'i |;ri ton nič ne zgubila, ker bi se te- les on ski fazgovori poninožili. naročni- kcii] bi pi\ bilo zelo ustr.eženo. d 1'ožur. X Zaibovcih pri Ptuju so pogcrela hisn*a in gospodarska po.slop- ja posestnikoi\' Vrabla in Bizjaka. Po- leg krme. živeža in raznega gospodi'.r- skeua oroilja so zgorele tudi 3 svinje. Zava-roiva.no je bilo, kot po navadi, k* za ni/ko vsoto. d' Pra.rihiik za nreditev zdravstve- nili okirnžij r nwriborski oblasli je sprejd inaTiborski oblastni odbor. Pravilnik se pa ne ti-ce zdravstvene slnžbe v nue.sitiih Mariboru. Oeljn in. I'luju. Pivivilnik jiredvidevia 74 zdrav- s|t\ciiih oki'ozij VAX celo iniaifiborsko ob- last; v celjskeui okraiju bi nct.j bilo 8 zdraivs-tvonih okrožij, v gornjeffraj- ¦skein 3, konjiskem 4. slov^n.iigratiketn \ in v šniarskem okraju 7. Vsa mosta okrožniii /dravnikoT sie, v kratkem raz- pisej'O. tl A.7///; es-pevawUstov v Celju prire- ja tudi letos teraje esperamtskega jezi- ka za zaifotnike in one. ki se hocejo iz- po.po:!injOA-ati. Prieetek tecaja in kraj se naiznainita \ kratkem. Prijave se spre.'fr>rnfiijo \- knji>ft:airni Goricar 6c. Les- kovšek nix Kraljia Petra cesti. d Spri'Hiewba miredba <> odpirtmju /u zi'pharijt nbrator. Veliki žii]>r»n ljuhljans'ke riblasti |e izdelal osnutok now narpcllx1 o od'pirainju in zapiranju tr.L'ovinskili in. oibrtnih obratovalnic v ljubl..a;nski cbhsti. s katero se l>o iz- ni/njala nare-dba. ki s-e k> nvel.javila 8. .juWj.n- t. 1. Osnutek nove naredbe do- Icc.-i x d>enattn.ih za\od:lh. .uraficnih, pe- kovskiti in nekaterih druft'ih obratili 8~urnr dv!n. v ispererijsikih, kolonijal- nih. dt4i'.ka.tesiiih in traovinab z ine- saniin hla^om ter brivnica.li 10-urno de'.o in v vseli ostad'ih tryovinskih, cbifnib. in pisarniškik obratili 9-umo d"lo. Doloi-ila o nedeljiskem pof'itkn v ptkarnah in v trxovinskih öbra.ti.h na deželi se bodo tudi sPremenila. Osnvi- t'C-k naredbe j*e predLožen Delavski zbornici za Slovenijo na mivšljienje ter bo namlba po te.j izvršeni formalnosti podpisana in uveljavljcna. d V ii-yoviwiki revisier se .ie vpisala tvrdka Ivan R-rebcxtiiijtvk. trgovina \v.-l«v- .-ci)! v St. Petrii v Sav. dolini. (1 Iz Vmnskega. Zadrupra obku'Inih strok je priredila 7-tedenski prikrojo- valni temj. ki-s- li. lla/.-taivo je posotilo nad 300 Ij.udi. I/.clelki prieaijo o izredno tepem uspe- hu. ki ga je tTosegel g. Knafelj v ra'Z- mercania kratkem ea?m ter o veliki stro- krvni pridobitvi udeležoncev. Po slo- vesni zakljiK'itvi teeaja so so udeložen- ci prisrrno poslovili od priljubljenega ireiteliia. Ob te.j priliki w j-e vršilo tudi zboToivanje cbrtništva vraiiiskega okra- ja. Poroical jo zad.ružni nadzornik c obrtništvo vranskega okraja zav<."!,i potrebe organizacij ter borbe za dose- go svoijiib pravic in da ima resno vcljo. tlvigiiHi ugled svojega stanu. d Smartnn ob Paki. Ker jt> letos praznik sv. Martina na nedeljo. se bo vršil novodovoljeni živinski in kra- marski sejem v pondeljek. dne 1.2. no- veniibra.. — Župamsitvo. 974 d (.iofiporfiiije — prcpričajte se o izborni kvaliteti pražene kave — fino j aromatirnih mešanic tvrdke A. Faza- | rinc, Celje. Lastna. najmodernüje urejona pražama. 37 Kino» Mestui kino Celje. X \ivivk -(').. .-.. . to 27. in nedeljo 2S. oktobra izredna senzacija »Lorelei)«, igra o Kenu in lepih ženah v 7 dej. V glavni ulogi I Lotto Lorring, Maria Paiidlef. Wil- | hiehn Diegelinann, Aleksainder Murski. j Paul Otto in Waiter Slezak. Poleg glo- ' boke visebine in izvrstne igre najbolj- sik nemskih igralcev vidite v tern tII— niu izredno le]>e pokraiiin.sk,e S'like po- renskiih pokrajin. Ta film vsakemu najtopWj<' priporocaino! — Predstave v petek in aobato ob 8.15; v nedeljo ob pol 3.", 4.. 6. in 8.15. — V petek ob 8.15 in v nedeljo ob G. uri zv. or pester. Za mlaidino dovoljeno! —• V pondeljek 29. oktobra in nadalje velefilm »Zhito brezdno« z Liane Ha id v glaivni ulogi. d Žiittih kar jc več rrsi, Žika je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vred- nosti za zdravje ima vedno več pri- jateljeA'. Ki cii'dno, 'če se pojavlj'ajo tudi poiiiaredbe. Pri nakupu je paziti zato rvi ime »Žika«. d /,r političuc sl-užbe. Okr. ylavar Uoininik Uereani je preniescen iz Ma- ribora k okrajnemu glavarstvu v Ko- njicah. — Naipredoval je okrajni taj- nik g. Milan Ferjan v Slovenjgiadcu v 1. stopnjo .-j. kajtegorije. d Nori zayrebski zupaa bode po po- i'oi'ilih za.grebškill listov najbrze dr. Stjepan Srkulj. d Zrezd kulturniJt. drustev v Ljub- Ijani proslavi jutri, v soboto zvecer desetletnico osvobojenja z manifesta- cijskim obliodioin po mestu. javnim zborom pred kazino in slavno.st.jo z govori. petjem in godbo v dvorani na >Taboru«. d Iz Laskeya. V sredo, dne 81; okto- bra obhaja naš davčni nadupravitelj g. Emil Pleskovič tridesetletnico svo- jega uradavanja v Laškem. (1 Pouk mi Kmetijski nmUdjer-ulnl šoli r Cclju pricne dne 1. novonibra, ¦iii.k' pa «e vrsi na okoli.ški 'soli ",.<¦¦ due 4. novembra. Sokolsfvo Brat Jo'ze Sniertnili. 20. oktobra je po.teklo 30 let, odkar je prišel v Celje brat Jože Smertnik. Taikoj ob priliodu je pretzel vadiiteljsko mesto. bil nacel- nik in starosla celjskemu Sokolu. kas- neje naC-elnik in starosta Sokolske žu- pe in podstarosta Slovenske sokolske zveze. Kako-r takrat, zavzieina tudi danes odlk'iia m-esta v «okolski organi- zaciji. Je župni starosta. elan stare- sins'tva JSS in podnaeelnik JSS. Bra- ta Sm-ertnika smo videli na vseh telo- yardnili- naistopih v območju nekdanje ^tajersfc>. ustanoivitev mnogih dru- let rednega, mirnegia rodbinskega živ- Ijenja — raizven nokaki'b malib sit- nosti. Ampak kje bi jib ne bilo? Gospa Kondelikova je za glavo manjša, old svoj,ega soproga. l)ela ka- kor iz testa, svetliorujaivili oči, in med njenimi. rujavimi las'ini se sveti tupa- taim srobrna nitka. Amiuuk njej na lju]bo naj bo pribito: niti enega srebr- neg& lasu si ni nikdai' izpulila. Da. vcasih je biki skoro nanje ponosna. Mislila je.. da ji dlajejo rosno.^t, castit- rjivost. Saj jc vondar mati! Dobra žena. diobra kuha.rica. pozna slabosti s«vojega soprogn, ljubi beer Pepico in vselej, kadar je legla ali vstala. od!kar je Pepira prvikrat .sprp- gm^orila, \rseik1;i j-o imela le eno inisol: Ljubi Bog. dlaj mojemu det^tu dobrega moža!' * Wxw Pc*prca! Ka.i b.očete slisaiti o oseinnajstletnein rožnatem popku? Tn F«pici ie žo skoro oseinna.jst let.. Brali site toliko pofpiso\r ljubeznivih mladenk — takn, dia.. tafci je Pepica! Oči in lase ima po rn.sl.tpri in minogo dobrib last- riosti. Nikoli ni imeJa tajne Ijulx^zni. vsaj no spoininja se na to. No, ko je horlila k plesnim uram. so .^ oglasale v njf tnko cud'nG wt'runo, toxla nobena ni zadbnela s polnim ffllasom. Vse je v njej spalo. Pa.se jj jo tudi zdelo. da scr vm ti iTCenfci owtn. Kaske tako in 1a- fto -prevec mladi. Tn bill so, bill. Tz plesnih vaj je malo žerritev. Po knrzu se vse to nazprsi po svotu, na Vv^o kra- ie — morda^ se kdaj na plesili sreča tak paivek. PepiOin ljubezni polni ro- man (to je rouian z najkmsnejšini k one em) se ni zacel v plesni soli, kjer se je ueila prve korake kadrilje; bila je to ponaivi'jail'na. piesna sola, kjer je tSluraj koimpoiairal prvo njegovo po- gfavje. G'ospod Veji\ara! S tern svojiiin junakoui bi hnel naj- veo dek — aimpaik prosim, ako pre- glediate s-rečao ta uvod in prečitate koscek naproj — saj _sg vam goopod Vejvara siaim predist'avi. Hem z njim v zadroffi, zakaij ta moj junak nhiia na sebi papolnoma nič j.u- naškega. Ne. mili gos'pod Vejvara ni bil ni- kak vitez iz pravljice. On ni bil tako uporen, kakör je treba biti pri pre- prečenju tisoicerili zaprek. Frančisek Vejvara je vestno »pretolkel« gimna- zijo in je bil nara^nost vositen sl'usa- t.ei'j pravniske fakultete. Vsako njego- vo dalje spricevalo je bilo novo zrcalo vzornega, dovrsenega studenta. Ampak s tern životarjenjem. je bila izčrpana tudi wsa njegova energija.. Ko je ab- solviral pravo in to z dobrim uspe- hom, ko je natpravil one držaivne iz- pifc. je stau'1 na križpotju. Ali na^ sß posveti advokafurL? V diilin si je prizna.1. da za ta najbolj sa- moMojen poklic nima — samovstoj- nosti. Zgraiai se je nad odgovornost- jo, ki bi mu jo n.akppali klijonti s svo- jimi procesi. vkaiterili.se vedno gre za draiair, zu fisoea-ke, mörda tudi za sta- tisoce. Ni si nioigol preinisliti, kakö bi se obnašal kot za.govornik v kaki ka- j zenski pravdi, kjer bi.se abračale nan.I oči siršega oiličinstva. Bill so trenutki. ko je Vejvara v svoji sobi pojiolnonia na varnem skušal zagovarjati kakega izniišljenega, nevidnega zatoženca — pa se je naglo usitrasil svojega lastne- ga g.lasu. zajecljal je, zardel — in ni niogel več dialje. Ne, ad vokal ne bo! Drzavni uradlnik? Pri sami niisli na tesne, zllate ovraitnifce, na za;|>ete uni- forme mil je že zaiprlo sapo. In ko je pouiislil na to neskont'no ganjo za ka- rijero, na to vec.no tekmovanje in pre- hitevanje. so se mu tresla kolena. Dr- zavni uradnik ne b#! Kaij ji1 še ostaijalo, da bi uporabil ; svoje stud'ije? Po vseh razmišlja.njih je priisel Vej-vara do pTO.pri('an.ja, da je le niagistrat miren pristan, kam or prijadra z ladijo svojeg-a živijenja. Ne obeta se na miaigistratu ^lvava. glaive <*e taun ne venčajo z lavarjem. venda,r je to varna eksifitenca. Tarn se mi-mo stopa od praktikamta na-pre,!, stopnjo za stapnjo, nobeden nobenega ne gOiiii. dfela SG na toptem, in od^ovornost ved- no ima višji g-ospod: gospod sekretar, gospod raivnatdj pisarne, gaspod svet- nik, gos:])od župan, skiMii mestni-svet. Podložni dela yselej po nawodilu vis- jiili; morda dabi kedaj kaiko »pod nos*, ampak nikdar ne more nicesar skazi- ti. Naj napravi stvar na deset naei- nov, vselej se more popraviti. In gospod Vejvara ie šel torej k ma- gistratu. ka.uior je šlo predi njim že pre- ceinjegovih kolegov. Postal je prakti- kant. postane koncipist, postane se- ki'otar — niord'a pride celo na svetn;- ka. Moj Boils'. ina.ffKstratni svetnik! To ludi ni mala zverina! Aniipak ceprav se ni Vejvara upiral \ el i ken ni boju v zivlljenjiu spioh — vendair v eni sitvari se je upiral: v svoji fj'iilwvi. v svoji ljubezni k Pepici! Od pr\oga trenutka. ko jo je zagledal. je vzklila v njeni trdna m-isel: Pepička. bo inojai. Nri mu bilo dano, da bi se bo- jeval z zmaji. ampak v rodbini K on de- li kov i ni bilo zimaja. In kakor ie ime- la tudi ta historija njeffove obcne; pra- \"ilne in popolnoma nra.vne ljubezni svoja i-merna.. vcasiJi smesna poglav- ja. Vejvaiva se ni ustrašil in se rji bal. Njegov ogenj do Pepieke se ni mogel jiogasitt z nobeno bodeco besedo Kon- delikovo. volja njegova se ni izpodtak- nila ob nobeni ixmnd teb liialih ne- zg-od. Bil je pra^t vsake domišljarvosti. vsakega kljubova-njia,, barne^ra čustva. X d'aijl- se mm je svetil edini bli- šce? cil'j — oltar, pred katerim bi po- kleknil k-of ženin poleg «voje drage, oboževane Pepice, obloocne v belo oble- ko, z mirtovim vencem na giUnVi, z bla- ženim blagoslovöm staTišov. Kaj se jp pripetilo na. potu do tega oi.lja — h kateiMunu je Vejvara srečno prišel — sem skusal povedati v na- 8'lednjiili pogfein'iih. Ni to ronian — to sploh ni vezana historija. To kSo iö rnaK« pri god-bo iz žfvljonja poštene praške rod bine, h kateri je spad'al Vej- vara skoro od prvega svojegn pojava na prizori»čii. * Štev 122. »NOVA DOB A* Stran 5. stov na hivsem Ötajerskem je rtepo- s red no v zvezi z njegovim delom in to v časit. ko je bilo treba v resniei p ra- ve sokolsko oclloenoMi in pogiuma. 0 njegovi u-delezbi na mednarodnih in .slovaTv.skih sokolskih tekinaih. ocl kodeif -ee je vraeal) sosti'h /,vefer. Priliodinja. s-eja bo v sredo. 7. novi je owojilo 1. deceml)er, dan Nnrr/lnop;a ujodinjenja. wi svoj pra/- nik. Že n^kaj lot praznuj-e nose So- kr;l>tvo ta dam na svcvan način. Po- vsod. kjerkoli so prilike dane. prireja- jo drušfva slarnostno akademije. Po- nieikod imajo stikaidemi.ro na predvpsxpr. mod ton) ko so drnjji dian oniojijo nn •¦s'l!a:vnosfni naiffo-vov in za.priseso clan- ¦stva. ki jc med letom na jtovo pristo- pilo. Letos. ko pra/mijomo 10-lotnico osvobojfnja. *o bo jufloslo'vonsko So- le olstvo resno potrudilo. dati tej pro- sin vi ,še lepši sijaj. Sokol^tvo in njeimi nationjeno obc-instvo sirom oeijskp So- kolske znpe vmbimo, da sobed. Bil je to mojster Kondelik. Odpi'l je vraita in se predno je vsto- pil, je otresel na ])i*apu snožinke na zhnski snknii. »Zdi se mi konečno«, je rekel, ko je zapiral vraita. »da bo mmz. Sneži — in pri tern je presneto mrTilo.« "Naj ]e znirznp!« je odffovorila na- mesto i)o«drava gospa Kondelikova. »Brez tega bi pi\rovarnia,rji in tr-govci 2 mesom pocasi abupali. To so čud- iie zime — čudiie zim,e! Kar gem ži- va, še ni bilo taiko,« »In to je sele tretjia takat«, .je govoril mojster Kondelik zamolklo, »in mora jib biti siecDem. Pre.sneti vremxiTivski preroki! Tn navsezadinje nikdo ničevsar ne ve.« Gospa Kondelikova je sedaj slnčaj- no pogledala kuhinJKSfko opravo in je l^ekla očitajoče. vendar raiilo, Ijubez- liivo, kakor v šali očitajooe: »Stari. atairi! Pet minnt je oez eno — pa i pekel. da bos opold'ne do- ma . . . « črno ali sivo v \ seh modernih barvah in laku. ^^^^ ^^mm. i^^^l ^^^^ ^^^^Lr ittHt'' Ü^k hmt BMM * fltttfttj tfHdtt' ^^HW Cölj©» aieKsandrova c. 1. Marlbor, Gosposka ulica 18. 9f>tUjff SIovenaRl*lrgt „Peiovta" Fran Skof: Naša hrana. Hrana v širšem pomenu besede po- meni pravzaprav vse one snwri, ki jib. kakorkoli sPrejema nase telo, jib pre- snavJja in uporablja za svojo zgrad- bo. Sem spadajo posebno takozvana hraniva, ozironia živila in poživila. Se- veda pa hrana ne služi le za zidavo zgradbe našega telesa, temveč skrhi tudi za njega obranitev. inu dovaja vedno noviih energij, ki jih telo po svo- je uporablja kot na pr. toplotno ener- gijo. mebansko energijo itd. Toroj, če hi hotcli primorjati naše telo s stro- jciu, bi rekli, d.a brana ta stroj ne le skonstruira, sestavi. da ves materijal /anj. tem.več tudi skrbi za njegov naj- popolnejši obrat. oliranitev, oziroma spopolnitev in eventuelno obnovitev vscb obrabljeiiib delov. Seveda pa te- ga ni zmožen noben mrtev stroj, tem vet* le živi organizmi. od najenostav- nejsega do najpopolnejšeiga,,! za kar siinatranio ravno živo človieško telo, oziroma celega živega nonualnega elo- veka. Verina živil ali branil in poživil, kakor na pr. krub. meso, sadje, pivo. vino itd: jo mešanica raizličnib kemič- : nib spojin. Najenostaivnejše, vendar pa naše takorekoč stalno in nepresta- no živilo je pač zrak, oziroma njega bistveni .s^staviii del, prvina kisik, la- tinsko Oxygenium = 0. Imenujemo ga po pravici »paibuliim vitae«, to je življenska hrana. Za örgainizem je ne- nadomtvstljiv in najVöcjpga pomena. Vsaikokrat, ko zadihamio, povžijemo približno pol litra zra'ka. kar znese, ako napravimo v minuti 16 dihov, že 8 litr-ov, v eni uri torej 60-krat toliko, t. j. 480 litrov in v celem dnevu 24- f krat toliko, t. j. 11.520 litrov ali okro- glo 11^' kubicniih metrov. 21% tega ali okroglo ena petina je plin kisik, t. j. 2419.2 litrov. 1 liter kisika tehta 1.429 grama, torej zaužijemo dnevno 1.429 gramov X 2419.2. kar znese 3457.0368 g. to je 3 kg in 457 gramov, ali okroglo 3 in pol kilograma. Jasno je, da ne porabimo vsega tega kisika, ker zrak precej hitro izdihamo. Skoro tri cetrtine vdibanega kisika oddanno, ne da bi ga u]>oral)ili. Ostala retrtina se zvež« v pljučih z elemontom oglji- kom (Oarbonium C) v oßüikov dVo- kis COt, za nas stmpon plin, ki ga tu- (di izdibamo. Zrak ni kemična zveza, ' teonvec v glavnem k meSanica plinov elementov kisika in dušifca (iVitrogeni- nm NX Poleg teh diveh tfa najdemo v zraku so takozvane plemenile pline Argon, Helij, Krypton, Neon, Xenon, od katerib je posebno važen Argon, ki ga je v zraku skoraij 1 stotina, toč- neje v 100 prostorninskih delih 0.94, a v 100 utežnib delili 1.3, tako da vse- buje zrak v naših krajiJi pri naivadnem /i-.irrifin f)ri(isteu 760 inni živegi^i sro- hi';i in jiri t^m^x'ra'turi 0" G v 100 li- trih: 21. litrov kisika. 78.06 » ilušika. 0.94 » Argona, a utežno pride na 100 kg zraka: 23.2 kg kiÄika. 75.5 » dušika. 1.3 » argona. Seveda, če bi bil zrak tako eist. Vse- bujp namree v resnici razen onienjp- niih treh elementov vedno tudi še oglji- kovo kislino in voden-e blapove, kar oboje v nemiali meri tudi mi izdibava- ino. razun tega pa tudi še Ooon, vodi- kov superoksid, anionijak, solitrno kis- lino, raizne soli, pos;ebno kubinjsko ^ol; najrazličnejši lirali, bakterije in sploh mikrorganizme najrazličnejših vrst. . dalje sinrdeči ogljikovodik kot pro- dukt ra/>padctinja beljakovin, saje, [)e- ]>el, pred rohen pesek in v industrij- skib kray'ih se vse mogoče pline, ki uliajajo iz tovarn. Vse te snovi pa se- veda niso bistveni deli zraka in odvec bi bilo, da bi se l>avili z vsemi. Ome- niin naj le, da. morainio skrbeti za ko- likor niogoče eist zraik brez raiznih pri- mesi. Posebno ogliikove kisline se labko ubraninio z dobritn zrarenjeiu. oziroma ventiliranjem. Kako strupen je ogljikov dvokis, kažejo izkušnje in prežalostni slučaji, ki ro naon znani iz zgodovine. V Kftlkuti je bilo 1. 1756. zaprtib v neko skladišee brez ventila- ' cije 146 ujietih Angležev. Po 6 urab je bilo že 96 zadušenih, a zjutraj so na- šli lo še 23 živih, Pod'obnih slučajev poznamo vse polno tudi iz novejše zgo- dovine. Najznamenitejše živilo za zrakom, je voda, ki pa je že kemična zveza ; dvoh plino^elementov. in to vodika ' (ffydrogenium ff) in nam že znanega kisika. Oba plina sta kemično zvezana v prostorninskem razmerju 2:1, ta- ko da ju pišemio v keniicni zvezi kot Kompletne nevestine opreme pregrinjala, store, zavesef elejejantno perilo, izdeluje M. ŠRIBAR, Celje, Gosposka ul. 27. Pri večjih naročilih znaten popust. vodü : HaO in izgovarjanio Hadve-O. Mod najvažnejša živila spadajo da- lje: ogljikovi hydrati, kemieno sestav- ljeni iz ogljika, (Carbonium. C), vo- dika in kisika. Vodik in kisik sta ve- zana tu v istem razmerju. kakor v vodi. t. j. 2 : 1. Grško se pravi vodi »hydar«, zato hydraii, po osljiku — pa ogljikovi Jiydrati. Splošno bi jih la'hko pisali Gx (VL*))^. Za x moramo navadno vzoti število 6 ali dvakrat 6, oziroma veekrat iio 6. Sem prišteva- ino sladkor, G« ITi-? 0« in C12 H22 On škrob (OHio(»x, dekstrin (C« Hw' 0->)y in celulozo (G« H10 OOz. Tolšče so kemieno sestavljene tudi iz ogljika. vodika in kisika. vendar so tu vsi trije element! različno vezani. S])lošno bi jib pisali Gx Hy Oz. Vse živalske in rastlinske tolšče so kemič- ne zvezp tošenih kislin in glicerina in jib zato imenujemo tudi glicerido tolšenib kislin. Beljakovine so kemieno najbolj se- stavljena živila. Bistvene njihove se- stavine so elementi ogljik fOarboni- nm = C), vodik (ffydrogenium = H), kisik (Oxygpiiiuin = 0) in dusik (iVi- trogenium — N). Ker vsebujejo vso beljakovine poleg prej omenjenih ele- mentov tudi «e kemieno veza-n dusik, jih imenujemo zato tudi dusičnato Rnovi, ali d'ušienate siT)ojine. Poleg te- ga ima mnogo beljakovin kemieno ve- za.no tudi zvepl'o. mnogo tudi f ass or. To so najvišje beljakovine. Vsebujejo pa lahko tudi se drugo nebistvene ele- mente, kakor kalij. kalcij, magnezij, železo in druge. Poleg omenjenih zivil moramo ome- iiiti še rudninske snovi, to so raziv soli, ki so istotako za obstoj po.samez- nih tkanin in posebnosti posa.meznih organov v nasem telesu neobhodno potrebne. Dasi s^stoje ogljikovi hydrati in tol- šče iz istih prvin, so vendarle, kakor sine že omenili. te prvine vezane v po- sameznih snoveh eiyto na drug način, oz. v drugaenem prostorninskem in s^ved'fi tudi utožnom razmerju. Te sno- vi nis>o-le navidoz i>opolnoma razMcne, temveč imajo tudi¦ čisto razlicne fizi- kalne lastnosti. Ako predekusanio na pr. sa*no nj'ihovo raztopnost v vodi vidimo. da je oeluioaa v vodi popolnn- 111a notapljiva, akrob se z vodo že me- sa, a se ne topi. Meäainica je bela te- koeina. Sladkor se v vodi topi, tolšči pa plava na vodi in le s pomoejo slad- korja in moenega. mešanja morerno do- biti njeno niešanico zvodo. takoKva.no emulzijoi fcakor je na pr. mlefco: Stran 6. »GOSTILNICARSKI LIST« Stev. 122. Ženstvo in alkohoL Preteklo je že nad sto' let, odfcar se je resno začel boj proti .ailkoliolu. Pred- njačili so v tern oziru Amerikanci. Za njimi so sledili Angleži, na to se je jrazširil ta boj po vsej Evropi in sled- njič po ostalem kuituriiem svetu. V Ameriki so pred leti popolnorna od- pra,vili prodajo alkoholnih pijač, a ka- kor se čita v listih, se proti temu upo- rablja skrivoma precejšnja množina alkohola, ki se utihotaplja tja na naj- različnejše zvijačne nacine. In kakor nam pojasnjuje sedanja prezidentska volilna bocrba, obljubuje dennokraitski kandidat volilcean na shodih, da oe bo- de izvoljen, bode del oval na to, da se protialkoholni zakon omili in refor- niira. — Tudi pri nas v Sloven iji se z vnemo deluje proti alkoholizinu. Imamo društvo zmernosti, ki steje si- cer veliko vdov, a ima presnoto malo uspeha. Ukoronnijeno strast je pač težavno izruti. Po oibjatvi zadnje sta- tistike glede uporabe alkoholnih pi- jač, smo Slovene! v tern oiziru nued pr- vimi v drža,vi. Največ alkohola izpije- jo pri nas seveda moški, med tern ko jim tudi ženske še pridno pomagajo. Na Angleškem n. pr. so do notvejšega časa delovali zoper to strast le posa- mezniki in z malimi uspehi. Pokaza- lo se je pa, da irnora pomagati država v prvi vrsti, če se hooe doseči zazeljeni sinoter. Uspehi so bill kmalu zadovo- Ijivi. Gostilnicai'ji so sediaij pod stro- gim nadzorstvonT. Vsak, ki se oipije, se kaznuje, istotako tudi gostilničar, ki daje opitemu človeku pijače. Na Škotskem in Irskem so pa gostilne ob nedeljah sploh zaprte. To je velikega pcniena s posebnim ozironn na to, če pomisliino, da je bilo še pred par de- setletji tain pijaincevamje izvanredno razširjeno. Ne le med rnoskimi, annpak tudi med ženskami, posebno med oni- rni boiljših slojev, je bila ta «trast tako ukoreninjena, da se moraunio euditi, ko čitamo tozadievne raizpravo. Koliko družinskih sreč se je letno razdrl'o na Angleškem vsled nesrecnega pijanče- vanja ženi! In ta. nesneca se je razširja- la tu pa taim celo med mladonke. Dr- žava je še pra'vocasno posegla vinos in tako pripornogla, da so se razmere pijancevanja zda.tno zboljšale. Angles - ki zdravniki xedo v tem oziru povedati marsikafero dogodbico o teh pijankah in njih zvijacah, ki so jih upora'blja- le, da so laihko skrivoma uživale na- misl;ic>nroti Icvi rami, kakor eeš, da opaizuje pred dru- žbo svoj šopek, se ji je z umetno kret- njo posrečilo dobiti tudi ustnik v usta, da je na ta način uživala svoj prilj'iib- Ijeni alkohol. Kot priljubljcn kraij za sliranjevaruje alkoholnih pijač v hiši, je služil onim damaim. katerih možje niso smeli vedeti o njih strasti, tudi kla,vir. Marsikateri mož je spoznal še le po ženini smrti, ko je bilo potrebno Ligla.siti ali kaj popra/viti v notranjo.sti glazbila, da je bila rajnka pridna piv- ka, ki je imela tu svojo skrivnostno za- nic, kojih vsebina je tolažila njeno no- logo raznovrsitnih izpra,znjenih stokle- nic, kojih vsebina je tolažila njeno uo- utešljivo strast. — Odveč bi bilo na- števati še posebnosti alkoholu udanih žen drugih na,rodov. Kaj posebnega se vedno čita v časopisnih vesteh. Da pa tudi marsikatera slovenska žena ne clela izjeme v tem oizirti, nam je dovolj znano. Raizlika je Le v tem, da si ne izl)ira v kritje svoje strasti tako pro- tkanih zvijač, kakor angleska zena. Zadostuje ji, da zagatavlja javnost, da 10 kg drv greje eno sobo 24 ur, use]! tipi grejejo tudi 3 — -' robe enako. Umevne 'O|Q|do( ou}3fud u! o.nejp2;*G|j|SZEö so odličnosti stalno goreče peči, v kateri gori 10 kg drv 24 ur in greje 24 ur eno sobo ter je higije- nična in cena. Zahtevajte brezplačen opis. Zephir-tvornica peci9 Subotica Čuvajmo se pred maiijvredno ponaredbo. Samoprodajalec za Celje: Peter Majdič, »Merkur«, Celje. ga ne more piti, gkrivaij pa ga poitegne prerada in preveckrat črez mero. Ona pa, ki jo je že vso prevzel demon alko- hol, se malo zrneni za ja^no mnenje. Pije ga in pije o vsaki priložnosti, ne maraje za raizmaijatne razmere v dru- žini, kakor tudi ne za pogaženo žen- sko cast. Vztraja v strasti in se ravna pri tem po napačnem geslu: »Živelo uživanje, saj sino samo enkrat na sve- tu!« Reöem pa: »Grdo, necastno in škodljivo je, če se uda moški pijančc- vanju in s tern izgubi svojo moško veljavo, a še desetkrat grše in slal^šo pa je za žensko, ki pade tako nizko.« — Premisliti je, da razjeda pijance- vanje človeško sree, da uničuje doma- čo «reco in da povzročuje veliko več nosrec, kakor vsak drugi najslal.iši vzrok da.nasn.iih trdih dni. Ivan Burdian. Vidovdanska ustava. Poljudno-poucna razprava. (Sestavil dr. Ervin Mejak.) (Dalje.) ad 14. Ministrstvo za vozdurstvo in rudarstvo razpolaiga z drzaivnimi goz- dovi iti rudniki tor jih upravlja,, nad- zoruje gozdoive jaivnih korporacij (mestne, občinske, saimostanske, cer- kvene) in privatne gozdove kakor tudi privatna rudairska. podjetja ter ^krbi v obče za pospeševanje gozdarske in rudarske sitroke. ad 15. MAnistrslvo za potto in hrzo- jew oskrbuje vse posle pošte, brzojava in teles ona. ad 16. Mini sir si vo narodnega zdrav- ja skrbi za številtno in kvalitativno na- predovanje prebivalstva s tem, da s primernimi ukrepi povzdiguje zdrav naraščaj in pospešuje narodno čilost; da se briga za odvračanje bolezni, za zdravljenje bolnikov, za poškodbe ob nezgodah; da proučuje zdravstvene pri like in konstitucijo naroda ter ga s poučevanjem zainteresuje in pripra- vi za razumevanje deloAianja v njegov prospeh; da v ta naimen asnavlja nižje strokovne sole za izobraizbo in pripra- vo pomožnega zdiravstvenega osobja; VI;i. u;-;l;i hatvljia saxiitotne napraivo za pi-i-iüvrcvanje bolezni in da podpira in uiganizuje sainoupravno in zasebno inicijaitivo v tej smeri ter nadzira ta- ko nje kakor tudi delo poverjenih or- ganov. ad 17. Ministrstvo za, izenačenje za- konov ima naloigo opravljati vse dclo. ki gre za tem, da dobimo činipreje v naši državi edinstvene in enotne za- kone. Dele naše sedanje države so tvo- rilii naimreč pred ujediinjenjem deloma samostojne države (Srbija in Črnago- ra), deloma razne upras\Tne enote v okviru di'iigih držav (Hrvatska in Sla- vonija, Vojvodina, Bosna-Hercegovi- na ter Slovonija in Dalmacija.), tako, da imamo pri nas po vecini na vseh pra.vnih poljiih 6 različnih praivnih področij, kar raizumljivo o;težkoča in nairavnast ovira splošen, liredvsem pa gos'iiod'arski naipredek naše države. V vseh teh naštetih 17 miinistrstvih so opravljajo posaauezne zadovc v raz- se imenuje obcutek, ko smo srečni. Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima Terpentins %gB nih oddelkih ozir. ravnateljstvih ozis. generalnih direkcijah. Usftaiva dovoljuje tudi, da kralj ime- nuje ministre brez portfelja, t. j., ne da bi jim bila dodeljena gotova stro- ka državne upraive. Pri posameznih ministrstvih se sme- jo, če je za to potreba, ustanoviti dr- žavna podtajmštva za določeii del pd- slov iz doticne grane drzavne uprave. Te praivice so se posluževale daslej vse vlade v izdatni meri in je imelo več ministrstev »voje drž. podtajnike, ki so tiekaki namestniki ministrovi. Držav- ni poditajniki so nai\-ad'no poslanci, pri- padajoiči vsakokratni vladni večini, ki pa vsled imenovanja dirz. poditajnikom ne izgube svojoga poslanskega manda- ta, vendair laihko postanejo tudi nepc- slanci drž. podtajniki. Ministri imaijo v sTHOsiTem, kakor to deloma že sledi iz gornjih navedb, sledeee praKdce in dolžnosu: 1. oi'gani- ziranje njim podrojonili oiblastev, 2. iz- f!iclovanjc zakons'kili prodlogov. tiročih se dotienega ministrstva, 3. imenova- nje nižjih uradnikov in 4. izdiajanje uredb in praivilnikov, poitrebnih za iz- vršitev in uporabljanje za\konov. — Tudi sme minister na podlagi za vsak primer posebej prcdpisane zakonite pooblastitve, z uredbo, ki ima zakon- sko veljavo, urediti pravne odnošaje. Kakor že omenjouo, so uredbe v raz- liko od zakonov one doloicbe, ki ne iz- viraijo iz zakonodajne moci in služijo navadno le kot sinornice za uporabo in izvrševainje kakega že sklenjenega zakona. — Uredbe ne smejo nasproto- vati me uslavL in ne zakonu, v cigar uporabo so izdiane. Tudi ne smejo biti v nas'protjiu z zakonito pooblaRtitvijo, na koje podilaigi so predpisane. — Ka- kor zakoni, se miorajo tudi uredbe raz- glašati in mora. v njih biti vselej ozna- oen zakon, na cigar podlaigi se izda- jaio. (Dalje prill.) Senčnat vrt! — Autogaraža. — Autotaksa v hiši. HOTEL UNION v palaci Celjskega doma v Ceiju (A. M. Hlavac) Telefon štev. 59 Telefon štev. 59 Elegantno opremljene tujske sobe, prvovrstna restavracija in kavarna. Točijo se le pristna izbrana vina in vedno sveže pivo. Dobra postrežba, :-: solidne cene. :-: •AO|!qoiuo}nB \\\\n\ 99§!|bIe}s bz jojsojcI }jdez U9?9sqo Štev. 122. »NOVA DOB A« Stran 7. IVAN RAUHIKAR, Celje Glavna zaloga umetnih gnojil PÄöz^r^ üa2OH row pi^M^w^l^Pl SUPERFOSFAT I flum«fin 'z vsen rudnikov in ritjiliflil naib0|iše vr8te B iVllftVlJ dobav!ja in d0_ stavlja najcenejše Franjo Jost, Celje, Alefcsandrova ui. 4 V bivši Praunseisovi hiši v Št. Jurju ob j. 2el. se takoj poceni odda v najem, staxiovaitje obstoječc iz velike, Icpe svetle sobe in ku- hinje, z novim štedilnikom. Stanovanjc je zelo ugodno za železničarje. Interesenti se naj oglasijo pri g. Francu Mastnaku, tr- govcu v St. Jurju ob j. žel. 1-2 . Pristne [ kranjjke klobase ! se dobijo v deükatesni trgovini KAROL LO BNER, CEJE. Ma prodaj: dobro ohranjeni fajton, 6-se- dežni breg voz, landauer in 4-sedežne sani pri upravi zdrouilišča D0RH9B fiGLEJTE si veliko zalogo raznovrstnega pletenega blaga kakor: puloverjc, telov- nike, jopice, sviterje, otroške oblekce, fine volnene nogavice, roka- vice, čevlje, copate, pe- rilo za dame in gospode, dežni plašči, dežniki, odeje in kravate lastncga izdelka ter sg bodetc pre- pričali, da leupite naij- a.r>zum Samoprodaja „BÄTÄ64 cevljev Pomočnika za veliko dclo sprejme takoj R. Oražem, krojaški mojster, Celje, Gledališka ul. 9. HH^O^WHP * (B^»w»OO 8<-pB0 Knjigarna in veletrgovina s papirjem priporoča: Blasnikove in družinskc pratike. — Beklamne koledarje za novo leto z natisom firmc. — Bo- žičnc okraske in jaslice. — Božične in novoletne dopisnicc. — Kreppapir, avilcni in barvani papir kakor tudi vse druge šolske in pisarnižke potrebščine, ki sg dobi- vajo v največjj izbiri in po najnižjih cenali. Elektrione in vodovodne instalacije in centralne kurjave izvršuje strokovnjaško in po zmerni ceni Belak & Inkret, "S?* Celje, Prešemova ul. 3. Zastopniki ki so že z uspehom potovali, se ižčejo za prodajo poljedelskih strojev, lnotorjev, šivalnih strojev in koles ter sorodnih predmetov. Reflektira se na prvovrstne, zanesljive moči, proti dobri proviziji in event, posebni bonifikaciji. Zastopniki se iščejo za celo Slovenijo, po- sebno za ok rase Ljutomer, Prckmurjc, Celje, Savinjska dolina, Vransko, Vojnik, Sevnica, Brežice, del Hrvaške ter Kranjske, Dravsko dolino in Koroško. Agilni gospodje naj pošljejo ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na upravo lista pod šifro »Potnik 132«. Za smoking in pvomenaidlnG obleke, erne suknje in sportne plašce dobite najceneje in v najnovejših. vzorcih v ncvi manufakturni modni in trgovini Franc Koibezen, Celje. Prešernova 3 Otvoritev trgovine. Cenjenemu občinstvu mesta in okolice vljudno naznanjava, da Otvoriva 5. HOVeitnbra 1928 v nekdanjih lokalih gospoda FRIDERIKA JAKOWITSCHA na vogalu PreSernove ulfce in DečKovega trga v Celju novo specerijsko trgovino združeno s trgovifio kuhinjske posode. Stremela bodeva vedno, najinim cenjenim strankam nuditi vsak čas najbolj^e blago, kakor jirn tudi zagotavljava najpazlivejšo in solidno postrežbo. Prosiva za obilno naklonjenost ter se priporočava. Z odličnim spoštovanjem Brata Gracner, Celje. Moderne tisRovIne vselT vrst: Rojige, lepake, leiake, pisemske glave, kuverte, vabila 1- dr. Vain until v okusni issvedbi In po zmerni ceni Zvezna tiskarna v Celju E.«stn€* knilgoveznica Izvršuje vsa v njeno stroko spadajočn dela. Ljudske knjižnice imajo pri ve/.avi popust. Stran 8 »NOVA DOB A« Štev. 122. Celjska posojilnica d. d. v Celju V lasisii pafa&i Narodni dom Stanje hranilnih i/log nad Bin 65r08(l00(T~~. Stanje gfavnice in rezerv nad Din 8,000.000'-. Sprejema hranllne vloge. (zvrsuje vse denarns, kreditne in posojijne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnicl i Maribor^ Sostanj Ceni. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo podružnico, brivski salon v Gosposki ulici 4, prodal. Obenem se vljudno priporočam cenj. strankam za nadaljno naklonjenost v svoji brivnici na Ljubljanski cesta St. 6. S spoštovanjem Anton CoH, brivec. Pfpq jnfojerslio iori ziup » Ce!iu Cankarjeva »ah &L 11 priporoča svoja izvrstna namizna ten odbrana sovtimentina VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah, "^SBf P^F** Vzorci na razpolago I ^T ^^B ¦ aV ^Wh W^ 2-3 primere.i za vsako trgovino, v Oosposki uiici 28, se takoj odda. Več se izve pri Gorenjaku, istotam. Snežne cewlje in galosh popravlja strokovnjaško edino R. PERDAN, mehanična delavnica Celje, Matija Gubčeva ulica. 2-3 Gospodinje ! uporabijajte za čiščenje: parketa, linoleja, pies- kanih tafi, pohssttra, sip itd. aamo „KOMET", tekcči vosek ki je najizdatnejSa, najcenejša in naj- boljša politura za tia. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte ca v trgo- vinah aii direktno pri Drago ŽNIDARIČ, 36 Celje, Javno skiadišče. 46 Izposodite si elektrlöni aparat ! SOOE vsch vclikosti ima vedno v zalogi po naj- nižjih ccnali Fran Repič, sodarsko poiljetje, Ljubljana, Trnovo. Poinočnike sprejrne v slalno dclo. 11 -15s M. Joštov paromlin MedSo^ — Celje Na debelo ! Na drobno! 26 24 Švžcarske ure, zlafo, srebro, briljante, opltKa, očala Najvčeja deiavnfica za vse v to stroko spadajoČa dela. Anton Lečnik urar, luveltr, opilK CELJE, Glavni trg 4. fzjava. Podpisana izjavljam, da ne jamčim z mojim imetjem za nikogar in da nisem in ne bom plačnica za dolgove, ki bi jill na- pravil kdorkoli na moje ime. Marlja Baunrtgartner, Celje, Gosposka ul. 25. \7ßIihö narodfcQ trgouino 26-23 V Prešernova ulica St. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. Lostnikgm aVtOmobUQU in vsem cenjenlm strankam vljudno naznanjam, da izdelujem lu- ksuzne avtokaroserije vseh vrst ter jih tudi popravljarn. Izdelujem tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadajoča dela. Za naročila se toplo priporočam JOŽe StajnkD, iztlelovatelj avtokareserij CELJE, Ljubljanska c 19, (v hiši g. Gregl, kovač). Paoirežba ločna. Cenc solldne ]esens!ie oblehe in komplete, puloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo tovarna pletenin flllCfl UllMlt, Cctjc, 24 Polule 4. 35 Prcvxema tudi podpletanje nogawic Ferd, Pelle-ja vdova Celje, Kralja Petra cesta 13 Ustanovljeno 1S93. Telefon ©2. Mednarodna spedicija — carinsko posredovanje v Ljubljani in Mariboru — carinske in železniške rekla- macije — vskladiščenja — prevozi. Selifve s polnsfuenimi vozi za isto cbiiq haHor z nsuadnimi.' Vsakovrstni prevoz/ cenej'e kakor povsod. Postrežba točna, strokovna in solidna. Pojasm'Ja brezplačno. 52-10 Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo we^ika xalogo vseh vrst kožiiliovin. V zaloR'i kozutiov'nski pSaŠči od Din 3.800"— (lastni izdelki). NBARTIN OREHOWC, kr/narski mojstcr, 1S-8S CELJE, OOSPOSKA ULICA 14. za damske plašče9 kosfume9 obieke ifd. ter naj^eqo izbiro volnensh damskih nogavic nuicii po r&tifr&ižjllr cenah manufakfurna in modna Ircfovinai Miloš jPšenieniic^ Celje Gramofoni in plošče iz tovarne Edisoo Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se clobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričar I Leshoyseli, Cclje knjigarnse in v«5letnagourinjEi » papinem, ^isalnimi in risalnami pt*edmeif. Dclaj, nat)iraj in hrani, varčevati se ne brgni I Popolnoma varno paložite denarne prihranke pri varčuj v miadosti, t . . . .>>... • /-«.¦•• M*2 r r da stradal ne boš stavbem in kreditm zadrugi z omei. zavezo v uaberju pri lelju v starOsti! L ASTN I DOM Obrestuje hraniine ^^ II O Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po ^F \& O lamstvo za vloge uad 2,000.000 Olrt. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi xneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Ceiju Prešernova ulica 6. \z malega raste veliko I TisJfa in izdaja Zvezna tiskarna. —. Odgovorön za, izdajatelja, tiskarno in redatcijo Milan Četina v Celju.