- 7. Apni 1992
PTUJSKI PIERUTNINAI?
informacije
Številka 1 — februar 1992
KAKO SMO POSLOVALI V LETU 1991
Povzetki poročil o zaključnem računu
Letno poročilo predsednika
V preteklem letu je bilo funkcioniranje podjetja pod stalnim pritiskom negativnih dejavnikov. Le-ti so se odražali v težki likvidnostni situaciji firme.
Razpad jugoslovanskega tržišča kot posledica političnega razkola države je privedel do izgube južnih trgov v višini 58% naše prodaje. Istočasno so nastopile izjemno velike težave pri nabavi repromaterialov s teh tržišč. Posledica obeh problemov je, da smo se na prodajno-na-bavnem področju maksimalno orientirali v izvoz oziroma uvoz.
Vojna v Sloveniji in nato v Hrvaški je prav tako povzročila manjšo prodajo na teh dveh tržiščih, obenem pa povečala finančno nedisciplino in onemogočila plačilni promet.
Te težave, kakor tudi uvedba meje s carinami z republiko Hrvaško, so narekovale formiranje firm v Bosni in Hrvaški. Istočasno smo izgubili svojo firmo v Beogradu, kar je povzročilo našo abstinenco na tem trgu.
Neurejenost gospodarskih odnosov s temi tržišči, njihove likvidnostne težave, padec kupne moči prebivalstva in neizterljivost naših zapadlih terjatev, so imeli za posledico izgubo cca 450 milijonov din, kar dodatno otežuje naš položaj.
Še večje težave v likvidnosti podjetja pa povzročajo izguba 28 milijonov din avansiranih sredstev v Vojvodini in s tem cca 6.000 ton koruze ter izjemno visoke zamudne obresti.
Borba za ohranitev delovnih mest in obsega proizvodnje je zahtevala preorientacijo v izvoz. To spet povzroča velik razkorak med proizvodno ceno in iztržki na teh trgih.
V prvem polletju lanskega leta smo se srečevali tudi z velikimi težavami v proizvodnji, kar je finančno stanje firme še dodatno zaostrilo.
Z velikimi napori zaposlenih v proizvodnji in vseh strokovnjakov pa smo stanje sanirali, tako da smo do konca leta dosegli proizvodni plan, istočasno pa ga v primerjavi z letom 1990 presegli za 2%. Na nabavnem področju pa smo poiskali dobavo repromaterialov na drugih tržiščih in s tem zagotovili proizvodnji relativno normalno funkcioniranje.
S spremembo organiziranosti smo zmanjšali zaposlenost v celotni firmi na račun manjšega števila zaposlenih v Trgovini in dosegli planirano produktivnost oziroma jo povečali za 4% v primerjavi z letom 1990.
Pri osebnih dohodkih v letu 1991 smo skušali slediti branžnim kolektivnim pogodbam.
Glede na navedena dejstva je potrebno, da se bo podjetje v prihodnje sproti in takoj prilagajalo danim situacijam. Zato je v uvajanju strategije preobrata prva zahteva za uspeh hitrost v razumevanju sprememb, hitrost v izpolnjevanju novih zahtev trga ter v uvajanju novih organizacijskih struktur, produktov in prodajnih strategij.
Firma mora vztajati pri svoji solidnosti, pravilnih strateških in organizacijskih odločitvah in pri potrebnem tehnološkem in managerskem know-howu. Prav tako je potrebno upoštevati navzočnost nenehne globalne konkurence, kjer nam je najbližja Evropska gospodarska skupnost. Z njo pa naj bi naša država poenotila tudi svojo strategijo, ureditev, norme, pravni, finančni in davčni sistem ter lastninske strukture.
Spremembe so strahovito hitre in tej hitrosti se moramo prilagoditi. Zato je tudi naloga države, da se naj v vsem izenačimo z evropsko skupnostjo.
Predsednik dr. Roman Glaser
Splošno-kadrovska
dejavnost
Stanje zaposlenih v DP Perutnina Ptuj, na dan 31. 12. 1991, je 1877 delavcev (987 moških in 890 žensk) od tega 41 pripravnikov (26 moških in 15 žensk).
V	primerjavi s planom delovne sile za leto 1991, znaša indeks zaposlenih 93,9%. Za določen čas je v podjetju zaposlenih 206 delavcev, od tega 165 delavcev in 41 pripravnikov.
Štipendiramo 51 učencev in študentov, ob delu se izobražuje 10 delavcev, 4 delavci pa so končali študij ob delu.
V	letu 1991 se je število disciplinskih zadev povečalo, na Sodišču združenega dela pa je bilo obravnavanih več delovnih sporov.
Zdravstveno stanje zaposlenih se poslabšuje zaradi pogojev dela in manjše fluktuacije, zato v tem letu beležimo 6,1% bolniški stalež.
Problem je ustrezno zaposlovanje delovnih invalidov, saj je vse manj takšnih delovnih mest, primernih njihovi stopnji invalidnosti.
Izobraževalna dejavnost je kljub objektivno omejevalnim okoliščinam potekala skladno s smotri: vsebovala je raznovrstna tematska področja in oblike, zagotovili pa smo ustrezna nivoja strokovnosti in kakovosti.
Informativna dejavnost je potekala z izdajanjem biltena Informacije in Ptujskega perutninarja, manj pozornosti smo posvečali neposrednemu informiranju.
V	skladu z novo stanovanjsko zakonodajo, je Perutnina Ptuj postala lastnik 82 stanovanj. Določeni delavci so se odločili za odkup stanovanja, z drugimi pa bodo sklenjene najemne pogodbe.
Počitniških zmogljivosti nismo v celoti izkoristili, predvsem zaradi okoliščin vojne.
V	preteklem letu smo registrirali porast kaznivih dejanj kot so različna odtujevanja ipd.
Kljub majhnemu znižanju, imamo še vedno visok odstotek poškodb pri delu.
Nadurno delo se je zmanjšalo v primerjavi z letom 1990.
Beležimo tudi povečanje obsega pravnih zadev: gospodarski prestopki, kazenske zadeve, cestno prometni prekrški, izvršilne in pravdne zadeve.
V	letu 1991 smo nadaljevali delo na področjih registracije delniških družb, sprememb in dopolnitev Statuta, Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Proizvodnja in produktivnost v letu 1991
V	letu 1991 je bila realizirana proizvodnja v podjetju kljub vsem težavam v okviru načrtovane in za 2% višja od realizirane v preteklem letu. Še ugodnejši so kazalci produktivnosti, ki kažejo za 1,9% višjo produktivnost od načrtovane in za 4% višjo od realizirane v letu 1990. Na te pokazatelje
ima velik vpliv PE Trgovina, kjer je prišlo do statusnih sprememb nekaterih enot v drugih republikah.
PE Tovarna krmil
Načrtovan obseg prizvodnje je presežen za 1%, produktivnost pa za 0,7%. Proizvodnja v letu 1991 je nižja za 0,6%, produktivnost pa za 1,6% višja od realizirane v letu 1990.
PE Stari starši
Načrt ze leto 1991 je bil izpolnjen ob za 1,4% višji produktivnosti. Proizvodnja v letu 1991 je bila za 1,8% višja od realizirane v letu 1990 ob za 0,8% višji produktivnosti.
PE Starši
Valilnih jajc je bilo proizvedenih za 1% več, kot smo načrtovali in za 4,1% manj kot v letu 1990, kar je posledica zaostrovanja normativa izplena valilnih jajc. Zaradi slabše prodaje od predvidene za načrtovano močno zaostaja proizvodnja DSP-BRO, proizvodnja za lastne vhlevitve pa je zadane cilje izpolnila, če upoštevamo tudi med letom znižan normativ vhlevitve.
Realiziran rezultat celotne enote rahlo zaostaja za načrtovanim (0,1%) ob 1,5% višji produktivnosti, za realiziranim v letu 1990 pa za 2,6% ob za 0,5% nižji produktivnosti.
PE Brojlerji
Enota je kot celota dosegla ugodne rezultate. Tako načrtovana kot realizirana proizvodnja v letu 1990 je presežena za 1,4% ob za 1,8% višji produktivnosti od načrtovane in za 2,7% višji produktivnosti od realizirane v letu 1990.
PE Perutinska klavnica
Proizvodnja perutninskega mesa je višja od načrtovane za 2,1%. Višja od načrtovane je še proizvodnja mesa za izvoz, PO moke in industrijske masti, nižja pa razreza in fileja. Tako je rezultat enote, dosežen v letu 1991, zaostal za načrtovanim za 0,8% ob 1,9% nižji produktivnosti, kljub temu pa je bil narejen velik korak naprej, saj je proizvodnja glede na leto 1990 porasla za 3,6% ob za 4,5% višji produktivnosti.
PE Predelava
Načrt proizvodnje izdelkov je bil presežen za 2,7%, uslužnostni in zasilni zakol pa za 50%. Za polovico nižja od načrtovane je proizvodnja izdelkov iz POM programa. Skupaj je enota presegla načrtovano proizvodnjo za 1,6% ob za 0,5% višji produktivnosti, glede na leto 1990 pa je proizvodnja višja za 8,2% ob za 2,7% višji produktivnosti.
PE Trgovina
Obseg prodaje je za 0,8% nižji od načrtovanega. Na dokaj ugoden indeks je vplivala prodaja trgovskega blaga. Porast produktivnosti za 17% je posledica statusnih sprememb nekaterih enot v drugih republikah.
PE Promet
Obseg storitev je od načrtovanega višji za 5,3%, od realiziranega v letu 1990 pa je nižji za 1,9%. Produktivnost je porasla za 4%.
PE Servis
Obseg storitev servisnih dejavnosti je za 7% višji od načrtovanega ob za 1,2% višji produktiv-
nosti. Glede na leto 1990 je zaznan porast za 0,8% ob 2,9% porastu produktivnosti.
PE Ptujska tiskarna
Načrtovan obseg storitev je presežen za 1,6% ob 6,2% višji produktivnosti, je pa za 3,4% nižji od realiziranega obsega v letu 1990 ob 3% višji produktivnosti.
Tržna problematika
V teku poslovnega leta 1991 beležimo na prodajnem kot na nabavnem trgu strahovite spremembe, ki so posledica razpada jugoslovanskega trga. V prvem polletju smo poslovali še z vsemi bivšimi jugoslovanskimi republikami, čeprav z velikimi likvidnostnimi težavami in z močnim omejevanjem količinske prodaje kupcem, ki niso redno plačevali. Nabavni blagovni tokovi, so sorazmerno dobro tekli. Realizacija izvoza v prvem polletju je bila še izpod predhodnega leta, čeprav smo izvozni trg oziroma kupce že intenzivno obdelovali. Prodaja izdelkov je potekala dobro in je presežena prodaja iz predhodnega leta.
Po izbruhu vojne v Sloveniji še posebej v Hrvatski pa so nastopile težave, ki imajo dolgoročne posledice.
Med vojno so bile transportne poti problematične in rizične. Naši šoferji so svoja življenja pogosto postavili na kocko. Veliki požrtvovalnosti in sreči šoferjev se moramo zahvaliti, da ni prišlo do zastoja v dobavah in zastoja v proizvodnji. Iz ostalih republik pa smo vozili blago, ki smo ga prodajali v Sloveniji kot trgovsko blago (sladkor, sol, slanina, koruza itd.).
Z uveljavitvijo samostojne države Slovenije in zlasti z uvedbo samostojne slovenske valute je razpadel jugoslovanski trg in plačilni promet z ostalimi republikami. V trenutku je bil prekinjen dotok sredstev in ostal je veliki finančni dolg v Hrvatski, BIH in Srbiji.
Trg je postal omejen na Slovenijo in z velikimi težavami na Hrvatsko. Sodelovanje z BiH je drastično zmanjšano kar ima za posledico izpad prodaje in s tem proizvodnje klobasičarskih izdelkov (42% delež prodaje klobasičarskih izdelkov v BiH).
Logična posledica je bila veliko povečanje izvoza mesa. Tako smo v drugem polletju, zlasti pa proti koncu leta skoraj podvojili izvoz. S tem smo obdržali proizvodnjo mesa na predvideni višini. Ker pa so cene mesa na svetovnem trgu dosti nižje, nastane problem stroškov oziroma rentabilnosti proizvodnje.
Do bistvenih sprememb je prišlo lani tudi v nabavnem blagovnem toku. Marsikje so bili prekinjeni dolgoletni nabavni blagovni tokovi, odpadel je dotok koruze iz Vojvodine, čeprav je bila tam kupljena že spomladi. Ukrepi srbske vlade, prekinjen plačilni promet in onemogočene transportne poti so nas prisilile k drugim trgom. Koruzo smo kupovali na Hrvatskem, od slovenskih blagovnih rezerv in iz inozemstva.
Oviro normalnim blagovnim tokovom predstavljajo razpadel jugoslovanski trg, prekinjen plačilni promet z drugimi republikami, administrativni ukrepi v trgovanju z drugimi republikami (konti-genti, carinski postopki itd.), prekinjene transportne poti, splošna dinarska in tolarska nelikvidnost gospodarstva.
Osnovni problem je v majhnosti slovenskega trga kjer ni prostora za tako veliko proizvodnjo kot jo imamo v Sloveniji.
Upajmo, da bo s prekinitvijo vojne na Hrvatskem prišlo do oživljanja blagovne menjave, vendar se ne bodo nikoli vrnila razmerja kot so bila nekoč.
Finančni položaj podjetja v letu 1991
Finančno poslovanje podjetja v letu 1991 se je odvijalo v izredno zaostrenih in neurejenih gospodarskih razmerah.
V	prvem delu leta smo zaradi težav v živem delu proizvodnje beležili precejšen izpad, ki je vplival na neugodno polletno bilanco.
V	drugi polovici leta je finančno poslovanje dodatno ogrozila izguba dobršnega dela domačega trga in splošna nelikvidnost na slovenskem in ostalih domačih trgih.
Kljub temu, da žiro račun podjetja ni bil blokiran, smo tudi mi pričeli v veliki meri zaostajati s plačili našim upnikom.
Visoke obrestne mere in nenormalno visoke dajatve državi so prispevali k temu, da smo poslovanje v letu 1991 zaključili brez ostanka dobička oziroma kot temu pogosto rečemo s pozitivno ničlo.
Ob koncu leta 1991 smo se v veliki meri usmerili v prodajo v izvoz. Ker dosežena cena v izvozu zaradi nizkih stimulacij ne pokriva lastne proizvodne cene, domači trg pa je premajhen, da bi pokrili negativno razliko v izvozu, nastaja tudi v tekočem poslovanju izguba.
Zadolženost podjetja se v letu 1991 ni bistveno povečala zaradi najemanja novih kreditov, porast izvira iz delnega pripisa revalorizacijskih obresti k glavnici.
Tako znaša skupna zadolženost podjetja na dan 31. 12. 1991 553.134.696 SLT od tega znašajo dolgoročni pretežno devizni krediti za novo perutninsko klavnico 354.157.085 SLT.
Plačilo obresti, zaradi visokih obrestnih mer izredno otežuje likvidnostno situacijo in v zadnjem času ne moremo slediti s plačili obresti.
Poprečna dosežena plača v letu 1991 v podjetju je znašala 12.065 SLT in je v okvirih doseženih plač ostalih slovenskih perutninarjev, pa tudi doseženega poprečja Republike Slovenie.
Neugodna dohodkovna in likvidnostna situacija podjetja se prenaša tudi v prve mesece leta 1992.
Zato je glavna naloga v poslovanju znižati stroške, povečati delež prodaje na slovenskem trgu in pospešiti izterjavo zapadlih terjatev.
Dohodnina
Napoved za odmero dohodnine za leto 1991 je novost, o kateri je zadnji čas veliko govora. Mnogi sprašujejo, kako jo pravilno izpolniti. V tej številki vam zato posredujemo potrebno razlago in konkretne primere.
Zavezanec za dohodnino je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji (rezident), ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodek.
Z dohodnino so obdavčeni dohodki posameznika, ki so navedeni v zakonu o dohodnini. Od vsakega posameznega obdavčljivega dohodka se že med letom plačujejo davki, ki so akontacija dohodnine.
OSNOVA ZA DOHODNINO je izraz za seštevek celotnih obdavčljivih dohodkov posameznika, zmanjšan za plačane socialne in druge z zakonom predpisane prispevke. Ta osnova je torej znesek od katerega se ta davek izračuna.
Za leto 1991 se vanjo vštevajo:
—	letni znesek bruto plače, zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakonom,
—	vsak posamezen bruto prejemek za priložnostno opravljene storitve (po pogodbi o delu),
—	letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za obračunane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakonom,
—	katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za prispevke za socialno varnosti, ti se pa obračunavajo od katastrskega dohodka in za posebne prispevke, uvedene z zakonom,
—	dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti,
Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih dohodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni,
—	dobiček dosežen s prodajo kapitala — letni znesek obresti na dan posojila, ki presegajo določeno obrestno mero,
—	dohodek dosežen z udeležbo pri dobičku,
—	dohodki doseženi z oddajanjem premoženja v najem v višini, od katere je bil odmerjen davek od premoženja,
—	dohodki iz premoženjskih pravic v višini od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.
Z dohodnino za leto 1991 so obdavčeni vsi osebni prejemki izplačani leta 1991. V osnovo se torej šteje osebni dohodek za december 1990, ki je bil izplačan v januarju 1991 in osebni dohodek za november 1991.
V osnovo za odmero dohodnine se ne vštejejo:
—	jubilejne nagrade,
—	odpravnine,
—	denarna nadomestila, izplačana v enkratnem znesku,
—	socialno varstvena pomoč (varstveni dodatek, denarna pomoč za brezposelnost, družbena pomoč otrokom),
—	nadomestila za invalidnost,
—	štipendije.
Olajšave, ki zmanjšujejo dohodnino
Davkoplačevalec si bo poskušal znižati svojo osnovo za dohodnino:
—	največ za 10% iz naslova dokumentarnih zneskov po 1. do 13. točki 7. člena Zakona o dohodnini.
1.	sredstva vložena v obveznice, delnice in v vloge po predpisih, ki urejajo ustanavljanje podjetij, ter v deleže zadrug
2.	znesek sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšan za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti, in znesek sredstev, vloženih v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, zmanjšan za višino sredstev znižanega katastrskega dohodka pri davku iz kmetijstva
3.	reinvestirani del udeležbe v dobičku
4.	znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih
5.	znesek sredstev, vloženih v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo
6.	sredstva, ki jih imetnik kulturnega in zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine v sporazumu sklenjenim z imetnikom spomenika soglašala
7.	prispevki in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca, na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije
8.	znesek sredstev, vloženih v nakup zdavil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje
9.	znesek sredstev, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe, za izpopolnjevanje izobrazbe ter za pridobitev novih znanj
10.	znesek sredstev, namenjen za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme, izobraževanje kadrov, vlaganje v projekte s področja znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti ipd.)
11.	znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del
12.	plačane člananrine političnim strankam in sindikatom
13.	plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam
14.	plačane zneske samoprispevka
15.	invalidnost s 100% telesno okvaro.
16.	dopolnjenih 65 let starosti.
Olajšave za vzdrževane družinske člane:
—	8% poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji — za prvega vzdrževanega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, če nima lastnih sredstev za preživaljanje oziroma so ta manjša kot znaša olajšava,
—	dodatno 2% poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji za vsakega nadaljnjega otroka,
—	dodatnih 4% k prejšnjima dvema točkama za otroke, ki nadaljujejo šolanje izven kraja prebivališča in tam tudi bivajo,
—	20% poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji — za otroka motenega v telesnem in duševnem razvoju,
—	50% poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji za otroke trajno nezmožne za delo.
Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine je 31. marec
Obrazec lahko kupite v knjigarnah oziroma papirnicah.
Podjetje vam bo poslalo potrdilo o vašem bruto osebnem dohodku izplačanem v letu 1991, o regresu, o plačani akontaciji dohodnine in o plačanih prispevkih za socialno varnost in posebni prispevki po zakonu. Podatke vpišete na prvi strani v obrazec. Primer glej spodaj.
Podatke vpišete na prvi strani v obrazec napovedi:
11 — osebni dohodek
14 — regres.
V ostala polja vpisuje znesek vsak posameznik, ki je imel še karkšenkoli drugi dohodek. Podatke o teh dohodkih dobite od ustreznih služb.
Na tretji strani obrazca pod točko B: Uveljavljam zmanjšanje osnove za: vpisujete olajšave, ki skupaj 1-13 lahko znašajo 10% davčne osnove.
Primer: vaš dohodek znaša	200.000
(bruto OD, regres, prihodek po pogodbi o delu, katastrski dohodek in drugi dohodki)
minus prispevki za soc, vam. — 40.000 DAVČNA OSNOVA	160.000
10%	16.000
V	konkretnem primeru lahko uveljavljate za 16.000 SLT olajšave. Pod prvo točko si lahko vpišete znesek obveznic, ki ste jih vplačali v letu 1991 (znesek imate vpisan na potrdilu) obveznice, ki ste jih vplačali v letu 1990 ne morate uveljavljati kot olajšavo.
Pod ostale točke lahko vpišete olajšave, če imate za to račun ali potrdilo, ki glasi na vaše ime.
Na zadnji strani vpisujete vzdrževane družinske člane.
V	nadaljevanju sta prikazana dva konkretna primera in obvestilo tistim, ki so napoved napačno izpolnili, zlasti kar se tiče olajšav ter kako izgleda izpolnjen obrazec za 1. navedeni primer.
DATUM: 14. 02. 1992
NAZIV IZPLAČEVALCA: PERUTNINA PTUJ NASLOV IZPLAČEVALCA: PTUJ, POTRČEVA 8
IZPIS OBRAČUNA HOHODKOV, IZPLAČANIH V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 12. 1991 ZA OSEBO:
EMŠO:	OBČINA BIVANJA:
ŠIFRA:	PRIIMEK IN IME.
Vrsta	Bruto	Nominirani Akontacija	Prispevki za	Samo-	Sindikalna
dohod.	os. doh.	stroški	dohodnine	soc. var. in dr.	prispevka	članarina
11	180.311	19.980	454.280	2.252	740
14	6.818				
SKUPAJ					
ZNESKI SO V TOLARJIH BREZ STOTINOV.
1. Primer delavca, ki ima dva otroka, od katerih se eden šola in tudi biva izven kraja stalnega prebivališča.
LETNA BRUTO PLAČA	187.129	
manj socialni prispevki	—45.280	
OSNOVA ZA DOHODNINO	141.849	
ZMANJŠANJE OSNOVE, ČE UVELJAVI 10% OLAJŠAVE	—14.184	
(plačane obveznice 9.450, letna članarina 740, izdatki za zdravilo 1000, vzdrževanje stanovanjske hiše 2994)	127.665	
— samoprispevki 1 otrok 8% povprečnega letnega	— 2.252	
bruto OD v Sloveniji	—16.150	
2 otrok 10% +	—20.187	
4% za šolanje	— 8.057	
	81.001	OSNOVA ZA IZRAČUN DOHODNINE
81.001 X 19%	15.390	IZRAČUNANA DOHODNINA
	19.980	ŽE PLAČANA DOHODNINA MED LETOM
	4.590	PREPLAČANO
2. Primer delavca, ki ima enega otroka		
LETNA BRUTO PLAČA	255.704	
plačani socialni prispevki	62.382	
OSNOVA ZA DOHODNINO	193.322	
Olajšava za kupljene obveznice	— 9.877	
sindikat	—	879	
samoprispevek 1 otrok 8% poprečnega letnega	— 3.665	
bruto OD v Sloveniji	—16.150	
	162.751	KONČNA OSNOVA ZA ODMERO DOHODNINE
LESTVICA ZA IZRAČUN DOHODNINE LETNI BRUTO OD 109.986		35.671 35.052 619	IZRAČUNANA DOHODNINA ŽE PLAČANA DOHODNINA OSTANE ZA PLAČILO Dohodnine 19%	
109.986	219.972		20.897	+28% nad 109.986
219.972	439.944		51.693	+35% nad 219.972
439.944	879.888		128.684	+40% nad 439.944
879.888			304.661	+45% nad 879.888
Če boste potrebovali dodatne informacije se lahko oglasite v obračunu OD.
Obvestilo
Pri pregledu podpisanih izjav za uveljavljanje olajšav za vzdrževane družinske člane smo ugotovili precej napak, ker je napačno izpolnjena izjava kazniva, podatke bo preverjala tudi davkarija, vas pozivamo, da se oglasite v oddelku osebnih dohodkov in popravite napako.
PAZI
—	vzdrževanega otroka lahko prijavi samo eden od staršev,
—	vzdrževanega drugega družinskega člana lahko prijavite samo v primeru, da ta ne prejema nobenega denarnega nadomestila,
—	otroka, ki se žola izven kraja bivanja lahko prijavite samo če tam tudi stanuje,
—	če imate otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, morate za to imeti posebej potrdilo.
Takega otroka uveljavlja samo v tej točki in ne tudi v prvi. Enako velja za otroke, ki so trajno nezmožni za delo.
HVALA ZA RAZUMEVANJE!
El
"8 S
Š -
Ni
1.1!
I
O N a
5 o <
O > O ^ < cc y O O
!l
CT)
(D
O
ra
N
UJ
z
z
a
o
x
o
a
o
K
m
a
o
<
N
a
UJ
>
O
a.
<
z
□
IB
r-1		I
		1
		I
		1
		1
		f
—		1
—		i
		š
-1
V
>	t	a	1 _ 5 !
	I	I	
Priimek in ime	s I 1	m ■g ^ 1 M !« £ Bo)	o .SL E a ž s 2 ° < <
Obračunana neplačana akontacija dohodnine				X X X X X		X X X X X	X X X X X	I	1	
liisi			2	o 00 (VI			X X X X X	1		
Akontacija dohodnine		! >	2	X X X X X X	I	X X X X X X	X X X X X X	i		
		s >	2	0 g ob X			00 'T 00			
I			.	T* V c0 O oo : ^ c/			eo X- 00			
-s 1 0)	2		-	ra w 0) 1 1 .E 0) •o ra	u i« ■S g. H a?	ra ra ra 1 a 'C ra ra o	in ra CTl ra	s! ii	IJ ji ii II .E 5 •83 fa	Ii P Iti sa i :lla til
	ra ra o			E	s	co		2	2	
a
Znesek prispevkov za preživljanje oziroma preživnina		2 o>										
Znesek lastnih sredstev												
Nf	ja											
3. odstavek [ 8. člena	(50%)	-										
	I	(O ir										
1- 5 <3- i-				X								
h Ii P	UJ o o m <	-										
												
												
												
			><	X								
m												
i		c										
Priimek in ime		-										
I
I 1 1 I
° I
I	I
S I
I
II	2
ii i
i? i
1	I ff S§
S| s s
Q_ Q- (Ud)
II Is
2	.2 J a
O O S|
!l It
o To o. ra
<o «f
*	N 3
I i
ra o
B. UVi
li1
>N TO
| N
II
f 1
W >
ti
lil!
llsf
UH
tli
lit!
■I|Is
ftli
Sil
sip
|s?I
lili
£ " E £
il
si}
S 13 Ele!
Il
al
II
11 1
ra o ra c
KO —
2 O
II
IS
II
IL
2 -g 5
Dl N Q)
- > -O
ra ra o
aNJ=
|3a SS| | s i
0) ra —
II s
m
ra ra .-5
~ O)
£ %
OJ (rt O ra
iil
sli
il!
til
s.2.|
lil
s”l
IfS
S|e
s H
|t!
I!i
In
It >
H!
It!
11!
žE S
m
lil!
P
t{
|l
I|
il
šf
il
I
I I
a .$
l!
■D D
ss
w a> ra c
il
II
l>
a .E
žg
1 s
sš f S
c .-E
— KJ
. »s- Si il! Ht II tl!SI!II
jiiisj
|l|jji
lillll ff! lil „
& IH ji
tli IM,s
r^-'	cd
IS
||
i.§
H
il
si
II
II
ii
I 3
^ ra
il
šf
ra ra ra 'o
s a
ra ra ^
lf
o. .E d ra jc > ra o
ra n o 2
if
■o ra O c c ra
Is
If
~ -D O O
S o-
ra ra
ll
ra ra •§ o
2 o.
IJ
ll
ll
ll
g s
ii
» ? > X) o ra ra
>o o o o.
1-1 .9-.o
ii
ra ra
C O)
ra ra
s>
s°
|I
ra ra E c ra ra
= ž s s?
ra o.
PF
1!
f.S_
O« -S
H!
I
lf.s
Ul iti
lit II!
Sil
lil
i*i
l|I 111 11 Š
it
5S.a
lil
P!
Hli
ilii
aff g 6
i=I|
Hlf
lili
Pii
liti
< < Q O
l!ž
gp
o- g 5
! sE
isf
P.E
ff!
is>
||S
•r 1 “
lit
IP
log
ifi
fft
P!
Pf
!i|
«5
m
2 S
|?'Ef |
lllla
im
X
X
X
X
-X
X
X
X
X
X
X
it
!I
2-f I
Ilf
S .E g
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X_
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
p
Ii
51
il
11
X
X
X
X
X
X
Šg
N £
Si
*o ra ra o.
5- o-
ra S
:9 'S
n ra
o o
TJ D
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
c
§•
5 I
< o. t «
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
3 š i 'S
1!
£ I
'N
M s
1A
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
_x
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
I
I
I

č *
n >
O £
p
p
n
iit
3
< L