koristi dolar-Ifudatva. DtUv-opravičeni do luir producirlo. papar i« dovotod Intaroata of tKo ng cUm. Work-ro aniltlod lo ali 4 th«v produco. J**** mmu*r, Dm. t, 1907, »t tb« p«t offU* »iChkMco III. uudvi tbi Act of C o« g r«»« of Maroh trd, 1879. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na ¿(«vilko vokUpafu-ki a« nih*|a polog va« Aafla naelova. prllopl|o« noga »podalali _ — na ovitku. Ako (270) |o «tovllka . ' tada| vam a prlhodn|o številko našoga lista po-točo naročnina. Prosimo, ponovila |o tako|. štev. (No.) 26». Chicago, DU 5. novembra (November) 1912. Leto (VoL) VII. listan in rev. Sojar v debati!! temeljito pogorel! Prosil je Kristana oproš-za nesramno obrekovanje v "Amer. Slov. 600 POSLUŠALCEV NAVDUŠENO PLOSKALO SODE. 'ANU. SOJARJEVI PRISTAŠI RAZOČARANI IN PO-PARJENI. Hud, težak in usodepoln je bil boj lesnih delavcev v južnih državah, zlasti v Louisiani, zato je tem pomembnejši in sijajnejši uspeh, ki so ga dosegli pred porotnim sodiščem v Lake Charles, La., kjer se je končal proces proti predsedniku "Bratovščine lesnih delavcev" A. L. Amerson-u ter njegovim tovarišem s popolnim oprosčenjem. Sicer niso do-orgli nič drugega kakor pravico; a tudi to se v današnji družbi, katero vlada oboli kapitalizem ne Sojar je govoril! Rev. Sojar, slovanski župnik v Chieafi, jo go * na j«vnem shodu zadnjo nedeljo popoldne v Hoerberjevi dvorana shodu, kterega je »klical jugoslov. socialistični klub štev. 1. kterem je bil glavni-govornik sodrug Etbin Kristan, socialistič-tovalec meirta Ljubljane. Župnik Sojar je govoril na socialistič ¡kodu -toda govoril je drugače kakor pa pisal sadnje tedne I ostreje a* a* ta, kaj ja pravico toerikanskem Slovencu"! Tisati doma, v sobi, — čedno sam s h, kaj j.- n.-pruvično z opravi.* ali »vinčnikom gnneti proti socialistom, blatiti jih in uesrain- nost jo lahko smatra za zmago, i o njih je lahko! Neme s**ne ne odgovarjajo! Drugače pa Dasi so bili porotniki izbrani nroriti na shodu vpričo socialistov. Drugače je lagati, kjer se ga do cela po volji tožiteljev in se je *& vsako besedo, kjer se ga takoj zagrabi, razgali in se mu do- strogo odklanjalo vsakogar, ki bi Ja laže. To je skusil Sojar. bridko*skusil. Kje je bil v nedeljo utegnil imeti trohico simpatije za ujunaški" Rev. Sojar, kteri je zadnje tetine tako spuftčal strele do skrajnosti izkoriščane in zati-btskem listu, lako nabijal (papirnate^ kanotie in grmel s takim rane delavce, so se porotniki fe lin in truščemT Kje ja bil t Ni gabilo! Namesto junaka iti učen- p<» enotirnem posvetovanja sodi Sojarja — bil je na govorniškem odru designiran človeček, po- uili, da so obtoženci nedolžni in a in nervozna dušica, revež, ki ni vedel, kaj bi rekel, ignorant, da pri njih o kaki morilni zaroti je v prvem spopadu z "uma svitlim mečem" sijajno kapituliral, ne more biti govora. O porotnikih propadel in padel v mlakužo lastne plitvosti, obrekovanja in |se pač lahko reče, da so možje z nepppačenim čutstvom in trdo Sojar je prišel na debato. Prišel je kljub ie-mu. da je v "Araer. I pravičnostjo, ki so s svojim izre eu dvakrat naznanil, da ga ne bo! V zadnji številki "Amer. | kom razkrili, da je prišel čas obrambe temeljnih resnic človeške •ivilizaeije, katero hoče kapitali- tedar, da bom prišel pod dvema pogojema, če mi jih socialisti izpolnijo, pa mi jih do danes še niso izpolnili in jih sploh pe morejo izpolniti. Sploh je dvorana, kjer se točijo opojne pijače, in kjer je godba, ni primerna za znanstvene razprave Marks. Engels, La Salle, Bebel in drugi bi bili žalostni takih pristašev,, če bi jih videli! Zato pa lepo prepustimo ta dan socialistom samim, naj se po svoje zabavajo, naj preklinjajo čez kapitaliste in naj navdušeno zapijejo vse. kar imajo pri sebi, v pondeljek naj gredo pa na delo z — glavobolom!" Ali Rev. Sojar se je lepo premislil in je le prišel! Zakaj je tako |,aveev je bUo mrtvih- tega v "Amer. Slovencu" in zakaj je sam mislil drugače, to mi ne |^ .pr?*,(\ 10; ve on sam. Ali je hotel s tem odvrniti svoje pristaše, da bi ne priče njegovi veliki blamažif Mogoče! — Vendar je lepo od nje da je prišel. Cela dvorana ga je bila vesela, socialisti in — njegovi rtaši. kterih je bilo dovolj, toda zadnji ga pa niso bili veseli kon- leDca" je pisal sledeče: "Na shod me še vedno vabijo, čeprav sem že dvakrat po- zem pogaziti v blato svoje nena sitne samopašnosti. 7. julija t. 1. se je, kakor že po-ročano. vršil shod lesnih delavcev v Grabnov, La. Tu se je govorilo in agitiralo za strokovno organizacijo lesnih delavcev. Naenkrat je počilo več strelov v bližnjem kompanijskem poslopju. Več de- izgredov. Toda mesto, da bi obla sti iskale morilce med najetimi kompanijskimi pretepači in barabami, so obdolžile predsednika or- debate» Stokrat sn si želeli l/ dna src. da hi župnika nikdar ne .Maveev "mo- > . . . G. Sojar je prišel - in prepričal se je. da na pijačo ni nihče n]n* z?rote, ' kl naJ bl blla eciini ilil . . . Zabavali smo se res - socialisti - imenitno, a veliki gla- Vir°k kny^ne Vsle0 delavcev/ - menda sanm iedon - in to je bil R,v A,.t >n Sojar' ' I Lrsm pa Jr 1,,M'1 l,n tr,n menda samo jeden ... ^ .. ..... ... t |v. . no- • j « . • , . . , . . , . cisto drug namen. Hotel seje zne- O. Sojar n. v debat, s sodnWora Kn.tai.om poveda n«. to.- hiti vodite,jev ,,,.lllvsk(. or^niza. t^r potem iztrebiti zadnji sled organizacije same z opro- 0 in otročje, da je sproti sam sebe pobil. Pričakovali smo, da bo za HI tista vprašanja, ktera je stavil v "Amer. Slov." kot pogoj za ato. Črhnil ni besedice! Pričakovali smo. da bo dokazal sodnigu stanu, kje in kedaj je on (Kristan) učil krvavo revolucijo. Zopet besedice! Sodr. Kristan ga je moral sam pozvati, da naj mu to aie. Sojar je nekaj mencal, a izgovoril nič. Kristan je nato odloč-zjsvil, da lega, kar je Sojar pisal, ni on nikdar izrekel in v kratkih «dali razložil župniku — kakor šolarčku! — kaj pri socialistih po- 1 beseda: revolucija . . . Rev. Sojar je povesil glavo in odgovoril i Kristanu poli*glasno, da so ga komaj slišali v prvih sedežih: Mo, g. Kristan, če je pa tako, potem — PROSIM OPROŠČEN-Jas Vas nisem razumel — nisem znal, kaj Vi mislite z besedo: cija!" šeenjem pa je ta podla nakana iz-podletela in zmaga delavcev pomeni učvrstitev organizacije ne samo v Louisiani, temveč v celem južnem gozdnem pasu. Podpredsednik Z. d. mrtev. 30. oktobra zvečer je umrl v l'tica, N. Y., podpredsednik Združenih držav, James Sehoolcraft Sherman po daljši bolezni. Njegov pogreb se je vršil zadnjo so- |Mato se je Sojar obrnil do sodr. Iv. Moleka. kteri je sedel pri h ^ „ ^ ... «•*•.. 11» T^rnnm-o i/-w» _________. ' ,M>to z raznovrstnimi običajnimi časniške poročevalce pod odrom, m mu rekel : rekel." Zapišite to, Ko- ceremonijami in ob navzočnosti m. _ . . . predsednika Tafta in druge vsa- 8 tem je Sojar javno na socialističnem shodu vpričo sodruga Et. kovr^idie uradne in privatne a in vpričo 600 poslušalcev priznal, da je v "Amer. Slov." pi- spode. nično, da je po domaČo lagal in sodr. Kristana nesramno ob- Sherman !! Priznal je to in obenem postavil na laž svoje lastno glasilo | diral za nskoga Slovenca" tisti znameniti trenotek, ko je sodr. Kri PROSIL ZA OPROŠČENJEM — Gospoda pri "Amer. Sloven ima-te še kakšno lice t! >alje je župnik Sojar v debati klavrno priznal, da ne rasume Hzmu NIČ! Da vse, kar je v socializmu, je to, kar je nabral fcikalnih knjigah in časopisih: same laži in zavijanja! To je [Sojar — zapomnite si — kteri je nedavno bahato trdil v "Amer. r, da ima v malem prstu več kot vsi kranjski socialisti v svojih ! Priznal je to Sojar, ko je na odgovor sodr. Kristana v za-n debate — molčal kot grob! Edini njegov odgovor je bil, da lalo časa, da bi razpravljal o vsem tem, kar je Kristan pove-ito je imel župnik Sojstam (!) in da naj skrbe za državljanske papirje! G. Sojar! De [je bil? o socializmu, ne pa o jednotah in državljanskih papirjih! p sami dobro vemo — brez vas! Zato je bilo dosti easa. za pobi-KrManovih besed pa ni bilo časa ! Zakaj! Za*to, ker g. Sojar — kaj bi odgovoril! I. ^ojnr i»> končal *voj zaključni govor v debati s temi besedami: ^Bodimo jedini! Bog vam pomagaj! Jaz vam želim vso srečo!" j*1 s tem mislil Sojar? Mi, socialisti, ki smo po njegovih nršte-javnh v "Amer. Slov." same "barabe, brezverci, hudobneži" in v se smo nakrat postali tudi v njegovih oM dobri .fwtotni ljudje in zato nam kliče: ''Bog vam pomagaj! Jaz vam no srečo !M — Najbrž je bil župnik tako prevzet in zmešan, da kaj govori ... , Dofolj! Cela Soja/rjeva kapitulacija je razvidna rz poročila v de-| «le-di: Mogoče bo župnik kaj zavijal in trdil, da ni tako. Ali ^ ne more ničesar I Slišali smo ga vsi; bilo je 600 prič! je ponovno kandi-podpredsedniško mesto na republikanskem tiketu. Sher-manovo ime je ostalo na tiketu in v slučaju izvolitve bo kongres izvoli njegovega namestnika. Shermanova smrt političnega položaja ni spremenila. Bil je pravi tip nazadnjaškega republikanca. Kot privatna oseba je bil sicer pošten, a kot politik in uradnik pa je služil tistemu 'razredu,kakor služi vsa republikandka stranka, zato mi dclavci nimamo nobenega povoda, da bi žalovali za njim. Po volitvah. Tisoč novih nar0enikov! Volit ve so končane in štejejo se glasovi. Prezgodaj je še, da bi Volni boj je končan. Socialistična kampanja — ena največjih in mogli poročati natančno o našem najiniposanMiejših kampanj, kar jih je kedaj vodila naša Sttranka v spi osnem in krajevnem napredku. Ameriki - je pri kraju — za letos. Rezultat tega velikega boja je Sigurni pa smo, da smo v sploš- sedaj, ko pride ta števiika " Proletarca" v čitateljem v roke, že veči-nem znatno napredovali, četudi Jel »nan. se tu pa tam ni tako izteklo, ka- Volilni boj nas je toliko zadržal, da v minolih par mesecih nismo kor smo pričakovali; glavno za posvečali našemu ožjemu gibanju tiste pozornosti, kolikor bi morali, nas je, da socializem raste, da A1i zdaj pa moramo s podvojeno silo na delo — na delo za našega prodira socialistična misel v ved- "Proletarca". no širše plasti ameriškega delav- Sodnigi! V svežem spominu nam je še vsem tisto velikansko delo, stva. Niti za moment nas ne opla" ki ste ga izvršili pred par meseci za povečanje "Proletarca" — ki tfte ši to, ako smo morda kje zgubili ga izvršili zato, da imamo danes lb»t na osmih straneh, kako pozieijo; kajti mi vemo, da Ampak — izvršeno še ni vse. je boj zoper duševno temo, zoper ---Na! Jc že zopet tukaj! ... Že zopet to prokleto 'fehtanjeM nevedn^, zaslepljenost, korup- Le počasi, le počasi, sodrug! Nikar se ne vstra^i! Le čitaj naprej ! cijo, kpviena nasilja oblastnega Danes imamo nekaj čisto drugega, Čisto novega in jako zanimivega, kapitalizma izmed vseh bojev Pozor torej! najtežji. Kapitalizem — današnji * Proletarca' imamo na osmih straneh. Borili se, vsi ste se borili družabni red — je sistem, kojega in žrtvovali, da je list, povečan. Ali sodrugi — to še ni vsel Vi gotovo vezi preprezajo iti spajajo vse na- hočete več; vi hočete, da gre naša stvar naprej — in predvsem vi ho-še življenje, ves svet. Ako ho- čete, da list ostane na osmih straneh! čemo miši ti zgradbo kapitaliz- Zato se je pa treba še naprej boriti. Mi imamo večen boj — to vsi ina. zgrajeno s tisočletji čl o veš-1 '.nate. C iiu odnehamo z bojem — bomo izgubili bitko; in še izgubimo kega razvoja, moramo za to idejo bitko, bomo šli nazaj — in če gremo naizaj, bo šel tudi "Prolftarec" pridobiti vsaj večino ljudi, na nazaj na štiri strani . katerih sloni ta sistem. V izo- To se pa ne sme zgoditi! Kajne, da ne! List smo povečali zato, da brazbi, spoznanju in zavednosti tudi ostane povečan. Povečali r* u'a, da ho rasel naprej in naprej in delavskih mas je naša rešitev. To v bližnji bodočnosti postal dm • il delo ima izvršiti agitacija zaved- Ali sodrugi! Kapital, ki ste ga založili v povečanje lista, je Vedno nega delavstva. In priznati mo- manjši. Srtroški so se podvojfii — stalnih dohodkov pa ni toliko, da bi ramo, da je ravno letošnji volilni I stroške sproti pokrili. To je treba dobro premisliti, boj socialistične stranke, ki se z I Vendar za danes nas toliko še ne skrbi finančna stran lista. Kar vso opravičenostjo imenuje boj I danes hočemo, je, da dobi "Proletarec" več stalnih čitateljev, več literature, boj, v katerem je cela moralne opore — več novih naročnikov! socialistična organizacija v Zdr. Kar danes hočemo je, da dobi 'Proletarec' do novega leta naj- driara| zadnjo štiri mnsoii) p<»- manj TISOČ NOVIH NAROČNIKOV! svetila izobrazbi delavskih mas, Tisoč novih naročnikov pomeni dva ali tri tisoč novih čitateljev znatno omajal stebre kapitalizma — pomeni tisoče novih sobojevnikov in somišljenikov pod praporjem s tem, da je poučil in pokazal socializma. Pomislite na moralni napredek, ki se pridobi s tem; in po-delavstvu, kako velika krivica se milite tudi na gmotni napredek in sigurni obstanek lista, kajti "Pro-mu godi, da je delo tisti faktor, Starec7 žhi večidel od naročnikov, na katerem sloni cela človeška Kako Pa dobiti tisoč naročnikov? družba in da je zato skrajno kri- daiiea potrebujemo najmanj sto pridnih, agilnih sodrugov. vično, Ha je delavec povsod za-rja^° *e oglasi še več; čim več tem bolje. V vsaki naselbini naj« postavljen in iskoriščan. ter da injmi tr*' P«* "i nobeeie. Ako teh sto sodrugov dobi vsak kljub svoji pridnosti živi v veli- HRmr> deset naročnikov— pa jih je tisoč tukaj, ki bedi in pomankanju. Kadar| (Nadaljevanje na drugi strani.) bodo delavci spoznali vse to, po tem bo čas njihove rešitve. Enakega volilnega boja, kakor je bil letos v Združenih Državah, ne pomni zgodovina. Ves ta boj je bila taka velika mešanica, da delavec ni vedel, kam naj se obr ne, da bu^H poučen o celem političnem polo žaju. Letošnje leto je bilo demokrat skot leto. Demokratski predsedniški kandidat je izvoljen in ž njim velika večina kongremanov Tako je vlada prešla iz republi kanskih rok v demokratske. Demokratska stranka ima sedaj po Nepoznan je socializma. Nasprotniki socializma popišejo na stotine strani proti socializmu, govorijo ure in ure proti socializmu, a večina njih socializma niti . ,.od daleč ne pozna: ne ve kaj so bo najbolje zanj. ako ni cia|izem ho?e in kako Wo ureH. zaveden m kot tak temeljito| nifHi gvoj(k za,hteve SiiSijo *am0 par starih in obrabljenih protiso eialističnih fraz: o delenju premoženja, o enakosti, o revoluciji in hajd v boj proti socialistom. Kako malo socializma razumejo celo naši vladni faktorji, od ka terih se pač sme pričakovati, da bi socializem poznali vsaj površ- polno mož, a z močjo ima todil"0' ako ie..nv P^Hnoma. *l«ati odgovornost. Sedaj imajo demo-|fe. « opravičenostjo pričakuje U kratje priliko, da pokažejo, kaj PROGRAM KRISTANOVIH SHODOV. November... 12. torek............Lorain, O. 13. sreda.........Cleveland, O. 14. četrtek......Oolinwood, O. 17. nedelja........New York ko poznanje socializma od sodnikov in državnih pravd ni ko v, ki imajo opraviti s socialisti in so-cialističnm naukom in ki drugače ne morejo pravično soditi, kakor da poznajo strmijenje ljudij, katere imajo soditi. Tozadevna nevednost se je minuli teden pokazalo v Ettorjevem procesu v Salem, Mass., kjer državni pravnik "učeni" Attwill ni vedel kaj pomeni "odstranitev sedanjega si-stema delavskih plač," kakor s«e 82 letni agitator. je neka i>ri?a i7.razj|a Vprašal je V Los Angelca živi 82 letni pričo, kaj to pomeni. Ko je dobil starček James Pursell, v kojega na to odgovor, ni vedel kje se ga familiji je 25 volilcev za Debsa glava drži. Postal je tako zmeden, in ostale socialistične kandidate, da mu je moral sodnik pomagati V njegovem številnem potomstvu iz blamaže. je še kakih deset oseb, ki še niso T ,< ... .„ ,, .. . • r i» n -j Takih "Attwill-ov" se nikjer socialisti, a Pursell pravi, da ne I ., . . ,, „ J ' 1 ne manjka in enake b amaže so znajo. Za ameriško ljudstvo je bila demokratska stranka izven socialistične edino pribežališče. Go tovi pa smo lahko, da ljudstvo ne bo našlo zaželjene rešitVe v tej stranki, temveč se bo v teku najkrajše bodočnosti z britkim spo znanjem obrnilo od nje, kakor sc je od republikanske. 17.000 železničarjev na stavki. Iz Canade se poroča, da je zadnji ponedeljek zaštrajkalo na Canadian Pacific železnici nad 17.-000 nakladalcev blaga in uradnikov, članov canadske bratovščine. v Štrajkarji zahtevajo pripoznanje organizacije ter zvišanje plač. Sodi se, da se bo število strajkujo-čih pomnožilo v nekaj dneh za kakih 5000 delavcev. Nesporazumi jen ja med delavci in upravo železniške družhe so precej stara. Vršile so se razne konference med zastopniki organizacije in železniške družbe, a končno je postalo očitno, da kom-panija nima resnega namena sprejeti delavskih zahtev in delavci so sprevideli, da brez boja ne bo šlo. Iz k iišeni delavski voditelji smatrajo sedanji čas za neugoden, ker se boje, da štrajkarji vsled zime ne bodo vstanu dolgo vzdržati. bo prej miroval, da bo tudi te pri-vedel v socialistične vrste, za kar ima dosti upanja, Pursell in njegova 77 let stara žena bodeta v kratkem obhajala 61 letnico zakonskega jarma. Ob tej priliki bosta priredila vsej svoji številni obitelji banket, pri katerem bodo Debsovi volilci dobili prva mesta in najlepše kose purana. na dnevnem redu. Ljudje hočejo biti sodniki in vsevedni kritiki st vari, katere sploh ne razumejo in so tudi preveč brezbrižni in nemarni, da bi sc temeljito poučili o st vari, o kateri hočejo govoriti in razpravljati. V Salt ^ ke City, Utah, so iz-kljnčili iz šole Wetno Leno Tyler, ti__. . _ , . ,ker ni hotela pozdraviti ameriški „ ['no jar.je priina1' da ni tak0' kot jo ^ piHal zastflvi in " ni "«ti M . ^T „7 v MV^an:0' dft K* i« t« bri<*ka kolikortoliko patriotičnih pesmi. Dejala je: z^brihtala , da bo oel v Indianapolis na Union postajo okrog treh po-poludne. Tu sta ga pozdravila v imenu jugoslov. zavednih delav-eev v tem mestu sodruga F. Godina in John Petrovič. Tu naj omenim, da je čakala ob tem času na kolodvoru velika gruča balkanskih delavcev, ki so odhajali svojim domovinam na pomoč. Ta odliod je bil vzrok, da srbsko - hrvatski shod, ki se je imel vršiti takoj ob treh popoldne, ni bil dobro obiskan. Da se pa ta shod sploh ni vršil, je bila pa glav-na krivda nekaterih navzočih, ko-jfth navdušenje za balkansko voj no je bilo toliko, da so raje debatirali o -vojni kakor pa bi poslušali go»vor. Govornik sam jih je perkrat opomnil, a ker vse ni nič pomagalo, je sodr. Kristan po pol urnem govoru nehal. Zelo velika napaka so bili za shod neprimerni prostori. Po zaključitvi govora je sodnig Godina naznanil navzočim, da se vrši zvečer še en shod, na katerega je vse one, ki se zanimajo za stvar, povabil. Večerni shod je bil napovedan ob osmih zvečer v A. Hvalicovi dvorani. Toda že pol ure prej je bila hala skoraj polna tukajšnjih slov. delavcev, da slišijo tega odličnega govornika. Da se je nestrpnost navzočih malo omilila, so zaigrali tamburraši par komadov. Tudi godba pod vodstvom V. Ba-tiča je prišla ter zaigrala par lepih komadov pred nastopom govornika, kakor tudi po govoru, za kar se ji tudi Slov. soc. klub štev. 25 prav iskreno zahvaljuje ter zagotavlja, da jo bo po svojih močeh podpiral. Sodr. F. Godina je otvoril shod z malim govorom, v katerem je navzočim priporočal • delavstvu zvesto časopisje ter v pravem delavskem duhu pisane knjige in soc. literaturo, potom katere je edino mogoče, da se delavec izobrazi ter tako usposobi za boj proti svojim izkoriščevalcem. Za tem je predstavil govornika sodruga E. Kristana ter nakratko opisal njegovo dolgotrajno delo za koristi in probujo delavcev. Sodrug Kristan je bil ob nastopu burno pozdravljen od navzočega občinstva, na kar je povzel besedo. Govoril je tako razumljivo, tako prepričevalno in s takim o-gnjem, kakor je zmožnih le malo govornikov. Vsi poslušalci so se izrazili po shodu, da so sicer od Kristana veliko pričakovali, a da to, knr jim je sodrug Kristan res podnl v svojem govoru, presega meje pričakovanja. Po govoru je bila kolekta za pokritje stroškov. Nabralo se je $7.60. Prodalo se je tudi nekaj knjig, ter Seidelovili in Debsovih znakov; skupno za $4.00. Po končanem govoru je govoril sodr. Filip Godina o ameriških strankah, njihovem delu in ciljih. Opisal je kandidate kapitalističnih strank ter pojasnil njihovo stališče do delavcev. Ob sklepu je naredil apel na navzoče volilce, da naj spoznajo resnico ter volijo za prave delavske, to je, socialistične kandidate. Jugoslovanski soc. klub, štev. 25. se tem potom vsem, ki so pripomogli, da je shod tako izborno uspel, iskreno zahvaljuje, sodr. Kristanu pa kličemo živel! Jugoslov. soc. klub, štev. 25. J. S. Z. POROČILO S POTOVANJA. V ponedeljek, 28. oktobra, sva odšla s sodrugom Kristanom iz Ind inapolis-a v Clinton, Tnd., kjer se je vršil shod na večer še istega dne. Ob osmih je sod. Viktor Zirpan-čič otvoril shod z malim nagovorom. Priporočal je navzočim socialistične knjige in brošurice ter jih pozval na nafočbo in čitanje soc. časopisja. Nato je »predstavil govornika Kristana, ki je bil birr-no pozdravljen in ki je po zakluč-kn govora žel navdnšeno prizinan-nje za avoje resnične in jedrnate besed ot Na shodu se je prodalo knjig za $8.25 in kolekcija je znašala $4.70. Vse to znači, da sodrugi v Clintonu lepo in složno delujejo za napredek socialistične misli. V tem oziru zasluži vsestransko priznanje sodrug Zupančič, ki se ne straši nobenega truda in nobenih fcrtev, ako gre za dobro, delavstvu koristno stvar. Ob dvanajstih naslednjega dne sva se odpeljala proti Detroitu, Mich. Toda zveza vlakov je bila tako slaba, da sva morala v Danville, 111., čakati od druge ure po-poludne do drugega dne do sedmih zjutraj, ko sva po Wabash železnici nadaljevala vožnjo proti Detroitu, kamor sva dospela ob treh popoludne. Oil loži vši prtljago v hotelu sva odšla v del mesta, kjer stanujejo jugoslovanski delavci, to je okrog Russel St. Sicer so naju pričakovali na postaji, toda ne vera kako je bilo, da srno se zgrešili. Potem smo se se dobili pri sodr. J. B. Mantony. Od tu smo zvečer odšli na shod. Že dolgo pred otvoritvijo, je bila hala natlačeno polna poslušalcev. Ob polu osmih je sodr. E. Kirin otvoril shod. Poleg sodr. Kristana je govoriio še več drugih govornikov. Sodr. Elija Matte je govoril v bolgarščini. Pojasnjeval je položaj na Balkanu in stališče, katero zavzema socialna demokracija napram vojni. Oži gosal je breziniselno gonjo buržoa-zije, ki tira narode v pogubo. Pozval je jugoslovanake delavce, da naj se ti po vzgledu drugih narodnosti pridružijo socialističnemu gibanju ter tako pomagajo irvo-jevati zmago deflavstva nad kapitalizmom. Drugi govornik je bil sod. Co merfield. kandidat za državnega tajnika na soc. tiketu. Ta je priporočal soc. stranko kot edino rešitev delavstva iz sedanje mezdne sužnosti. Pozival je navzoče, da postanejo čim prej ameriški državljani, kajti brez državljanskih pravic smo " glas vpijočega v pusčaci". V tem oziru. je dejal Comerfield, bi morali posnemati nekatere druge narodnosti, ki se v večji meri zavedajo te dolžnosti. Le na ta način je mogoče, da bomo prišli do izvolitve socialističnih kandidatov. Tretiji govornik, sod. August Wolf je govoril v nemškem jeziku. Med drugim je tudi omenil, da prebivalstvo ameriških držav ni nič drugega, kot potomci in priseljenci evropejskih in drugih narodov. Vsi ti potomci in naseljenci se pa organizujejo med seboj v socialistični stranki. Od časa do časa prihajajo iz Evrope soc. govorniki, da govore tukaj različnim narodom v njih mater nem jeziku. Znano je vsakemu socialistu, da so tudi Jugoslovani organizirani v socialistični stran ki. Za sedajno volilno borbo so dobili iz Avstrije dobro znanega govornika sod. Etbin Kristana, katerega je na to predstavil. Soil. Kristan je v dvoumem govoru v hrvatskem jeziku na drob no razložil boj za obstanek čiloveka od začetka do današnjega dne. Živo je opisal, kako je člo vek zmefom premišljeval na kakšen način bi si mogel izboljšati obstanek in pogoje za življenje. Rozultat premišljevanja in dela je bil velikanki napredek in razvoj v družbi. Ta človeška družba je pa imela zmerom posameznike, ki so človeka in celo človeško družbo izkoriščali v svoje sebične namene, tako da je v seda.jnem času delavec, ki dela in ustvarja vse botrastva. popolnema odvisen za življenje od posameznih kapitalistov. Delavci so se pa začeli zavedati tip odvisnosti. Zavedajo se. da za vse naporno delo ne dobijo nič dnizega, kakor toliko, da za morejo prav skromno živeti. Vsak čas se lahko pripeti, da delodajalec odslovi delavce in jih prepusti na milost in nemilost u soil i. Sod. Kristan je zaključil govor z pozivom na delavce za preobrat človeške družbe v kateri bomo deležni sadu svojega dela. Njegov govor je napravil velik vtis na poslušalce in pričakovati je najboljšega sadu od iste* f?ft. Po shodu smo šli na povabilo sodmgov v klubov stan. kateri je jako lepo opremljen. V njem so na razpolago vsakovrstni časopisi iz Amerike in Evrope. Sodrugi se tudi uče pridno englešči-ne. Postregli so nam s čajem, katerega so sami pripravili. Drugi dan nama je sod. Mladen razkazal mesto. Zvečer. 31. oktobra, se je shod vršil na drugi strani mesta, kateri pa zaradi slabega vremena ni bil dobro obiskan. Zdraven tega je bila Se dvorana zraven gostilniški sobe, kjer je bil tolik hrup. da je bil govornik prisiljen zaklu-čiti svoj govol*. Gotovo je včasih prav te*ko dobiti dvoran6 v pri-mernom kraju za take shode. Sča^ soma bo tudi to drugače. Vsaka stvar potrebuje šole, tako je potrebujemo tudi mi. Sodrug Radašovič je predsedoval in sod. Mladen je ime! pred-gov. Sodrug Kristan je napravil kratek, ali zelo navdušujoč go- vor, na to še rulado soc. udruže-nje, št v. 88. Tako je bilo Kristanovo delo tu končano, na kar sva se poslovila iu odšla nazaj v Chi-cago. Soc. pozdrav 1 Filip Godina. Tisoč novih naročnikov! (Nadaljevanje s prve strani.) Naša proporcija je sledeča: Ker vemo, da vsak agitator nekaj žrtvuje na delu za "Proletarca", bodi si čas in denar, pripravljeni smo tudi ini žrPvovati nekaj za tiste sodruge, kteri se bodo najbolj potrudili. Vsled tega razpisujemo danes deset daril za člane "Proletarčeve" armade, kteri se vde-leže kontesta za dobavo tisoč novih naročnikov do 1. januarja 1913. Celoletna naročnina do novega leta stane $1.50. za pol leda 75c. Po novem letu bo naročnina zvišana na $2.00 letno, kakor je bilo že v listu objavljeno. Tukaj je torej še dva mese<*a lepa prilika, da se vsakdo naroči na "Proletarca" cenejši; kajti kdtor se naroči 31, decembra, bo dobival list celo prihodnje leto za $1.50, med tem ko bo takoj drugi dan (1. jan.) za isto dobo stal list dv«a dolarja. Vsak novi celoletni naročnik, kterega dobe sodrugi, ki se vdeleže kontesta, bo štel dvesto glasov; naročnik za pol leta pa sto glasov. Ktori sodrug agitator torej dobi v teh dveh mesecih največ glasov, tto je največ naročnikov, dobi prvo darilo, ki je navedeno spodaj. Kontest se začne z današnji številko, to je z dnem 5. novembra in traja do 31. decembra 1912. Imena aodrugo^kontestantov kakor tudi števila glasov bomo obavijali vsak teden. Zato mora vsak kontestant sproti vsak teden, ali koncem tedna, poslati imena in naslove novih naročnikov. Vsak naročnik mora biti v resnici nov. Provizije ali "komišna" od naročnine v tem kontestu naravno ni. Do razpisanih daril je deležnih samo deset sodrugov, kteri dobijo po vtnsti največ glasov ,to je največ naročnikov. Vendar pa imamo tudi za vsakega ostalega sodruga. kteri se bo vdeležil tega kontesta, po eno manjše darilo, knjige a
  • omo v prihodnji številki že objavili prve glasove. Zapomnite si : Nova celoletna naročnina šteje 200 glasov; polletna naročnina pa 100 glasov. Vsak, kteri se misli vdeležiti tega kontesta za tisoč novih naročnikov, naj takoj izpiše, izreze in pošlje na "Proletarca'' kupon, ki se nahaja spodaj. Najmanj sto naj se jih oglasil Pokažite, da stara slavna "Proletarševa" armada še živi! Kontest za 1000 novih naročnikov Upravništvu "Proletarca", Chicago:— Sodrugi! Podpisani se hočem vdeJežiti kontesta za 1000 naročnikov do 31. dec. 1912. Pošljite mi naročilno knjižico in bodite uverjeni. da bom storil vse. kar je v mojih močeh. Ime........................................... Naslov......................................... Dclavci v Chicagi in okolici, vsi na VELIKO JESENSKO VESELICO katero prirede Čikaške organizacije št. 1,6,20 in 60 JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DNE tO. NOVEMBRA V NARODNI DVORANI, vogal Centre Avenue In 18. ceste Na veselici bo govoril Etbin Kristan. Zadetek koncerta ob 2 uri popoldne, programs ob 4. uri, od 9. ure naprej prosta zabava. Vstopnina 25c Ženske v »premstvu moških vstopnine proste. Orehi "nestrankarjev". Nezavedni in zaslepljeni nestrankarski volilci v Milwaukee dobivajo vsak dan nove moralne klofute od ljudi, za katere so se pehali s tako požrtvovalnostjo, da jih postavijo na čelo mestne uprave. Radi ali neradi sodaj uvideva-jo, da je s Seidelom in njegovo upravo odšla tudi jiošteiiost iz mestne hiše in da se stari humbug in goljufije uganjajo na račun mrlwauških davkoplačevalcev. Poleg številnih drugih osebnih kori-stolovstev |*rihajajo na dan novi dokazi za korupcijo v upravi. Tu sem spada zlasti tlakovanje cest, ki so bile tlakovane pod sedanje nestrankarsko upravo. Ta tlak se je že po preteku nekaj mesecev začel rušiti, mesto da bi držal več let, kakor drži tlak, i>oložen pod socialistično upravo. Odgovorni uradniki zvračajo krivdo na kom-panijo, ki je položila tlak, kompa-nija pa flvrača krivdo na voznike in tako gre naprej in nazadnje bodo zaslepljeni volilci-davkopla-čevalci tisti, ki bodo ponovno plačevali za graft ,ki ga izvršuje nestrankarska gospoda v mest in i hiši. Asfaltni tlak, položen pod soc. upravo po strokovnjakih, so vzela številna mesta za vzgled. Seveda, ako se denar, ki bi se imel uporabiti, za doblro delo, uporablja za polnjenje privatnih že-pOv, potem se ni čuditi. No, sicer pa upamo, da bodo milwairški nestrankarski volilci imeli dovol dobre šole do prihodnjih mestnih volitvev, ko bodo nestrankarstvu enkrat za vselej dali slovo. Kongres za ženpko volilno pravico. V pondeljek, dne 23septembra so imele meščanske feministke v Monakovem svoj kongres. Referati in sklepi so bili tako v političnem kakor v socialnem oziru prožeti z naprednim duhom, o reakcionarnih primesih meščanskega ženskega gibanja je bilo takrat prav malo čutiti. Kongres zahteva v svojih revolucijah splošno, enako, aktivno in pasivno pravico za državni zbor, za deželne zbore, za občine in za vsa interesna zastopstva. Za žene, ki so nastavljene v državni službi zahteva za enako delo enako pla čo, kakor jo dobivajo moški. Za žensko mladino zahteva možnost strokovne izobrazbe, kakor jo nu di danes država moški mladini Kongres se je bavil tudi z vpra šanjem ženskega varstva, ter je obstoječo zakonodajo v tem oziru ostro kritiziral. Zahtevalo se je varstvo materinstva in nezakon skih otrok. Kazenskopravne do ločbe glede na varnostna sredst va v svrho preprečitve spočetja je kongres označil za neprimerno češ, da prinaša žensko telo samo gotovo mero porodov. Ravnotako so tudi kazni, ki jih določa zakon za splavljenje sadu in za deto-mor, naravnost barbarske. Kongres je nadalje priredil dva javna shoda, na katerih se je govorilo o draginji živil, o otroški bedi in o ženski volilni pravici. Veliko navdušenja je zbudila češka deželna poslanka gospa Vikova -Kunetieka s svojimi izvajanji. Nemško-nacionalni šovinisti so skušali sicer njen nastop iz "narodnih" ozirov preprečiti, toda meščanske žene so se i/kazale doslednejše od meščanskih moških, sprejele so enoglasno resolucijo, v kateri se nemški deželni poslanci na Češkem poživljajo, da se izrečejo za veljavnost izvolitve gospe Vikove - Kuneticke. češ, da odgovarja ta izvolitev zakonu dežele in pa pravičnost napram ženi. — Prihodnji kongres meščanskih žena se vrši drugo leto v Budimpešti. Obsodba ruskega generala. Tz Peterburga poročajo: (»enc-ral Oporovič, ki so ga obtožili poneverbe med rusko-japonsko vojsko, jc bil pred peterbnrškim vojaškim sodiščem obsojen na izgubo plemstva, svojega vojaškega dostojanstva in svojih redov ln pa na tri leta in pol arestantske kompanijc. Obsojen jc tudi na odškodnino 310.000 ruhljev. Zastrupljenja v nbožnici. "Press Telegrnph,, javlja iz Rio de Janerio: V nbožnici v Jun qnetri je 91 otrok obolelo na za-stmpljenju. Vžili so bili neki prašek zoper gliste. Lekarnar Oerun-iivotlino shod dne 25. oktol v Ct rman Turu Verein tvori Na tem shodu sta debatirala cialist Krt d. C. Ruppel in prof« A. U. llatton, pristaš Rooscve^ ve stranke, obad va kandidata kongresmana v 21. volilnem «Stri k tu. Sodrug Rufppel je povabil pu bi i kanca Fred. L. Tafta, d k rata llobrta Bulk-ley-a in zgoj omenjenega profesorja, da de tirajo / njim o predmetu, "Sklf j eno, da je socialistična strai edina stranka, katera zasluži p< poro delavcev v prihodnjih vo vah." Tift in Bulklev sta dfebi s|K)št-l ji vo" odklonila, Hatt pa, učen mož, profesor politii ekonomije na tukajšnjem vseu lišču, je debato sprejel. Fčeni spod profesor je bil gotovo mn ja, da z delavcem debatirati bode težka stvar in socialistične kandidata vgnati v kozji rog, de ena najlažjih nalog, kar jih gospod profesor kdaj izvršil. ' da llatton je obračal, Ruppel obrnil. Debata je trajala skoraj mre. Poslušalci so z zanimanj sledili izvajanju govornikov. R pel je s prepričevalnimi besedi dokazoval, kaj so sploh politi stranke in zakaj morajo dela imeti lastno stranko. Pokazalj kako so voditelji progre* stranke sami kapitalisti in krinkal Roosevelta, Perkinsa, Corrracka, kot sovražnike del cev. Pokazal je. krko so kapil stične reforme brez vsake vre< sti za delavski «razred in pozi' dejavce, naj se organizirajo tično in industrialno in s pom< teh organizacij zrušijo dani družabni red, ki je vzrok di šnjega izkoriščanja in bede. fovemn govoru je sledilo do] trajno ploskanje in pritrjeva) llatton je najprej napadel čela socializma, potem skušal! kazati, da je progresivna ifl ka. stranka delavcev in ntlj) dokazati, da je Roosevelt priji delavcev. Toda njegovim ti vam ni sledilo ploskanje, ai vesel smeh. Ko se je debata končala, predsednik naznanil pocriuial* da sta govornika pripravljena, govarjati na stavljena vprai ja. Eno prvih vprašanj, ki je letelo na ulio učenega gospj profesorja je bilo: "Ali je rt oa. de je Roosevelt, kot goved države New York, poslal mil da strelja šKajkujoče del a vej Croton Dam?" — To vprašj ga j > spravilo nekoliko v zadi vendar se je logično odrd "Well, o tej stvari mi pa v niči ni ničesBir znanega." Natj jc jvoiskal klobuk in se opro.^ tem, da mora obiskati še en isti večer. Predsednik je shod zaključil. Kapitalistično časopisje je debati le malo poročalo in z kom dokazalo svoj poraz. Clevelandski delavci bodejo eno zvedeli podrobnosti. Socii so namreč sklenili, da se sttno-giinfično poročilo natisne v "Cleveland Socialist" in se- pSten 50.000 iztisov posebne izdaje ■ lista razdeli med nje. Slov. socialisti se marl j i'vo pripravljajo za veselico, katero ima vršiti na Zahvalni dan, t. j. 28. novembra v Kogojevi dvol«®' Xa tej veselici se v prizori "Njegov Jubilej", katero je H •Taueh presiavil v slovenski jm iz nemškega. Igra je vzeta lavskega življenja in je <> Kri< veni *lmdu. Nekaj novih ^^ se je že sedaj prijavilo. Ki*ho seja veleva/.na /a obstoj Mili tejn potom vse one »lo- iliivee \ tej luuselhini, ki _ ,j<> ia klub, da ae te seje udeležijo ter pripeljejo li a\oje i«ovari£e. i. pozdravom Fr. Kožel. rem nikdar pozabiti. pozdrav čitateljem Pro-ä. Živel Socializem! — Francka Poskočrnova. Pueblo, Colo. V priloženem Vam pošiljam denarno nakaznico za $2.25 za dva nova naročnika. Upal sem, da bom poslal kaj več, ali naši delavci se ne zanimajo tako za take časopise kot bi se morali. No, saj ni čudno. Imamo tukaj kristusovega namestnika, kateri prav z katoliško ginjenost-jo pripoveduje ubogim ovČicam, da ne smejo čitati takih časopisov, češ, da je 4o greh. Ravno tako tudi, da ne smejo vstopiji v delavsko organizacijo (unijo) ker te organizaciji so brezverskc. Izrazil se je tudi pred neko osebo, da je dosti boljše, ako delavci malo .a-služijo. Njegova ftfozofija je: dokler delavci slabo zaslužijo, so krotki in se dajo slepo voditi, po nebeških agentih, iz te solzne doline v nebeški raj. Izvrstno! Če pa dobro zaslužijo, postanejo prevzetni in jih ni mogoče kontrolirati. Po njegovem je dovolj, za delavca, ako zasluži le $1.50 na dan. Torej tako, ti moj črni "prijatelj", za delavca je zadosti, ako zasluži za dvanaj»iiimo delo le $1.50. Tebi pa ni zadosto $5 za štirindvaseturno pohajanje in lenobo. Kje je tvoje produktivno de-lo in koliko je vredno isto t Ako si duhovnik, izvršuj delo Kristus za katerega namestnika se postavljaš. ne pa biti nesramni hlapec kapitalistov, naših izkoriščevalcev in pijavk. Zakaj ne poveš tvojim ovčicam, da jih kapitalisti tako neznosno izkoriščajo, črpajo iz njih kri. možeh in. kar je najdražje. jemljejo življenje. Koliko tisoč in tisoč delavcev, mezdnih sužnjev, je ubitih vsako leto. Na milijone jih je. ki nimajo kaj jesti in tavajo po svetu, od kraja do kraja, iskajoč gospodarja, ki bi J jim dal delo in jih izkoriŠčeval. Ti ne vidiš tega, ker nočeš! Mi zavedni delavci dobro vemo, da je cerkev, katero zastopaš, največji trust na svetu. Kot taka mora tudi kapitalistieni sistem z vso močjo podpirati. V tem ji damo popolno priznanje. Katoliška cerkev premore na milijone in milijone tolarjev premoženja, ravno tako ga tudi premoreje božji namestniki. Nasprotno pa. koder koli po civiliziranem svetu vlada katoliška cerkev, jo ljudstvo naj siromašnejSe, najbolj zatirano in nevedno. Poglejmo v Austrijo. Ttalijo, Španijo, sploh kamor koli. bomo videli samo revščino in ignoranco: vse na račun katoliške cerkve. Ni čudno, ako vemo to. da katoliški duhovniki tako vpijejo proti socialistom in odgovarjajo delavstvo od njihovih organizacij. Ali kolo časa se vrti. Razmere se spreminjajo. Delavstvo se zaveda in vstaja. Prišel bo čas, ko bo kapitalizem z vso svojo grozoto izginil. Na njegovem mestu pa vzrastel socializem. L. Korošec Književnost. V oceno sta nam bili poslani dve knjigi in sicer: Veliki slovensko angleški tolmač ter "The Prison Memoirg of an Anarchist". Časnikarska dolžnost nas torej veže, da povemo svoje mnenje o teh novih delih. Aurora, Minn. — Ako ravno je naše mestece majhno, ima kljub temu to dobro, da ima v sebi nenavadno veliko po mišljenju naprednih prebivalcev, med katerimi zavzemajo organizirani delavci odlično mesto; poleg tega pa se število istih neprestano množi. O vsem tem jasno priča sijajno uspeli Kristanov shod, ki se je vršil 6. oktobra v Finski dvorani. Ker je natančneje o tem že poročal Kristanov spremljevalec so-dmg Fr. Podboj, ne bom jaz popisoval vseh tozadevnih podrobnosti. Pripomnim naj le, da so se finski sodimgi pokazali, v koliki meri »e zavedajo svojih dolžnosti cot sodrugi napram slovenskim sodrugom. Reči moram, da bi tako bratsko postrežljivost, kakerrsno so nam izkazali finski *odrwgi, težko dobili med slovenskimi delavci. Tem potom tudi naznanjam sodrugom — Članom Jugosiov. soc. tluba šitev. 54. na Aurori, da se vrši klubova seja vsako tretjo ne-leljo v mesecu in sicer točno ob lolu sedmih zvečer v Kovačevi dvorani. Sodrugi, pripeljite svoje znance prijatelje seboj! Pojasnite jim po-ožaj, v katerem smo vsi delavci prisiljeni živeti! Povejte jim, da .ic za delavstvo rešitev le v organizaciji, ki bo odpravila sedanje izkoriščanje. Delavske razmere pri nas še niso tako slabe, toda koliko časa bo ako, je drugo vprašanje. Kakor vselej na zimo, bo tudi letos naj-Nržc manj dela, vsled tega ne svetujem nikomur sem hoditi za de-om. Tajnik kluba štev. 54. Veliki slovensko-angleški tolmač. Za nas Slovence, ki smo majhen, raztresen in v kulturi zaostal narod, je vsaka nova slovenska knjiga nekaj posebnega, zlasti pa še 1n «v Ameriki, kjer so originalno knjigo v naši materinščini tako maloštevilne, da bi jih kmalu lahko seštel na prstih ene roke. Zato ni kar si bodi, ako izide pri naših beraških (razmerah znamst vena knjiga s 423 stranmi. To dejstvo je vsekakor vesel kultu ren pojav že samo na sebi,ki zaslu ži, da mu slovensko časopisje posveti izvanderno pozornost, kajti enako knjigo kakor je "Tolmač" je slovenski ameriški delavec najnujnejše po.ireboval, da, tako nujno, kakor nobeno drugo; pa kako tudi ne, saj ima ta knjiga namen rsaj nekoliko zamašiti tisto veli ko vrzel neznanja angleščine, zaradi katere je slovenski delavec ob vsaki priliki zapostavljen za angleščine zmožnimi delavci in zaradi katere je isti slovenski delavec prisiljen dati se izkoriščali v tem večji meri kakor njegovi angleščine zmožni tovariši. In neznanje angleščine priseljenih delavcev je velika podpora izkoriščevalcem delavske energije, da ti tem lažje tiščijo delavce k tem in -vzdržujejo sedanje plače, ker vlada med tujerodnimi in domačimi delavci škodljiva odtujenost, ker ni med vsemi izkoriščanimi dlavci tiste bratske edinosti, ki je potrebna za uspešen boj izkoriščanih proti izkorišee valcem. V trdni nad i,, da bo ta knjiga v znatni meri pomagala sloven skemu delavcu pri učenju angleščine ter ga tako vsposabljala in krepila za intenzivnejši boj za do sego gospodarske enakosti, jo z velikim veseljem pozdravljamo ter najtopleje priporočamo. | Sedaj še par besedo knjigi sa mi. Naša malostevilnost jemlje opravičenost ceniti knjigo v nje nih podrobnostih. Nespametno bi bilo pričakovati pri naših razme rab enako knjigo brez hib in po-manjklivosrti, brez katerih tudi ta knjiga ni; laka hiba n. pr. je ne-navedba akcentov v izgovarjavi angleških besed in še par drugih, ki pa v celosti ne zmanjšujejo vrednosti tega dela. Hvalevreden pa je dodatek o naturalizaciji, o navodolih za angleška pisma ter angleški pisavi; kajti do sedaj delavec še ni imel dotfti ali celo nič prilike, da bi se o vsem tem poučil. Prepričani smo. da se bo vsak začetnik v angleščini te knjige s pridom posluževal. Knjiga stane $2.00 ter jo je naročiti pri avtorju V. J. Kubelka 538 W. 145 St., New York, N. Y. četju, češ, da je tako početje pro-tipostavno, ga pošljejo takoj v temnico, za hrano mu dajo pa suh kruh o* v"do, a le toliko, da mu I lačni Želodec razdražijo. Tako postopanje povzroča, da dosti jetnikov zblazni izvrši samomor |K)stane jetičnih, ali ga zaradi kake dfruge bolezni dosti prerano umre. Kake orgijo in druge hudobije se po zaporih vrše, je 3ploh nepopisno. Želeti je, da vsak Slovenec zmoten mfleščine, čita to knjigo, ker je jako interesantna in podučlji-va. V njej je živo opisana vsa mizerija kapitalistične družbe in [njenih žrtev. Knjiga je lepo vezana in ima 512 strani. Mi jo kar najtopleje priporačarno vsem. Dobiti jo je pri: Mother Earth Publishing Association, 55 W. 18th St.. New York, N. Y. Stane $1.50. ADVERTISEMENT ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovicc, mineralne vode in runih neopojnib pijač. 1837 So. risk St Tel. Canal 144* STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i-majo sasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu. Kdor se želi poučiti i»tančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naroči knjigo ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S. Z. CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca, 214« Bine Island Ave., Chicago, 111. Trgovci knjig1 dobe popust. CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV SOC. KNJIŽNICE. 1 iztis------— $0.05 10 iztisov------.40 25 iztisov------.85 50 iztisov------1.50 200 iztisov------4.25 500 iztisov — ------10.00 Ali si je že vaša organizacija naročila 100 iztisov "Socialistične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega še niste storili, skrbite, da se to zgodi Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje bolesnl in ranocelnik. • zdravniška preiskava brezplačno—pla ¿«ti j« le zdravila, 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pel.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicag« živeči bolniki naj pišejo slovensko. M. A, Weisskopf, M. D, Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldnt in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111 L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohicaffa* Dl Im« večjo aaJofo or, veriüe, prai» nov in dragih dragotin. Isrrtaje toil ▼eakovretna popravita v tej etraki p seAo nizki POZOR! SLOVENCI! POZOR! S A L O O N • modernim kegljiščen Svete pivo v eodškik in boteljka* M drage rmamomtne pijač« ter uai>k< —odka Potniki dobe Mmo prem* titte za mak» eeao. Postrežba točna in lsberaa. Tmoh SloTeiaeean ia drugim bleraao» se toplo priporoši MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centr* Ave. Chicfcfc AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. NIZKE CENS. Velike ugodnosti: električna lnč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjiga razgreda na paruiku Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krovu se govorijo vsi Avstro-ogerzk* jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jožef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & C0. ficn'l Agt's, 2 Washington St., Ne> York. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. • ANGLEŠČINA. Mi poučujemo angleščino in lepopiaje že peto leto. Učimo potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Šolnina nizka. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna Šola, 1380 E. 40th St., Cleveland, Ohio. (Prejšnji naslov: 6119 8t. Clair Ave. 8. B. 10). CARL STROVER Attorney at Law Zistopi m vseh sodiščih. St. sobe 1009 E. 133 WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 14 N ATUR ALIZACIJSKI ZA-KON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki že. le postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-6u, 111 N. Market St. (S. Slavic Sec ), Chicago, 111. 'Prison Memoirs of an Anarchist *o imenuje knjiga, katero je spi-sal dobro znani anarhist Alexander Berk m an in je ravno kar izšla. V njej je živo opisano, kako se je z žnjim in z drugimi kaznjenci ravnalo v zapadni kaznilnici v Pennaylvaniji, kamor je bil obsojen na daindvajfiet let ječe, zaradi napada na Ilenrey C. Fricka, «■lavnepra po si odo v od j o Carne^ie-jCvepa podjetja v Pitrtaburgm in v bljižnih naselbinah. Meseca julija leta 1892. se je namreč vrnil velik strajk jeklamih delavcev v lloinost^ad proti znižanju plače. Ta štrajk je sedaj s krvavimi črkami zapisan v zgodovini organiziranega delavstva. Atentat je izvršil z namenom, da maščuje smrt delavcev, ki so bili postavljeni od barab in izmečkov človeške družbe. naJaS5 zalo impor-tiranih po Fricku. V knjigi je jasno in stvrrno dokazano, da se-lajne kaznilniške instilfucije ne ogovarjajo svojf*mu namenu,da bi kaznjence moralno poboljšalo, ampak ravno nasprotno, vzamejo jim še tisto malo dobrega, kar prineso seboj. Natančno je opisano, kako surovo in kruto se postopa s kaznjenci. Za vsak nič se jih muči in zapira v temnico, strada in.tepe. IlVana se jim odtrgava samo zato, da si lakomni oipflcrbni'ki Zaporov polnijo svoje žepe. Ce se pa kateri kaznjencev drzne piotestirati proti temu po- NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA." "Zarja" izhaja v Ljubljani, Selenburgove ulice it. 6/II in sta. ne za Ameriko $6 sa celo leto. Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža", 1830 South Centre Ave,, srbskih sodrugov pa "Narodni Olas", 231C Clybourn Ave., Chicago. Prvi stane $2.00, drugi pa $1.00 za celo leto. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. j Deni danes na stran in imel boš jutri! ==—== Začni se nocoj! ' MI smo blizu tvojega doma in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island AveM Chicago» m. Varno, udobno in primerno! 22 let poslovanja. 44 99 Še danes naročite en iztis slavnega romana "JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na 75 centov s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. POZOR ROJAKI! Slišal sem, da tu v Kansasu prodajajo naše žganje, kar pa ni resnica, kajti to žganje ni bilo kupljeno pri nas. Kdor izmed rojakov hoče rez dobro žganje iz poštenih rok, naj pride sam v žganjarno ali pa naj piše na spodaj navedeni naslov in mi mu bomo takoj poslali po ekspresu. JOHN MUNARICH & CO., Distillers, MINDEN MINEŠ, MO. ADVERTISEMENT Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleičine. Knjiga obsega poleg, slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za anRl. i postane amerikanski državljan. Vr-KnJIga, trdo se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 SI., New York, N. Y. Edino In na|ve«|e založnlfttvo slov. angl. In raznih slovenskih kn|lg. Plftlte po cenik. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH Varicocele Hydrocele BRKZ NOŽA i I.ECI in bol :IN Ozdravim vtacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdnvia nalezljivo saatrupljenje, iivino nezmožnost, vodenico in bolezni tiëstik m oik i h Ta prilika je dana zluti ti.tim, ki so izdali fte velike tvote sdravni-| aem ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, p< zdravljeni po tucatih Edravnikov, brezuspešno, ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki s« bili - - CRtih «dravnikov, brezuspešno, da posedujem le jati edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. p .... Popravite Vaše zdravje I v _APrid!.U,T ur*d in govorite taupno. Govorimo vse jezike. Dobili beste najbolje nasvete in prednosti, ki sem si jih istekel v moji 14 letali praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ozdravim pozitivno ielodec. pljuča, ledice in neprllike v j etrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE mo$ke bolezni ifuba aafona. bolerni t ledicah in jetrih zdravim hitro za stalne in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljanje in zguba voda. PLJUČA naduho, Bronchitis, srč-_____ ne bolezni in pljuč.. (Preiskovanje Zastrupyen|e in vseh drugih kotnih bolezni, kakor prišč«,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v eza ture, garje, otekline, p* dju in druge organske | bolezni zdravim za stal- zdravim po moji najno vejši metodi brezplačno) (Nasvetizaslon) DR. ZINS, 183 ned Randolph is Clark V 11 IC G ? 0 Odprto i 8 «Jutr.J do 8 «vs*t. Ob n.d.li.h .d • sjutr. d« 4 pop. ^ROLITARIC UST ZA INTEKESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in i«U)at«lj> «oroslovssska delavska t likovna družba v Cklcafo, III. *arocniaa: Z« A merico $1.50 ga calo teto, 75e mm *ol lata. Za Evropo V ca calo Uto, ti sa pol teta. 0mm*i pa dogovoru Pri »prtm^mbi bivalUfa motf HOMtutnUi tudi S TAM J *csl. PROLETARIAN Owned and pnbliahed Evaav Tuaaoav by iMtk Slavic Workmen'» PsblUklsf Company Ckicafo, iiliools. Glasilo Slovenske organizacije Jugoi 1. socialistične Zvez« v Ameriki. kuwcatmoft bate»: United State* and Canada. |i Wi year, 75c lor half year. Foreign countries |2 a year, $1 for half year. ««eaamino «atis on agreement. NASLOV «ADDREf S|» "*ROLET*Rk£C" 2146 Blue Island a ve. Chicago^ 111 POSLEDICE IZNAJDB. Edini cilj kapitalizma je pro-fit. Kako povečati svoj dobiček, to je glavno in edino strmljenje vsakega kapitalista. Profit pomeni zanj biti ali ne biti. In nič bi producijskim kapitalistom v njihovi gonji ne moglo biti bolj dobrodošlo kakor iznajdbe, ki orno-gočujejo zmanjšanje izdatkov ter izvišanje dohodkov. Kako upliva razvoj tehnike in organizacije na uspešnost dela, je svoj čas prav nazorno pokazal profesor Kammerer v razpravah socialno političnega društva na Dunaju. Nekaj primerov: pri strojih v tovarni je bilo zaposlenih 54 kurjačev in dva višja kurjača. I tona pare je veljala 19.8 vinarjev. Nato so vzidali verižne brane. 34 Icurjačev je bilo odveč, namesto teh sta prišla dva strojnika. I tona pare, vstevši obresti in odpis za nove naprave, je stala le se 11. 4 vinarjev. Razvoj v rudarstvu je povzročil, da se je zvišala množina premoga, ki ga izkoplje rudar na leto od 130 ton v letu 1850 na 260 ton. Stroji za dela pri zemeljski poglobitvi so se tako izboljšali, da opravi danes enako delo, ki ga je pred leti opravilo 25 mož, le devet mož in straški za odstranitev enega kubičnega metra zemlje so se znižali od 90 vi« nerjev na 30 vinarjev. V modernih veleobratih vidimo, kjer je delalo pred leti še 10. 15, do 20 mož, le še po dva do štiri. In proizvajanje narašča vzlic temu od leta do leta, pri strojih stoji le še po nekaj mož, da jim strežejo. Ali še druge primere. Za 100 funtov preje, pri ročnem delu, je bilo treba 3117 delovnih ur in 458 K 40 vinarjev mezde, enako množino preje je zvil stroj vl9 urah, stroški pa so znašali 6 K. Za 1000 funtov ši-vank je bilo treba 475 ur ročnega dela, stroški so znašali 412 K 80 vinarjev; stroji so napravili enako množino šivank v 12 urah in stroški so znašali 10 K 80 vinarjev. 100 funtov žebljev za podkve je bilo napravljenih z ročnim delom v 250 urah stroški so znašali 314 K 40 vinarjev, po upeljav strojev je bilo treba za enako množino ževljev, le še 63 ur in 114 K mezde, 10 plugov z ročnim delom je bilo izgotovljenih v 180 lirah, stroški so znašali 274 K 80 vinarjev; pri uporabi strojev je bilo treba za 10 plugov le 37 ur in 39 K 90 vinarjev stroškov. Sto tisoč cigaret napravi delavka na roko v 990 urah in njena mezda /naša 490 K 80 vinarjev; ko so uvedli stroje je bilo sto tisoč cigaret izgotovljenih v 97 urah in stroški so znašali 57 K 60 vinarjev. Takih primerov bi lehko navedli še nebroj iz najrazličnejših o-bratov, zlasti pri nas v Ameriki, kjer sta se razvoj tehnike in organizacija dela povspela na prvo stopinjo. Vsi ti slučaji bi pričali, tako plodovitost dela. in lehko bi zapeljali do napačnega sklepa, da so izdelovatclji vseh teh stvari sami miljonarji in da se jim o bedi in pomanjkanju niti ne sanja. Rrez dvomno je, in vsak nepristranski Človek mora priznati, da bi živeli ob današnjem stanjn tehnike vsi do zadnjega brezskrbno in založeni z najpotrebnejšim. Da temu ni tako, se imamo zahvaliti edinole kapitalizmu, ki poseduje vsa proizvajalna sredstva. Kapitalizem proizvaja le blago, nikakršnih potrebščin, in tudi blago v toliki meri in takrat, kadar se najbolj prilega njegovemu nenasitnemu pohlepu po dobičku. Dostikrat ovira proizvajanje reči, za katere je močna potreba v najširših krogih, in dostikrat i>ospešuje proizvajanje reči, ki so brez koristi. V kričečem nasprotju s proizvajalno možnostjo in h proizvajanjem blaga so delavčeve življenske razmere. Vsa nad vrednost njegovega dela teče po dveh širokih in globokih jarkih; kapital, naložen v industriji narašča do skrajnih mej in zemljiška renta se stopnjuje nevzdržema. Vidni zuaki naraš-čajočega industrijskega kapitala so vsakoletne mastne dividende, ki jih spravljajo akcionarji s tihim zadovoljstvom. Nemške akcijske družbe so razdelile v štirih letih od 1907 do 1911 4159 miljo-nov 500 tisoč mark dividend, čisti dobiček je znašal v isti dobi 5989 miljonov 600 tisoč mark in rezervni sklad teli družb je bil 55 miljard mark. Leta 1910 je vsak delavec v Združenih državah zaslužil eden k drugemu $518, a pro-duciral pa je vrednost, enako $1,-151 na leto; torej je bil to leto vsak delavec ogoljufan za $633; ako upoštevano, da je bilo omenjeno leto po ljudskem štetju 6,-615,055 industrijskih delavcev, potem so bili delavci to leto ogoljufani za 4187 milionov dolarjev. Ob teh številkah se mora prole-tarcu skrčiti roka v pest, najmir-nejšemu mora zavreti kri. Če vidi kaj so ustvarili njegovi žulji, kaj je dosegla njegova pridnost, ne da bi imel od tega kaj druzega, nego golo življenje od danes do jutri. Drugo skupino kapitalističnih izkoriščevalcev tvorijo posestniki zemlje. En del od teh živi od stanovanjskih najemnin, ki jih ob vsaki priliki povišujejo; prekupo-valni trusti, vladarji plodne zemlje. ustvarjajo umetno draginjo, vlada skrbi očetovsko zanje in tako imajo vso široko maso v svoji oblasti. In tako tišči proletarea od ene strani železna roka industrijskih baronov, od druge strani mu agrarci vsak grižljaj prodajajo za ceno, ki ni v nobenem razmerju z vrednostjo, f'iin bolj dela ljudstvo, čim plodonosnejše je njegovo delo, tem nesramnejše je izkoriščanje industrijskih kapitalistov. Tako je le majhno število izvoljencev do vratu zakopanih v zlatu, v pravljičnem razkošju žive. dnevi jim potekajo v skrbeh za nove avtomobile in drage toalete, tuje delo jim prinaša dan za dnem višje vrednosti — a na drugi strani trpka beda, dohodkov komaj za najpreprostejša življenje, skrbi za košček vsakdanjega trdega kruha uničujejo vsako živ-ljensko veselje, trdo delo za Tino majhno število izvoljencev jih peha dan za dnem v globokejšo otopelost. To so pojavi, ki označujejo razvoj današnjega kapitalističnega družabnega reda. NAŠA SODIŠČA IN SOCIALNI ZAKONI. Živimo v deželi napolj razvitega kapitalizma. V teku časa se je ta kapitalizem tako trdno ngne-zdil v ves naš državni ustroj, da se danes cela državna mašina tako vrti, kakor se kapitalizmu najbolj prilega; Rog ne daj, da bi se katero kolesce zavrtelo tako, da bi ne bilo v soglasju s kapitalističnimi težnjami. Zakonodajni aparat, kakor tudi zakonoizvrševani, oba zasledujeta samo en cilj: zadovoljitev kapitalističnih interesov. V zakonoizvrševalni vladi so sodišča tako žalostna prikazen, da je naravnost škandal, za kulturno državo dvajsetega stoletja. Kapitalizem protežujočo pristranost vsega našega justičnega sistema se kaže vsak dan v jasnejši luči. In danes je le še malo takih ljudi, ki bi verovali v pravičnost naših sodišč tam, kjer stoje pravici nasproti kapitalistične koristi. Treznemu in nepristranskemu Človeku se zdi, da so sodniki le postavni ftknieTttdji mogočnih kapitalistov in prav nič drugega. O tem nam bi vedela usoda naših socialnih zakonov povedati marsikateri zanimivo poglavje. Sicer zakoniki Združenih držav ne obsezajo posebno veliko socialnih zakonov, vsaj takih ne, od ka-tirih bi imelo delavstvo kaj koristi, kajti pri nobenem zakonu, ki bi imel prinesti delavcu kaj izboljšanja, kapitalistična samo-goltnost ni prej mirovala, da je bil tak zakon proglašen za neustaven, torej neveljaven, a še teh P«r, kar jih ni vzela "slava" po zasluženju naših sodišč in drugih v to poklicanih faktorjev, »e ne izpolnjejuje. . Sainoposebi pa je umevno, da i-majo socialnopolitični zakoni za delavce vrednost samo tedaj, Če se tudi izpolnjujejo. Ampak zelo mnogo je podjetnikov, ki so mnenja: Socialnopolitični /akoni se sklepajo, da jih podjetniki kršijo. In resnično, čeprav zveni ta trditev še tako neverjetno, mora tisti, ki stvari pozna, vendar priznati, da je res tako. Podjetniki in njih zastopniki bodo sicer ugovarjali: Zaradi kršenja soeialno-političnih zakonov je najmanj kaznovanj, iz tega torej sledi, da podjetniki najbolj izpolnjujejo zakone. V prvem slučaju imajo podjetniki prav; redko slišimo, da bi bil podjetnik kaznovan zaradi prestopka zakona za delavsko varstvo. Popolnoma napačen pa bi bil sklep, da se posveča tem zakonom večja pozornost kakor drugim. Ce so kaznovanja v tem oziru redkejša kakor pri drugih prestopkih, tedaj je razlog ta, da je mnogo manj ovadb zaradi pre-kršitve zakona in drugič: da se pred sodiščem ovadbe redko zadostno dokažejo. Po svoji današnji uredbi je država izvrševalni organ posedujo-čih razredov, kapitalistov. Za državo delavec ne velja nič več kal*or za |>osedujoči razred, samo predmet izkoriščanja. Zato so pod^ jetniki tudi p-oti aleh me mu delavskemu varstvu; zakoni za delavsko varstvo so jim samo ovira izkoriščanja., Ce torej država ustvarja delav-skovarstvene zakone, tedaj ne stori tega iz ljubezni do delavcev, ampak samo vsled pritiska, s katerim vplivajo delavci potom svojih organizacij na skupne razmere. SiceT država in gospodujoči razredi nočejo priznati, da si delavci izsilijo delavskovarstvene zakone, toda kadar se klepajo taki zakoni, stopi to dejstvo tako jasno na dan, da ga niti največji delavski sovražnik ne more utajiti! Marsikateri zakon so si delavci priborili le z veliko, dob;o organizirano agitacijo. Ker si delavci torej s svojo lastno močjo izsilijo delavskovarstvene zakone, zato tudi država zelo mačehovsko ravna z njimi in se prav nič ne potrudi, da bi se tudi izpolnjevali. To je tudi razlog, zakaj je tako malo ovadb zaradi kršenja delavskovarstvenih zakonov. Država nažene policijo in milico na vsakega stavkarja, ki se je upal grdo pogledati izdaj-skega stavkokaza. Ako ukrade lačen delavec kos kruha, ali ako pobere sirota kepo premoga, hajd ž njimi pred sodišča in gorje jim. Za prestopke, ki sploh niso prestopki, obsojajo sodišča reveže na leta in leta. Da pa se pritira kapitalist zaradi kršenja delavskovar-stvenega zakona pred državnega pravdnika. pa je treba že napornega dela. Zairadi kršenja takega zakona si za H sne j o naši državni pravdniki oči in zamašijo ušesa, in če se slednjič po dolgem trudu le posreči, da pride podjetnik pred sodišče, ga še davno ne kaznujejo. Poglavje o razredni ju-stiei obsega ogromno gradiva, ki vedno bolj narašča. Kakor znajo biti sodniki trdi proti delavcem zlasti če so ti soei-alisti tako znajo biti mili do podjetnikov, zlasti če so njih politični somišljeniki, dočim so itak pripadniki njih razreda. Razlog: "pomanjkanje dokazov" je sodnikom vedno na razpolago. Kdo more podati najboljše dokaze zaradi kršenja delavskovarstvenih zakonov? Delavci, ki so vposleni v o-bratu* Ampak ali se upa za podjetnika neugodno izpoveda1i delavec, ki je zaposlen v njgovem o-bratut Ne! Zato ne, ker bi priše ob kruh. Podjetniku delavca niti uplašiti ni treba! Strah pred brezposelnostjo delavca dovolj uplaši, da si ne upa izpovedati proti podjetniku. In gospodje sodniki tudi ne hrepene posebno po resnici, če bi utegnila biti neugodna za pod-jetika. To je razlog, zakaj je tako malo kaznovanj vsled prestopkov delavskovarstvenih zakonov. Oem manj se da izpolnjevanje delavskovarstvenih zakonov nadzorovati po javnosti, tem manj jih podjetniki izpolnjujejo. Na pri. mer v rudništvu! V kateri jami podjetniki izpolnjujejo rndarsko-policijske odredbe? V nobeni! Te je v rovu organizacija, tedaj se predpisi ne kršijo tako predrzno, če je pa ni. tedaj se sploh ne izpolnjujejo. V marsikaterih rovih je mnogo prepovedi, toda delo se vrši brez ozira na nje, kajti če *>i se na prepovedi ozirali, tedaj bi morala biti produkcija manjša. Podjetnik i pa je j^rvo načelo premogi Za podjetnika zadostuje, da je izdal prepoved . Ce se potem zgodi nesreča, tedaj podjetnik samo pokaže na svojo papirnato prepoved, pa je varen pred zakonom. In potem se bere v poročilu rudniškega nadzorstva: lastna krivda, neprevidnost, elementarna nezgoda itd. Podjetnik in njegovi uradniki pa si umijejo roke... I)a pa bi začela vlada razmišljati, kako more priti do tega, da se leto za letom ponesreči toliko število rudarjev vsled "lastne krivde" ali "neprevidnosti",«to ji seveda niti na misel ne pride. Vse to dokazuje, da so delavskovar-stveni zakoni državi zelo nepriljubljeni in da si morajo delavci poiskati nad njimi drugega varuha in stražarja. Ako hočejo delavci, da se bodo njim koristni zakoni tudi izpolnjevali in sicer brezpogojno, ne oziraje se na to ali je kršitelj Peter ali Pavel, potem morajo delati na to, da pridejo v zakono-izvrševalne zastope možje, ki bodo delili pravico ne oziraje se na to, ali si kapitalist ali delavec, možje, kojih čut pravičnosti ni o-kiržen z korupcijo in ki svojega značaja in svoje poštenosti niso izročili kapitalistom v službo. Take može dobite le izven kapitalističnih strank — v socialistični stranki. Je pač tako. Dandanes samo tisti kaj velja, kdor kaj ima. Ako si bogat, ako veliko prernoreš, veljaš v očeh današnjega sveta za *vse. Tebi je dovoljeno vse: vsaka vrat« so ti odprta, povsod si dobrodošel, povsod te pozdravljajo in se ti klanjajo. Tvoji grehi so vedno malenkostni, če so šelako vehki; tvoje vrline so Teli ko vrtnine in hvaljene. če so še tako majhne. Vse kaj druzega pa je, ako si reven in ubog. Nihče te noče poznati, vsakdo zapira duri preti teboj, nikamor nisi dobrodošel. Tvoji grehi so vedno velikanski, če so še tako majhni; tvoje vrline so vedno ničeve. če so v «resnici še tako velike. Tvoje ¡»oštenje ni vredno nič, brez veljave si samo zato, ker nič nimaš, pa imej še toliko in še tako dobrih lastno«:i. Današnji kapitalistično nadah-njeni svet ceni samo denar, premoženje. osebne vrline v današnji druehi ne veljajo nič. Ljudje pač ne premislijo, da nihče ni obogatel, nihče si pridobil premoženj« z delom svojih rok. Vse bogatst-vo je sad delavskega truda in e nergije, a kljub temu so delavci, ki proizvajajo bogatetvo dan na »lan, ki z delom svojih rok spreminjajo nič vredne tva;rine v dragocene, ki s svojim delom spravljajo na dan globoko v zemlji skrite zaklade, re\ni, brez premoženja, in vsled tega zapostavljeni in nesrečni, pri tem ko ljudje, ki nič drugega ne delajo kakor to, da zapravljajo od delavcev ustvar jeno bogatstvo, imajo *vsega dovolj, da, celo sto in stokrat preveč. Položaj delavcev je dAnes že itak sam na sebi kritičen, a k tej splošni mizeriji delavcev pride š< brezposelnost, bolezni, poškodbe in starost. Kako naj si delavec kaj prihrani za vse te slučaje, ako niti za dostojno vsakdanjo življenje ne zasluži. Kljub temu, da delavec za človeško družbo žrtvuje vse. celo svoje zdravje in često tudi svoje življenje, se današnje kapitalistična družba ne briga za delavca. V vsakem omenjenih slučajev je delavec izpostavljen največji bedi in trpljenju. Vsak ameriški dela'vee ve. da so delavske razmere v Zdr. državah vsak dan slabejše, a resnica je. da so ljudje, ki grabijo produkt delavcev, vsak dan bogatejši! Vse to pa se godi samo zato. ker imajo delavski izkoriščevalci vlado v svojih (rokah. In večina ameriškega naroda je '\ab in policije h petrolejem polijo hiše . . Ogenj . . »pitje . . . klanje . . . kri v potokih! --Tako si predstavljajo reveži na duhu.. Toda, cenjeni zl>orovalci, mi socialisti mislimo vse kaj drugega, kadar govorimo o revoluciji. (Groiuovit aplavz.) Tako na primer: Če je kdaj živel človek z imenom Jezus Kristus, bil je on velik revolucionar — pa sv, pismo nikjer ne pove. da bi požigal in moril. Krščanstvo samo na aebi je bila največja revolucija starega veka. Zgodovina je polna revolucij do danes. In nek-teri ljudje, ki v svoji kratki pameti zabavljajo Čez besedo "revolucija", bi bili lahko hvaležni nekterim revolucijam, ki so spremenile razmere tako, da tisti danes udobno žive. Delo se je razvijalo in ž njim so se razvijala delovna sredstva. Družba se je pričela organizirati, nastala je delitev dela. Za kamnito sekiro je prišlo bronasto kladivo in za tem železen plug. Končno je tukaj mašinfu Kamen, bron, železo, jeklo, — para in elektrika. Kar je nekdaj človek izdeloval z rokami s pomočjo bornega orod ja, *o danes proizvaja v velikan ski množini ogromna mašina, ktero goni ogromni motor s pomočjo pare ali elektrike Zgodovina razvoja delovnega sredstva od kamnite sekire pa do električnega motorja je tako dolga in tako ol>sinia. da bi rabil najmanj deset predavanj, Če bi hotel razla gati vse podrobnosti. Cvedba mašine pomeni, da smo v razvoju prišli do kapitalističnega sistema. Kaj je kapitalistični sistem? Kapitalistični sistem ali kapitalizem je gospodarski sistem, kteri daje gospodarju mašine moč in možnost za najhujše izkoriščanje. Gospodar mašine ali kapitalist poslane tiran in izkorišča vse na milost in nemilost. Sedanje razmere obsegajo bedo, ki kriči do nebes. Seveda, dobri gospodje, ki nečejo poznati razmer, navadno pravijo, da se delavcem dobro godi! Vidijo delavca, da gre v salun in izpjje kozarec pijače, pa pravijo: "Če bi se delavcu res slabo godilo, bi ne zapravljal po sahinih". Gospode, vi ne vidite delavca v njegovem stanovanju, kjer jih je po 20 natlačenih v par sobah, nezdravih in smrdečih luknjah. kjer leže drug na drugim; ne vidite delavca, ko vstane v zgodnjem jutru, natankne si lam-po na glavo in zleze kot krt globoko v rov kopat premog, rudo in ne ve. če se vrne zvečer še živ k svoji ženi in otrokom; ne vidite delavca, ki vstane ob šesti uri zjutraj in gre v tovarn<\ k plame-nečim plavžem — peklom na tem svetu! — (Aplavz.) kjer ni uro niti minuto varen, da ne izgubi roke, noge ali življenja; ne vidite delavca, ki stoji brez dela pred tovarno in čaka kdaj, o kdaj bo dobil zaslužka — ne vidite ga ob času krize romati v družbi tisočih od mesta do mesta za delom — ne vidite otrok. 141einih punčk, ktere v steklanrnah vdihavajo v svoja nežna pljuča koščke stekla! Ne vidite, da sistem mori vse, davi stare in mlade mezdne sužnje, razširja bedo. seje bolezen, uničuje vse. Kdor to vidi in premisli, ne bo očital delavcu, če gre v zadnjem obupu v salun in izda pet centov, da izlije vase še nekaj strupa. (Burno ploskanje.) Recimo, da sem jaz milionar — kar pa v resnici nisem. (Neki list je. sicer pisal, da lepo "komot" potujem po Ameriki, vzamem vse. a nič ne dam in si pridno bašem tolarje v žep, — toda kljub temu še nisem milionar!) (Smeh in aplavz.) Pa recimo, da sem milionar. Kupim si strojev, zemlje itd in postavim tovarno. Sedaj hočem delavcev. Pridete k meni za delo. Jaz sem seveda boss, pa vas izbiram; tebe vzamem, ker vidim, da imaš močne mišice DcVbro. Ti si moj delavec. Ali misliš, da si zdaj svoboden? Nisem te vzel zato, da bi ti privoščil zaslužek, temveč zato, da mi boš delal profit. Ti ai moj! Ti si moj brezpogojni hlapec! Tvoje delo in dušo — vae je moje! Tako dela vsak kapitalist. Ako pa nečeš, če nečeš delati tako kot jaz hočem svobodno ti! Svoboden ai! Lahko svobodno vstaueš brez gospodarja, svobodno potuješ od mesta do mesta, svobodno stradaš, svobodno ležeš v kakšen jarek, kjer boš svobodno — umrl! (Aplavz.) Kdo je dal kapitalistu delovna sredstva? Kdo mu je dal zemljo? ( Klic Bog) Ja — pa recimo, da je Bog ustvaril zemljo! Ali kje je pa vendar zapisano, da je Bog dejal: "Ti Carnegie imaš toliko in toliko zemlje, ti drugi kapitaliat pa toliko in toliko imetja in mil ionov — a vi vsi drugi, milioni vas, morate pa delati na Carnegijevem svetu?" Kapitalistu ni nihče nič dal, temveč vzel si je sam s tem. da si je prisvojil delovna sredstva in odri delavca za njegov produkt. To je krivica. Delo je na svetu jedina sila, ktera ustvarja vse bogatstvo. Delavci so tista sila. Brez dela in delavcev bi sploh ne bilo življenja na svetu. Zato si morajo delavci sami priboriti delovna sredstva, kitera jim je oropal kapitalizem, sebi v last, v last cele človeške družbe v svrho proizvajanja za potrebo, ne pa za profit. In tukaj je rešitev socialnega vprašanja, rešitev je v socializmu. Rešitev pričenja v organizaciji delavcev, socialistični stranki, kitera je politični organizem socializma. Naloga naša je. da se borimo v tej organizaciji, združujemo delavce, da se opro-ste škodljivega vpliva nasprotnikov in da postanejo razredno zavedni. Združeni delavci sirom sveta bomo postali moč, ki bo nekega dne strmoglavila sedanji kapitalistični sistem in takrat bo rešeno vprašanje o blagostanju in sreči človeštva." (Gromovito ploskanje par minut.) Pretlsedatelj sodr. Zavertnik: "Ako želi govoriti kdo izmed nasprotnikov, naj se oglasi. Potem bo zopet govoril sodr. Kristan. Glas iz ozadja dvorane: "Tukaj je gospod Sojar!" Sojar: "Ja, ja! Prosim! (Moli roko.) Sodr. Zavrtnik: "Well, g. So-jar, pojdite sem. Svoboda govora Vam je zajamčena." • (Sojar je prišel v dvorano, ko je sodr. Kristan govoril še kakih 10 minut. Sodr. Zavrtnik: "Tukaj je angleški sodrug George Koon, socialistični kandidat za predsednika County Boarda v Chicagi. Že dolgo Čaka tukaj, a nrudi se mu na drugi shod. G. Sojar bo gotovo dovolil, če dam poprej temu besedo. Saj bo hitro končal." Sojar je zadovoljen.) Sodr. George Koop je govoril kake pol ure, seveda v angleščini. Nanašal se je bolj na splošno socialistično gibanje in na volitve. Govoriil je izvrstno. Vsi, ki so ga razumeli, so mu živahno odobravali s klici in aplavzom. Ko je Koop končal, je dobil besedo župnik Anton Sojar: (Govor Rev. Sojarja in Kristanov odgovor priobčimo prihodnjič, ker nam za ta teden primanjkuje časa.) Razširita tvoja znanja l Poučite ao o socializmu 1 Razvedrita d duha I — "Proletarec" ima v zvoji književni zalogi sledeče knjift in brošura. Pošljite naročilo ie danea: LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI: Etbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba.............................80 "Pod Spovodnem pečatom", I. zvezek................................ i.of II. zvezek.................................80 Upton Sinclair (poalov. Joa. Zavertnik in Iv. Kaker): "Džungel". p«. veat it chicaških klavnic....................................$1.0i Etbin Kriatan: "Francka ln drugo"..................................£5 Pavel Mihalek: "Ia nliln »ivljonja"..........................................5$ 44Tajnosti ipanake Inkvizicije". (Doaedaj izili aamo itirje snopiči). — Snopič po ........................................................ BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knaflič: "Socializem"..................................... 1.50 Enrice Ferri: Socializem in moderna voda.............................#0 "Država prihodnJoati"............................................................jO "Proletariat"............................................!!!!!."!!.! .10 Etbin Kristan: "Nevarni socializem"..............................ifi "Strahovi." (Priporočljivo)..................................... .15 4' Komunistični manifeat"......................................... 20 "Zakaj smo socialisti"....................................!!!!!.!!!! !lf "Kdo uničuje proizvajanje v malem"...............................15 "Socializem".........................................10 "Kapitalistični razred".............................!...!!!.!!!...!! !lfi "Socljalna demokracija in kmetako ljudstvo"........................... * * Vojna in socialna demokracija'1....................................! 16 "Občinski socializem" ; .....................................35 "Moderni socialisem" ............................................. 10 "Naia bogatatva" ........................................!!!!!!!'.! ! S Po C. Clinne ju lv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10 KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poelov. A. Kriatan): "Katoliiko svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35 4 4Krst sv. Vladimirja.'• (V verzih. Priporočljivo.) ...............!!!!! ]2fi "V dobi klerlkaiizma". (Priporočljivo.)................................. DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: "O konsumnih druitvih"............................................... "Narodno vprašanje in Slovenci"..................................... j« "Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. _ Cilji socializma." ....................................................... "Štiri črtica". (Poljudne zbirke "Več lučil" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fajmoitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pea svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedei za "nebeško kralje vetvo''..............................................u "Kako je lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več lučil" 6. snopi«).. ** Vae te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. ZA8TOPNIKI PBOLETARCA. Adamsburg, Pa.: Jos. Mostar, box 120 Aurora, 111.: John Blaschitz, R. F. D. 4, box 63 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 78. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181. Buxton, Iowa: John KraSevec. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.: John Koklich, box 276, Canonsburg. Pa. Chicopee, Kans.: Anton fiular, box 209 Chisholm, Minn.: Jos. Drobnich, box 152. Chisholm, Miun.: Anton Mahne. Claridge, Pa.: John Mlakar, box 68. Cleveland, O.: Anton Oradisher, 1158 E. 61st St. Clinton, Ind.: Viktor tupanii«, box 17, R. R. Collinwood, O.: Dominik Blümniel. Columbua, Kans.: Martin Jure£ko, R. R. 3, box 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, box 523; Frank Pavlovii. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kauii*. Ely, Minn.: John Teran, J. ftkerjnuec Fits Henry, Pa.: Frank Indof. Export in Pennsylvanljo: John Prontor. Franklin & Oirard, Kans.: Fr. Wegel Frontenac, Kans.: Anton Katzman John Bedene. Oirard, O.: Anton Strah, box 372. Olencoe, O.: Nace tlemberger. Oreenaburg, Pa.: Frank Ma tko, Key stone Hotel. Herminie, Pa.: Jos. Brie. Hibbing, Minn.: Frank Hitti in Henry Delles. Gilbert and McKinley, Minn.: Anton Sterle. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorene. Johnstown, Pa.: Math. Uabrenja. Indianapolis, Ind.: Filip Godina in J. Markich. Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 110. Kanaas City, Kans.: Frank AleA. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La Salle, 111.: John Rogelj, 1216—3d St. Martin Novlan, Jakob Brej. Livingston. 111.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. in okolica: Anton Stra-iišar. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kušljan, 229 — lat Av.; John Kraine, 317 Florida St. Morgan, Pa.: Louia Glažer. Mulberry, Kana.: John Lekše. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Panama, 111.: Jos. Ferjančič. E. Pittsburg, Pa.: Blaž. Novak, 6568 Rowan Ave. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec. Pullman, HI.: John Levstek, 11262 Stephenson Ave. Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, box 47 Call. Rock Springs in Reliance, Wyo.: Jernej Verčič, box 152, Reliance. Roalyn, Wash.: John Zobec, box 19. Roundup, Mont: Martin Meinaršič. Springfield. 111.: Frank Bregar. Stauton, 111.: Anton Ausec in Jos. Mo »tar. Stone City, Mineral ter W. Mineral, Kans.: John Goršek. St. Louis, Mo.: Val. Sever. Struthers, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostrožnik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Vandling in Forest City, Pa.: Frank Kataie, Box 106. Waukegan it North Chicago: John Gantar. Willock, Pa.: Fr. Sede j Youngstown, O.: John Petrič. Yukon, Pa.: Ant. Lavrič. Potovalni zastopnik za Pennsylva-nijo: Joseph Kadiftek, Herminie, Pa. Sodruge v tistih naselbinah kjer še nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se zglaaijo za zastopništvo. Prijavijo naj se kar potom dopianice na upravništvo "Proletarca", na kar jim pošljemo vse potrebno. Upravništvo. Zopet bančni polom. I>elavci v "stoek vard" distrik-tu v Chicagi. ki so si od borne plače prihranili kak cent, bodo skorO gotovo zgubili vse prihranke vsled propada Kirhy Savings banke 5019 S. Ashland Ave. Med I prizadetimi delavci so do malega sami inozemski delavci: Cehi, Lit-vini, Poljaki in drugi. Kakor se sklepa znašajo hranilne vloge nad sto tisoč dolarjev, a denarja so oblasti našle v banki samo nekaj sto. Koliko bodo delavci zgubili, se še ne ve, ker premoženje propale banke še ni natanko o-cen-1 jeno! Delavci, bodite previdni kam nalagate svoj denar! poslušalcev na odru piti bratovščino s tem krščenim čifutom — to bi bil pravi "show" za rojake. Šepavi "Glasnik" v Calumctu priporoča tamošnjhn rojake/^ da naj gredo poalušat Davida Gold-steina, kteri na stroške kapitalistov prireja shode proti socializmu, Goldstein je kršeen &ifut in drugače navadna pokveka, kteri je v neštetih debatab s socialisti temeljito pogorel. Mr. "Boas" pri "Olaasuku" bi moral upričo Dve sliki iz Ruskega. Pretečeni teden se je končala pred sodiščem v Baku obravnava proti bivšemu ravnatelju centralnega zapora, Valijevu, njegovemu pomočniku in dvema paznikoma. Kar je spravilo sodišče na dan pri tej obravnavi, je, če sodimo prav 7. merilom ruskih razmer, naravnost strahotno. Ravnatelj je dovoljeval — seveda proti visoki napitnini — da so uprizarjali imoviti jetniki po celicah ali v njegovem stanovanju razkošne pojedine združene s pijančvan-jem in razuzdanimi prireditvami. V enajstih mesecih je "zaslužil" Valijev 55 tisoč rubljev. Proti revnim političnim jetnikom, se je ravnatelj obnašal precej drugače, o čemer so dobro prtfali zobje, iz-biti jetnikom, ki so bili med obravnavo na sodnikovi mizi. Ravnatelja je obsodilo sodišče na pet A let h kompaniji arestantov. Seveda ga bode car pomilostil. — Da, je denar med ruskimi visokimi dostojanstveniki več vreden kakor moška čast in poštenost, to kaže sodba, ki je bila te dni pred peterburškim vojaškim sodiščem. General Uhač-Ogorovič je bil svoj čas upravni šef mandužrske armade. Dokazali so mu, da si je prisvojil ob času vojne 3 miljone mark, ter ai nakupil s tem denarjem obširna posestva in lepe hiše. Njegov "sotrudnik" je bil lajt-nant Poklad, ki si je tudi prilastil prav čedno svoto državnega de-narja. General in lajtnant sta delala vzajemno in prikrivala na zunaj drug drungega nepoštena dejanja Ali ie imate prvi državljanski papir? Ako ne, pojdite precej 1u-tri poni I Ako ga imate, vzemite kakor hitro mogoče druzega. Delavec h\fm volilne pravice, ja čolnar brez vesla. Kdor bi lahko volil in m voli, je zločinec, ker je kriv, da drugi trpe zaradi njeg*. ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko ^^M » H Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Hans. QLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kann. Tajnik: J OH M ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan». Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONORAC JURÖE, Box 557, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. — Molči, Jegor Ivanovič ! — je prosila mati tiho in ga pobožala za roko. — Potrpite, botrica, kmalu obmolknem . . . Zasopel je in s silnim naporom spravljal besede iz prsi; z dolgimi odmori oslabelosti je nadaljeval: — Prekrasno je, da greste z nalili... . prijetno je videti vaš obraz. . . in vaše pozorne, odkrite oči... • vašo naivnost. . . . Kakšen bo njen konec? se vprašujem in bridko je, ko pomislim, da vas čaka ječa, kakor vse druge, pregnanstvo in vsakovrstne svinjarije. . . Ali se ne bojite ječe T _ Ne! — je odgovorila preprosto. — Seveda ... Ali navsezadnje je ječa le — grob. . . mene je pohabila . . . odkrito rečeno — hoče se mi umreti. . . — Morda pa ne umreš še tako kmalu! — mu je hotela reči, ali pogledavši ga v obraz, je obmolknila. — Še bi lahko delal ... ne slabo ... A če ne smeš delati, in je življenje preglupo . . . — Resnično, a ne tolažilno! — se je mati nehote domislila Andrejevih besed in težko vzdihni-la. Močno je bila utrujena in hotelo se ji je jesti. Monotonsko, vlažno šepetanje bolnikovo je napolnjevalo izbo in onemoglo polzelo po gladkih stenah. Vrhovi lip za oknom so bili podobni nizkim oblakom in njih žalna črnota je zbujala začudenje. Vse je nekam čudno zamiralo v mračni ne-premičnosti, v žalobnem pričakovanju noči. . . — Kako mi je slabo! — je dejal Jegor in zatisnivši oči obmolknil. — Zaspi !—je dejala mati.—Nemara ti odleže. Potem je poslušala njegovo dihanje, ozrla se naokolo, sedela nekaj trenotkov nepremično, prevzeta od ledene žalosti in zadremala. Oprezen ropot pri vratih jo je zdramil; planila je kvišku in u-gledala odprte oči Jegorjeve. — Zaspala sem . . . oprosti ! — je tiho dejala. — Oprosti mi tudi ti. . . — je tiho ponovil Jegor. Skozi okno je gledal večerni mrak. Moten hlad je davil oči, vse je nekam potemnelo, tudi bolnikovo obličje se je stemnilo. ZAšumclo je in oglasila se je Ljiilmila. — V temi sedita in sepečeta... Kje pa je gumb! Izbo je zalila bela, neprijazna svetloba. Sredi nje je stala Ljudmila vsa črna, visoka, ravna. Jegor je zadregetal po vsem telesu, vzdignil je roko k prsim. _Kaj 1 — je kriknila Ljudmila in skočila k njemu. Pogledal je na mater z otrplimi očmi, ki so bile večje in čudno svetle. — Čakaj ... — je zašepetal. Široko je zazijal »vzdignil glavo in iztegnil roko. . . Mati je oprezno prijela njegovo roko in zadržujoč dihanje, je gledala na Jegor je v obrsE. 8 krfovito in sil- no kretnjo je vzravnal glavo in dejal glasno: — Ne morem več ... . končano.. . Njegovo telo je mehko zatrepetalo, glava je omahnila nazaj na pleča iu v njegovih široko odprtih očeh je mrtvo odsevala hladna luč svetilke nad posteljo. — Dragi moj! — je zašepetala mati. Ljudmila je počasi odšla od po-stelje, se ustavila pred oknom in gledaje predse dejala z neobičajno glasmim, Vlasovki neznanim glasom: — Umrl je. . . Sklonila se je, naslonila s komolci na okno in rekla s tresočim glasom: — Umrl je. . . mirno in moško .. . brez tožba . . . Nenadoma, kakor da bi jo udaril po glavi, je padla na kolena, zakrila z rokami obraz iu zastokala zamolklo. Mati je zložila Jegor ju težke roke na prsih, popravila na blazini čudno toplo glavo iu otiraje si solze je stopila k Ljudmili, sklonila se nadnjo in tiho pogladila njene goste lase. Ženska se je počasi obrnila k njej — njene motne oči so se bolno razširile, vstala je na noge in s trepetajočimi ustni zašepetala: — Davno ga že poznam . . . skupaj sva živela v pregnanstvu, sedela skupaj v ječah . . . ( asih je bilo neznosno, ostudno, mnogim je upadlo srce . . . Suho. glasno ihtenje ji je stiskalo grlo, z naporom ga je zatrla, in pribli/.avši materinemu obrazu svoje obličje, omehčano z nežnim, žalnim čuvstvom, je nadaljevala svoj šepet ihte brez solz: — A on je bil zmerom vesel, šalil se je, smejal. . . moško zakrival svoje gorje . . . bodril slabotne . . . Tam v Sibiriji brezdelje uničuje ljudi in zbuja zla čuv-stva . . . kako se je on boril z njimi.. . kakšen tovariš je bil, če bi vedeli. Težko, mučno je bilo njegovo življenje ... a nihče ni slišal od njega tožba.... nihče, nikoli. Najboljša njegova prijateljica sem bila .... marsikaj sem dolžna njegovemu srcu, vse mi je dal, kar je le mogel, a osamljen in utrujen ni nikoli prosil v zamene ne ljubezni, ne pozornosti. Stopila je k Jegorju, sklonila se, poljubila njegovo roko in dejala polglasno: — Prijatelj ... moj dragi, hvala ti, hvala od vsega srca. . . . zbogom! Delala bom kakor ti... neutrudno, neumorno . . . vse žive dni. . . zbogom! Silno ihtenje je pretreslo nje telo; težko sopeč je položila svoje glavo Jegorju k nogam. Mati je molče točila goreče solze — žgale so ji kožo na obrazu. Zadrževala jih je, priskočiti je hotela Ljudmili s posebno ljubeznivostjo, govoriti je hotela o Jegorju z lepimi žalnimi besedami. . . Skozi solze jo zrla na njegovo upalo lice, v njegove oči, dremotno pokrite s povešenimi obrvmi in na ustne, temne, zategnjene v legak nasmeh. Tiho je bilo, presvetlo... Z urnimi, drobnimi koraki kakor zmerom je prišel Tvan Danilo-vič, se ustavil sredi izbe, z bistro kretnjo vtaknil roke v žep in vprašal nervozno in glasno: — Ali je že dolgo t. . . Odgovora ni dobil. Zibajoš se na nogah je stopil k Jegorju, mu stisnil roko in odšel vstran. Nič čudnega... z njegovim srcem ... bi se bilo moralo zgoditi že pred pol leta. . . Njegov visok, neumestno glasen, prisiljeno miren glas se je nenadoma pretrgal. Naslonivsi se s hrbtom na steno si je s prsti vihal brke in gledal na skupino ob postelji. — Zopet eden ... je dejal -tiho. Ljudmila je vstala, stopila k oknu in ga odprla. Mati je vzrav-uala glavo, se ozrla naokolo in vzdihnila. Minuto pozneje so vsi trije stali pri oknu, tesno drug ob drugem in gledali jesenski noči v mračni obraz. Nad črnimi vrhovi dreves so sijale zvezde, razmikajoče nebeške daljave . . . Ljudmila je prijela mater pod pazduho in se molče pritisnila k njenim p lečo m. Zdravnik je globoko sklonil glavo iu z robcem obrisal svoj ščipalnik. V tihoti za oknom je utrujeno zdihoval večerni mestni šum, hlad je pihal v lica in pregibal lase na glavah. Ljudmila je zatrepetala in po njenem licu se je potočila solza. . . Na hodniku so se oglašali pritajeni, zamolkli, preplašeni glasovi, šaranje nog, ječanje ,žalosten šepet. Ljudje so nepremično stali pri oknu, strmeli v temo in molčali. Mati je čutila, da je odveč, o-prczno je oprostila svojo roko, odšla k vratom in se priklonila Jegorju. — Ali odhajate?—je tiho vprašal zdravnik, ne da bi jo pogledal. — Da. Na ulici je premišljala o Ljudmili, spomnivši se njenih skopih solza: — Niti jokati ne zna . . . Zadnje besede Jegorjeve so zbudile v njej tih vzdihijaj. Počasi je stopala po ulici in mislila na njegove žive oči. njegove šale in povesti o življenju. — Poštenemu človeku je življenje težko, a smrt — lahka . . . . Kako neki bom umrla?. . . Potem se je domislila Ljudmile in zdravnika pri oknu .v beli, presvetli izbi; mrtvih oči Jegorjevih za njima; prevzeta od daveeega sočutja z ljudmi je težko vzdihnila in stopila hitrejše — nejasno čuvstvo jo je gnalo naprej. — Le hitreje! — si je mislila sledeč žalostnemu, a bodremu pozivu. ki se ji je oglašal v srcu. XI. Ves naslednji dan je mati pripravljala za pogreb a zvečer, ko so ona. Nikolaj in Sofja pili čaj. je prišla Sašenka, čudno glasna in živahna ... Na licih ji je gorela rdečica, oči so se ji veselo blestele, vsa polna — tako se je zdelo materi — je bila veselega upanja. To razpoloženje se je rezko in burno mešalo z bridkimi spomini na pokojnika, in ne da bi »e zlilo ž njimi, je motilo vse in slepilo ,kakor ogenj, ki nenadoma zažari v temi. Nikolaj j? zamišljeno potrkal prstom po mizi in dejal: — Danes si niste prav nič podobna, Sašenka . . . — Kaj ? Mogoče ? — je odgovorila in se zasmejala s srečnim smehom. Mati se je ozrla najno s tihim očitkom, a Sofja jo je opozorila s poučnim glasom : — Mi smo govorili o Jegorju Ivanoviču. . . — Imeniten človek, kaj? — je vzkliknila Saša. — Nisem ga videla brez nasmeha na obrazu, brez šale ... In kako je delal! Umetnik revolucije je bil, ovladal je revolucijsko misel kakor velik mojster. Kako preprosto in kako silno je risal slike laži. nasilja, neresnice .... Velike hvaležnosti sem mu dolžna . . . Polglasno je govorila, z zamišljenim nasmehom v očeh, ali ta nasmeh ni pogašal nikomur raz umljivega, a vsem vidnega razkošja v njenem pogledu. Ljudje ljubijo časih svoja čuv-stva sebi v škodo, igrajo se ž njimi in bridkost jim je v srce razje-dajočo zabavo. Tudi Nikolaj in Sofja nista hotela žrtvovati žalosti za tovarišem Sašinem čuvat vu radosti, branila sta nezavedno svojo žalostno pravico do bridkosti in trudila sta se, da zbudila v dekletu enake občutke. — In sedaj je mrtev! — je de jala Sofja trdovratno in jo pozor no motrila. Saša je ogledovala vse z bistrim, vprašujočim pogledom, obrvi so se ji namrščile. Sklonivši glavo si je lagodno popravljala lase. — Mrtev! — je glasno dejala |H> daljšem premoru in oplazila vse s svojimi izzivajočimi očmi. • Kar v glavo mi ne gre. . . Hodila je po sobi semintja: hipoma je obstala in dejala s čud uiiu glasom: — Kaj se pravi: Umri je? Kaj je umrlo? Ali je umrlo moje spoštovanje do Jegorja, inoja ljubezen do sodruga, spomin na njegovo duševno delo, ali je umrlo to delo in so izginila čuvstva, )*i jih je izzval v mojem srcu, ali je razbita moja predstava o njem, o mo-žu-poštenjaku? Ali je umrlo vse to? Najboljše v njem zame ne umre nikoli . . . Zdi se mi, da prenaglo pravimo o človeku: umrl je. Mrtva so usta njegova, a beseda njegova bo živela v živih srcih! Vznemirjena je sedla za mizo in nailonivii se s komolci je bolj potiho, bolj zamišljeno nadaljevala : — Nemara govorim nespametno. a jaz, sodrugi trdno vernjem v nesmrtnost poštenih ljudi . . . v nesmrtnost teh, ki so me osrečili s prelepim, polnim življenjem, ki me veselo opaja s svojim čudežnim bogatstvom. s svojo razno-obrazuostjo, z idejami, ki so mi drage kakor lastno srce. Preveč varčujemo nemara s svojimi čuv-stvi, preveč mislimo, a to nas pači; ocenjujemo, a ne Čutimo . . . — Nekaj lepega se vam je primerilo. kaj? — je smeje vprašala Sofja. — Zares! — je prikimala Saša. — Zdi se mi! Vso noč sera se raz-govarjala z Vjesovščikovini . . . Prej ga nisem rada imela, sirov se mi je zdel, čemeren. Tak je tudi bil nedvomno . . . Nepremična, temna zloba je živela v njem, zmerom je postavljal sebe v središče vsega in grobo in zlobno govoril : Jaz, jaz. jaz. V tem je bilo nekaj purgarskega. nizkega in zoprnega . . . Zasmejala se je in objela vse s svetlim pogledom. — Sedaj pravi: sodrugi! Treba ga je slišati, kako govori ... Z neko nemirno, mehko ljubeznijo . . . da je ni mogoče pojasniti z besedami. Čudovito preprost in iskren je postal; ves poln želje po delu. Našel je samega sebe, svojo silo vidi in ve, česa ni v njem . .. resnično prijateljsko čuvstvo se je rodilo v njem, ki se smehlja vsem težavam v življenju. Vlasovka je poslušala Sašine besede in prijetno ji je bilo videti strogo deklico omehčano in radostno. Hkrati pa se je rodila globoko v njeni duši bridka misel: — Kaj pa paša ? . . . — Ves zatopljen je, — je nadaljevala Saša. v — misli na sodru-ge in, veste, o čem me prepričuje? O neobhodnosti, da jim omogočimo beg ... da! Pravi, da je to lahko in preprosto . . . Sofja je vzravnala glavo in živahno dejala : — Kako mislite, Saša. o tem? Čaša čaja se je v materini roki potresla in položila jo je na mizo. Saša je namrščila obrvi in zadržujoč svoje razburjenje je z resnim glasom in z veselim nasmehom dejala: — Prepričan je ... in če je res vse tako, kakor pripoveduje . . . moramo poskusiti . . . naša dolžnost je! . . . Zardela je, sedla na stol in obmolknila. — Ljuba moja- — je smeje mislila mati. Tudi Sofja se je nasmehnila in celo Nikolaj se je na tiho zasmejal. Saša je vzravnala glavo, strogo pogledala vse in dejala z užaljenim glasom suho: — Smejete se . . . Tazumem vas . . . Mislite si, da sem osebno interesirana na begu, kajne? —■ Zakaj, Saša? — jo je lokavo vprašala Sofja, vstala in se ji približala. Materi se je zdelo to vprašanje nepotrebno in žaljivo za dekleta, vzdihnila je in očitajoče pogledala Sofjo. — Odrekam se! — je vzkliknila Saša. — Vprašanja ne maram soodločati, ako tako sodite . . . Tudi mati je stopila k njej in sklonivši se jo je nalahno pobožala po glavi. Saša jo je prijela za roko. Sofja je sedla poleg dekleta na stol, in motreč z zvedavim nasmehom njene oči je dejala: — Kako ste čudna 1 . . . — Neumnost sem napravila ... Ali namigavanja ne maram . . . — Kako ste le mogli misliti, da . . . — je nadaljevala Sofja. Ali Nikolaj jo je prekinil: — O begu, če je mogoč, ne moremo biti različnega mnenja. Predvsem pa moramo vedeti, če so zaprti sodrugi s tem zadovoljni . . . Saša je sklonila glavo. Sofja je zapalila cigareto, pogledala na vrata in s širokim zamahom vrgla vžigalico v kot. — Kako naj bi ne bili zadovoljni! — je vzdihnila mati. — Le v izvedljivost ne verujem . . . Vsi so molčali, a ona jih je gledala — rada bi bila slišala še kaj o izvedljivosti bega. — Vjesovščikova moram videti! — je dejala Sofja. — Dobro! Jutri vam povem, kdaj in kje! — je tiho odgovorila Saša. — Kaj pa bo delal sedaj? — je vprašala Sofja in stopala po sobi semintja. — Izuče ga za stavca v novi tjskarni ... A dotlej bo živel pri gozdarju. Obrvi so se Saši namrščile, obraz je dobil svoj navaden, strog izraz, in glas je zvenel suho. Nikolaj je »topil k materi, ki je pomivala posodo, in ji dejal: — Pojdite pojutrišnjem v ječo . . . izročiti je treba Pavlu pismo . . . Razumete — vedeti je treba .. . — Razumem, razumem! — je urno odgovorila mati. Izročim mu ga ... to je moja stvar . . . — Zdaj grem ! — je rekla Saša; moloc je stisnila vsem roko in s trdimi koraki odšla. Sofja je položila materi roke ¡ na pleča in smeje vprašala : — Nilovna. ali bi ljubili tako hčerko . . .? — Moj Bog! Da bi ju le en dan videla združena! — je vzkliknila Vlasovka. — Da, malo sreče ... je dobro za vsakega! ... — je potihoma pripomnil Nikolaj. — Ampak ljudi ni, ki bi si želeli malo sreče ... A če .je sreče mnogo, je poceni. Sofja je sedla za klavir in zaigrala nekaj otožnega. XII. Drugi dan je stalo nekaj desetin moških in ženskih na bolnič-nih vratih pričakujoč krsto svojega sodruga. Okolo njih so se o-prezno plazili vohuni loveč s čutnimi ušesi posamezne klice, motreč obraze, maniré in besede ljudi, a z druge strani ulice jih je opazovala skupina policajev z revolverji za pasom. Predrznost vohunov, posmehi policije, njih želje, da pokažejo svojo moč — vse to je dražilo množico. Nekateri so skrivali svoj nemir in se šalili, drugi so mračno gledali v tla, kakor da ne bi opazili žaljivega vedenja, tretji niso mogli zadržati svoje jeze, pa so «e ironično po-smehovali gosposki, katera se boji ljudi, oboroženih le z besedo. Bledo modro jesensko nebo je svetlo gledalo na ulico, tlakovano z okroglimi sivimi kamni in posejano z žoltira listjem; veter je vzdigoval listje in ga troeil ljudem pod noge. Mati je stala v množici opazujoč znane obraze in si mislila: — Malo vas je . . . malo! A delavskega ljudstva . . . Vrata so se odprla, na ulico bo prinesli krsto z venci in rdečimi trakovi. Vsi ljudje so molče sneli svoje klobuke — kakor da bi jata črnih ptic zletela preko njih glav. Visok policijski častnik z gostimi črnimi brki na rdečem o-brazu se je zakadil v množico, za njim so korakali vojaki in brez ceremonij potiskali ljudi v stran. Častnik je dejal s hripavim, ukazovalnim glasom: — Prosim, odstranite trakove 1 Tesno so ga obstopili možje in ženske, rekli so mu nekaj, mahali z rokami in se zibali semintja. Pred materinimi očmi so švigali bledi razburjeni obrazi s trepetajočimi ustni; eni ženski so se od užaljenosti točile po licih debele solze . . . — Dol z nasiljem! — je zakričal mlad glas in se samotno izgubil v hrupnem prepiru. Tudi mati je začutila v srcu bridkost; obrnivši se k svojemu sosedu, revno "oblečenemu mladeniču, je dejala ogorčeno: — Se pokopati ne puste človeka. kakor Jfele njegovi tovariši... Sovražnost, je naraščala, nad glavami ljudi se je zibala krsta, veter se je igral s trakovi in slišati je bilo šum svile . . . Mater je prevzel hladen strah pred spopadom; urno in potiho je govorila na desno in na levo: — Pustite jih . , . naj snamejo trakove ... le odnehajte . . . Močan in rezek glas je zazve-nel in prevpil hrum: — Zahtevamo, da nas ne moti- jo, ko spremljamo k poslednjemu počitku mučenika . . . Nekdo, najbrž kako dekle, je visoko in tenko zapelo: "Kot žrtve ste padli v boju... — Prosim, da snamete trakove! Jakovljev, odreži jih! Zarožljala je sablja. Mati jeza» tisnila oči pričakujoč krika . . Ali vse je postalo tišje, ljudje so mrmrali in godrnjali kakor razdraženi volčje. Potem so se molče, s sklonjenimi glavami pomikali naprej, napolnjujoč ulico z ropotom svojih korakov. Spred se je zibala v zraku o plen j ena krsta z pomečkaniml venci in ob kraju so jezdili policaji. Mati je šla po tlaku; v gosti, tesni množici, ki je neopaženo naraščala napolnjujoč vso širno ulico, mati ni Videla krste. Vzad za množico so se pomikale fcive postave policajev na konjih: ob strani je korakala policija in vse povsod so se bliskale materi dobro znane oči vohunov pozorno motreče ljudi. — Z Bogom, sodrug, zbogom., .sta otožno zapela dva prijetna glasova . . . — ne, ne! — se je oglasil klic. — Molčimo sedaj gospoda! V tem pozivu je bilo nekaj stro- .; gega ukazajočega. kar je množico uklonilo. Žalobna pesen se je utr- a gala, razgovor je utihnil in le trdi udarci nog ob kamen so napo- ! lnjevali ulico z zamolklim, enakomernim ropotom. Dvigal se je nad glavami ljudi in plaval proti prozornemu nebu in potresal zrak kakor odmev prvega groma ob od- 1 daljeni nevihti. Hladen, vse močnejši veter je sovražno gnal cestni prah in smeti proti ljudem, dvigal obleke in lase, slepil oči in se zapletal v noge . . . Molčeč pogreb brez popa, brez petja, zamišljeni obrazi, namršče-ne obrvi in trdi udarci nog ob zemljo — vse to je zbujalo v materi negotovo čuvstvo, njene misli so medlo krožile in odevale Vtiske v žalostne besede: — Malo vas je, ki ste za resnico .. . Sklonivši glavo je stopala naprej in bilo ji je, kakor da ne n.e-so Jegorja, ki ga je poznala, temveč nekaj drugega, kar ji je bilo blizu in potrebno. Bridko ji je bilo in neprijetno. Srce se ji je polnilo s šumnim, nemirnim čuvstvom nesoglasja z ljudmi, spremljajočimi Jegorja. — Seveda, — je menila, — Je-goruška ni veroval v Boga, in vsi ti tudi . . . Svoje misli ni hotela dokončati in je vzdihnila, hoteč znebiti se vse teže, ki je visela na njeni duši. — Moj Bog . . . Jezus Kristus . . . Ali naj tudi jaz . . . Dospeli so na pokopališče in dolgo so begali po ozkih stezah mimo grobov, dokler niso prišli na obsežen prostor, posejan z nizkimi, belimi križi. Strnili so se o-kolo gomile in utihnili. In ta to-gotni molk živih sredi grobov je obetal nekaj strašnega, in materino srce je zatrepetalo in zamrlo v pričakovanju. Med križi je žviz- j gal in se vil veter, na krsti je olož j no trepetalo uvelo cvetje . . . Policija je postala pozorna in ! se je razvrščala zroča na predstoj- ! nika. Nad grobom je vstal visok mlad človek brez klobuka z dolgimi la-smi, črnimi obrvmi, bledega obraza. V tem trenotku je zav donel hripavi glas policajskega predstojnika: — Gospoda . . . — Sodrugi! ... je glasno in j zvonko začel mož z črnimi obrvmi. — Dovolite! — je zakričal čast-1 nik — Izjavljam vam, da ne trpim govorov . . . — Govoril bom le nekaj besedil — je mirno dejal mladi mož. —i Sodrugi! Nad grobom našega uči- j telja in sodruga prisezimo, da ne i pozabimo nikoli njegove oporoke,] na bo vsak od nas vse svoje žive dni neprestano kopni grob izvirku J vsega našega gorja, zli sili, ki jo j tlačj — samodrštvn! — Primite ga! — je zakričal častnik, a njegov glas so prevpili j hrupni klici: — Dol s samodrštvom! Policija je razpodila množico in se zapodila proti govorniku, a on i je tesno obdan od vseh »trani za-klical: — Živela svoboda! Zanjo živimo in umremo! Mater so pahnili vstran, v strani hu se je naslonila na križ in priča-1 kujoč udarcev je zatisnila oči.j OHOj».) Gorki j: Duševni boji. Poml»d je. Jasno sije solnce. ljudje so veseli, celo Sipe na starih, kainenitih hiSah milo smehljajo. to cestah mesteca se preliva a, prazniško oblečena množi-Vse mesto je na nogah — de-Mi, vojaki, meščani. duhovniki. Jniki, ribiči. Vsi čutijo pori v krvi, govore glasno, smejo šalijo in pojo. Kakor veliko, Iravo telo so vsi napolnjeni z ^Jjern do življenja. Pestro barvami solnčniki, žen-i klobuki, rdeči in modri otro-i baloni, vsi so podobni čudo v i-cveticam. In kakor iskreči so kameni na sijajnem oblačilu bojnega kralja se povsod smehljaje in radostno svetijo obrazi otrok, veselih vladarjev greta. Bledozeleno listje na drevesih F se Se ni razvilo in srka, zvito v bretje, željno gorke solnčne žarke. V daljavi igra godba in vabi. Vtisk, imaš, kakor da so ljudje vse hudo pretrpeli in kakor da je bil včeraj zadnji dan težkega, Bore^ ostudnega življenja. Danes pa so se vsi zbudili kakor . otroci z jasnimi obrazi, s trdnim, jt- veselim zaupanjem in vero vase, v nezmaganost svoje volje, ki se nora vse ukloniti pred njo. In [ tako gredo združenih, gotovih ko-[ rakov bodočnosti nasproti. Čudno je bilo, moreče in neprijetno, v tem živem vrvenju vese-i lih ljudi zagledati žalostno obliČ-' je. Ob roki mlade žene je šel mimo visok, krepak mož, gotovo ne nad trideset let star, toda s popolnoma osivelimi lasmi. Držal je srebrno blestela, suhi, zdravi obraz je bil miren in z večno oftož-; »ostjo obsenčen. Velike, otožne, napol zastrte oči so gledale tako. kakor morejo gledati v svet samo oči človeka, ki nosi v sebi globoko bolest in ne more nikdar poza-tnti. "Oglej si pozorno to dvojico in slasti moža," je dejal moj tovariš. "Petrpel je eno tistih dram ki se vedno češče odigravajo v delavskih sferah severne Italije." In sodrug mi je pripovedoval. Ta mož je socialist, urednik tukajšnjega delavskega lista, prejo sobni slikar. Ena tistih narav' ki jim je znanje vera in ki jim vera še bolj užge žejo po znanju. Srdit, moder sovražnik klerikalcev — je poglej, s kakimi sovražnimi pogledi zagledujejo črni kutonos-ci njegovo postavo. Pred kakimi petimi leti, ko se je pečal s socialno propagando, je naletel v enem svojih okrožij na dekle, ki je takoj zbudila njegovo pozornost. Tam so se žene preveč učile, da molče in neomejno verujejo. Stoletja in stoletja so razvijali duhovniki to zmožnost v njih, in sicer s polnim uspehom. Nekdo je resnično pripomnil, da je katoliška cerkev zgrajena na i prsih ženske. Ceščeoje Madone ni l)e ]>ogansko lepo. ampak predvsem — modro. Madona je preprostejša, bolj človeška od Kristusa ;srcu je bližja, nima nobenih neskladnosti, ne preti s peklom. Ona je V3a ljubezen, sočutje in odpuščanje in more z lahkoto prikovati žensko sree za vse «▼ljenje nase. Videl je torej deklico, ki je u-mela govoriti in vpraševati, in vedno je čutil v njenih vprašanjih, poleg otroškega strmenja nad njegovimi nazori, neprikrito nezaupanje proti njemu, poprosto celo strah in stud pred njegovimi besedami. Socialističen propagan-dist v Italiji mora pogosto in mnogo govoriti o veri In rabiti o-stre besede o papežu in duhovnikih Toda kadarkoli sc je dotaknil tega predmeta, je videl v očeh dekliee sovraštvo in zaničevanje proti njemu, in ee jo je vprašal, So zvenele njene besede sovražno in mehki glas je bil prepojen s strupom. Rilo je jasno, da se je seznanila z ant¡socialistično literaturo katoličanov, in da ni v tem Okrožju uživala prav nič manjšega zaupanja kakor on sam. Tukaj v Ttaliji ravnajo z ženami mnogo preprosteje in slrovcje kakor na Ruskem in do zadnjega «aan so dale Italijanske resnično mnogo povoda za to. Ker se niso zanimale za nič izven cerkve, so ■tale v najboljšem slučaju tuje nasproti kulturnemu delu mo>. in ga niso razumevale, t Njegovo moSko samoljnbje je * bilo užaljeno, njegova slava spre- tnega propagandista je trpela vtded spopadov z deklico. Razhu-dil m je, razsrdil in jo je večkrat uspešno napadel. Ona pa mu je poplačala z enakim u»i>ehom in ga prisilila, da je proti svoji navadi posvečal posebno pozornost in skrbnost pripravam za svoja I predavanja v okrožju. . Poleg tega je vedno videl, če je govoril o sramotni sedanjosti, o zatiranju Človeka in popačenju I njegovega telesa in njegove duše, vodno če je razgrinjal pred svojimi poslušalci podobe bodočega I življenja, v katerem bi bil človek vnanje in notranje svoboden, takrat je vedAo videl čisto spremenjen obraz Iired sabo. Prisluškovala je njegovim besedam z Jezo močne, modre ženske, ki ji je bilo dobro znano breme življenja, prisluškovala jim je z zaupno pože-ljivostjo otroka, ki sliši krasno bajko, vzbujajočo sorodne zvoke v njegovi prav tako krasni, zagonetni duši. To je zbudilo v njem predčuv-stvo zmage nad močnim sovražnikom, ki je utegnil biti izboren tovariš, pogumen bojevnik za bodočnost. Skoro eno leto je trajal ta dvoboj, ne da bi bil eden izmed njiju začutil željo, da bi se približal drugemu in bi nadaljeval boj oči v oči. Slednjič je stopil on prvi do nje: "Gospodična, Vi ste moja stalna nasprotnica. Ali se Vam ne zdi, da bi bilo v interesu stvari boljše, če se bliže spoznava?" Rada je privolila in že skoro po prvih besedah je razplamtel I Kij med njima. Deklica je z največjo silo branila cerkev kot edino zavetišče, kjer si lahko odpočije trudni, izmučeni človek in kjer so vsi, neodvisni od svoje zunanjosti, enako vredni in enako ubogi pred madono. Nato je on odvrnil, da si ljudje ne smejo od-počivati. ampak se morajo bojevati, da je meščanska enakost ne možna brez enakosti materialnih dobrin in se skrivajo za madono vsi tisti, v katerih interesu je, da ljudje ostanejo v svoji neumno-| sti in nevednosti. Odtlej so vroče razprave izpolnjevale vse njuno življenje. Ob vsakem setanlru se je nadaljeval ta brezkončni, strastni prepir in z vsakim dnem je jasneje stopala na dan ostra nesprijaznje-nost njih nazorov. Za njega je bilo življenje boj za razširjenje znanja, za zmago nad naravnimi silami, boj za pod-jarmljenje skrivnostnih naravnih sil volji človeka. Vsi ljudje se morajo enako pripraviti za ta boj. katerega končni cilj je svoboda in zmaga razuma, zmaga tiste e-dine, najmogočnejše sile, ki je ve-doma delovala v svetovju. Za njo pa je obstojalo življenje v počasnem. mučnem žrtvovanju človeka, v podreditvi razuma tisti skrivnostni volji, katere zakoni in cilji so bili znani le duhovniku. O-supnjen jo je vprašal neliega dne: 1'Zakaj pa posečate moja predavanja? Kaj pričakujete od so-eializma?" "Vem", je odgovorila žalostno, "da grešim in delam nezmiselno. Ampak tako lepo je Vas poslušati in sanjati o možnosti sreče vseh ljudi." Ni bila zelo lepa; bila je li BASE, kakor tudi jetrne ln krvave domačega izdelka ter najokuanejie < FREKAJENO MESO; vse pe najnižjih eeoil^H I | I Pridite in prepričajte se sami e nalili cenah kakor tudi o kakovosti usiega blaga. >_ NIZKE CENB IN DOBRA POSTREŽBA je naie geslo. Ne posabite nas torej obiskati v naii novi mesnici v Joe. Trata i ke-vem peelopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. Marshall & Ilsley Banka Podružnica na 374 National Ave. Najstarejša btika v MUivaukee. Plačuje 3% na hraDftlie vloge Najboljše obleke Izdeluje po meri sodrug J. Krainc 317 florida SL Milwaukee, Wie. '/ Ter popravlja,' Čisti, pe-gla in barva stare. N a | bo 11A e delo ln na|nlž|e cene. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wia. Izborna pijača, izvrstna po strežba. Vsakdo uljudno sprejet. ROJAKI v VVaukeganu! __Če kočete piti dokre "^fcP pijače in se zabaviti po domače pojdite k Be Mahnich-ii, 799 Marke! Street, Haukegaa. Pri njemu je vee najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. M. JOVANOVICH — Gth Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA ČIFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN. SKO — SRBSKA AGENCIJA. Vse oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader'', nov. soc. dnevnik. leader je izvrsten in metropol i tsk i časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. Sodrug Milwaukee, Wis LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom »v»-dobro založeni 8AI1OON. očmi, rudečkastimi ustnicami in belim zobovjem, boste rekli brez obotavljanja: ta mož je zdrav kot riba. Ce je pa njegova koža rumenkaste, barve, če ima na licu razne madeže, motne oči, blede ustniee, osiedice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 2">c. in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu. f. «0. RICSTFR k C«.. 211 tori Stwt. Vorh. I T. Dt. Rlehterj^r* Onr* l'ilnl« oUJA*jo. m r'* ' J % SODEUOI IN SODRUOINJE ! Glasom sklepa odborovih sej J. S. Z. in splosnega glasovanja, razglasa gl. odbor, da «e vrši II. REDNI ZBOR Jugoslovauttkc socialistične zveze v Ameriki na Božične praznike, in sicer 23., 24. in 25. decern bra t. 1. v Milwaukee. Wis. Dnevni red zbora je sledeči: 1. Otvoritev zbora po tajniku zveze : • a) pozdravni govor; b) opravilnik; c) volitev trèb članov za pre gledanje pooblastil. 2. Konstituiranje »bora: a) volitev permanentnega predsednika in dveh podpreti sednrkov; b) volitev dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo gl. tajnika o delu in 8taJiju zveze (v tisku) : 4. Poročila o delu in stanju slovenske, hrvatske in srbske sekcije (v tisku). — Poročevalci : za Slovence F. Petrioh, za Hrvate Alex. l>u-bravac, za Srbe B. R. Savich. 5. Poročilo o platformi, pravilih in resolucijah (v tisku)* — Poročevalci: za platformo B. R. Savich, za pravila F. Petrich, za resolucije J. Masten. 6. Poročila o zveznem tisku in •časopisju (v tisku). Poročajo uredniki zveznih glasil. 7. Organizacija : a) disciplina ; poročevalec Teodor Cvetkov; b) taktika; poročevalec Deme-ter Ekonomotf. 8. Tiskarna; ^^očevalec Alex. Dubravac. T 9. Naše stališče napram vna-njim institucijam (v tisku ali ustmeno). — Poročevalci: Alex. Šušnjar: o Unionizmu; Jože Zavertnik st.: o podpornih društvih ; M. V. Lučki : o zadružništvu. 10. Uprašanja in predlogi. 11. Raznoterosti. 12. Noininiranje mest za bodoči zbor. 13. Razpust zbora. Klube se obvešča, da volijo v novembru in decembru svoje delegate za ¿bor. Izvoljene delegate je prijaviti takoj po izvolitvi gl. tajniku. Z oizirom na gmotno stanje zveze, je zaključeno, da za-morejo poslati klubi v okrožju 100 milj od Milwaukee po dva delegata, vožnje in dnevnice plača klub sam ; od 100 do 1000 milj daljave od prostora zborovanja, zainore klub poslati enega delegata, kateremu plača dnevnice klub sam, zveza pa polovico vožnje. f> pa želi poslati klub dva delegata, plača celo vožnjo za drugega delegata k hib sam; kflubi, oddaljeni nad T,000 milj, zamorejo poslati pooblaščenca iz okrožja 1000 milj oddaljenosti od prostora zborovanja, kateremu se istottfko povrne po-Iqvicna vožnja za 1000 milj v oba kraja. Lahko pa pošljejo tudi člana iz svoje sredine, če plačajo nad 1000 milj vožnjo sami. Iz zvezne blagajne se ne plača nobenih dnevnic. Predloge za II. zbor je poslati strankinemu časopisju najkasneje do konca novembra t. 1., da se priobčijo. Javna diskuzija o strankinem zboru, vsebini predlogov in referatov, se začne v vseh treh glasilih Proletarcu, Radničiki Straži in Narodnem Glasu, s 1. novembroim t. 1. Po nalogi gl. odbora : Tajništvo J. S. Z. TRIMESEČNI RAôUN J. S. Z. SODRUOOM TAJNIKOM NA-ZNANJE! Vzlic temu da je bilo že dvakrat. naznanjeno v naših glasilih, da je z oktobrem poslati na gl. taj. tudi State in County prispevke, veČina klubov vendar ni poslala tajniku tozadevnih prispevkov. Opozarja se torej, da vsi klubi to store z novembrom. V vseh dr žrtvah, kjer obstoje naši klubi — izvemfci države Mon1«ne, kjer je treba poslati 10e več — posiljejo vsi khibi po 5o več na mesec gl. tajniku. Naj ee to vpofcteva, da bo enkrat red. Tajništvo zvese. od 1. julija do 30. septembra 1912. DOHODKI: Julij: Prenos iz jnnija........$728.56 članarina............ . 135.03 Literatura .........................L61 ČMajiske knjižice................1.74 Kristanov fond..................60.23 Znaki ..................................26.43 Povrnilo vožnje št. 66 ... 3.85 Za pol. boje v Hrvatski .. 105.25 1062.72 August: Članarina.............$148.50 Kristanov fond..................75.07 Fond za II. zbor................1.00 ('lanske knjižice................3.60 Znaki in klubove knjige 21.15 Literatura ..........................2.66 Agitaei jski fond ........ 8.88 260.86. September: Članarina ..............$144.70 Fond za |>okritje str oš. II. zbora ............... 47.95 Kristanov fond ........ 11.00 Obramb, fond za I. W. W. 3.20 Čl. knjižice ............ 2.10 Znaki ................. 13.3.f Kolekcije na shodih .... 216..84 Prodana liter, na K. shodih 192.83 Obrambni fond za pol. kamp. na Hrvatskem 26.24 Skupaj doho redi, ki se mu vedno bolj razvija moč, inteligenca in smotrenost, da je vedno bolj središče, okolo katerega se zbirajo neprenehoma izginjajoči ostanki drugih delovnih razredov. Njegovo čutenje in mišljenje je vedno merodajnejše za vso množico "malih ljudi". V tisti meri, v kateri prevzemajo mezdni delavci vodstvo ljudstva, se razvija delavska stranka v ljudsko. In res, kakor hitro samostojni delavec malega obrata čuti, kot proletarec, kakor hitro spozna, da je zapadel on ali vsi nego vi otroei brez rešitve proleta-riata, da ni nobene rešitve zanj razen v osvoboditvi proletariata — od tega trenutka dalje mora videti v socialni demokraciji naravno zastopnico svojih interesov. Dokazano je, da se nima bati zmage proletariata. ampak da je ta zmaga v njega interesu, kajti zmaga proletariata pomenja uresničenje tistega družabnega stanja, ki podeli ne le mezdnim delavcem, ampak tudi samostojnim delavcem malega obrata osvoboditev od izkoriščanja in zatiranja ter pridobitev varnosti in blagostanja. Toda socialna demokracija zastopa interese vseh "malih ljudi". ne le v bodočnosti, ampak tudi že v današnji družbi. Proletariat, uajspodnejša izmed izkoriščanih plasti, se ne more osvoboditi, ne da bi mučil slehrno izkoriščanje in zatiranje. Zategadelj je zaprisežen sovražnik izkoriščanja in zatiranja, naj se pojavlja v katerikoli obliki, zategadelj je bojevnik vseh izkoriščanih in zatiranih. Zgoraj smo govorili o "interna-cionali". Značilno je, da je dala povod za nje ustanovitev prole-tarska manifestacija za Poljake, ki so se dvignili proti carjevemu jarmu; da je bila prva adresa. ki jo je izdala "internacionala" pu svoji ustanovitvi, čestitka Lincol-nu, predsedniku Zedinjenih držav, v kateri adresi je delavska družba dala izraz svojim simpatijam za stvar osvoboje sužnjev in da je bila slednjič "internaeio-nala" prva na Angleškem obstoječa in tudi iz angleških članov sestajajoea organizacija, ki se je postavila na stran od gospodujo-čih razredov na Angleškem zatiranih Ircev in sicer na najizdat-nejši način. Niti irsko, niti poljsko gibanje niti osvoboja sužnjev niso imeli nikdar ničesar naravnost opraviti z razrednimi interesi mezdnega delavstva. Slieni zgledi se dado v velikem številu navesti iz zgodovine slehr-nega socialističnega delavskega gibanja. Sicer pravijo, da gradi socialna demokracija na proces gospodarskega razvoja; socialistična produkcija da ima za svoj predpogoj kar najbolj vsestransko nadome-mestitev malega obrata z velikim. Socialna demokracija da ima torej interes na poginu malih obratov, malih rokodelcev, malih trgovcev, malih kmetov, da mora pospeševati njih propadanje, da torej nikakor ne more delati v njih interesu. Na to moramo odgovoriti naslednje. Socialna demokracija ne dela gospodarskega razvoja; da izpodriva veliki obrat mali, za to brez njenega sodelovanja najtemeljiteje skrbi kapitalistični razred. Seveda nima nobenega razloga. da bi gradila ovire temu razvoju. Toda hoteti zadrževati gospodarski razvoj, se nikakor ne pravi zastopati resnične interese malih kmetov in malih meščanov. Zakaj vsi tozadevni poskusi se morajo izjiuloviti, v kolikor j>a sploh pridejo do učinka, morejo samo škoditi, ne koristiti. Rokodelcem in malim kmetom obetati odredbe, ki naj zopet postavijo "zlato dno" njih malim obratom, se nikakor ne pravi zastopati njih interese, pač |>a se prayi vzbujati v njih iluzije, ki se nikdar ne morejo uresnčiti in ki jih odvračajo s prave poti za najbolje zastopanje njih interesov. Toda čeprav je pogin malega o-brata neizogiben, vendar nikakor ni neizogibno, da se vrši ravno med najbolj razdrapanimi pojavi, ki ga navadno spremljajo danes. Videli smo; da je pogin malega o-brata samo zadnje dejanje dolge drame, v prejšnih dejanjih, v katerih se ni odigravalo nič drugega kako počasno in mučno "umiranje samostojnega malega producenta. Socialni demokraciji pa niti najmanjše ni do tega, da |>oginejo malomešČani in mali kmetje, pač pa ji je zelo mnogo do tega, da se to ne zgodi. Zakaj čem propa-lejši so krogi, i/, katerih se re-k rut ira prolétariat, tem težje je te rekrute dvigniti tako visoko, da bodo zmožni in voljni vstopiti v vrste bojnega proletariata. Obsežnost in moČ soeiaJne demokracije pa sta odvisni od obsežnosti bojnega proletariata, ne pa od obsežnosti vsega proletariata. Čem manj potrebščin imata kmet in rokodelec, čem bolj sta vajena brezkončnega dela, tem neodpornejša sta, kakor hitro sta se pogreznila v prolétariat, tem bolj se dasta izkoriščati, tem bolj škodita s svojo konkurenco višje stoječim delavcem. Deloma isti vzroki, pridejo do mednarodne solidarnosti delavcev, privedejo tudi do solidarnosti proletariata s tistimi razredi, iz katerih se rekrutira, seveda do solidarnosti, ki se je doslej navadno le od ene strani občutila in gojila — od proletarcev. Seveda, če skušajo potapljajoči se mali kmetje in mali meščani na stroške proletareev obdržati se nad vodo, na primer z nezmernim izkoriščanjem vajencev ali pre-prečenjem združevanja svojih mezdnih delavcev, potem bodo vedno naleteli na energičen odpor proletariata in socialne demokracije. Nasprotno* pa zagovarja socialna demokracija z vso odločnostjo odredbe, ki brez škode za prolétariat, pač pa celo v njegovo korist znatno izboljša va jo in olajšajo položaj malih kmetov in malih meščanov. To je jasno in razločno razvidno iz zahtev, ki jih stavi socialna demokracija na današnjo državo kot zahteve, ki se imajo neposredno izvršiti. Te zahteve tvorijo drugi del erfurtskega programa. Glasi se: , Na podlagi teh načel zahteva socialno demokratična stranka v Nemčiji predvsem : 1. Splošno, enako, direktno volilno in glasovalno pravico s tajnim glasovanjem za vse nad 20 let stare državljane brez razlike spola za vse volitve in glasovanja. Proporcionalni volilni sistem; do njegovega uresničenja zakonito novo razdelitev volilnih okraji' po vsakem ljudskem štetju. Dveletne zakonodajne dobe. Odreditev volitev in glasovanj na dan zakonito določenega počitka. Odškodnino za izvoljene zastopnike. Odpravo slehrne omejitve političnih pravic razen za osebe, ki so v varuštvu. 2. Direktno (neposredno) ljudsko zakonodajo potom pravice za stavljenje in odklanjanje predlogov. Samoodločitev in samouprava ljudstva v državi, deželi, pokrajini in občini. Volitev oblasti po ljudstvu, njih odgovornost in jamstvo. Letno dovoljenje davka. 3. Vzgojo k splošni brambni dolžnosti. Ljudsko hrambo namesto stoječe vojske. O vojpi in miru odloča ljudsko zastopstvo. Poravnava vseh mednarodnih sporov potom razsodišč. 4. Odpravijo naj se vsi zakoni, ki omejujejo ali zatirajo svobodo izražanja in pravico združevanja in sestajanja. 5. Odpravijo naj se vsi zakoni, ki zapostavljajo ženo za možem, bodisi v javnopravnem, bodisi v zasebnopravnem ozirti. 6. Vera se naj proglasi za zasebna stvar. Odpravijo naj se vsi stroški iz javnih sredstev za cerkvene in verske namene. Cerkve na in verska združevanja se smatrajo za zasebne družbe, ki popol- noma samostojno urejajo svoje zadeve. 7. Svetno šolo. Ob vezen obisk javnih ljudskih šol. Brezplačen l>ouk, brezplačna učna sredstva in brezplačno oskrbo v javnih ljudskih šolali, kakor tudi v višjih izobraževalnih zavodih za tiste u-čence in učenke, ki se po svojih sposobnostih spoznajo za primerne za nadaljno izobrazbo. 8. Brezplačno pravosodje in brezplačno pravno moč. Pravorek potoni sodnikov, izvoljenih od ljudstva. Pravico priziva v kazenskih zadevah. Odškodovanje po nedolžnem obtoženih, prijetih in obsojenih. Odpravo smrtne kazni. 9. Brezplačno zdravniško pomoč obenem s pomočjo pri porodih in z zdravili. Brezplačno po-kopavanje mrtvih. 10. Stopnjevane davke na dohodnino in premoženje v svrho pokritja vseh javnih izdatkov, v kolikor naj se pokrijejo z davki. Dolžnost ocenitve samega sebe. Davek na dedščino, ki naj stop-njema narašča po obsegu dedščine in po stopnji sorodstva. Odpravo vseh indirektnih davkov, carin in podobnih gotfpoitarsko-^KUlitiPnih odredb, ki žrtvujejo koristi sploš-nosti koristim priviligirane manjšine. Za varstvo delavskega razreda zahteva socialna demokracija Nemčiji predvsem: 1. Izdatno narodno in rodno delavskovarstveno zak< dajo na naslednji podlagi: a) določitev delavnika, ki ša kvečjemu osem ur; b) prepoved pridobitnega dela za otroke |>od Štirinajstimi leti! c) prepoved nočnega dela, izim. ši tiste industrijske panoge, ki zahtev A jo nočno delo po svoji naravi, iz tehničnih razlogov ali iz raz-logov javna blaginje; d) nepretrgan odmor najmanj sestint/ride»et ur v tedmi za vsakega delavca; e) prepoved truk-sistema. 2. Nadzorovanje vseh obrtnih o-bratov, proučevanje in urejevanje delovnih razmer v mestu in na deželi potom državnega delovnega urada, okrajnih delovnih uradov in delovnih zbornic. Temeljito o-brtno zdravstvo. 3. Pravno enakost poljedelskih delavcev in služinčadi z obrtnimi dela vci; odpravo poselskega reda. 4. Zavarovanje koalicijske pravice. 5. Splošno delavsko zavarovanje po državi z inerodajnim sodelovanjem delavcev pri upravi. (Konec prihodnjič. ) Boj med pravico in krivico, boj med delom in kapitalom - JE SLAVNI RUSKI PISATEIJ _ M le i i^ra Gorki TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM ROMAN U MATI Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške slovenske delavce. Cena te Izborne knjige, ki Jo mora | r f\ brati vsak delavec, znaia........ 1 .D (J Naroča $e pri upravi 'Priletarca' 2146 BluelslandAv,, ChicagoJIl. St danes naročile en Iztis. Požnrlte se, da »e bedele prepozni! S i ZA WITT, ILL., IN OKOLICO! i VABILO na velko plesno veselico, katero priredi v spomin obletnice otvoritve lastne društvene dvorane Društvo "Bratstvo" št. 6. S.N.P.J. na zahvalni dan, dne 28. novembra 1912, v Syqan-u, Pa. Zamlnlv program bo nadil dovolj duSevnega ožitka, velika zaloga najboljših pijač In drugih telcnnlh dobrot pa bo zadovoljevala telesne zahteve v popolni meri. Zadetek veselice točno ob dveh popoldan. Veselica bo trajala do prihodnjega dne. Svirala koda inrataa slovenska godbi AUSTRIANIEIDLIN6 BRASS BAND. K obilni udeležbi vabi ODBOR Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 21 W»-SO Blue talrjnd Avenne, Chlcago, HI. Mi tiskamo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni