Pamimra Tsraeimrv flsrevffir MdrUton Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 67 Maribor, petek 22. marca 1929 JUTRA « Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. iav. v Ljubljani it. 11.409 Veli* maiačno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaal po tarifu Oglate sprejema tudi oglaani oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica it.4 Kralj Albert ob mrllikl postelji maršala Focha NEPREGLEDNE MNOŽICE SE KLANJAJO MANOM NAJSLAVNEJŠEGA VOJSKOVODJE VSEH ČASOV. — ČASTEN GROB POLEG NAPOLEONA Kaj bo z našo oblastjo? Že pod prejšnjimi vladami so se ukvarjali z načrtom preureditve sedanjih oblastnih samouprav. Parletna doba njihovega obstoja je namreč pokazala, da jih je preveč in zato tudi uprava predraga. Pri prvotni razdelitvi države na oblasti niso namreč prihajali vedno v poštev samo gospodarski in kulturni vidiki, ampak so igrali veliko vlogo tudi lokalni in politično partizanski interesi. Zato se upravičeno pričakuje, da bo sedanja vlada, katero vodi glavno načelo — blagor naroda in države, posegla tudi v to vprašanje in je rešila tako, da bo le narodu in državi v prid. Znano je, da spada naša mariborska oblast teritorijalno med majhne oblasti, katere bodo prišle pri ukinjenju v poštev. A po Številu prebivalstva je med največjimi, ki naj bi ostale. Torej sta že v tem dva vidika, ki si nasprotujeta' Kateri bo zmagal? V prejšnjih vladah sta obstojala glede naše oblasti dva načrta. Ena struja je hotela obe slovenski oblasti združiti v eno in tako ustvariti zjedinjeno Slovenijo, druga struja je pa nameravala ob držati ljubljansko in mariborsko oblast ter njun delokrog teritorijalno povečati. Torej zopet dvoje nasprotujočih si naziranj. Akt našega vladarja od 6- januarja odločno povdarja tendenco, zabrisati vse Plemenske in verske razlike. Ako bi se torej sedaj ljubljanska in mariborska oblast — kakoršni sta sedaj — združili v eno upravno enoto, bi s tem ne bile zabrisane plemenske razlike. Nasprotno. Se pojačale bi se-Ta razlog odločno govori za nadaljni obstoj tudi naše mariborske oblasti. So Pa še drugi razlogi, ki jih bodo merodaj-ni krogi gotovo upoštevali. K tem spadata predvsem gospodarski in kulturni moment. Mariborska oblast je gospodarsko in kulturno zelo razvita. V tem oziru je gotovo med prvimi v vsej državi, ker se ie razvijala dolgo dobo pod čisto dru-E'mi vplivi in v drugačnih razmerah, kakor so se razvijali kraji drugih oblasti državi. To je docela naravno. Go-®hft in kulturna stopnja pa dolo-jj, množino dela. namreč upravne-tega i« že v naši teritorijalno . k gotovo toliko in še več, Sil, k? V dveh a,i *e veC drugih &ki5S8?dBrtko in ku,turno še Nad?1ienh?n,S*?e?!0 Dustiti z vidi1™ ,e' go naše oblasti. Obmejne oblasti imajo ravno rad tega, ker so obmejne, mnogo m različnih poslov* w Drl ob, h y za_ ledju ne Padejo v poštev. In čim važnejši — gospodarsko, kulturno }n politično PARIZ, 22. marca. Pred hišo pokojnega maršala Focha se zbirajo nepregledne množice naroda, ki prihaja iz vseh krajev Francije, da izkaže zadnjo čast največjemu francoskemu vojskovodji. V dolgih povorkah se pomika občinstvo skozi sobo, v kateri leži maršalovo truplo. Pokojnik je oblečen v uniformo, ki jo je nosil zadnje tri mesece svetovne vojne. Iz hiše žalosti bodo prepeljali maršala pred slavolok Zmage, kjer bo položeno za dva dni na mrtvaški oder nad grobom Neznanega vojaka. Od tam bo potem v slavnostnem sprevodu prepeljano v cerkev Notre Dame, kjer se bodo vršile velike pogrebne svečanosti. Maršala bodo pokopali v Invalidski cerkvi poleg Napoleona, največjega sina francoskega naroda. Dan pogreba pa še vedno ni določen. Najbrže se bo vršil šele v torek, da se omogoči prihod številnih inozem- skih delegacij, ki so se priglasile. Iz vseh krajev Francije in sploh iz vseh evropskih držav prihajajo številni krasni venci. Sinoči se je poklonil manom velikega pokojnika med drugimi tudi belgijski kralj Albert, ki se je s posebnim vlakom pripeljal iz Bruslja, da izkaže zadnjo čast svojemu prijatelju in sodelavcu v svetovni vojni. Kralj je dolgo zamišljeno stal ob postelji, na kateri leži maršalovo truplo. Pozneje je posetil tudi pokojnikovo vdovo in ji izrazil sožalje vsega belgijskega naroda. Ob 20. uri sc je kralj Albert zopet odpeljal v Bruselj. BEOGRAD, 22. marca. Ministrski predsednik general Živkovič jA poslal povodom smrti maršala Focha fr-"roškemu ministrskemu predsedniku Poincareju imenom naše vlade skalno brzojavko. Vrsta velikih katastrof 300 RUDARJEV ZASUTIH. — 114 OSEB ZGORELO V KINU. — LETALSKA NESREČA V CALAISU. — POŽAR V BUDlMPEpTI- NEWYORK, 22. marca. Včeraj popoldne se je pripetila v rudniku Tim-loku pri Parnasu strašna katastrofa, o kateri še ni znano, koliko človeških žrtev bo zahtevala. V glavnem rovu so se nenadoma pričeli širiti jamski plini, nakar je kmalu sledila strašna katastrofa. Učinek eksplozije je bil tako silen, da je plast zasula vse rudarje, ki so bili takrat na delu. Domneva se, da je zasutih nad 300 delavcev, ^a kraj nesreče so takoj prihiteli pomožni oddelki, gasilci in službe prosti c elavci, ki so pod vodstvom inženjer-iev pričeli z reševalnim delom. Vso noč so odkopavali zasute rove in do anes zjutraj rešili 86 rudarjev, ki so >111 še živi, dočim je bilo 5 že mrtvih. Reševalna dela pa napredujejo zelo počasi in se je zato bati, da bo števi-smrtno ponesrečenih naraslo na preko 100. Katastrofa je v prvi vrsti posledica nezadostnih varnostnih naprav. Udruženje rudarjev bo vložilo proti podjetju tožbo ter zahtevalo od škodnino za vse smrtne žrtve In ostale ponesrečence. MOSKVA, 22. marca. V Vladimiro vu je pogorel kino, pri čemur je na- — je sosed, na katerega mejijo, tem večji je njihov posel, pa tudi tem odgovornejši. Mariborska oblast pa tudi v tem prednjači mnogim drugim oblastim v naši državi-Tako smo omenili samo nekatere glavne vidike, katere je potreba upoštevati. in na katere se bo gotovo ozirala tl‘cU sedanja vlada pri svoji odločitvi v tem vprašanju. Kakšna bo ta odločitev, ^veda danes ne ve nihče. Gotovo na je, Šlo smrt 114 ljudi. Ogenj je nastal med predstavo in sc je tako naglo razširil, da sc ljudje niso mogli več rešiti. BUDIMPEŠTA, 22. marca. Včeraj popoldne je nastal na budimpeštan-skem tovornem kolodvoru Udvary na doslej nepojasnjen način požar, ki je v kratkem zajel skoro vse železniške objekte kolodvora. Eksplodiralo je tudi več tankov petroleja, kar je nevarnost še povečalo. Gasilci so šele danes zjutraj ogenj omejili in preprečili nadaljno katastrofo. PARIZ, 22. marca. Predvčerajšnjim je bilo mesto Calais priča strašne letalske nesreče. Veliko potniško letalo zračne proge London—Oslo se je moralo namreč prisilno spustiti na tla. Ker pilot ni imel časa, da bi poiskal kak drug kraj. je -"-ista! kar na cesti sredi mesta. Pri tem pa se'je zaletel na rob tlaka, krila pa so zadela ob električni kandelaber in se popolnoma razbila. Pilot je ob^al takoi mrtev, dočim se od potnikov na čudežen način nikomur ni nrinetilo nič hudega. Kaksp« je bil apa- r?‘ - še ni ugotovijo. Beografsko čruštuo na univerzi u Ljubljani Geografsko društvo v Ljubljani je tekom svojega sedemletnega obstoja postalo važen kulturni činitelj. ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Največjo kulturno delo, ki ga vrši Geografsko društvo, je izdajanje znanstvene revije »Gea grafskega vestnika«, čegar trije letniki so že izšli, Četrti pa je sedaj v tisku. Z izdajanjem te revije se je seveda zelo pospešilo geografsko raziskovanje Slovenije- Od rezultatov teh raziskovanj ne bodo imeli koristi samo geografi in pri" padniki sorodnih strok, temveč v veliki meri tudi narodnogospodarske panoge. Za inozemstvo je izdajanje geografske revije nekako kultujno merilo in zrcalo vsega naroda; tudf narodnostnopolitični razlogi nas torej silijo, da zagotovimo »Geografskemu vestniku« obstoj. Žal, da list s samo naročnino ne more izhajati, temveč mora biti njegov obstoj odvisen od večjih ali manjših podpor, ki mu jih naklonijo ustanove in oblasti. Na občnem zboru Geografskega društva je bilo v ospredju poročilo o izdajanju revije, ki naj bi se čimdalje bolj širila tudi med širše kroge naših inteligen-tov- Geografsko društvo se dobro zaveda, da je ena njegovih glavnih nalog izdajati geografsko revijo, jo ohraniti na dosedanji višini in ji zagotoviti obstoj. Geografsko društvo si je zasnovalo za bodoče poslovno leto delovni program, v katerem je razen navedenega ena poglavitnih točk prireditev kongresa jugoslovanskih geografov v Ljubljani. Po teh vidikih se je sestavil novi odbor, ki sestoji iz naslednjih gg.: univ- doc. dr- Anton Melik, predsednik; dr. Jože Rus, podpredsednik; dr- Ivan Rakovec, tajnik; Fran Pengov, stud. phil-, blagajnik; Svetozar Ilešič, cand- phil., knjižničar; dr. Valter Bohinec, prof. Silvo Kranjec, Dragotin Stepišnik, cand. phil-, odborniki, ki1 jim je poverjena specijalna naloga organizirati kongres; dr. Božo Škerlj, referent za prirejanje predavanj; prof. Josip Breznik, notar Mate Hafner in dr- Roman Savnik, revizorji. Pogajanja za prijateljsko pogodbo z 6rško BEOGRAD, 22. marca. Včeraj se je razširila vest, da bo prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Grško podpisana že v nedeljo o priliki obiska grškega zunanjega ministra Karapanosa v Beogradu. Ta vest se je izkazala za povsem netočna in izvira iz nesporazumljenja med novinarji in zastopnikom zunanjega ministra dr- Kumanudija. Kakor s© urad- no poroča, se 'bodo povodom prihoda grškega zunanjega ministra Karapanosa v Beograd šele nadaljevala pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe med obema državama- Za enkrat še ni dosežen sporazum niti glede vprašanja, ali naj se sklene pogodba po vzorcu grško-itallian-ske ali pa francosko-jugoslovanske po; godbe. Kakor porpčajo iz Aten, je grški ministrski predsednik Venizelo® izrazi’ željo, da bi se pogodba podpisala na grški narodni praznik dne 25. marca, po starem koledarju. da bi bil naš Maribor, ako bi izgubil sedež oblasti, silno prizadet v svojem lepem in naglem razvoju. Toda lokalni oziri ne igrajo pri tako dalekosežni in splošni odločitvi nobene vloge- To je bi- lo preje, a sedaj upamo, da nikoli več, Zato pa mislimo, da naš Maribor in nje gova oblast lahko z mirnim srcem čakata na končno odločitev,- ki je v roka' sedanje vlade. Pri dela se ]e ponesrečil covač v delavnici državne železnice 36-etni Martin Berik. Odtrgalo mu je dva prsta desne roke- Poškodba je take narave, da so morali ponesrečenca na zdravniško odredbo z rešilnim avtom odpremiti v bolnico. Kap je zadela 67Ietnega slugo Spodnještajerske poso» linice Jakoba Štamparja. Rešilni odde-ek ga je odpremil v bolnico. Z vrvjo se je re*H včeraj bede in pomanjkanja 681etni Va£» av Dvofak, uslužbenec na posestvu Re' chenberg v Lajteršperku. Mrtvega so prepeljali v mrtvašnico na pokopališču na Pobrežju- Svoje dejanje je izvršil v trenutku duševne zmedenosti. S policije. H Grafu so oddali Zinko Tanedl radi tatvine, Jožico Škripač radi prepovedanega povratka, Jakoba K- radi razgrajanja in razbijanja na stanovanju ter Silvestra Gartnerja In Jakeca Herzenber-gerja, dva mlada clgančiča - radi splošnega suma. — Prijav in poročil je bilo vloženih z vseh stražnic 18. — Najdena krava. Posestnik Franc Ozmec je javil mariborski policiji, da so mu hoški orožniki v sredo izsledili njegovo kravo, ki jo je neznanec odvedel skrivaj iz hleva, kakor smo že pred dnevi poročali. Izmak-njcna krava je bila pri nekem mesarju v okolici Maribora. 25 lat organizacije slovenskih trgovcev v Mariboru Mariborskim &*e$*i dreka V soboto 16. trn. zvečer se je — od širše javnosti skoro neopaženo —- vršil občni zbor »Slovenskega trgovskega društva v Mariboru«, na katerem je bil predsednikom izvoljen g. Branko Mejov-šek, podpredsednikom g. Drago Rogiič-Naj ob tej priliki spregovorimo nekaj besed o zgodovini te najstarejše stanovske organizacije slovenskih trgovcev v Mariboru, ki je nedavno prekoračila 25. leto svoje zgodovine, to zlasti iz razloga, ker je v narodnem in gospodarskem pogledu imela ves čas svojega obstanka, predvsem pred prevratom, svoj veliki raison d’ etre, ki ga tudi še danes ni izgubila. Pred prevratom je v Mariboru obvladoval vse javno življenje nemški, zlasti trgovski kapital, ki je bil glavni faktor germanizacijske politike pokojne Avstrije. Slovenec tu ni dobil niti službe niti lokala za obrt ali trgovino. Kar je bilo dotoka slovenskih ljudi z dežele, vse je utonilo v nemškem morju, z malimi izje mami nekaj zavednih Slovencev, ki pa so bili gospodarsko, finančno brez moči napram nemškemu kapitalu. Nemci so prenesli nadjonalni boj na gospodarsko polje in brez usmiljenja zadušili vsak slO' venski poskus v trgovini ali obrti. Vaje' nec in pomočnik sta morala čutiti in mi-‘ sliti nemški- Vkljub temu pa se je sčasoma e tabli ralo nekaj slovenskih trgovcev, mladih ljudi, ki se niso ustrašili boja in žrtev« L. 1903 so si ustanovili svoj klub (Ber* dajs, Hercog. Jančič, Železnik, Šdkša* Puretič, Baši, Sevšek), ki je začetkom 1. 1904 priredil prvi slovenski trgovski ples v Narodnem domu. Nenavadno- sijajen odziv na prireditvi je dal članom .kluba novo spodbudo za nadaljevanjede-, la. L. 1908 je postal okvir kluba premaj-.hen in ustanovilo se je »Slovensko trgovsko društvo« s pokojnim g. dr. Pipu-šem kot prvim predsednikom. Društvo si je postavilo za nalogo: Zabavo,svojih članov, njih vzgojo in zlasti vzgojo, trgovske mladine, zaščito članstva in slovenske trgovine sploh v gospodarskem pogledu. Ustanovilo si je lastni salonski orkester, sodelovalo pri predstavah Dramatičnega društva, prirejalo veselice, koncerte, izlete itd. Ustanovilo je klube slovenskih trgovcev v Ptuju, Gornji Radgoni, Ortnožu. Priredilo je več tečajev za knjigovodstvo, stenografijo itd. Priredilo je 6. dec- 1908 velik slovenski trgovski shod za vso Spodnjo Štajer-sko v Mariboru, ter tudi kasneje v raznih krajih lokalne shode trgovcev in obrtnikov. Ker se je medtem v Mariboru že po-, množilo tudi število slovenskih obrtni- kov, ki pa niso imeli svoje organizacije, je društvo pritegnilo tudi obrtnike v svoj krog in se prekrstilo v »Slovensko trgovsko in obrtniško društvo«. Ker je naraščalo tudi število narodnozavednih trgovskih pomočnikov, je društvo 1- 1912 ustanovilo poseben pomočniški odsek, ki ga je še jačalo s sistematskim preskrbo* vanjem služb slovenskim trgovskim in obrtniškim pomočnikom. Bavilo se je tudi že takrat z vprašanjem zavetišča za slovenske vajence v Mariboru. Toda med tem je prišla vojna, in — kakor skoro v vseh društvih — je tudi v Slov. trgovskem društvu nastal zastoj. A takoj ob prevratu je zopet bilo na mestu in je stalo ob strani narodnemu svetu in obrtnim oblastvom s strokovnimi nasveti. Predsedstvo društva je 1. 1919 prevzel znani narodni borec g. Ivan Šoštarič, ki je vodil društvo do sedaj vseh 10 let v naši novi državi. Ker so si 1. 1921 obrtniki ustanovili svoje posebno »Slovensko obrtno društvo«, se je »Slov. trgovsko društvo« zopet povrnilo na prvotni svoj temelj organizacije slovenskih trgovcev- Kot tako je bilo močna zaščita slovenske trgovine napram še tudi po prevratu predominantnemu nemškemu kapitalu. Sodelovalo je pri ustanavljanju raznih trgovskih zadrug, dela- lo na izpopolnjevanju trgovskega nadaljevalnega šolstva, sodelovalo pri pripravah za ustanovitev Trgovske akademije* ter z vsem svojim delom pripomo-gfo-do tega. da je slovenska trgovina in Obrt v Mariboru počasi začela dobivati odločilni vpliv in da je tudi gremij trgovcev, poprejšnja nemška domena, pobil slovensko lice in postal res splošna, samo strokovna organizacija trgovine. Možje, ki so pred 25 leti sodelovali pri zgradbi prvih temeljev »Slov. trgovskega društva« in so vkljub največjim oviram in težkim žrtvam vztrajali, lahko danes s ponosom in samozavestjo v srcu gledajo nazaj na četrtstoletje plodnega1 dela- Oni pa, ki so na zadnjem občnem zboru prevzeli vodstvo društva, se ne-l dvomno zavedajo, da društvo še vedno ni brez pomena niti v nacijonalnem pogledu. Saj dobro vemo in vid:mo, da se še vedno cele trume slovenskih fantov J po nemških trgovinah raznarodujejo in odtujujejo svoji slovenski krvi- Zakaj nemški kapital še vedno ni popustil svojih nekdanjih političnih metod. Tu je treba zlasti zastaviti delo, slovensko mladino v trgovini in obrti je treba očuvati pred potujčevanjem- Vprašanje vajeniškega doma za slovenske vajence je baš iz tega vidika aktualno, kakor je bilo nekoč. mariborski občinski suet Sinočnji nejavni seji občinskega sveta je predsedoval župan dr. Juvan, ki je uvodoma sporočil, da je prejel že od več strani opozorilo, da se namerava pre-eestiti kontrolo dohodkov v Beograd. Občina bo zato intervenirala, da ostanejo v Mariboru. Za razširjenje otroškega vrtca v mag-dalenskem predmestju se najame posojilo v znesku 150-000 Din in se prične z adaptacijo takoj. Na predlog obč. svet. dr. Strmška je bilo dalje sklenjeno intervenirati pri prosvetnem ministrstvu, da bodo spričevala otrok v ljudskih šolah oproščena kolkovine, ker gre le za obvestilo stari-šev o šolskem uspehu. Izvršili se bodo tudi potrebni koraki, da uslužbeniški davek ne bo delal zapreke za podelitev ubožnih spričeval- Občinski svet se je dalje izrekel v principu za podaljšanje stanovanjske zaščite preko 1. maja, s čemur je bila rešena na zadnji seji nastala »afera«, ki je končala z nerazumljivim eksodusom socijalistov- Jeli Kukovec je bila dovoljena postavitev paviljona za prodajo tobačnih izdelkov na vogalu Vetrinjske ulice in Glavnega tTga. — Ob desnem bregu Drave se napravi promenadna pot. — Na vogalu Aleksandrove ceste in Sodne ulice postavi mestno električno podjetje električno razsvetljen kiosk z uro in reklamami. 1 Končno je bii za proučevanje vprašanja ureditve mestne zastavljalnice izvoljen poseben podbdsek. ki ima nalogo, da poroča občinskemu svetu. V odseku so občinski svetniki: dr. Veble, Kejžar, Pe-tejan in Pfrlmer- mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 22. marca. Zaprto. Sobota, 23. marca ob 20. uri »V agoniji«, ab. B- Kuponi. Nedelja, 24- marca ob 20. uri »Jesenski manever«. Zadnjikrat. Gostovanje gdč. Lubejeve in g. Bratuša. Kuponi. Pondeljek, 25. marca ob 15- uri »Lum-pacij-vagabund«. Zadnjikrat. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Adieu Mimi«. Kuponi- Znižane cene. Gostovanje Lubejeve in Bratuža v Mariboru. V nedeljo, 24- marca gostujeta bivša mariborska, zdaj zagrebška člana, gdč. Marica Lubejcva in g- Ciril Bratuž v »Jesenskem manevru«, kjer sta že lani dosegla kar največje simpatije. Opozarjamo, da bo to zadnja predstava te vesele operete na mariborskem odru. Sprememba gledališkega repertoarja. Radi službene odsotnosti vojaške godbe se mora sobotni (23. marca) repertoar in abonma spremeniti: Namesto »Poljske krvi« (za ab. A-).se vprizori »Agonija« za ab. B. V nedeljo je vojaška godba zopet prosta in so bo vršilo gostovanje Lubejeve in Bratuža v »Jesenskem manevru«, ki se vprizori zadnjikrat. Oljčni dan priredi Jugosl. Matica, podružnica Manč or v nedeljo, dne 24/ marca. Ljudska univerza v Mariboru. Ponovno opozarjamo na »Veseli večer«, ki ga priredi priljubljeni humorist Alojzij Stadlmay danes ob 8. zvečer. Kot lansko leto si je izbral iz svetovne literature tudi letos najlepše sadove človeškega humorja in nudil nam jih bo v prosti besedi in s petjem. K petju preskrbi spremstvo na klavirju koncertna pianistka ga Apihova. V torek, 26. tm. bo predaval univ. prof. dr. Bilimovič iz Ljubljane o revoluciji evropskega gospodarstva iu boljševizmu- Gospa Maja Strozz! - Pečic, operna pevka iz Zagreba, bo sodelovala na koncertu učiteljskega pevskega zbora, ki bo v Mariboru 6. aprila- Pevski zbor bo izvajal svatovske pesmi njenega sina, mladega hrvatskega skladatelja Bo risa Papandopulo - Pečica, pri katerih ima sopran-solo silno višino in jih je sin pisal izrecno za glas svoje matere. Vstopnice so v predprodaji v trgovini ge Zlate Brišnikove in g- Hoferja v Ulici 10. oktobra. Obvestila »Študijske knjižnice« v Mariboru. Od 28. marca do 2. aprila ostane knjižnica zaprta- Tedenski naročniki naj izmenjajo knjige 27. tm- v dobi od 15.— 18. ure. Seja upravnega odbora Aero-kluba. Drevi ob 20. bo v Grajski kleti seja uprnvnecra odbora Aero-kluba »Naša kri!;i Nov težek udarec za Maribor. Kontrola dohodkov generalne direkcije državnih železnic ekspozitura v Mariboru se do poletja premesti v Beograd* V sredo se je mudila tu tričlanska komisija iz Beograda ter določila osobje. okrog 60 uradnikov za premestitev. Ker jc večina od niih poročena, bo to zopet udarec za Maribor, ki polagoma zgublja urad za uradom ter postaja vedno manj važno mesto, osobito še, če se ukine oblastna skupščina- Poslopje, kjer so sedaj nastanjeni uradi kontrole dohodkov, se preuredi za šolske prostore. Premeščena kontrola dohodkov bo v Beogradu samostojen urad ministrstva saobračaja za pregled nad celokupnimi dohodki železnic. Iz državne službe. Višji davčni upravitelj pri bivšem davčnem okrajnem oblastvu v Ptuju g. Jakob Malinger je premeščen kot davčni kontrolor k davčni upravi v Gornjo Radgono. — Finančno ministrstvo je odredilo, da se sedež oddelka finančne kontrole v Ljubnem premesti v mesto Gornji grad in podredi sreski upravi finančne kontrole v Šoštanju. Olepševalno društvo v Mariboru. Sinoči se je vršila prva seja novo izvoljenega odbora Olepševalnega društva, ki se je konstituiral sledeče: predsednik podžupan dr. Lipold, podpredsednik ravnatelj Jakob Zupančič, tajnik žel- uradnik Ludvik Pribil, blagajnik svetnik Ivan Knop. Končno dogovor glede javnega kopališča v Mariboru* Vprašanje zgradnje novega modernega javnega čistilnega kopališča v Mariboru se bliža svoji rešitvi. Mariborski občinski svet je namreč že pristal vse protipredloge, ki jih je stavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani mestni občini glede financiranja javnega Čistilnega kopališča, ki bo združeno s fizikalnim kopališčem in ambu-latorijem Okrožnega urada. Pričakovati je torej, da se bo z zgradbo kopališča, ki &o stalo na vogalu Kopališke in Marijine ulice, pričelo že v najkrajšem času. Podpora mestne obfine za vajeniško razstavo. Mariborski občinski svet je dovolil Obrtnemu društvu za prireditev razstave obrtniških vajencev uodporo v znesku 5000 D1q. Za pospeševanje gradbei.e podpetnostf. O priliki proračunske razprave je na predlog referenta, podžupana dr. Lipol-da občinski svet sklenil, da bo podpiral privatno gradbeno podjetnost v Mariboru tudi s tem, da prevzame jamstvo za 80 odstotkov predvidenih gradbenih stro škov pod pogojem, da se investirani kapital amortizira v 15- letih in da se anuitete redno plačujejo. Tega sklepa občinskega sveta se je poslužilo že več privatnikov in je bila na sinočnji seji zasi-gurano garancija že trem prošnjikom. VTrgovine in praznik Marijinega ozna* nenja. Trgovski gremij opozarja vse trgovce mesta Maribora, da pondeljek dne 25. tm. po ministrski naredbi o delavnem času ni praznik, marveč je dovoljeno delati v trgovinah ves dan, slično kot ob delavnikih. O prekupčevalcih v Mariboru. Zanimiv sestanek se je vršil v četrtek zvečer v prostorih trgovskega gremija. Sestali so se tukaišni starinarji, ki so spravili na dan neverjetno število konkretnih slučajev, kako se razni ljudje ba-vijo s prekupčevanjem starega pohištva« oblek, perila, čevljev itd-, obiskujejo v to svrho privatna stanovanja in sodne dražbe, prekupujejo ukradeno blago in kako so že marsikoga občutno opeharili, da je prišel ob prodane predmete, ne da bi dobil za nje plačilo. Storili sp se primerni sklepi o bodočem zasledovanju teh prekupčevalcev, občinstvo se pa svari pred njimi, ker so vmes tudi nevarni elementi, ki pridejo v stanovanja zato, da si jih ogledajo in je marsikako tatvino ali vlom pripisovati tem ljudem. Legitimni starinarji stoje pod sirogim policijskim nadzorstvom, zato opozarja trgovski gremij, naj se vsakdo, ki misli kaj prodati, obrne nanje, druge prekupčevalce pa naj kategorično odklanja. Vabilo! Tvrdka Jnlio Meinl ctcl. podružnica v Mariboru, Gosposka ni. 7 priredi dne 21., 22. in 23. marca \i lija. h katerem si usoja cenj. odjemalce ka* kor tudi prijatelje čaja sploh, najvljudneje vabiti. 593 Prva tastavlca v Mariboru. Z vojaškimi letali, ki so pluli včeral nad našim mestom, se je pojavila tudi prva lastavica, ki je kar tekmovala % avioni v letanju. Morda se bo ta ljubka živalica še kesala svojega prenaglega prihoda, ali pa nam je prinesla veselo vest, da je zmaga Vesne že končno za-vladala v naših pokrajinah! Orožni Ust!. Pclicijski komisarijat javlja, da bodo policijsko kaznovani vsi oni imetniki starih orožnih Ustov, ki jih še niso predložili v podaljšanje, ako ne store tega najkasneje do 25. tm. Pazite na kolesa! Cim je nastopilo lepše vreme in so se ceste vsaj nekoliko posušile, beleži policijska kronika znatno povečano agilnost tatov, ki segajo po kolesih. Včeraj sta bili prijavljeni v mestu samem dve tatvini biciklov. Franju Fariču, ključavničarskemu mojstru s Ppbrežja, je nežna nec sunil ob pol enajstih dopoldne iz sodne palače tisoč dinarjev vredno črno pleskano kolo. Zvečer ob pol osmih pa si je nekdo izposodil izpred hiše št. 14 na Slomškovem *rgu 1200 Din v-edno črno pleskano kolo zr.-^ke Ideal, last upokojenega železničarja Ivana Kokovniak.*" Občni zbor trgovskega gremija. Trgovski gremij v Mariboru opozarja na svoj občni zbor, ki se bo vršil jutri v soboto, ob pol 20. url v Gambrinovi dvorani. Zlasti se opozarja na važne predloge o sprejemanju vajencev in o trgovski nadaljevalni šoli, ki pridejo na dnevni red, zato je važno za vsa^*g® trgovca, da »e občnega zbora udeleži Donski kozaki (balalajka, J.~* petje) dnevno v VeWj j kavarn!. ^ Porazna sodba o Zailalsu DUNAJSKI RENTGENOLOG DR* SCHWARZ SE PRIDRUŽUJE DR. WITT-MANNU V BOJU PROTI ZEILEISU. Znani dunajski rentgenolog profesor dr. Gott\vald Schwarz je podal nedavno naslednjo zanimivo izjavo o Zeileisu, čudodelnem zdravniku v Gallspachu v Avstriji. Ker smo na tem mestu citirali svo-ječasno tudi mišljenja drugih znanstvenikov v tem problemu, ne smemo opustiti neomenjenega niti Schwarzovega prepričanja, zlasti ker se sklicuje tu in tam tudi na izjave istih kapacitet. Schwarz trdi dobesedno: Zeileis ni drugega kakor mazač največjega in najmodernejšega stila. Redko na katerega drugega se more tako dobro nanašati definicija mazaštva kot na njega. On zdravi ljudi, ne da bi imel za to niti najpotrebnejšega pripravljalnega znanja ali osnovne vednosti in je pravi verni duh slovitega ital!janskega mazača grofa Mathei-a, ki si je na isti način pridobi imovino v vrednosti deset milijonov lir- — Glede uspehov, ki naj bi jih imel Zeil&is, je pa stvar taka: Pri razli-čn h organičnih boleznih ni pokazal mož niti enega uspeha. Pač pa je pri takih obolenjih prizadel bolnikom že sila veliko škode! Pri velikem številu živčnih bolezni, ki so brez vsake organične podlage. pa ni čuda, če ima mož z znatno sugestivno močjo tudi vidne ali bolje navidezne uspehe. In potem glede Zei-leisovih dijagnoz: Kdor ve, kako izredna previdnost, kako subtilne metode fizika-ličrtega preiskovanja boln:kov so običajno potrebne, da se ugotovi v posameznem primeru pri kroničnih boleznih prava dijagnoza — ta bo hitro spoznal, da temelji Zeileisovo postopanje z Geiss-lerjevo cevjo, s katero daje na uro kar po osemdeset dijagnoz, na navadnem preračunanem triku. Tudi dejstvo, da noče Zeileis svojega načina ugotavljanja bolezni zaupati nikomur drugemu, kaže vsakemu količkaj mislečemu človeku, da gre le za veliko sleparijo. Da vzbuja Zeileis tudi preko avstrijskih meja neljubo pozornost in da se celo nemški zdravniki smatrajo poklicane javno proti njemu nastopiti, dokazuje tudi izjava znanega Banditska ljubezen V Varšavi se je pred dnevi odigral v tamkajšnji bolnici nenavaden zločin, ki je razburil vse mesto. Že leto dni sta bila sprla vlomilca in roparja Brdzezinski monakovskega zdravnika dr- Wittmanna in Duznekievicz. Oba sta bila tovariša na v Monakovskem medicinskem tedniku. (Wittmannovo mišlenje smo podali tudi v »Večerniku«.) Pri tem ne smemo pozabiti, da vlada v Nemčiji v nasprotstvu z Avstrijo On seveda tudi našo državo) banditskih pohodih, toda smrtna sovražnika radi ljubezni, ki sta jo izkazovala istemu dekletu. Mlada Vanja Drabudova se je odločila za Brdzezinskega, kar je jezo njegovega tekmeca še bolj razvnelo' f t CJlirf takozvana prostost zdravljenja in da Pred dnevi je Vanja zbolela in so jo pre- mora biti tak mazač že prav velikanski škodljivec ljudstva, ako ga kdo v javnosti razkrinka. Na tem ne spremeni prav ničesar niti dejstvo, da so se našli tako v Avstriji kakor tudi v inozemstvu celo zdravniki, ki nudijo praktično in teoretično pomoč Zeileisu. To praktično podporo izvajajo tako, da priganjajo k njemu bolnike, pri teoretični pomoči pa mislim predvsem na nekega dr. Wendta (ki smo ga tudi že citirali v »Večerniku«), profesorja fizijologije na Finskem. Wendt smatra gallspaško tajnost za rešeno in trdi, da se res lahko ozdravijo peljali v bolnico, kjer jo je njen izvoljenec posetil- Nenadoma pa je vstopil v oddelek, kjer je ležala pacijentka, Duzne-kievicz in zakričal svojemu tekmecu: »Umakni se, ali pa te ubijem!« Brdzezinski je ostal miren, se dvignil s postelje svoje izvoljenke, potegnil iz žepa samokres in ustrelil svojega tovariša, ki se je zgrudil na tla. Ko je počil strel, sta planila v sobo dva pajdaša umorjenega, toda takoj zbežala, ko sta videla na tleh truplo smelega ljubimca. Brdzezinski je vtaknil orožje v žep in zopet sedel na postelj lepe Vanje, kakor bi se ne bilo razni bolezenski pojavi na organih, ako nič pripetilo. Vanja se je ljubko smehlja, jih pravočasno poboža Zeileis s svojo ! la in bila navdušena radi odločnosti svo- cevko. K temu bi samo prpomnil, da se na gotovo površje kože vedno projicira cela vrsta organov, tako da je nesmiselnost takega prepričanja za poznavalca patologije uprav na dlani ležeča. Vsekakor je treba priznati gospodu Wendtu, da je sicer doktor med!cine in doktor filozofije, ni pa nikak praktičen zdravnik! Na vprašanje nekega znanca, ni-li tudi zdravniku dovoljeno posluževati se sugestije rri zdravljeniu bolnikov, je odvrnil prof. Sctnvarz: Zdravnikova naloga je, da uporabi v dolgoletnem študiju nridobHeno znanje pri svoji metodi zdrav ljenja. Vnaprej se ne bo zdravnik nikdar posluževal sugestie, ker se ž njo nikdar ne doseže trajno zdravje. Tam pa, kjer znanstvena medicina ne more več pomagati, se mora pogosto poprijeti tudi zdravnik takozvane »pobožne prevare«. Vedno pa ovira zdravnika dvoje stvari v niegovi sugestivni moči: Njegovo znanje in čast ter poštenost. Ljudje Zeilei-sovega kova pa bodo nedvomno našli vedno svojo publiko. Upaimo, da jim vendar le ne škoduje preveč! U4K5f Modama Amaconka ŽENSKE GRUDI SO ORGAN, KI JE ODVEČ. Sodobnost je gotovo najnemirnejše in najnervoznejše razdobje v zgodovini človeštva. Nestrpnost vlada v vseh nehanjih in dejanjih družbe. V iskanju nečesa novega so se razpihale, strasti do blaznosti in zaman iščemo pomirjenja v fantastičnih novotarijah, ki se vedno bolj oddaljujejo od normalnega pojmovanja treznosti. Hladnokrvno in povsem mirno se je zaupala Amerikanka Violetta Maurice, ki velja za atletinjo, kirurškemu nožu in si dala odstraniti grudi, čin, ki ga lahko Označimo le Jtot dejanje blazne ženske, opravičuje amerikanska »junakinja« s primerom iz grške mitologije. Češ, ako so sl .dale Amaconke v stari dobi odrezati prsi, da so lažje vihtele meč in kopje, čemu ne bi njihove moderne sestre storile isto v svrho razbremenitve. Toda razlika je v tem, da je gospodična Maurice v ampu-taciji doslednejša, kajti odrezati si je da-** obe strani, dočim je bila Amaconkam nadlego pri vojskovanju le desna ran. Modema Amaconka opozarja, da L sItraini čas, da se nežni svet odloči ... koraku, zlasti pa one ženske, ki nciA^i°virai° Pri opravljanju težjih ° '?wTatere so doslej smeli vršiti le privilegiranci — moški. • gibanje mišic in nudi- li “ pnzadeianja občutnih bole-£'P- Vl^Pravi, da je izvršila operacijo iz P polnoina praktičnih razlogov. Organ, k j popolnoma nekoristen in v napoto, Je treba odstraniti. Prepričana sem, da bi _si dal vsakdo odrezati nepotreben šesti prst, ako bi z njim prigel na svet. - Mar ni bila operacija nevarna? Mar niste morah pretrpeti mnogo bolečin? — so vpraševali mnogi drzno atletinjo. — Prav nič. Operacijo je pred tremi meseci izvršil znani kirurg Kavalis. V Postelji pa sem morala ostati vsega samo osem tednov. Malenkost! Odstranil jega izvoljenca. Ostale bolnike pa je prevzel strah in pričeli so klicati na pomoč. Ko so prihiteli v dvorano bolničarji in zdravniki, je zločinec mirno dejal: »Ne bojte se, storil sem samo svojo dolžnost. Poravnal sem star račun!« Policiji, ki ga je odvedla v zapore, se ni ustavljal. Strahote lakote na Kitajskem Misijonarji, ki prihajajo iz Kitajske, pripovedujejo o strahotah pustošenja strašne lakote. Najbolj so prizadete severne pokrajine, kjer je od 10 milijonov-prebivalcev pomrlo 500.000 oseb radi lar kote, a jih je še najmanj dva milijona obsojenih v strašno smrt. Glad je posledica dveh nerodovitnih let. Mase prebivalstva se selijo v plodnejše južne predele, toda le malo jih je, ki uidejo usodi. Beda obubožanega ljudstva je tako velika, da ne pomagajo in ne zaležejo dobrodelne akcije, kajti milijone gladujočih se ne more nasititi s podporami dobrotnikov. Narod beži iz opustošenih krajev in predeli severne Kitajske ostajajo neobljudeni in neobdelani. Često se dogaja, da prodajajo svoje otroke, ki šo jim v veliko breme. Dekleta stanejo 5—10 dolarjev. Vlada se sicer trudi, da bi ublažila strašno pustošenje bede in gladu, toda sredstva so naravnost neznatna in je osem funtov mesa, kar je za šoferja tudi prometne prilike so tako slabe, olja eno. Med 17 družinami je pet zelo dobrih, ki so se močno približale kvali-eti naših vodilnih klubov. Hazena je orej uvedena doslej v Češkoslovaški, v Franciji, Bolgariji, Jugoslaviji in Rumu-niji. sled’la mojemu zgledu. Poročevalec »Chicago Tribune« je v zadevi, ki je po vsej Ameriki vzbudila veliko senzacijo, zaslišal uglednega ameriškega zdravnika ki mu je dejal, da s kirurškega stališča operacija ne povzroča nikakih težkoč, da pa je ogorčen nad tako nesmiselnostjo. Vsekakor si gospodična Maurice ne bo z lahkoto pridob la pristašinj, ki bi ji slepo sledile, kajti amputacija prsi je vendar nekaj več, kakor poslednja modna novost. Feministke se zaenkrat po večini vzdržujejo mnenj in na številna vprašanja, ki jim jih stavlja presenečeni in začudeni svet, ne odgovarjajo, čeravno so glede svojih činov prav gostobesedne. Le advokatinja Odette Simond, ki je sicer vneta feministka, je izjavila nekemu novinarju, da se ji čin moderne Amaconke gnusi kot feministki,, zlasti pa kot ženi. sleherno pomožno ekspedicijo, dočim ljudstvo gine v masah. Najstrašnejši pa so pojavi ljudožrstva, ki se vedno mno-že. V pomanjkanju in stiski so pričeli u-živati človeško meso, kar se prav hitro udomačuje in pomeni za deželo največjo gorje. Hero in Leančer u moderni izdaji Budimpešta je imela te dni svojo nenavadno senzacijo. Vršila se je namreč z velikim sijajem poroka nekega zamorskega milijonarja iz Amerike s hčerko pred kratkim umrlega visokega ogrskega državnega uradnika. Oba sta se seznanila v Parizu, kjer sta študirala na sorbonski univerzi. Pred kratkim je prišel John Sutheland, zamorski bogataš in veleposestnik v državi Minnesoti v Zedinjenih državah, že kot srečen ženin po svojo nevesto v Budimpešto, kjer se je vršila v torek poroka. Takoj po poroki sta odpotovala oba v Ameriko, kjer bo sta preživela medene tedne na posestvu mladega soproga. Banket učenjakou »American Institute of Science« je ne davno priredil banket, ki je vreden fantazije Edgarja Allana Poe-a. Pri kosilu so učenjaki uvodoma zavžili porcijo solnčnih žarkov, katere so servirali kon denzirane na malih krožnikih v obliki školjk. Jed je neke vrste kvas, ki odseva v električnih žarkih, a so jih učenjaki na-zvali solnčne žarke. Sledile so nato jedi. ki niso še nikdar videle tržišča, ampak so jih za banket učenjakov priredili v kemičnih laboratorijih. Servirali so tudi umetno kavo, ki je gostom močno prija, la. Tudi sladkor za kavo so pridobili ke miki umetnim potom. Po obilnem nenavadnem kosilu so sledile najrazličnejše atrakcije, ki bi naj dale banketu učenjakov čim svečanejše obeležje. Neki kemik je prižgal šiblco, ki je pri izgorevanju več minut povzročala čudne glasove. Zdelo se je, kakor da je v tanki palčici skrit tajinstven orkester. Drugi učenjak je z malim strojem razsvetljeval dvorano. Aparat pa je poleg svetlobe proizva. jal tako magnetsko energijo, da je z !ab koto zmogla težo odraslega človeka. Ele ktrotehniki so manifestirali tudi aparat za proizvajanje strel. Novodobni Jupiter je s strašnimi strelami več minut raz svetljeval vso dvorano. Zabavo je za ključil specijalni film »Jupiter in njegov sateliti«. Film je prikazoval razvoj veli kega planeta in njegovih satelitov. Žrtue ljubosumnega atleta! Pri malern potujočem cirkusu, k! je nad teden dni gostoval v Požunu, je ve-; jal za največjo atrakcijo mladenič Hasan Mohamed, rokoborec po poklicu ia požiralec ognja in mečev. Med artisti pa se je nahajala tudi mlada Albina Schulz, ci je bila krepkemu Marokancu izredno všeč- Izkazoval ji je mnogo pozornosti in ji vdano služil. Toda novi kraji — novi judje. Požunski mladeniči niso prezrli brhkega dekleta in dekle se ni branilo njih kavalirstva. Gizdilini so se vrtelt crog nje, kar je vzbudilo v Hasanu ljubosumje. Nekega večera je sedela lepa Albina v požunski kavarni, krog nje pa so se zbrali požunski kavalirji; zlasti jo e naskakoval mladenič Nagel, sin bogatih starišev. Mohamed je potrpežljivo o-pazoval podjetnost domačinov, nato pa; se je naglo dvignil s svojega sedeža, prijel Nagla za vrat in ga vrgel na ulico. Gosti so se vmešali v zadevo in navaliii na Hasana, ki je potegnil nož in naskočil razjarjene protivnike. V pretepu je smrtno ranil nekega mladeniča, več pa jih je nevarno ranil. Tudi policija je imela težak posel in je z veliko težavo ukrotila afriškega ljubimca ter ga odvedla v so« dnijske zapore, dočim se Albina brezskrbno zabavlja s požunskimi kavalirji* Sodnikov pouk. — Vidite, to ni prav, da se hodite vedno pritoževat nad svojim možem. Za božjo voljo, saj ni iz železa in mora dosti prestati. Če včasih kako neumnost napravi, ni treba takoj zdivjati. V takem slučaju se mu lepo nasmehnite in ga poljubite. In če pride zvečer po naključju bolj pozno domov, nikarte ne kričite nanj! Večerjo mu pogrejte in copate mu pripravite. Boste videli, to bo pomagalo-To bo žerjavica na njegovo glavo. — Figo bo pomagalo! Mojemu 'eden nič ne zaleže- Nekoč sem mu vrgla v glavo že lonec kropa, pa ni nič pomagalo in mislim, da bi bila tudi ta žerjavica zaman- Merilo dostojanstva- — »Presneto Ščene! Vrag te vzemi!« — »Vi gospod, ne žalite mojega psa, on plačuje več davkov kakor vi!« Pri zobozdravniku. Mali Tonček je bil prvič pri dentistu z mamico. V čakalnici je opazoval v stekleni omari razstavljene predmete, ki so pričali o spretnostih zobotehniške stroke. Posebno pozornost je pri otroku vzbu dilo popolno zobovje- Tonček je potegni' mamico za rokav in dejal: »Vidiš mami" ca, nekaj podobnega zajtrkuje vsak dan Iteta Mina.« VMarlfioru, dne 22. III. 1929 Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgadevlnskl ramsn Iz starih Benetk 37 Svojih sovražnikov ni poznal. Še vedno se je imel za žrtev kakršnekoli lažnjive ovadbe. Samo, kadar se je spomnil krutosti, prizadejane njegovemu očetu, se je vsa ta tema razsvetila z bliskom, enakim onim, ki so tianes trgali nebo, in se je družil s sanjami njegove ljubezni en sam načrt maščevanja: preden ostavi Benetke, ubije Foskarija, ki je vodil oslepi jen je starega Kan-diana. »Gospod.« je dejal Skalabrino nenadoma, »na cilju sva.« Roland se >e spravil pokoncu in je videl, da je Skalabrino privezal barko h kolu ob nabrežju nekega ubočnega mestnega dela. In takrat se je spomnil, kako je svoje dni postopal po tem delu mesta, brezskrben, zaljubljen v življenje, smeh in pesem na ustnicah. Poizkusil se je nasmehniti ob teh spominih- Toda začutil je, kijko se mu krčijo ustnice in ne marajo ubogati. - »Morda sem se odvadil smehljajev,« je; mislil sam prt sebi- V naglici je pobral izpod šatora nekaj mornarske obleke, nedvomno pozabljene od lastnika gondole, in se oblekel vanje. Deset minut kasneje je stopil Skalabrino v napol podrto hišo, napotil se po strmih stopnicah čisto na vrh ter potrkal na vrata. Mlada ženska je prišla odpirat. Pogled na Rolanda in njegovega tovariša je mornl biti strašen, kajti ženska je trepetaje odskočila. »Kdo ste? Kaj hočete?« je zamrmrala. »Saj nimate česa vzeti v tem beraškem stanovanju! • . •« »Juana!« je dejal Skalabrino. »Torej sem se zelo izpremenil? ...« Glas mu je drhtel. Zenska ga je pomerila z očmi, razširjenimi od groze in strmenja- »Jezus Marija!« je dejala naposled. »Ali je mogoče, da si ti!...« »Pojdimo zdaj noter!« je dejal Skalabrino. Roland je stopil v stanovanje. Vse, kar je videl v njem, je bilo siromašno, a ne brez prijaznosti. Juana sama je bila olepšala svojo zunanjost z rdečim svilnatim trakom in z ovratnico iz steklenih biserov- Obstala je nepremično, vsa bleda, in njena roka je trepetaje pokazala na mizi koš pergamenta, ki je bil pribit na deščico. Roland je pogledal v pokazano smer, zapazil pergament in pristopil k njemu- Takrat je začul, kako je Juana zajecljala: »Včeraj sem ga odtrgala na malih vratih cerkve Marija Salute. Tisti pergament je bil ena izmed tablic, ki so naznanjale narodu javno usmrčenje bandita Skalabrina. Datirano je bilo s 4. julijem leta 1515. Samo ta datum je blesnil pred Rolandovimi očmi: In zamrmral je: »Šest let!...« Skoraj natanko šest let in mesec dni je bilo, odkar je v jasni noči, polni zvezd in zaljubljenih pesmi, pričakoval Leonore v vojvodski palači!-.. Šest let, odkar so ga vrgli v ječo! Šest let trpljenja, bolečin in ihtenja!... Roland je v prvem trenotku nepopisno zastrmel. Če bi ga bil prejšnji večer nenadoma kdo vprašal, koliko časa je že zaprt, bi mu b:l odgovoril: »Dve ali tri leta utegne biti!...« Muka dolgega jetmštva in popolna nemogočost, meriti potekajoči čas, sta mu bili prevarali spomin-»Sest let! je ponovil Roland. Nad mizo je bilo zrcalo- Pogledal se je in se prestrašil: ni se spoznal. Dvoje trdih, globokih navpičnih gub mu je prepregalo čelo; ustnice so mu bile kakor okamenele, otrpla lica so bila upadla. Obrnil je pogled od zrcala, in nehote je zopet zagledal tablico. Prebral jo je ‘z bolno radovednostjo-Bila je podpisana s tremi imeni. In ta trojica imen je bila: »Dandolo, državni veliki inkvizitor.« »Foskarl, dož-« »Altieri, generalni kapitan.« Pod temi tremi podpisi je bila prošnja škofa Beneškega, naj ljudstvo moli za obsojenčevo dušo. In te poslednje vrstice so bile podpisane: Bembo, po milosti božji škof Beneški- Roland je brez besede pritegnil stol. Sedel je, oprl obadva komolca na mizo in naslonil glavo v dlani. In nato je s čudnim glasom ponovil to četvorico imen, ki so gorela pred njegovimi očmi na pergamentu- »Dandolo! Foskari! Altieri! Bembo!...« In zazdelo se mu je kakor da obsojenčevo ime ni Skalabrino, nego Roland Kandiano! ... XIX. Juana. Tudi Skalabrino je bil videl tablico, ki jo je pokazala Juana. Toda pogledal jo je samo malomarno in je zmignil z rameni- Ko je minila prva vznemirjenost, je prijel mlado žensko z obema rokama, dvignil jo k sebi ter jo poljubil na obedve lici, rekoč: * »Nisi se nadejala, da se danes vidiva, kaj ne?« »Molila sem! je odgovorila uboga Juana in se razjokala. »Torej me nisi pozabila? In me nisi preklinjala?..-« »Pozabiti te! Preklinjati te! Ali nisi ti poskrbel za moje detinstvo? B I si moj starejši brat, moj oče, moja rodbina ... Za druge si bil nemara razbojnik • • . toda meni si bil moj dobri brat.. • »To je res,« je dejal Skalabrino ganjen- Očarala sl me bila... Orjak se je bil vsedel. Juana mu je sedela na kolenih; tiho je jokala preplašeno in vzradoščeno hkrati ogledovala njega, ki ga je imenovala »brata«. »Toda kako prihajaš semkaj? je povzela- Torej so te pomilostili?« »Pomilostili!« je ponovil Skalabrino zamolklo. »Jaz sem se sam pomilostil!« »Kaj hočeš reči?« »Da sem ušel; in da, če bi krvnik in beriči des*-torice zvedeli, da sem tukaj, bi moja glava čez eno uro padla na trgu Svetega Marka!« Juana se je stresla. (Nadaljevanje sledi). STTA •Minah«: «Mkt SO p, aajituMijM mtmtk Ota 1 doplM—C ia ogla. $ cJUalt o rtast sarsasa: B*— HMjjnfcftjM IMMk Dl* TO — Tehnična pisarna mestnega stavbenika in ob!, pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti. — Proračuni. — Nasveti- — Cenitve. Pristno dalmatinsko vino črez ulico, liter k Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union t. 524 Konjsko opremo od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 330 Stanovanje, sobo in kuhinjo s 1. ali 15. aprilom po možnosti z vrtom iščem. Ponudbe na upravo Hsta pod »April«. 588 Klobuki za gospode 50% ceneje. Igo Baloh, Vetrinjska ulica 18. 601 Kolesaril, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa r. malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, ponlklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce nah- Priznana najboljša, naicenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po VaVecernik ! Izdaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Broiovlfiv Mariboru. Tiska Maribor*k» tl.Or*rn* A d. oredstavnlk Stanko Detel*« Mas&ora.