Poštnina piafana v gotovim leto IVI!. V Uublteni, v petek, dne 25 ienuarfa 1929
Št. 21 2. izda a st. 2 om
Naročnina
Dnevno itdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 3c0 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede-lska izdalo celote no vJugo-slavtll 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slo.p peUi-vrsla mali oglasi po 130 in 2 D.veCIl oglasi nad 43 mm viftlnc po Din 2-ao. velik) po 3 m 4 Din. % uredn Skrmdeli vršilca po 10 DUr □ Pr s/eciem a norocuu copust
Izide ob 4 ziutral
razen pondelIKo ln dneva do DraznlKu
Uredništvo le v Kopitarjevi ullct St. 6 111 Bokoplsi so ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprelema/o - Uredništva telefon SI. 2050. upravnIStva SI. 232S
Političen lisi sa slovenski naroči
Uprava /e vKopitarlevi ut.S 1.6 -r L.chounl račun: Llubllana Stev. 10.650 In 10.349 «a Inseiale, Satalci'oSl.7S63, Zagreb St. 39.011. Praga In Dunai St. 24.797
Zopel odkrita in možata kraljevska beseda
Ni bilo drugega izhoda - „Jaz sprejmem na svoja ramena vso odgovornost" - Koliko časa bo trajalo, ni mogoče prerokovati
„Predvsem se hočem iznebiti elementov brez vrednosti" Hrvati bodo ostali Hrvati, Srbi Srbi, Slovenci Slovenci, vsi pa ponosni Jugoslovani - Vojska je nesreča, hočemo mir J
Belgrad, 24. januarja. Londonska agencija Reuter priobčuje intervju, ki ga je imel njen posebni dopisnik Ferguson z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom. Glasi se:
»V Evropi danes ni kronane glave, ki bi Wla bliže svojemu narodu, kakor je jugoslovanski kralj Aleksander I. On je pravi sin svoje zemlje. Ker je dinastija Karagjorgjevičev izšla iz ljudstva, ima malo primesi inozemstva. Kralj je zelo demokratičen. Sprehaja se med svojim ljudstvom ali sam ali v spremstvu adjutanta. V svojem okusu je zelo priprost, kakor tudi njegovi najpriprostejši podaniki. Med vojno je delil kos črnega kruha s svojim vojakom s preprostostjo, ki ji ni para. Danes nobeii kralj, noben šef države, noben diktator ne razpolaga z večjo avtoriteto. Nemogoče bi si bilo zamisliti, da obstoja tukaj diktatura. Resnica je, da se je v ministrstvih pospešilo delo, v katero se ne vmešava več strankarska borba, — delo, ki ne nuja niti listom niti kampanilskim politikom njihovega nezasluženega hleba. _
Zdi se, da je v inozemstvu vedno obstojala neka sumnja glede vprašanja, kdo je pravi diktator. Postavilp se je vprašanje, ali more biti ta mladi kralj zares avtokrat, ki ima v svojih rokah usodo 14 milijonov duš. Ali ni morda
kaka temna oseba za kulisami, ki razpolaga z dejansko oblastjo? Radi tega vprašanja, sem izrazil željo, da bi me Nj. V. kralj sprejel. Kljub temu, da ne daje izjav, je napravil izjemo, ko je zvedel, da sem prebil 18 mesecev na solunski fronti med svetovno vojno.
Vsi, ki so prebili tragične čase, so navezani drug na drugega z vezmi naklonjenosti, v čemer Nj. V. kralj Aleksander ne dela izjeme. Tiste izkušnje so bile nad običajnimi izkušnjami, kajti moralna bolest, ker jc ostala kraljevina v neprijateljskih rokah, se je povečala s fizičnim trpljenjem, ki je bilo straš>.io v času, ko so ga na nosilnici prenašali bolnega preko albanskih gora. Ta izkušnja je napravila nanj globok vtis. V njegovo dušo je vtisnila tisto, kar ublažuje samo tiste ljudi, ki so šli prav blizu ob dolini smrti. To je odjeknilo tudi v njegovih navadah, ki so priproste, iskrene in odkrite.
Dovoljena avdienca mi je bila določena za včeraj opoldne. Sprejet sem bil v kraljevi palači sredi Belgrada. Sprejemni salon se nahaja v prvem nadstropju, kraljevi delavni kabinet pa v drugem. Do njega pelje dvigalo. Okna tega kabineta so razsvetljena pozno v noč, kar priča, da je kralj zaposlen z delom za svoje ljudstvo.
Peljali so me v kraljevo sobo. Nj. V. kralj je sedel za svojo delovno mizo na drugi strani sobe, ki je zelo okusno opremljena. Po stenah so slike. Ob stenah je knjižnica. Ko sem se ob vstopu poklonil, je Nj. V. kralj vstal in prišel k meni. Krepko mi je stisnil roko in me pozval, da sedem v fotelj. Sam pa se je vsedel na stol, poln bogate rezbarije. Razgovarjala sva se francosko, čeprav kralj govori angleško. Njegov starejši sin Peter, ki je star 5 in pol leta, dovršeno govori angleško, za kar se ima zahvaliti angleški guvernanti. Angleščina je ma-terni jezik Nj. V. kraljice Marije.
»Stavite iskreno in odkrito,« je rekel Nj. V. kralj, »vsa tista vprašanja, ki Vas zanimajo.«
Spregovorila sva nekoliko besed, ki so se tikale velike vojne na solunski fronti, nakar mi je Nj. V. kralj rekel:
»Odgovoril Vam bom iskreno, kolikor bom mogel.«
Vladar mi je govoril, ne da bi se ustavljal in brez gest. Skoro celo uro je Nj. V. kralj blagovolil pojasnjevati položaj. Odgovarjal mi je na moja vprašanja, očividno željan, da zastopnik angleškega tiska izve resnico, vso resnico in edino resnico.
Nj. Vel. kralj mi jo dejal, da je poskušal, izogniti sc dejanskemu sklepu, ki ga jc pozneje napravil, da pa na koncu koncev ni bilo nobenega drugega izhoda. Preteklo leto, ko so nesloge privedle do ene tistih kriz kabineta, kakor so se v vsej mučnosti ponavljale vsako periodo, je konzultiral ministre in strankino šefe, kakor jih je konzultiral v teku sedanje krize. Takrat mu jc Stjepan Radič, ki je bil v opoziciij svetoval, da napravi konec strankarski borbi in tla imenuje kabinet, ki bi mu načeloval častnik. Takrat je Stjepan Radič imenoval sedanjega predsednika vlade 111 dodal, da so se Hrvati, ki so spočetka z nezaupanjem gledali na tako rešitev radi izkušenj iz preteklosti z avstrijsko vojsko, vendar prepričali, da je srbska vojska nekaj popolnoma drugega. Prišel je do prepričanja, da jc silna narodna Tojska. Gosp. Pribičevič mi je svetoval isto.
»Na koga naj bi se obrnil,c je rekel Nj. Vel kralj, »da bi našel nevtralne ministre? Vsi so pripadali strankam, ali pa so bili zaposleni s posli, ki so pripadali strankam. Radi tega mi je bila misel na takega častnika, ki bi se vmešaval v politiko, neprijetna. Vedno sem se uporno prizadeval, da bi se vojska s politiko ne okužila, ker je to za njo usodno. V preteklosti se je ena izmed najtežjih mojih borb tikala ravno tega vprašanja, namreč vprašanja imenovanja civilne osebe za voj-:<»ga miitistra. Bal sem se, da bi taksno imenovanje zaneslo v vojsko tisto stanje, ki jc nastalo v drugih resorih, in da bi dovedli do tega, da bi se razdiralni vpliv razširil tudi na vojsko. Opozoril sem ministre, da bi bilo kompromitiranje vojske baš nasprotno njihovim interesom, in držal sem se čvrsto. Ponosen sem na svojo vojsko, ki je popolnoma zdrava.« Poznalo se je, da je bilo srce Nj. Vel. kralja vzhičeno ob misli na njegove sijajne čete.
»Medtem jc postal položaj še bolj zapleten,« je nadaljeval Nj. Vel. kralj, »posebno po nesrečnem dogodku 20. junija 1928. Prepričal sem se, da ni nobene druge poti. Za svoj korak sem prevzel nase polno odgovornost. Dne 6 januarja sem pozval ministre v svoj kabinet in prebral sem jim proglas, ki ga prej noben od njih ni videl. Rekel sem jim: Čitajtc in dobro pomnite moje besede, ker izražajo moje najiskrenejše namere. Ako se Vam ne dopadejo, kaj morem ? Toda jaz sprejmem na svoja ramena vso odgovornost za svoj
korak, ki ga mislim nadaljevati do popolnega uspeha.«
»Koliko časa bo treba za to, je vprašanje, na katerega jc najtežje odgovoriti. Tega ne morem reči. Nočem poskušati prorokovati. Želim se vrniti k normalnemu življenju, čim bodo to dela na preureditvi omogočila. Predvsem pa se hočem osvoboditi elementov brez vrednosti, ki znajo delati saino kot mašina. Svojo hišo, ki smo jo s tolikimi žrtvami zgradili, moram privesti v red in napraviti konec tistim strankam, ki jim jo bila glavna misel ta, da so širile neslogo in večale razlike med našim ljudstvom, ki je v resnici enega srca in ene duše. Nobene stvarno razlike ni glede narodnih čuvstev meil Hrvati, Srbi in Slovenci. Vsi izhajajo iz ene rodbine. 0 kakih separa tističnih čuvstvih ni sledu.«
Na vprašanje, ali vsebuje razvoj jugoslovanske enotnosti uničenje individualnosti tistih elementov, ki tvorijo enotnost, je Nj. Vel. kralj dejal:
»Ncl Kakor Vas tudi dejstvo, da ste Britanec, ne (lcln manj Angleža ali Škota. Hrvati bodo nadalje Hrvati, Srbi Srbi, Slovenci Slovenci Vsi pa bodo ponosni, da so Jugoslovani.«
Govoreč o odnošajih do tujine, je kralj tehtal svoje besede. Delajoč aluzije na obnašanje nekaterih tujih držav, je Nj. Vel. kralj dodal:
»V svoji ljubezni do miru smo iskreni. Zvesto želimo spoštovati pogodbe in se i» ogniti vsakemu izzivanju. Voiska je nesreča ne samo nacionalno, ampak tudi mednarodno. Vse naše stranke, kakor so žc razcepljene v notranjih vprašanjih, so soglasne v duhu miru, ki mora biti od njega prežeta naša politika. Naša edina želja je, da stopamo po poti miru.«
Nj. Vel. kral, ki je za časa razgovora govoril iskreno in odkrito, je še dodal:
»Sami izvršite anketo o čuvstvu ljudstva. Pojdite povsod in prepričajte sc o pravem razpoloženju ljudstva.«
Ker sem se uveril, da nimam nobenega vprašanja več, ki bi mu ga stavil, je Nj. Vel. kralj dovolil, da odidem. V teku enournega razgovora sem se prepričal, da ta prividni mir zakriva mogočen značaj in voljo, da doseže svoj cilj, ki je ne hi morilo ničesar kreniti j njene poti. Ta cilj je: enotnost njegove kraljevine in sreča njegovega ljudstva.
(Posebno poročilo Avale »Slovencu«.)
Vse politične stranke razpuščene
Kulturna, gospodarska in humanitarna društva ostanejo
Belgrad, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Vse politične stranke so razpuščene. Popoldne so policijske oblasti zapečatile vse tajniške prostore posameznih strank v Belgradu.
Razpuščene so torej še naslednje politične stranke: Narodna radikalna stranka, Demokratska stranka, Samostojno demokratska 6tranka, Zcmljoradniška stranka in vse socialistične stranke.
Belgrad, 24. jan. (Tel. »Slov.«) 2e ob priliki ko smo javili vest, da bosta razpuščeni SLS in SKS, smo poudarili, da se bedo sukcesivno razpustile vse druge politične stranke. Danes emo zvedeli, da sta razpuščeni demokratska in
narodna radikalna stranka. Ker se SDS ni pra vočasno po zakonu prijavila, se smatra eo ipso kot razpuščena.
Belgrad, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade general Pera Živkovič je izdal naredbo, po kateri naj se gospodarska, kulturno-prosvetna in humanitarna društva, četudi imajo plemenski ali verski značaj, nc razpusčajo. razen če imajo veliki župani dokaze, da so sc udojstvovala ali da se udejstvujejo v politiki. Zakonodajalec namreč ni hotel, da bi se razpustila taka društva, ki imajo cilj dvigati dobro naroda in njegovo prosveto.
Konec protidržavnemu rovarenjul
Belgrad, 24. jan. (Tel. Slov.) Oni elementi, j Iti so zadnja leta kot sestavni del defetistične protidržnvne radičevske propagande in opozicije ter kot pristaši onega politika, ki je ob zadnji krizi zagrozil z rcvolucijo, stalno rušili ugled države, preprečevali mirno ustavno in parlamentarno življenje in po svojem časopisju pisali o »razpadanju države« in neizogibnosti njeno »razdružitve«, izrabljajo zdaj razpust SLS v skrajno hujskaško kampanjo, čos da jc pričakovati tudi razpusta vseh kulturnih organizacij in listov, ki so bili glasila rnzpnščenc SLS.
Te provokntorične vesti imajo, kakor smo
izvedeli, ta glavni namen, da bi se slovensko ljudstvo, ki je razpust SLS kakor tudi vse druge zakone in odredbe nove vlnde v višjem državnem interesu mirno in lojalno sprejelo, umetno razburilo in ga od njegove lojalnosti odvrnilo na stranpotn, kamor bi ga ti elementi v svoje temne namene radi zapeljali. Tem elementom ni prav, da je slovensko ljudstvo tudi ob tej priliki pokazalo, da je najbolj patriotični in svojemu vladarju ndani element j v urzati. Oni bi rudi, tla bi se uničiic krščan- 1 ske kulturne organizacije in listi, ki so kraljev manifest sprejeli z odkritosrčnim odobravanjem in j. vsemi močmi podprli akcijo
za ozdravljenje naših razmer v dobro države, kakor so tudi v prošlosti vedno delali za utrjevanje patriotizma, ljubezni do Jugoslavije in nesebičnega trnda za državo.
Omenjeni elementi bi radi dosegli dvoje: slovensko ljudstvo bi radi razpoložili proti vladarju in državi, obenem pa bi radi izvlekli v kalnem korist za svojo stranko. Ker so ti nameni na merodajnih mestih docela izpre-gledani, njihova kampanja po domačih in tujih listilt nc ho našla niti najmanjšega odziva. Vesti, da bi sc katerakoli organizacija ali katerokoli glasilo, o katerem pišejo temni elementi, ustavila, jc popolnoma izmišljena in se lansira v izvestne liste iz one dobro-znanc politične smodnišnice, koder se je zbirala in se zbira ona družba, ki je z radi čcvci pomagala rušiti temelje države, dokler ni storil temu konec kraljevi akt od fi. januarja in Njegov manifest, ki izrecno obsoja ravno te elemente, ki so s svojo zlobno abstinenco uničili parlamentarizem. Tu vlada spričo poizkusov te družbe lo preziranjo, ker še ni pozabljeno, kako se je po njenem časopisju na podlagi intervjuvov opozicionalnih voditeljev s časnikarji sovražnih nam sosedov delalo razpoloženje proti solidnosti in iicrazdraž-ljivosti naše države.
Splošno mnenje je tudi, da je nujno potrebno, da državne oblasti tako hujskajoče in prorokatorično pisanje bivše opozicije, ki ima namen vnesti v javnost razburjenje in razpoloženje proti vladi in njenim inteneijam, popolnoma onemogoči kot miru, redil in državi škodljiva in prikrita agitacija proti sedanjemu stanju. Slovensko ljudstvo in njegove kulturne
organizacije so in ostanejo lojalno in bodo .■»vojega vladarja vedno podpirale v njegovih rodoljubnih prizadevanjih, dočim stojo hujskači in rovarji, kateri sc zatekajo v časopisje bivše opozicije, ob tem čisto pri strani, kar so v tukajšnjih merodajnih krogih zelo komentira.
Zrele ugreb. oblasti komisar
Zagreb, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Zagrebško veliko županstvo je prejelo obvestilo, da se postavlja za komisarja zagrebškega oblastnega odbora bivši zagrebški veliki župan Petar Zre-lec, ki je bil vpokojen ob znanih zagrebških demonstracijah. Dosedanji komisar Uzorinac je razrešen svojih dolžnosti. Prav tako se bodo imenovali drugi zastopniki odsekov. »Obzor« komentira to imenovanje in pravi, da je Zreiec zelo dobro znan in da ni treba naglašati, da je prišel za komisarja človek, ki bo branil red m zakonitost
GoSPCiS&M ZDRAVNIKOM uV^NOSTl'
IEDSTVO za ZDRAVUENjf IN OČUVANJE
GRIPE
job.vase
ZOPET U VSIH APOTEKAH.
Denunciantske in
provokaterake skrbi
Po razpustu SLS smo doživeli pikantno zanimivost, da se za nadaljno U9odo organizacij, ki jih vodijo bivši pristaši SLS, zanimajo v prvi vrsti najbolj patentirani nasprotniki SLS. Če ne bi bilo tako zelo vidno konjsko kopito vseh teh sočustvujočih izjav, bi na vse zadnje celo bivši pristaši SLS prišli v zadrego, kako to nepričakovano zanimanje kvitirati. Iz te zadrege pa so najnovejši simpatizerji bivše SLS oprostili prav temeljito vse nekdanje člane SLS, ker so s svojimi skrbmi nastopili na način, da je daleč viden njih provokanten in de-nnnciantski namen.
Pišejo namreč, da je SLS formclno sicer razpuščena, da pa dejansko še nadalje živi v svojih številnih in močnih gospodarskih, prosvetnih in stanovskih organizacijah. In da bi bil namen še bolj viden, se naštevajo tudi vse te organizacije imenoma in med vrsticami je tako lepo napisano, da bi morale biti razpu-ičene še vse te organizacije, ker le tako da bi bila SLS tudi dejansko razpuščena.
Naj si bodo te izumetničene skrbi še tako skrbno ovite v objektivnost in dobrohotnost, vendar niso nič drugega ko groba provokacija. Zakaj vse te organizacije, ki jih našteva patentirani nasprotnik bivše SLS, so vedno slovele po svojem patriotičnem in državnem delu. — Kjer so delovale te organizacije, ni bilo nikdar niti najmanjših protidržavnih dogodkov in da jc bila baš Slovenija vedno zgled patriotizma in da je baš v Sloveniji imela državna misel ▼edno najmočnejšo oporo, je zasluga teh močnih in številnih organizacij in vseh teh s?gurnih 100.000 volivcev bivše SLS ln ne nasprotnega tabora. Ravno zadnji dogodki so to jasno dokazali.
Uspeh teh organizacij in njihovega čistega In res državnega delovanja m vzgoje je, da niti eden njihovih članov, pr-tavljen na kako odgovorno mesto, ni * grešil nobenega sramotnega dejanja za svojo obogatitev, a za sramoto in škodo države. Ko bi bili vsi tabori v državi tako moralno in državljansko vzgajali svoje ljudi, bi danes ne imeli sramotne šumske afere, ki je državo oškodovala za stotine milijonov I Patriotizem in pravi nacionalizem teh naših organizacij je imel in ima moralni temelj in ni in ni bil le kulisa za špekulante, da so lažje državo izmozgavali.
»Ali ni to kršitev ustave v samem njenem duhu, za kar nosi krivdo 85 narodnih poslancev, ki so odklonili, da bi se še nadalje udeleževali skupščinskih sej?« je dejal Nj. V. kralj francoskemu novinarju Sauerweinu. In med Jjemi 85 poslanci ni bilo niti enega iz jugoslovanskega kluba, ker so ti takrat izvrševali v jjajodličnejši meri svojo poslansko dolžnost. Pač pa so bili med temi 85 poslanci ljudje iz onega tabora, ki bi hoteli danes naše organizacije učiti, kaj je patriotizem!
Ali ni pouk iz te strani naravnost provokacija, ki naj razburi vse bivše pristaše SLS? Ali pa se hoče to razburjenje izzvati, da bi se ti deli premotili k nepremišljenim besedam? Čisto zgrešena špekulacija, ker je pretrden patriotizem teh organizacij, da bi se takšni računi posrečili in ker niso bile besede našega ministra dr. A. Korošca brez uspeha.
»Toda iz osebnih razlogov, malenkostnih fn brez vsake zveze z dobrom države je ena stranka iz te vlade izstopila,« je dejal nadalje naš kralj. Šefu te stranke pa je ploskalo in ga povzdigovalo vsled tega njegovega koraka glasilo one skupine, ki hoče danes skrbeti za nadaljni obstoj naših organizacij. Ali ni to zopet nova provokacija najtežje vrste? Oni, ki so sokrivi, da »stroj ni več deloval«, hočejo sedaj deliti lekcije onim, ki so z vzorno požrtvovalnostjo in patriotičnim samozatajevanjem skrbeli za nadaljno gladko funkcioniranje stroja. Ta neverjetna predrznost očitka mora re-voltirati poštene ljudi in to morajo vedeti tudi gospodje iz drugega tabora. In vendar si upajo take očitke Ali bi hoteli povzročiti odpor proti novemu stanju? Le na dan z besedo, gospodje!
In ko so oni nastopali proti zunanjemu posojilu, ko so se družili z defetisti, ko so molčali na vso propagando v tujih listih proti naši državi in ko se je naš tisk z vso silo proti tej škodljivi politiki boril, pa prihajajo danes z vprašanji, če ne bo morda tudi naš tisk raz-puščen, ker drugače ne bi bil razpust SLS popoln. Čisto odveč vse vaše provokatorske in de-nunciantske skrbi, ker patriotičen tisk, kakor je naš, se nima bati nobenega razpusta in prav tako tudi ne naše kulturne organizacije!
Niso bile te organizacije ustvarjene in vodene zaradi politike SLS, ki je bila ustanovljena 30 let pozneje kot »Slovenec«, temveč za moralen, kulturen in gospodarski dvig vsega naroda in vse države. Temu idealu pa bodo služile tudi nadalje, na teh idealih pa sloni tudi vsako pozitivno državno delo. Ne provoka-cije in ne denunciacije pa niso v interesu države in zato bodo ostale brez uspeha in pri j nesle samo sramoto onim, ki niti v novi dobi ustvarjanja ne morejo pozabiti onih slabih metod, ki so krive, da je nastalo ono nevzdržno stanje, ki ga je z močno roko presekal Nj. V. kralj v dobro države in v blagor naroda.
Številne aretacije Trochijevih pristašev
150 Trockistov aretiranih - Vedno nevarnejša agitacija Trockistov
za sovjetsko diktaturo
Moskva, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Neposredno pred peto obletnico smrti Ljenina je GPU t Moskvi aretira! 150 bivših ali sedanjih članov
stranke, ki veljajo ne samo kot pristaši Tro-ckega, temveč tudi kot vodilni elementi Tro-ckijeve organizacije. Najprej bodo v zaporih izolirani, potem pa bodo najbrže prognani. To silno ostro postopanje GPU, ki je v zadnjih mesecih izvršil vedno več hišnih preiskav, aretacij in prognanstev, je povzročila stopnjevana aktivnost Trockijevih pristašev, o katerih je znano, da so čvrsto organizirani. Nekatere tež-koče v politiki nasproti kmetom in preskrba živil na eni strani, na drugi strani pa pripravljalna perijoda za nove volitve v mestih in na deželi, so nudile pristašem Trockega priložnost za ojačero propagando. Tudi inozemsko delovanje Trockijevih elementov in razdiralno
delo v kominterni je dalo povod za ostrejši odpor, posebno ker imajo nezadovoljni elementi vedno več pristašev, posebno med bivšimi socialnimi revolucionarji in menjševiki.
»PravJa« opravičuje izredno številne aretacije trockistov s tem, da so le-ti že ustvarili čvrste ilegalne organizacije in potom diskreditiranja vodstva stranke diskreditirall vso stranko in proletarsko diktaturo pod sovjetskim sistemom sploh. Trockijeve instrukcije pomenijo po mnenju stranke nič manj kot intenzivno pripravljanje na novo državljansko vojno v Sovjetski uniji proti diktaturi komunistične stranke. Z vso odločnostjo sc demantira posebno v inozemstvu razširjena govorica, da namerava rdeča armada ali njen voditelj — misli se na Bu-djenija — izvesti neke vrste bonapartistični preokret.
Konferenca železniških direkcij
Likvidacija deficitov - Omejitev obrata na pasivnih progah - Naj-večji promet v Sloveniji - Znižanje tarife za moko
Belgrad, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj in danes se je vršila v železniškem ministrstvu konferenca vseh ravnateljev oblastnih ravnateljstev, na kateri so obravnavali položaj naših železnic. Ugotovilo se je, da so skoraj vsi osebni vlaki pasivni. Rešujejo jih tovorni. Treba je dobiti zadostno podporo od finančnega ministra, da se ne bodo vlačili deficiti iz leia v leto. Tudi nameravano povišanje tarifov ne bo zadostno krilo vseh deficitnih prog, vlakov in drugih železniških primanjkljajev.
Ker niso železniške razmere v dobrem stanju, zato se je na konferenci v glavnem razpravljalo o tem, kako naj se uredi ves železniški promet. Gre za varnost vlakov. Če hočemo to doseči, je potrebno dvoje: dober material in dobro plačano, ne preobremenjeno uradništvo. Zato se je sklenilo znižati število vlakov, ki so zelo pasivni. Zvedeli smo, da je največji promet na progi Ljubljana—Belgrad— Niš, Ljubljana—Maribor, Ljubljana—Rakek, Brod—Sarajevo. Seveda pride pri izračunavanju aktivnosti v poštev tarifni promet. V vsem se bo ukinilo približno 3400 vozovnih km dnevno. Ukinjene bodo predvsem stranske lokalne proge, in sicer ne samo v južnih krajih in Banatu. ampak tudi v Sloveniji. Kar se pa tiče zalit t. e izvoznikov, da se naj tarifi za iz-
voz moke in pšenice znižajo za 50 odstotkov, so se na konferenci dovolile gotove olajšave, da se s tem omogoči konkurenca našega žita z madjarskim. V prvi vrsti pride v poštev Bana*, da pobija konkurenčno madjarsko žito, ki prihaja k nam. Zato se je sklenilo, da se da našemu izvozništvu popust 65 Din za vagon, in sicer pri progah preko 300 km. Ker gre za izvoz za približno 4000—5000 in ker niso hoteli, da bi se Madjarska na krajših progah okoristila s to olajšavo, se je določilo 300 km, to je iz Banata preko Zagreba, in ne neposredno iz Medjimurja preko Zagreba v Italijo, zato da se ne da možnosti madjarski konkurenci, da izrabi te ugodnosti radi kratke proge. Sedanja olajšava 65 Din za vagon se bo vendarle poznala.
Konferenca se je nadalje izčrpno bavila s tem, kako opremiti železniške delavnice z boljšim materijalom. Ugotovili so, da je položaj v naših železniških delavnicah v zvezi s splošnim finančnim stanjem naših železnic. Ne gre, da bi ostajali na dolgu našim dobaviteljem, da bi se s temi dolgovi rinili dalje, ampak je treba temeljito priskočiti na pomoč z naknadnimi krediti. — Konferenca se je nato bavila s proračunom.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, cd časa do časa sneg, na vzhodnem robu Alp mrzlo, na zapaau padec ieniperalure, na jugu malo izpremembe.
Novosadska vremenska napoved: Oblačno, olabi vetrovi. Ponekod mr«.
Letalska bomba padla
v indijski polk
14 mrtvih, 15 težko ranjenih.
London, 24 .jan. (Tel. »Slov.«) V Peša-varju se je zgodila včeraj težka nesreča. Indijski konjeniški polk je potoval preko obširnega polja, na katerem so se angleška letala vadila v metanju bomb. Neki častnik je sicer opazil letalo, ki je letelo 1200 metrov visoko, in dal signal: »Ne bombardirati!« Ker pa se je slabo videlo, je letalo razumelo signal čisto narobe, da je vse prosto. Ko so indijski ko- ; njeniki popolnoma mirno nadaljevali pot, je padla mM nje bomba, ki je ubila 2 indijska častnika in 12 mož, ranjenih pa je bilo 14 mož in 1 častnik. Rane nekaterih so tako težke, ; da bodo težko ostali pri življenju.
Afflait Ulah pridobiva
Lonclon, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Indije je Inaja Ulah dospel v Kandahar, kjer Aman Ulah vežba čete, da čimpreje začne sovražnosti proti Habib Ulahu. Vse vesti o umoru emirja, ali da je izginil iz Kabula, so neresnične. V Kabulu sestavlja emir z velikimi težkočami kabinet, ker ga je del vstašev že pustil na cedilu.
Italijani nameravajo kolonizirati Albanijo
Milan, 24, jan. (Tel. »Slov.«) Arnaldo Mussolini objavlja v »Fopolo d' Italia« potno pismo iz Albanije, v katerem priporoča, da se ta gospodarsko še revna in zaostala država otvori za tuje delavne sile v svrho izkoriščanja naravnih sil potom kolonizacij in melioracij.
Francosko konsotidacijsko posojilo
Pariz, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Konsolida-cijsko posojilo, ki se namerava sprejeti za konsolidacijo visečih dolgov, posebno narodno obrambnih fondov in tobačnega posojila, se bo razpisalo sredi februarja s tritedenskim rokom za podpisovanje. Posojilo bo znašalo 7 milijard s 4 in polodstotnim obrestovanjem.
Grški poslanik Melas je izjavil zastopniku zunanjega ministra Tutulaniiju, da bo vprašanje odškodnine bivših albanskih posestnikov v Grčiji v kratkem ugodno rešeno.
Romunska kraljica vdova je odpovedala svoje nameravano potovanje v Egipt ter se danes s princesinjo Ileano vrača preko Con-stance v Bukarešt.
r_XI_____,___t__
UIBM |nhimi8H	j*.	"'^lu-
IlO brez debate sprejela v prvem čitanju dne 21. marca 1928 podpisano grlko-romunsko pogodbo o nenapadanju ia razsodišču.
Dvig avstrijskega kmetijstva
Dunaj, 24. jan. (Tel. »Slov.«) V narodnem svetu je danes v proračunski razpravi govoril tudi poljedelski minister Thaler o reviziji avstrijske trgovinsek pogodbe z Jugoslavijo in Madžarsko. Zavračal je očitke opozicije, da vlada ostaja pri svoji pustolovski politiki, ter izjavil, da je vlada odpovedala samo trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško, dočim se je posrečilo zboljšati pogodbi z Jugoslavijo in Madžarsko. Enaka pogajanja se tri četrt leta vodijo tudi s Poljsko, toda dosedaj brezuspešno. Naglašal je dalje, da se je zvišala agrarna produkcija, tako da je mogoče tudi že izvažati poljedelske pridelke. Če bo carinska zaščita primerna, bo mogla Avstrija v prihodnjem desetletju popolnoma kriti lastno potrebo rogate živine, rži mleka in jajec.
Vstaja v Srednji Ameriki
Berlin, 24. jan. (Brezžično.) Vlada v Gu-
atemali je dala usmrtiti celo vrsto vjetih vstašev. Vladne čete zasledujejo ostanke vstašev.
Berlin, 24. jan. (Brezžično.) V spopadu z vstaši v nicaraguanski pokrajini Jinotega so bili, kakor se poroča iz Washingtona, ubiti trije ameriški mornarji
Belgrajske vesti
Belgrad, 24. januarja 1929.
Komisija za likvidacijo narodne skupščine je delala ves dan v skupščinskih prostorih. Med drugim je zapečatila skupščinsko blagajno.
Trgovinski minister dr. Želimir Mažuranič odpotuje samo v Pariz, kjer bo podpisal trgovinsko pogodbo s Francijo. V London ne bo potoval.
Škofje so bili danes pri ministrskem predsedniku generalu Petru Zivkoviču. Nato pa so bili pri pravosodnem ministru dr. Milanu Sr-skiču. Zvečer so odpotovali iz Belgrada.
Minister za javna dela Savkovič je imenoval člane izpraševalne komisije za ljubljansko ravnateljstvo. Člani so: Matija Kraje, gradbeni ravnatelj, Viktor Škaberne, Rudolf Zajec, in-spckcijski šef ravnateljstva. Namestniki so: Karel Orel, Josip Otahal in Stanko Novak.
Kralj je podpisal ukaz, s katerim se vpo-kojita državna svetnika dr. Dominik Mazi in dr. Savo Vukanovič.
Levstik Andrej, sodnik v Mariboru je potrjen za stalnega sodnika in se pomakne v 9. skupino I. kategorije.
Gimnazijci v Srbobranu so radi nekega profesorja stopili v solidaren štrajk.
Vseh invalidov v naši državi je 80.340.
Nov zakon o imenih, ki v kratkem izide, določa, da bo poslej vsakdo moral poleg svojega imena in predimka zapisati še ime očeta, žena na moževo ime
Delavstvo
in gospodarstvo
Papež Leon XIII. je izjavil v svoji zname-niti encikliki delavskemu vprašanju, da je verjetno, da izhaja bogastvo držav od dela delavstva. Četudi ne bi hotel kdo priznati popolne veljavnosti navedenih besedi, ne bi pa mogel iti preko dejstva, da spada delavec med najvažnejše faktorje in nosilce gospodarstva.
To dokazuje gospodarsko življenje v drugih državah. Angleški podjetnik gotovo ni posebno mehkočuten, vendar je moral pristati na komisijo, koje člani so tudi zastopniki delavskih organizacij, da razpravljajo o načinu, da bi prišlo do gospodarskega miru.
Isto pot hodijo tudi druge države. Zadnja taka konferenca se je vršila na Norveškem in ne brez uspeha. To stoji, da ni mogoče uspešno in mirno gospodarsko življenje brez delavstva.
Strokovno organizacijo in gospodarstvo.
Najboljša garancija za uspešno sodelovanje v gospodarstvu je disciplinirano delav. stvo. Tako disciplino si pa more pridobiti le organizirano delavstvo. Moderni gospodarski strokovnjaki in moderna podjetja to dobro vedo. Radi tega sami zahtevajo delavske strokovne organizacije. Kajti edino na ta način morejo imeti jamstvo za pobudo in izvedbo raznih dogovorov in pogodb.
Ne tajimo, da jt, mogoče gospodariti tudi brez delavskih strokovnih organizacij. Toda tako gospodarstvo je mogoče le na brezpogojni podlagi izkoriščanja, kojega predpogoj je suženjstvo. Gonilni motor suženjstva je pa razredno sovraštvo. Iz sovraštva vzrastli sad je bil pa še yedno poguben za gospodarstvo in družbo. Radi tega so delavske strokovne organizacije eminentne važnosti za gospodarstvo in državo. Moderne države so brez nadaljnega priznale delavske strokovne organizacije za zakonite zastopnice delaveev.
Socialna zakonodaja in gospodarstvo.
Kdor živi v družbi, če še tako ozki, ima svoje obveznosti do nje. Veliko večje obveznosti so pa v družbi: ki se imenuje država. Dr-žava ima nalogo, da skrbi za dobrobit svojih članov. Zato je njena naloga, da. uravnava vse življenje, zlasti pa gospodarsko, tako, da ni v kvar kakemu delu te družbe. Tudi gospodarstvo se mora tako voditi, da služi temu cilju. Iz tega vzroka država nujno kroti v gospodarstvu tiste instinkte, ki slone zgolj na egoizmu, na profitarstvu, pa naj pridejo od te ali one strani. Gospodarstvo, ki ne bi hotelo priznati nikakih obveznosti, bi pomenilo grob za državo.
Socialna zakonodaja je le majhen deljg$< dolžitve delavstvu za njegovo delo v prid gospodarstva. Socialna zakonodaja nt, nastala^* nobeni državi radi komunističnih vetrov, ampak iz naravne potrebe gospodarstvu samem.
Gospodarstvo ni le odvisno od produkcije, tudi od konsuma. Tam, kjer vlada med de* lovnimi sloji splošna beda, ne more biti go-» vora o napredku odnosno zdravem stanju go* spodarstva iz enostavnega razloga, ker ne deluje pravilno glavni konsument. Le poglejmo evropske države in Ameriko. Geslo amerikan-skih gospodarskih krogov je: Čim bolj dvigniti kupno moč delavstva zavedajoč se, da je ta kupna moč glavni predpogoj njihovega gospodarstva. Gotovi gospodarski krogi v naši državi pa zahtevajo v svoji kratkovidnosti in pohlepu še večjo pavperizacijo delavstva še več sužnjev. Če trdijo gospodarski krogi, da je socialna zakonodaja kriva slabega stanja gospodarstva, je to ali brezmejna nevednost ali pa brezmejno roganje.	•
Kraljev proglas in delavstvo.
Da je bilo politično in javno življenje pri nas celih deset let pod vsako kritiko, ne oporeka nihče. Kriva pa je bila v prvi vrsti men-taliteta politikov, ki je zelo sorodna mišljenju »gospodarskih krogov«. Radi tega je z zadoščenjem slišalo delavstvo besedo svojega vladarja, da hoče pomagati delovnemu ljudsivu. Človek se mora le čuditi, da so gospodarski krogi tako brezobzirni, da hočejo vzbuditi a svojimi zahtevami videz, da stoji za njimi vlada in tako zasejati med delovne množice ne-voljo in nezaupanje proti njej, še predno ja dovršila svoje delo in izpolnila obljubo.
Gospodarski krogi s svojimi neosnovanl« mi napadi na pridobljene pravice delavstva, isto le izzivajo in vznemirjajo. Tako postopanje se nikakor ne more odobravati. Vprašanje delavskih pravic ni več vprašanje le ene države, kakor tudi ne vprašanje gospodarstva. Če se ozremo okoli nas, moramo priznati, da se delavstvo uveljavlja v javnosti tako, da jo treba z njim računali ludi za vso bodočnost V Avstriji Je druga najmočnejša stranka, v Čehoslovaški so delavske stranke pri zadnjih volitvah silno narasle, v Nemčiji imajo delavci glavno besedo, Anglija je sredi voltvne-ga boja. Poznavalci razmer pravijo .a ni izključena zmaga delavske stranke. Če vse to premotrimo, se moramo vprašati, če je sploh v interesu režima in države tako izzivanje.
Delavstvo zaupa vladarjevi obljubi.
Delavstvo je prepričano, da nima sedanja vJada namena odvzeti delavstvu niti ene pridobljene pravice. Nasprotno pričakuje konsolidacijo vsega našega javnega in gospodarskega življenja, da bo mogla iti na izgraditev še nadaljne socialne siavbe, ki je predvidena v že obstoječih zakeoib.