j, ■ jm 1 ■ m Lb (P
Leto XXm.9 št. 190
Ljubljana, torek 24« avgusta 1943
Cena cent« 80
Upnv aijtvo. Ljubljana, fnccmijeva alica 5 Telefoo it «-22 41-23 51-24 eracm oddelek; LjuDlfana, Pucaoijcn ali-a ) - lelefoe it 41-25. 31-26 Podružnica Nove mesto > Unbljanska rrfW 42 Računi: a Ljubljanske pokrajino pa pofano čekovnem zavodu H. 17.749, za ostale kraje Italije Serviz-o Conti Cori Post. *Jo 11-3118
IZKLJLCiNO ZAS1 OPSTVO za oglase a Kj Italije id inozemstva <ma
Unione PubbliotS Italiana S	MHANO
Ithljl ritk 4t* aan pootdel|kl Naročnin« tnait mesečno Lir 18.—* vključno * »Ponedeliskun fw tram« Lit 36.50.
Uttdoiitf o > Pnconijera ulici k. 5. — ker. 31-22, 31-23. 31-24.
g o k o p i«i »c n« t f « < a j o.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa la pob-
blicšdl di Honoieoa italiana ad esteta: Unione Pubbliciti Italiana S. A MILANO.
Nuove perdite dell'aviazione nemica
Diciotto velivoli avversari abbattuti
Coni^ndo Supretno. - Bollettino di guer-ra No. 1185:
Laviazione neniica ha effettuato incursioni sulla citta di Salemo causando sen-sibili danni. Impcgnata in serrati eombat— timenti della caccia germanici perdeva 13 aerei.
Nel corso di umazione di mitragliamento conipiiita da quattro velivoli sul porto di
Preveša (Greeia) il fuoco della difesa . delle unita della Marina distruggevano din degli apparecchi attaccanti.
Nella notte sul 22 le artiglierie antiaere di Crotone facevano precipitare due bom bardieri nei dintorni della citta ed uno i;: mare presso Capo Colonna.
Generale AMBROSIO.
Nove Izgube sovražnega letalstva
Sestreljenih je bilo 18 nasprotnikovih aparatov
V	rhovno poveljništvo. — V'ojr?o poročilo št. 1185:
Sovražno letalstv o je izvršilo polete na mesto Salerno ter povzročilo občutno škodo. Pri tem se je sovražnik zapletel v ne. prestane boje z nemškimi lovci in izgubil 13 letal.
V	teku obstreljevanja s strojnicami, ki »o ;?a izvršila štiri letala natl luko v Prevesi (Grčija) je ogenj obrambe in enot mornarice uničil dve izmed napadajočili letal.
Ponoči na 22. je protiletalsko topništvo v Crotonu sestrelilo dva bombnika v okolici mesta. rnr» pa zbilo v morje blizu rta Colonrm.
Gen pral A>lBROSIO.
Izvafanje ukrepa o proglasitvi Rima za odprta mesto
Rim. 22 avg. s. V prvih urah v noči na 20. L m. so sovražna letala preletela Rim m metala letake in svetlobne rakete v s vrh., fotografiranja. Rimsko prebivalstvo ie lahko ugotovijo, da se protiletalska obramba ni udejstvovala in da se tudi ni->o uporabljali reflektorji, niti niso nočni lovci intervenirali. Prebivalstvo se je prepričalo, da je bi! to del ukrepov, ki se izvajajo za uresničenje ukrepov po poročilu
dne 14. avgusta, s katerim ie bil Rim pro glasen za odprto mesto
Odpor Italije je iznenasil in razočaral sovražnike
Carigrar' 22. avg. s. List Džumhuriei podčrtava v članku o Italiji, kako so bil-»zavezniki« iznenadeni in razočarani zaradi itali., nskega odpor, kajti mislili so. da b. obenem s fašizmom padla tudi Italija. Pisec ugotavlja, da hočejo Italijani predvsem braniti čast države.
Anglosaški bes ustvarja nepremostljive prepade
Milan, 22. avg. s. Katoliški list »Italia« objavlja članek svojega direktorja, v katerem se med drugim naglaša. da nastaja med italijanskim narodom prtajen in divji srd. katerega so katoliki vedno zavračali, obsojajoč nezdravo propagando, proti tistim, kj hladnokrvno in premišljeno uničujejo stanovanjske hiše. cer krve. vire skromnega življenja in dokumente najvišje omike. Neizpolnjiv prepad nastaja tako za stoletja med napadalcem in napadenim List se vprašuje, kakšna konstruktivna akcija se lahko rodi iz sovraštva in zagrenjenosti v bodočnosti, opozarjajoč na božjo pravičnost, ki je nad vsemi drugimi, in pozivajoč na potrebo po ustvarjanju ozračja, ki dopušča obnovo socialnih odnosov med narodi za bodeče gradilno delo.
Ameriški in angleški vojaki s SlcIIi pobijajo plehki optimizem svojih rojakov
SSockholm. 21. avg. Napihnjene trditve izdelovalcev utvar v Angliji in Ameriki glede zadnjih vojaških dogodkov na Siciiiji so bile kar najbolj energično de-maritirane oo tistih angleških in ameriških rojakih, ki so .^poznali svoje nasprotnike iz obličja v obličje z orožjem v rokah v najbolj ostrih borbah. Tisti, ki so spoznali hrezprimemo žilavost in silo branilca v krvavih spopadih in ki so morali dan za dnem v zadnjih tednih zavzemati ozemlje ped za pedjo v divjih borbah ter so videli. kako padajo tisoči njihovih tovarišev, ti se 7,daj obračajo ogorčeni proti plehkemu optimizmu, katerega je propaganda, ne poznavajoč njih žrtve, razširjala v Angliji in Ameriki. Cele gore protestnih pisem prihaja vsak dan v redakcije angleških :n ameriških listov, katere so napisah vojaki. ki so se borili in ki so prepričani, da imajo največ pravice soditi o položaju, o sovražniku ter o njegovi volji in sposobnosti za odpor, vsekakor mnogo bolj, kakor kavarniški strategi v domovini
Londonski dopisnik lista »Stockholm Tidningen« piše, da je nerazumevanje med vojnki na fronti in prebivalstvom v domovini nastalo zaradi brezvestne propagande; ne-izumevanje se še čedalje bolj poglablja. Angloameriški dopisniki s sicilske fronte so zaradi tega dvignili svoj svarilni glas. Vojaki, ki so se borili na fronti Sicilije, ne razumejo optimizma, kj se je razširil v domovini. Vojaki na Siciliji niso našli utrujenega in demoraliziranega sovražnika, temveč sovražnika, katerega je moral sam general Montgomery označiti za odličnega, sovražnika, ki se je boril s silovitostjo, kakor nikdar poprej. To dokazujejo tudi ogromne izgube in dejstvo, da so bili uspehi doseženi samo korak za korakom in za ceno najvišjih žrtev.
Ti vojaki, piše dalje švedski list, zelo občudujejo sovražnika na Siciliji zaradi spretnega in žilavega odpora. Prepričani so v srcu da ni to. kar so spoznali glede žila vos t i in hrabrega odpora nasprotnika doslej, nič v primeri s tem, kar bi doživeli. če bi bili pognan; v bitko na evropski celini, kar naj bi, kakor pravijo, nameravala Churchill in Roosevelt. Tu bi bi-
la borba še bolj silovita in še bolj krvava Vojaškj »pohod« po kontinentu gotovo ne bi bil tako lahka stvar, kakor bi radi do-povedali proizvajalci iluzij. Bila bi to he-katomba mrtvih in ranjenih v angloameriški zgodovini še ne zabeleženega obsega, kakršnega oba naroda niti od daleč ne slutita. Tako ceno bi morali zavezniki plačati za vsako nadaljnjo operacijo. Italijani in Nemci se znajo boriti od najvišjega poveljnika do zadnjega moža.
V tem tonu prihajajo vsi svarilni glasovi s Sicilije. V Londonu se spominjajo zdaj tudi svarilnih glasov, ki so se oglašali, ko se je krvavo podvzetje pri Dieppu v podrobnostih razvedelo. Opozoriti je treba tudi na glasove kanadskih vojakov, ki protestirajo proti velikim izgubam, ki jih zdaj zopet čakajo. Kakor je znano, je angleški poveljnik prihranil pri Dieppu najtežje naloge kanadskim četam, ki so morale opraviti svojo nalogo ne samo z velikimi, temveč s popolno izgubo vseh uporabljenih efektivov. V Kanadi so sprejeli nove pogodbe angleških odgovornih krogov z vojaškimi oblastmi in kanadsko vlado s precej nasprotujočimi čustvi. London zahteva nove velike krvne žrtve od Kanadčanov. V Ottawi govorijo, da bo treba uvesti strožje predpise za mobilizacijo in da bo razširjena starostna meja za vpoklic pod orožje. Kanadski listi so podčrtali, da so bile kanadskim četam tudi na Siciliji poverjene najtežje naloge v operacijah 8. armade in da so bile tudi na Siciliji, kakor poprej v Afriki, najbolj nevarne točke dodeljene četam iz dominionov.
Istočasno s temi polemikami, ki so v nasprotju z angleškim uradnim optimizmom. se v Londonu zavedajo, da Sovjeti z vedno večjo energijo zahtevajo ustvaritev nove operacijske fronte na kontinentu Uradni organ sovjetskega poslaništva v Londonu piše glede tega. da Sovjeti gotovo ne podcenjujejo žrtev Angležev in Američanov v Sredozemlju in njih napora, toda treba je zopet ponoviti, da gre za podvzetje proti sovražnim edinicam. ki nikakor niso v razmerju z divizijami, proti katerim se morajo sovjetske čete boriti na vzhodni fronti. (Ultime Notizie.)
Spletke in zmede na Bližnjem vzhcdn
Naraščajoča rivafiteta med Anglosasi in boljševiki
Ankara. 22. avg. s. Po zgledu Sovjetov so ameriške oblasti v Iranu pričele obširno propasando med iranskimi študenti, da bi jih privabili in poslali v višje ameriške šole. Dovoli i i so jim velike olajšave s podporami itd. Potovanje v Ameriko ir. tamkajšnje bivanje je za dijake skoraj brezplačno. Kakor je znano, so sovjetske oblasti na oodlagi nedavnih kulturnih pogodb že pričele pošiljati dijake in učitelje iz Irana v Rusijo na študij
Ankara, 21. avg. s. Vladna komisija. kateri je bilo poverjeno nadzorstvo nad likvidacijo organizacij Palestinska kom interna za rusko pomoč" in Zveze mednarodne so-HdarnoRti", je ugotovila, da sta organizaciji tajno še naprej delovali. Z obsežnimi akcijami skuša policija ugotoviti, kdo je za to odgovoren. Nekateri predstavniki palestinske stranke, ki so vmešani v to zadevo, so biti že izročeni sodni oblasti.
Smirna. 22. avg. s. Iz Palestine se do-zn&va, aa se je zaostril spor med organizacijami delodajalcev in delavskimi zvezami Arabcev, ker so te zahtevale povijanje mezd aa mesec ramadan. Arabski
delavci so izjavili, da bodo ukinili nočno delo, če njih zahteve ne bodo sprejete.
Erzerum, 22. avg. s. Iz Bagdada poročajo, da je famozna komisija za oskrbovanje Srednjega vzhoda sklenila rekvirirati 60 odstotkov žetve v Iranu za potrebe zavezniških čet. Ostali pridelki bodo prodani na notranjem trgu pod kontrolo iraške vlade.
Tudi turško gospodarstvo hudo občuti vojno
Smirna, 22. avg. s. Ob otvoritvi velesej-rna v Smirni je turški trgovinski minister očrtal napore, ki jih je Turčija izvršila za vzdrževanje gospodarskega ravnovesja. Uspelo ji je zaščititi valuto in ustvariti pogoje za potrebni izvoz v svrho kritja uvoza. Vendarle, je dodal govornik, so gospodarske nosledice vojne navzlic vsem naporom in dejstvu, da je Turčija ostala izven vojne, prav tako hude za Turčijo, kakor za vojujoče se države.
Smirna, 21. avg. s. Turški trgovinski minister je v navzočnosti številnih predstavnikov otvoril mednarodni sejem v Sirarni.
Velikodušni darovi članov vladarske hiše
Rim, 21. avg. Vel. Kralj in Cesar ter
Vel. Kraljica in Cesarica sta poslala šefu . lade vsoto enega milijona lir za potrebne
iiužine beguncev s Sicilije.
V isti namen sta Vis. princ in princesa Piemontska poslala šefu vlade 100.000 lir.
Vzvišene hčere Vel. Kralja in Cesarja er Kraljice in Cesarice so izročile višjemu kaplanu monsgr. Beccariju po 10.000 lir za 'birko lista »Giornale d'Italia« v prid beguncem s Sicilije. (Ultime Notizie.)
Trdna prijateljstvo
in Švico
Bern, 21. avg. s. Poročilo agencije »Stam-pa Mcclia« listom v tičinskem kantonu na-jlaša. da so uradni odnosi med Švico in rtal^jo kar najbolj prisrčni. Švica je zvesta svojemu načelu nevtralnosti in lojalnosti do sosednih držav, vzela na znanje spremembe režima, ter sc ni bavila z notranjimi dogodki v Italiji, v kolikor bi lahko imeli vpliv na odnose meči Švico in sosedno kraljevino, kajti Švica je zvesta svojemu izročilu, da se ne vmešava v notranje stvari drugih držav.
Lepo in tolažeče je pravi dalje poročilo, da so ti odnosi prisični tudj z novim režimom, ki se prizadeva, kakor prejšnji, da olajša promet med morjem in Švico, ki je življenjskega pomena za Švico, za katero je Genova edino važno pristanišče za izvažanje v tujino, živahen odmev ima v Švici tudi teroristična kampanja sovražnika proti ital'jar.skiir mestom. Razni listi so poslali takoj topel pozdrav Milanu, nekateri listi pa so izrekli tako tople besede sočutja, kakor b: bila prizadeta švicarska mesta. »Corriere del Temo« naglaša, da je Milan Švicarjem drago mesto in da so se v lombardski metropoli Tinčinci vedno počutili kakor doma
Mauk Ita"sj£ Anglosasom
Bukarešta, 21. avg. s. Glede zadržanja anglosaških sil nasproti Italiji, piše ravnatelj lista »Cuventul Nepopustljiva politika Angležev in .Američanov nasproti Italiji pomeni veliko zmoto v psihološkem vrednotenju. Odpor Italije je očitno prisilil Roosevelta in Churchilla, da sta pre-drugačila svoje metode in politične smernice. Ni dvoma, da e bila politična zmota v odnosih do Italije oreveč jasna, da bi ne bila potrebna temel te revizije. Z druge, strani brutalnost v nobenem primeru ni politično utemeljena metoda. Kdor si predstavlja. da bi bila brutalnost primerno ozračje za sporazumevanje med narodi, se kruto moti. To je nauk. ki ga je dala Ita-lij gospodom v Quebecu.
Iz ministrstva za industrijo, trgovino in delo
Rim, 22. avg. s. Z objavljeno odredbo ministra za industrijo, trgovino in delo je bil odvetnik Alberto Donnini imenovan za komisarja narodne federacije lastnikov in najemnikov vozil, dr. Carlo Petrccchi, državni svetn'k. pa je bil imenovan za komisarja naredne federacije konzorcijev za bonifikacijo.
Iz združenja bojevnikov
R'm, 21. avg. s. Za podkomisarja narodnega združenja bojevnikov je bil imenovan odvetnik Vincenzo Bavaro.
Povratek italijanskih
državljanov iz čila
Lizbona, 21. avg. s. španski parnik »Capo de Buena Esper?nza« je prispel iz republike čile s člani diplomatskih in konzularnih zastopstev in z italijanskimi državljani, katere so sprejeli minister Italije v Lizboni, generalni konzul in vsi člani poslaništva. Odpotovali bodo v Italijo s posebnim vlakom, s katerim so semkaj prišli v Italiji bivajoči čilski državljani.
Obletnica junaške smrti madžarskega podregenta
Budimpešta. 21. avg. s. Ob prvi obletnici smrti madžarskega podregenta Štefana Horthyja na vzhodni fronti so se predsednik madžarske vlade Kallay, minister za narodno obrambo in drugi člani madžarske vlade podali v Kenderes. ki je last madžarskega regenta. Ob navzočnosti zastopstev poslanske zbornice, senata in madžarskega glavnega stana so ministri položili vence na kripto rodbine Horthy, v kateri počiva bivši podregent Štefan Horthy. Spomin na junaško podregentovo smrt so navzočni počastili z enominutnim molkom.
Dan španske mornarice
Madrid, 21. avg. s. V vsej Španiji so svečano proslavili dan mornarice. Mornariški minister se je skupno z vojnim ministrom udeležil v Marinu vežb eskadre, nato pa slovesnosti, ki je bila ob velikem ljudskem navdušenju v La Coruni.
S konference nemškega episkopata
Berlin. 21. avg. s Na konferenci nemških škofov v Fuldi so obravnavali tudi vprašanje pridiganja in molitev v tujih jezikih. Sklenjeno ie bilo razširiti uporabo tujih jezikov na vso Nemčijo, tako da bo inozemsko delavstvo lahko nrisostvovalo službam božjim.
Švicarska ladja žrtev požara
Lizbona, 22. avg. s švicarska ladja »Chasserak, katero je Švica nabavila ▼ Italiji za blagovni promet med Lizbono in Gencvo, je v tukajšnjem pristanišču zgorela. Ladja je bila natovorjena z oljnatimi proizvodi in kavo. Navzlic naporom gasilcev ladja še naprej gori i® je prw malo upanja, da jp bo mogoče rediti.
409 sovjetskih tankov uničenih v enem dnevu
Nadaljevanje ostrih bojev ob Miusu, pri Izjutnu in Harkovu — Letalsko bombardiranje Londona — Občutne izgube
ameriškega letalstva
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V trajnih težkih bojih so bili tudi včeraj na odseku ob Miusu vsi sovražni poskusi prodorov odbiti. Pri Izjumu je zopet oživelo bojno delovanje. Sunki močnih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov so bili od naših čet v protinapadih pre-streženi in razbiti. Samo v odseku enega armadnega zbora je bilo sestreljenih nad 130 oklopnih vozil.
Tudi v prostoru pri Harkovu so oddelki vojske in SS v težkih bojih s scvjetskiirti pehotnimi in oklopnimi silami. Harkov, ki je v teku bojev na vzhodu večkrat menjal gospodarja in predstavlja samo še kup razvalin, je bil v okviru po načrtu izvedenega pokreta zopet izpraznjen.
Severozapadno od Harkova se je nadaljevalo čiščenje ozemlja, kjer je neka sovražna bojna; skupina obkoljena od nemških grenadirjev. Število ujetnikov in plena narašča.
Povsod, kjer so Sovjeti na drugih frontnih odsekih napadli, so bili kljub uporabi svežih čet z visokimi izgubami odbiti.
Včeraj so izgubili boljševSri na vzhodni fronti 409 oklopnih vozil in 73 letal.
Nad Sajlernskim zalivom so nemški lovoi sestrelili 13 sovražnih letal.
Pri bojih nad zasedenim zapadnhn ozemljem in nad Atlantikom je bilo sestreljenih 11 nadaljnjih, po večini veo-motomih letal.
Oddelki britanskih bombnikov so preteklo noč brez načrta napadli zapadno nemško ozemlje. V več krajih so rušilne in zažigal ne bombe zadele predvsem janma poslopja, med njimi cerkve, bolnišnice m šole. Prebivalstvo je imelo majhne izgube, j Po dosedanjih podatkih je bilo sestreljenih 5 sovražnih bombnikov.
Brza nemška bojna letala so v noči na , 23. avgusta napadla z bombami težkega | kalibra ozemlje Londona in posamične i cilje ob južnovzhodni obali otoka.
Pri dnevnih napadih ameriških bombnikov na nemška mesta dne 17. avgusta je bilo po šele sedaj zaključenih podatkih sestreljenih, ne kakor je bilo prvotno ,*"av-ljeno 56 letal, temveč skupno 101 štiri-motornik.
Brezuspešni reševalni napor! pri Bjelgt^du obkoljenih sovjetskih čet
Berlin, 22. avgusta, s. O položaju na vzhodni fronti poroča mednarodna obveščevalna agencija:
Dočim boji na srednjem in severnem odseku vzhodne fronte v splošnem izgubljajo na svoji silovitosti, so Rusi na južnem krilu te fronte, zlasti na odsekih ob Miusu-pri Bjelgorodu in pri Harkovu poslali v boj nove pehotne sile ter množice oklopnih voz in r.apadali z neizpremenjeno silovitostjo. V prvem izmed teh odsekov se je skupini 21 ruskih oklepnih voz posrečilo prodreti v nemški obrambni sistem, toda ko se je skupina pripravljala za nadaljnji napad, sta jo presenetila neka nemška, baterija z nekoliko poljskimi topovi ter neka skupina težkih protitankovskih topov. V teku nekoliko minut so bih vsi tanki uničeni, zadeti od točnega streljanja nemških topov.
Na bjelgoredskem odseku so nemšlca pehota ter oddelki oklopnih voz morali prenašati ves dan dne 21. t. m. hude navale sovražnikovih skupin, ki so bile prejšnji dan obkoljene. V istem času so druge ruske sile močno napadale obrambne postojanke nemške vojske ter izkušale omogočit; obkoljenim ruskim oddelkom umik. Srditi boji na tem odseku so se polegli šele pozno zvečer, ko so se ponesre.ili vsi sovražni poskusi za preboj obkolitve.
Južnozapadno od Vjazme je oddelek nemških oklepnih voz iznenada prodrl v sovražnikove postojanke ter napadel ruske čete, ki so se pripravljale, da gredo v naskok. Nemško avtomatsko orožje je prizadelo silno izgube sovražnim četam, ki 90 pustile v nemških rokah tudi nekoliko stotin ujetnikov.
Na področju Stare Ruse so Rusi po hudih izgubah prenehali z napadi. Nemške baterije so takoj stopile v akcijo ter pri-
silile sovražnika, da se je umaknil na nove postojanke. Na jugu Ladoškega jezera pa je sovražnik napadel na široki fronti ter je pri tem uporabljal znatne sile oklopnih voz in drugih bojnih priprav. Toda nemSka črta je tudi to pot vzdržala naval številčno nadmočnih sovražnih sil ter je v protinapadu točno obrezuspešila lažje sovražne prodore.
Sprememba v vodstvu II. madžarske armade
Budimpešta, 21. avg. s. Na svojo prošnje je bil polkovni general vitez Gustav Jony razrešen položaja poveljnika II. armada madžarske vojske. Regent Horthy se je generalu zahvalil za odlične usluge, ki jih je storil državi. Druga armada se je udele«-žila, kakor je znano, obrambnih borb ▼ zimski bitki na vzhodni fronti.
Ameriške izgube na morju
Tokio, 21. avg. s. Admiral Takašikari je izjavil, da so Zedinjene države od začetka vojne do meseca junija t. 1. izgubile šestkrat toliko vojnih ladij, kolikor jih je izgubila Japonska.
Strah pred pojačeno
podmorniško ofenzivo
Buenos Airefi, 22. avg. s. Ameriški admiral Ingham, poveljnik ameriških mornariških sil v vodah Brazilije, je izjavil, da je pričakovati v prihodnjih mesecih ojačenja podmornjških napadov v južnem Atlantiku in da morajo zaradi tega ameriške in brazilske pomorske sile delovati v tesni zvezi, da preprečijo nevarnosti novega položaja, ki lahko nastane v bližnji bodočnosti.
Moskva vztrajno zahteva postavitev druge fronte v zapadni Evropi
Težka In kočljiva vprašanja v posvetih med Rooseveltom in Churchillom — »Škandal Stalinove odsotnosti"
Lizbona. 23. avg s. Po mnenju angleške poluradne agencije sta bila Majski m L;t\inov odpoklicana z veleposlaništva v Londonu n \Vashingtonu zato, da bi njuno izkustvo uporabila Moskva zdaj. ko pričenjajo po njenem mnenju dozorevati številna važna vprašanja glede odnosov med evropskimi državami V ospredju vseh sovjetskih skrbi je nagla ustanovitev kopne fronte na zapadu proti Nemčiji.
Rim. 21. avg. s. Glede konference v Que-becu, ki se zaključuje, navaja »Popolo di Roma« v uvodniku domneve glede sporazumov med Churchillom in Rooseveltom. Skrajna rezerviranost se vzdržu je glede teh sporazumov in zaradi tega so mnogi novi. narji, Id so prišli v kanadsko mesto, iskali »motive«, da ne bi pustili svojih listov brez poročil. Po mnenju rimskega lista, je eden izmed teh motivov tako imenovani »škain-daJ« Stalinove odsotnosti in morebitna prekinitev odnosov med Sovjeti in Angloame-ričani.
Vojne koalicije so vedno vsebovale v jedru usodnost jutrišnje ločitve, piše »Popoln di Roma«, toda izkušnja nas uči, da koalicije vztrajajo, dokler traja vojna. V sedanjem primeru je treba upoštevati, da je preveč neposrednih ln življenjskih interesov ki vežejo te in one v skupnem pohodu pa naj se tesno združenje plutokratov in boljše vikov zdi še tako nenaravno in politični logiki nasprotno. Stalin bd bil v veliki zadregi. če bi se konference udeležil, piše list. kajti na konferenci v Quebecu se je govorilo tudi o vojni proti Japonski, katero An_ gloaimeričani smatrajo za svojega glavnega sovražnika. Ne sme se pozabiti, da so odnosi med Rusijo in Japonsko normalni ter so se izmenjave med obema državama v zadnjem času celo znatno ojačile.
Kar zanima Stalina, je predvsem druga fronta za razbremenitev nemškega pritiska in to je dejstvo, ki ga določajo bolj vojaške zahteve, kakor navzočnost Stalina ali njegovega zastopnika v Quebecu. Glede druge fronte misli rimski list. da se lahko otvori v Franciji, bodisi zaradi spoznanja zmote angtefike javnosti glede nagle odstranitve RaJije te vojne z bombardiranjem
in opustitve strateškega načrta o zavzetju Evrope preko naše države, bodisi zaradi tega, ker bodo v prihodnjih- operacijah v glavnem sodelovale kanadske in francoske čete. Priznanje alžirskega odbora, piše list, je nadaljnji činitelj, ki podpira to domnevo.
Medsebojno nezaupanje
Carigrad. 21. avg. s. V ameriških krogih menijo. da je sovjetska vlada v svoji zahtevi po otvoritvi druge fronte ▼ Evropi predočila Arr g! i ji in Ameriki nujnost, da se je treba izogniti vojnim operacijam na ozemlju južnovzhodne Evrope, in to ne toliko iz ozirov srtrateScega značaja, kakor iz političnih razlogov. BoJjgevi3ca Rusija bi ne bila pripravljena trpeti morebitnega angleško-ameriacega vdora na Balkan. k; naj bi po konceptu Stalina pripadal v območje neposrednega obvladovanja iz Moskve. (Le Ultime Notizie.)
Litvinov je bU odpoklican v znak protesta
Stockholm. 23. avg. s. Moskovski dopisnik kolumbijskega radia je objavil komentar k odpoklicu Litvinova ter izjavil, da smatrajo britanski in ameriški krogi v Moskvi ta odpoklic kot ruski protest proti zavlačevanju otvoritve druge fronte. Dopisnik pravi, da javnost Sovjetske zveze smatra, da je Rusija doslej že dve leti prenašala glavno težo vojne in da je sedaj vendar že enkrat nastopil trenutek, ko bi morale zapadne velesile preiti od besed k dejanjem.
Roosevelta zapuščajo
njegovi pristafi
Lizbona, 22. avg. s. Ameriška napredna stranka, ki jo vodi senator La Follette. Je objavila, da ne odobrava več Rooseveltove politike, za katero je doslej glasovala. Glavni odbor stranke zatrjuje v objavljenem manifestu med drugim da so napredne sile v Ameriki izgubile vse zaupanje v Roosevelta. Senator La Follette je osebno že
Spre]em uradnistva pri Visokem komisarju
Eksc Visoki komisar general Riccaruo Moizo je sprejel visoke italijanske funkcionarje in nato v svoji delovni sobi slovenske uradnike.
Slednjim je naslovil prisrčen pozdrav ter naglasil. da smatra Italija za svojo sveto dolžnost čuvanje koristi te pokrajine in da je naloga Visokega komisarja, pravično

Lsv ssa medved, divje osle m mor ske pse
Iz Buenos Airesa poročajo, da mehiškim csicm trda prede, cdkar je mehiška vlada dovolila ubijanje teh živali zaradi pomanjkanja mesa. Goveda in prašiči odhajajo zaradi boljše ponudbe preko državne meje v Severno- Ameriko, kjer predajajo njih meso po pravljično visokih cenah. Mehiško ljudstvo se mora zaradi tega postiti aLi pa uživati cslovsko meso. Danes je v Mehiki oslovsko meso splošno v prodaji, seveda za tistega, ki si ga lahko kupi. Srednji in nižji sioji žive večinoma cd trdega mesa starejših živali, katere ubijajo v mestih in na kmetih. Boljše je oslovsko meso divjih oslov, ki žive v severnih goratih predel h, a so tako plašni, da jih marajo"loviti s puško, ker se drugače ne dajo upleniti.
Lov na osle je postal nekakšne vrste športna zadeva Mehikancev. Lovci odhajajo na svoje podvige v tovornih avtomobilih ter streljajo vsevprek. Ubite živali takoj oderejo, meso razrežejo na rezine, ter ga csole in posuše na soncu. Takšnega pošljejo v mesta, kjer ga prodajo v restavracijah pa tudi zasebnikom, kolikor ga imajo na razpolago.
Z druge strani poročajo, da so postali morski psi iz Karaibskega morja nenadoma poslastica za razvajene želodce. Vsak dan se odpravi na stotine mehiških ribičev na lov z ostvami in navadno se vračajo domov z obilnim plenom. Tudi meso teh živali je naprodaj za izdaten denar ter ga ljudje večinoma pokupijo na črni borzi.
Doslej je veljal medved v Ameriki za zaščiteno žival. Lovili in streljali so ga kvečjemu zaradi kožuhovine in masti, katera je potrebna izdelovalcem dišav. Zdaj pa je postalo tudi meso medvedov vab-ijivo za mehiške želodce. Lovske družbe ubijajo medvede na debelo ter pošiljajo meso v mesta, kjer ga pečejo, nato ohladijo in prodajajo mesojedcem. Pravijo, da ie tudi tako meso izborno po okusu. Tako še mora tudi ameriški želodec v sedanji vojni preusmerjati in se navaditi na drugačno hrano, kakor mu je prijala doslej.
*	Prosvetni minister pozdravlja Tosca-
ninJja. Minister Ceveri je poslal dirigentu Arturju Tcscaniniju, ki živi že več let v Londonu, pozdravno brzojavko, v kateri izraža občudovanje za njegovo glasbeno mojstrstvo.
*	Radiotelegrafska zveza med Rimom in
Bernom je bila te dni vzpostavljena in oskrbuje brzojavni promet med Italijo in
Švico.
4 Ligursk zveza novinarjev obnovljena.
Iz Genove poročajo, da je bila Zveza l?gur-ckih novinarjev, katero so oblasti razpustile leta 1927, obnovljena na stanh temeljih.
*	Razpust komisije za podeljevanje vse-
učiliških stolic. Z odlokont ministrstva je bila razpuščena komisija, ki je imela pravico predlagati kandidate za unverzltetne stoike v Italiji.
*	50 potniških vlakov ustavljenih. Po odredbi g lavne g-a ravnateljstva italijanskih državnih železnic je bilo dne 10. avgusta ustavljenih 50 potniških vlakov na progi med Benetkami, Verono, Milanom, Bolo-gno, Tarvisom in Vidmom.
*	fzpiti na srednjih šolah. Minister za narodno vzgojo ie izdal dekret, ki določa, da se »odo pričeli sprejemni }n drugi izpiti na italijanskih ljudskih in srednjih šolah dne 16. septembra. Matura na gimnazijah in realkah bo 27. septembra.
*	Razstava v Capo dTstriji. »Piccolo« poroča, da bodo 29. avgusta v Capo dTstriji otvorili razstavo istrijanskega slikarja V. A. Coceverja. Razstava bo v muzeju.
*	MessedagHa ostane. Senator Luigi Messedaglia je ponudil svoj odstop kot predsednik Kr". znanstvenega zavoda v Benetkah. Prosvetni minister pa odstopa ni odobril, temveč je poveril uglednega senatorja z vodstvom zavoda še za nadaljnjih devet let.
*	Leonardova »Zadnja v ečerja« rešena.
Listi so zabeležili, da je grozila zaradi zadnjega, sovražnega letalskega napada na Milan resna nevarnost, da bo uničena slovita siika Leonarda Da Vincija »Zadnja večerja«, ki je v razdejani cerkvi Santa Maria della Grazie v Milanu. Zdaj poročajo, da je bila slika kakor po čudežu ohranjena in rešena. Umetnina je sredi ruševin ostala cela ter so jo zdaj popolnoma zavarovali.
*	Popis drevja. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je izdalo dekret, ki odreja popis listnatega drevja v Italiji, v seznam popita je treba vpisati vse topole, hraste, jesene, breste, jelše, piatane, lipe Ln tudi lobmje. Popis rnora biti gotov do 31. avgu-
upravljati slovensko prebivalstvo. Eksc. Moizo je zagotovil, da se popolnoma zanese na navzoče uradnike glede dela, ki je vsakemu odločeno, ter je razširil svoj pozdrav na vse slovensko ljudstvo.
Neki slovenski uradnik je odgovoril z besedami tople zahvale.
sta. Od popisa so izključene trte v vinogradi.
*	Nazadovanje prebivalstva v Franciji.
Zadnja francoska statistika za leto 194^. izpričuje, da se je prebivalstvo v Franciji vse leto skrčilo za 93.625 oseb. V teku štiriletne vojne presega število smrtnih primerov v Franciji število rojstev za cel milijon Med umrljivostjo beležijo kot naj-češčo deklo smrti tuberkulozo, šele na dru_ eem mestu je umiranje dojenčkov, ki je v letu 1939. znašalo 6%. leta 1940 31%, leta 1941. 75%, leta 1942. pa 70%.
*	O vročinskem valu v Španiji in na portugalskem poročajo, da je letošnja temperatura najhujša, kar so jih zabeležili v zadnjih 88 letih. Zahteva ne samo smrtne žrtve, temveč tudi požare. Zaradi strašne suše je nastal ogenj blizu starega samostana San Christovo de Lafoes, katerega so komaj rešili. Dragocena kapelica pa je zgorela. Nadalje je pogorelo mnogo gozda pri Longri in Olhaou. škodo cenijo na več ko 3 milijone škudov. Val vročine, o katerem so po izkušnjah zadnjih desetletij pričakovali, da bo v drugi polovici avgusta pojenjal, je vse razočaral. 42.9» C (Sevil-la) v senci pričuje, da je letošnje poletje najbolj vroče in najbolj vztrajno od pri-četka tega stoletja do danes.
*	štiri vojne je doživela vdova Katarina Ruppova v Saarlauternu. ki praznuje 102. rojstni dan. Do nedavnega je še sama vodila gospodinjstvo.
*	Samopomoč grških dijakov. V Atenah životari 500 grških dijakov, ki so se vrnili iz Egipta. Ker nočejo obremenjevati države, so začeli prirejati predavanja o duhovnem življenju v Egiptu. Z dohodki podpirajo najrevnejše tovariše.
+ Maskirani razbojniki so napadli žensko. Iz Padove poročajo o doživljaju 38 letne vdove Baistro Baldo. Neznani vlomilci so vdrli v njeno stanovanje, jj ukradli prihranke ter pobrali tudi uhane, tako da ima ženska 4000 lir škode. Na koncu so vdovo še pretepli, da je morala v bolnišnico.
*	Ekspl°zija metana. V Clveppari pri A dei je te dni nastala eksplozija metana, ki je vrgla v zrak mnogo kamenja. Pozvali so gasilce, katerim se je posrečilo udušiti požar, toda šele potem, ko je ogenj povzročil 100.000 lir škode.
*	Ženska je rešila dečka iz valov Mincia. Iz Peschiere poročajo o junaški 21 letni gospodični Nerini Oliosi, kj je zaposlena pri tvrdki Salaorni. Mladenka je videla kako je padel 12 letni deček Gvino Cavalero v vodo in ker je bila nevarnost, da utone- je planila v valove ter potegnila nesrečnika na suho. Dečku so z umetnim dihanjem rešili življenje.
11 LJUBLJANE
Višek vročine 34*5° C
Letošnja vročina je dosegla svoj višek v nedeljo. Živo srebro se je namreč povzpelo na 34.5° C. Vsekakor moramo letošnje leto prišteti med leta hude suše; po vročini julija in avgusta presega lansko leto.
Ze sam pregled vremenskega stanja zadnjih dni nam pokaže, kako je pri nas zagospodovala suša. Dne 11. t. m. smo zabeležili 30.4° C, potem se je živo srebro do 18. t. m. držalo nekoliko nižje. Vendar pa so tudi to bili sami topli in jasni dnevi. Dne 17. t. m. je še bilo 29° C, že naslednji dan pa smo zopet imeli 30.4° C. Potem se je vročina še stopnjevala; petek 32° C, v soboto 33° C in v nedeljo kar 34.5° C.
Zemlja je izsušena in je skrajni čas, da dobimo nekaj dežja. Res se je nebo čez noč pooblačilo in ponedeljsko jutro nam je obetalo spremembo. Toda v teku dopoldneva je tu in tam spet posijalo sonce. Jutranja temperatura je bila 14.2° C. Ob po-oblačenju se lahko nadejamo, da je letošnja vročina po nedeljskem rekordu premagana. Popoldne je začelo deževati.
Tudi lani smo ob tem času imeli vroče dni, toda vročinski rekord je bil znatno nižji. Bilo je samo 3. avgusta 30° C, ostali najbolj vroči dnevi pa so bili: 2. avgusta 28.4° C, 12. avgusta 28.6°C in 20. avgusta 28.8° C. Tudi lani je bilo vreme ob tem času jasno, jutranja temperatura je bila povprečno 14° C in je megla dan za dnem napovedovala lepo vreme.
V nedeljo je bilo Rokovo žegnanje v Dravljah in je bilo seveda zaradi vojne slabše obiskano kakor v mirnih časih. Pravo ljudsko romanje je bilo h pokopališču. Danes, v torek, goduje Jernej, o katerem pravijo naši kmetje: »Če je o Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vina piti«. Po stari kmečki navadi se na Jernejev dan ne sme orati. Po vremenu sv. Jerneja se rada vsa jesen nareja. Ce je na Jernejev dan slana, bo gotovo še zijala vrana. Jernejeve meglice popijejo strd za potice. Našemu kmetu je Jernej tako-
rekoč že jesenski patron, saj pravijo o njem: Sv. Jernej že v kožuhu mašuje. Letos to seveda ne drži. pač pa je resnica, da po goricah dobro zori grozdje, edino, ki mu je prijala vročina zadnjih dni.
u— Rdeči križ poroča. Od danes dalje se zopet sprejemajo paketi za vojne ujei-nike v Italiji in Nemčiji. Za civilne in-temirance, konfinirance in osei;e v zapor.h je paketni promet do nadaljnjega še ukinjen.
u— Nov grob. Umrla je gdč. Angela Lesjakova, višja poštna kantrolorka v pokoju. Pogreb bo danes ob 15. iz k3pele sv. Jožefa. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 24. avgusta. Najmodernejša strojepisnica. raznovrstni stroji. — Zmerna učnina. Dopoldanski, popoldanski, večerni pouk po želji obiskovalcev. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Tečaji za popravne izpile, privaliste in ne-ocenjene — Lichtenturrov zavod. — Učnina nizka. Naknadni vpisi, dnevno od 9.—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod.
u— Najlepši spomin — totograiska povečava, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BLM, LJubljana, Wolfova 6.
u— Dijaki, ki se vračajo, dobe inštrukcije za razredne izpite. Novi (Turjaški) trg 5 od 8. do 12. ure. Resno delo, strogost.
u— Patent »Alpa« čaj je najboljša pijača v vročih nevarnih dneh.
ZALOŽBA „PLUG«
se je preselila iz dosedanjih prostorov NA MIKLOŠIČEVO CESTO ŠTEV. 30
Z Gorenjskega
Dr. Jurij Graber,, znani raziskovalec koroških kraijev, prebivalstva in narodnega blaga, je bil te dni imenovan za honorarnega profesorja na graški univerzi. Predavaj bo o koroškem ljudstvu. Najb< Jj znani sta njegovi knjigi »Koroške pravljičen ter »Ljuasko življenje na Koroškem«.
Z viteškim križcem železnega križa je bil odlikovan šimen Grašer iz Temenice v celovškem okraju. Odlikoval se je kot vodja manjšega oddelka SS v bojih pri Bjelgorodu. Izhaja iz drva.rske družine in je prvi odlikovanec z viteškim križcem v celovškem okraju. Njegova mati, ki je rodila veliko števiio otrok, je odlikovana z zlatim materinskim križcem.
Občine Breznice ni več. Žirovniškj župan objavlja v gorenjskem tedniku: Po nalogu šefa civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske se je z dop:som od dne 29. julija 1943 ugodilo mojemu predlogu za spremembo imena občinskega urada Bresnitz v Scheraunitz. Občina Brcsn tz ne obstoja več in se cdsiej imenuje Scheraunitz.
Prijet zločinec. 13. t. m. popoldne so našli v Celovcu umorjeno na stanovanju 47 let. uslužbenka r.arodncsocialnega skrbstva Leopoldino Zaufciovo. Policija je takoj Ugotovila, da je ženo usmrtil mež v noči na 12. avgusta in sicer v hudem pr ep ru. Z nožem jo je ranil v vrat, prs; in glavo. Pckojnica je bila splošno priljubljena. 65-letnega Franca Zaufela so zaprli.
Velik plen sta nabrala tatinska brata 35-letni Kristijan in 40-letni Leopold Bier-b£<umer, ki sta po Lavantinski dolini predala za prekajeno svinjino. Pri nekem kmetu sta. ukradla 140 kg svinjine. Drugod pa sta nabrala še drugaoen plen. Pred ct-lov. škim sodiščem sta bi i a obsojena; Kristijan na osem, Leopold pa na 15 mesecev ječe.
Gorata dežela Kalaferija
Z vzhodne sicilske obale, približno iz Taormine je mogoče z očmi dojeti konico »italijanskega škornja«, sivo-plave planine Kalabrije. Ta pokrajina ima podoben značaj kakor Sicilija: je namreč izrazito gorska dežela.
* V geološkem pogledu je kopnina med Jonskim in Tirenskim morjem nadaljevanje Apeninov, namesto dolgih gorskih verig pa tvori gorovje tukaj nekakšen masiv. Aspromonte je najboljše potrdilo za to trditev. Geološka sorodnost kalabrske-ga gorovja s Sicilijo se kaže posebno na zapadni obali južne Kalabrije. kjer se med kristalinskim gorstvom in terciarnim terenom vleče poseben takozvani potresni pas. Potres, ki je 1. 1908 razrušil Messino, je tudi tukaj v Kalabriji povzročil strašna opustošenja.
Podnebje je v Kalabriji suptropskega značaja, to se pravi, v tej deželi dežuje samo pozimi. Poleti praviloma vlada silna viočina, vsaj v dolinskih predelih. Pozimi zapade v gorah mnogo snega. Do višine 1200 m je vse pokrito 7. debelo snežno odejo. Ob vznožju gora pa sc razprostirajo terase blažene zemlje, na katerih uspevajo bohotne kulture.
Kalabrija je dežela vrtov in sadovnjakov. kjer rasejo oranže in cltrone poleg vinske trte. Tudi oljka in kostanj uspevata tukaj in dajeta deželi hrano in zaslužek. Kakor pokrajina, tako ima tudi prebivalstvo Kalabrije značaj, ki je na las podoben sicilskemu. Tudi tukaj vladajo strogi običaji, posebno na kmetih. Vprašanje časti je posebno delikatno. V starih časih je bila Kalabrija del grškega kolonialnega ozemlja, znanega pod imenom
i^^suH. JE
»DOBRA KNJIGA« za mesec avgust: Paul de Kruif,
„BOR€I PROTI SMETI"
V poglavjih, ki se čitajo kakor napet roman, riše : Paul de Kruif življenje, delo in borbo dobrotni- j kov človeškega rodu, ki so žrtvovali vse svoje sposobnosti in sile, včasih tudi svoje zdravje in življenje, v boju proti do takrat neozdravlji- 1 vim boleznim. »Borci proti smrti* so prevedeni že v skoro vse književne jezike. Slovenski prevod je oskrbel zr.ani kirurg in medicinski pisatelj dr. Mirko černič.
V nadrobni prodaji se dobe »Borci proti smrti« v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« ler v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 13 lir, vezana in na boljšem papirju tiskana pa 28 lir.
RADIO LJUBLJANA
TOREK. 24. AVGUSTA 1943: 7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. — 13.20: Orkester vodi dirigent Gailino. — 13.45: Pisana glasba. — 14.00: Poročila v Italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijunec. Pisana glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert Adamičevega orkestra. — 17.45: Pisana glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.55: Izbor napevov iz operet. Orkester vodi dirigent Gailino. — 20.30: Napoved časa. Poročila j v italijaiščini. — 20.50: Koncert Malega orkestra, . vodi Stane Lesjak. — 21.31: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 22.00: Pisana glasba. — 22.10: Willy Ferrero ra ploščah. — 22.45—23.30: Orkester vodi dirigent Petralia. V odmoru (23.00): Poročila v italijanščini.
»Magna Graecia«. Na tiste čase še danes spominjajo imena mest, na pr. Metopont, Sibari, Crotone, Caulonia, Lorcri ob Jonskem morju ter Reggio ob drugi strani Mesinskega preliva. Vsi ti kraji so bili prvotno grške naselbine. V starih časih so bila to cvetoča trgovska mesta, ki so bila za gosjoodarstvo velikega pomena. Danes so estali samo še spomin; na tiste čase.
Po dobi grške pripadnosti je prišla Kalabrija pod vlado Carigrada in šele nor-manski vpad Roberta Guiskarda je iztrgal deželo tujcu ter priključil Kalabrijo Siciliji, s katero je bila posihmal povezana.
Reggio je danes glavno mesto kalabrijskega "ozendja ter je pristaniško mesto s 60.000 prebivalci. Ob messinskem potresu 1. 1908. je tudi Reggio zelo trpel, kajti izgubil je 20.000 ljudi, To je povzročilo zastoj v njegovem razvoju. Drugače ima Regio krasno lego. Leži sredi vrtov nad palmami in granatnimi jabolki. Od tod je krasen pogled na Messino. Reggio je navzlic vsemu obdržal nekaj primitivno mikavnega na sebi. Nad mestom se razprostira pogozdeno gorovje Aspromonte. čigar najvišji vršac Montalto kipi v višino 1958 m.
Kalabrija meri 15.075 četvornih kilometrov površine ter ima nekaj nad poldrug milijon prebivalcev. Poleg Reggia sta na nji najvažnejši mesti Catanzaro in Cosen-za. Ti dve mesti ležita v notranjosti dežele ter sta po železnici zvezani z Jcnskim in Tirenskim morjem. Cosenza je v zgodovini znana po tem, da je tukaj umrl knez zapadnih Gotov Alarih, katerega so pokopali ob reki Busentu.
S gpsdnjega štajerskega
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: Janko Predan z Viteškega vrha, Bogomir Gosak, Herta Kasupčeva. 63-letni gospod: r Jakob Mohorko ter trgovka Fani Legato-va. V Po< Ivin a h je umrl 661etni posestnik Mihael Lakner. — Na Teharju je umrl v visoki starosti 85 let g. Ludvik šparhakl, crganist in posestnik. Bil je kot glasbenik na. najboljšem glasu in je bil vsepovsod spoštovan, zlasti /e imel dobre prijatelje v Celju. Staro teharsko faro si je kar težko zamisliti brez njega, ki je toliko let zvesto vršil službo organista in je vzgojil nešteto pevcev Ln pevk. Svojim otrokom je bil nap-skrbnejši vzgojitelj. K večnemu počitku so ga položili v soboto ob pol 11. dopoldne. Svojcem naše iskreno sožalje!
Zlato poroko sta praznovala 20. t. m. v Arclinu pri Vojniku gg. Ignac in Frančiška Kveder. V srečnem zakonu so se jima rodili štirje sinovi in tri hčerke. Oče in trije sinovi so se udeležili prve svetovne vojne. Zlatoporučenca sta čvrsta in zdrava.
O novih i7.k"pan»nah na Rifniku pri št. Jurju ob južni železnici poroča v nedeljski številki mariborskega dnevnika prof. Val-ter Schmid. Tu je bila. pokopana vzhodno-gotska vas. Poleg sledov stavbišč in kopalnice je prof. Schmid našel ostanke ploščic in obročke iz brona in svinca ter različne okraske in domače orodje.
Protiletalska zaščita tudi na deželi. Deželni knretski vodja Hainzl je izdal oklic na štajerske kmete, kjer pravi: V dobi angleške ameriškega letalskega terorja mora biti tudi vsaka vas pripravljena na napad. Sovražnik bi rad razbil nemško gospodarstvo. Dolžnost vsakega gospodarja je, da brani dom in letrno. Vsakdo naj f * pokori ukrepe m državne protiletalske zaščite!
Smrtna žrtev flobertevke. V Bukivem žlaku pri Celju se je 141etni sin upravitelja igral s flobertovko. Pomeril je v gospodinjsko pomočnico Ivano Vebrovo, ko je ravno krmila kokoši. Flotoertovka je počila in Vcbrova se je z vzkrikom zgrudila. Takoj so bili poklicani reševalci, ki je pa niso prepeljali v bolnišnico, ker je sirota medtem že izdihnila. Drobna krogla jo je namreč zadela v glavo.
Na keso je stopila v temi 491etna. Frančiška Pielogova iz Stare-nove vasi in se je globeko v rezala v levo nogo. Podobno si je Siietni dninar- Maks Lipovnik iz Me-tave s koso ranil desno n< go. 311etnemu vozniku Avgustu Lešniku iz Maribora pa je pr i popravljanju avtomobila padlo težko "železo na desno nogo in mu jo zdrobilo. 401etna Ivina Kraševčeva iz šent Lenarta je po nesreči padla in si zlomila levo nogo. lNenavadna nesreča je zadela 621etnega cestarja Janeza Fladerja v Breznem. Mož, ki je zelo kratkoviden, se je s kolesom v polnem diru zaletel v tovorni avto pred sebej. Dcbil je dve globoki rini na glavi in poškodbe na rokah. Zdaj ležr, kakor ostali, v mariborski bolnišnici.
S kolesom v smrt. 35-letni Alojz Kar-neža iz okolice Rogatca je padel s kolesa in dobil nevarno r^no na glavi. Umrl je v celjski bolnišnici. Bolje je odnesel 31-letni Franc Leber iz Vojnika, ki se je vinjen na •kolesu zaletel v tovorni avto in si zlomil ključnico. Tudi njega so pripeljali v celjsko bolnišnico. Tam se zdravi še 41-letni Jožef Šn: j der iz okolice Rogaške Slatine, ki se je s sekiro nevarno vsekal v roko.
Ez Hrvatske
V ministrstvu za narodno gospodarstvo
so izdelali osnutek zakona, ki določa smernice za bodoče šolanje hrvatskih gospodarjev Prirejali se bodo splošni m posebni kmetijski tečaji za fante ter- gospodinjski tečaj: za dekleta. Uvedeni bodo stalni Šestmesečni zimski tečaij za mlaoenice m poletni tečaji za dekleta. V vsakem okraju bo najmanj po en tak tečaj. Osnutek nadalje vsebuje smernice za vse kmetijsKO
strokovno šolstvo. Ustanovijo se kmetijske šole z dveletnim in srednje" šole s štiriletnim trajanjem (matura). Nadalje se uredijo specialne šele za sadjarstvo, mlekarstvo, vinogradništvo in kmetijsko strojništvo.
Za zaposlitev domačih moči. Izseljevanje s področja današnje Hrvatske je bilo vedno živahno Od prevrata do sedanje vojne se je izseldo ckroglo 130.000 Hrvatov. Dve tretjini sta šli čez morje, ostali pa po Evropi. Vsekakor so izseljenci poslali vsako leto precej denarja domov'. Tcda v- bodočnosti naj br se izseljevanje preprečilo. Izdelujejo se načrti za zaposrtev vseh domačih sil v domovini.
O pridelku sladkorne repe beležijo listi, da je površina posevkov letos za 30% večja kakor lani ter obsega 19.000 oralov. Pogoji so bili zelo ugodni, ker je kmetijsko ministrstvo poleg poviška cen obljubilo nagrade za najmarljivejše pridelovalce. Sladkorna tovarna v Osijeku- ki ie za, enkrat edina v pogonu, je zaobsegia 10.000 oralov. Nova državna sladkorna tovarna, ki bo šele prihodnje leto začela obratovat:, pa ima 7000 oralov. Potrebe sladkorja na Hrvatskem bodo po obeh tovarnah popolnoma krite.
Nove žrebčarne. Ker se je izkazalo, da dosedanje hrvatske državne žrebčarne ne zadostujejo, da bi se dvignila domača konjereja, bosta ustanovljeni dve novi žrebčarni jn sicer ena za toplokrvne žreb-ce v Sremu, druga pa za. žrebce mrzle krvi v Zagorju.
Mostarsko močvirje, ki ga izsušujejo zadnja leta, to d:.le po ureditvi o ;rog 22.000 ha ploin'; linije, na kal« ri bodo letno pridelali do 500 vagonov žita. Glavni rov bo dolg 1530 m s premerom 3.30 m. Doslej so ga uredili v dolžino 200 m. Zgrajen bo betonski jez. od koder se bo veda odtekala v reko Jasenico. Ce ne bo primanjkovalo delovnih moči, bo glavni kanal še letos gotov.
Iz Srfeife
Grozilen zgled. Nemški listi povzemajo članek, ki je bil te dni objavljen v bolgarskem vojaškem listu ; Ustram«, namen je-nem bolgarskim oddelkom v Srbiji. List pravi, da" so nekateri neodgovorni mbžje m nato še angleški in sovjetski agenti, padalci in drugi našli med srbskim narodom naivne ljudi, ki so jih podžigali proti za-sedbenim silam. Tako imenovani okupatorji pa z atentati in napadi skoraj niso bili niti zadeti, pač pa so zapeljani deli naroda morali svojo lahkovernost trdo poplačati s skelečimi žrtvami. London in Moskva,, pravi list se ne zmenita mnogo, ako teče srbska kri v potokih in če je srbska mladež zdesetkovana. Vsem malim narodom na Baikanu pa mora biti usoda Srbije v svarilo.
V Nišu je bila prirejena razstava modelov in grafičnih prikazov, kako se različno kurivo najučinkoviteje uporablja. Prikazani so bili zlasti uspehi take uporabe v se-dani voni. Prebivalstvo se je opozarjalo na uporabo lignita za kurivo. V ckclici Niša so namreč precej obsežna nahajališča lignita in bi izkoriščanje ne zahtevalo prevelikih tehničnih naprav.
Izgledi vinske letine so zlasti v Banatu zelo ugodni, čeprav vreme ni bilo najboljše. Posebno okoli Vršca bo mnogo vina in so priprave za trgatev že v polnem teku.
štetje živine se vrši ta mesec v Srbiji. Obenem živinozdravnikj preiskujejo plemensko živino. Na ta način bo klavna živina v Srbiji strogo ločena od plemenske.
Za razvoj vrtnarstva v Južni Srbiji skrbi
zdaj kmetijski raziskovalni zavod v Skop-lju, ki ga vodi dr. pepov. Bolgarsko vrtnarstvo, ki je že dolgo na najboljšem glasu, ima v Južni Srbiji in Macedonijj zelo ugodne pogoje za razvoj. Paprika, čebuia, cve-tača, paradižnik, melone" so glavni pridelki. ki gredo tudi v Nemčijo. Važno je tudi pridobivanje semena. Grozdje dobro" obeta.
Ferenc Kormendi:
40
Počasnega koraka je šla po sobi, šla je skozi drugo in tretjo sobo, tu pa tam se je ustavila in se ozirala, kakor da nekaj išče. Morda izhaja vse zlo iz tega, ker je pogosto sama. Kajti sama je tudi tedaj, ako je kdo pri njej, kdorkoli razen Janka.
Vrnila se je v salon, obstala je pred pisalno mizo, za trenutek je nejevoljno brskala po nji, vzela je v roko fotografijo, ki je stala na levi strani mize. Jankova mati. Kako staromodna je videti! Kako lep, otožen obraz ima! Janko je podoben njej, ne svojemu očetu, še lepše se vidi to na tisti prvi njuni skupni sliki, ki jo je bil posnel Andrej takrat davno, tam na vrtu. Radovedna je segla po sliki na desni strani mize. Tudi Janko je lep ... jaz pa ...
Kako čuden obraz imam, je razmišljala Ana in se naglo sklonila nad fotografijo. Ali sem bila zares taka?
Kakšna, taka?
Tako grda?
Naslonila se je na stol, ogledovala si je sliko iz večje razdalje. Ne, to je le grima-sa. Oči ima priprte, usta široko odprta. Ali pa to vendarle ni grimasa? Ali je bila zares tako grda, ko je bila majhna deklica? Groza io je izpreletela. Bila sem tako grda, ie razmišljala prestrašena, niti ne spomi-niam se več, da sem bila tako grda! Togo ie opazovala sliko. Tako strašno grda sem bila Da to je bilo že zdavnaj, takrat.
V tem trenutku ji je šinil v glavo nedaven spomin. Ko sta se pred zimo vrnila s poročnega potovanja in prvič šla spet v gledališčef ju je nekdo v avli pozdravil,
nato pa se je odvrnil od njiju in nekaj za- | šepetal ženski, ki je stala kraj njega, nakar je ta polglasno vzkliknila: »Jezus Marija, ta je pa grda!«
Ana je vstala, napravila nekaj korakov, obstala, in spet šla naprej. Kam grem? Nikamor nočem. Kdo me pošilja ali kliče? Kakor snohodna je šla počasi po sobi, togo se je prestopala, podzavestno pokoreč se neki nepojmljivi, daljni sili, ki jo je vodila. Na pragu je spet za trenutek obstala, nato je šla naprej, šla je skozi vežo, po stopnicah navzgor. Togo je dvignila roko, odprla vrata, stopila v sobo, za sekundo je kakor otrpla obstala na pragu, nato se je naglo okrenila. Znašla se je pred velikim ogledalom.
Tisti davni obraz majhne deklice ... je ta. Stoji tu pred njo in jo gleda.
»Ni res! Nisem grda!« /
»Kakšna pa sem?«
Taka. Take oči imaš, usta, ušesa, lase, obraz ... postavo.
Izbuljenih oči, odprtih ust je stala pred ogledalom in strmela vanj.
Nisem grda!
Stala je tam kakor bi bila zrasla v zemljo, oči pa so ji begale po ogledalu. Po dolgih minutah je bil to prvi gib, prvo znamenje življenja. Zdaj pa je naglo stopila korak naprej, a se je takoj ustavila.
»Tole sem jaz?«
Kakor da jo je nenadoma zapustilo čustvo telesne resničnosti: strmela je v svojo podobo v ogledalu, pri tem pa je čutila, da to, kar vidi, ni le zgolj podoba v ogledalu, temveč da je to ona sama v svoji pravi podobi. Nekdo povsem tuj. Nekdo drugi, iz neznane resničnosti.
Le kdo je ta tuja ženska pred njo?. .
Nenadoma jo je obšla neka čudna radovednost. Spet se je zganila, obzirno, kakor da bi se bala, da ne bi prestrašila tiste neznanke pred seboj.
Tale obraz... pozna ga. To je obraz tiste davne majhne deklice. Nizko in ozko čelo ima, brez gub, vendar je na gladki koži videti tri vzporedne, ozke, tenke črte. Lasje so gladko počesani nazaj — ob koreninah so brezbarvni — ali so sivi? Bolj spodaj so bleaomodri. Obrvi so nekoliko temnejše. Oči ležijo globoko in s svojim vodeno svetlim pogledom togo gledajo predse. Trepalnice so rdečkaste in kratke, pod očmi so globoke gube, tu je koza nekoliko temnejša in nabrekla. Nos je dolg in raven, ob kotih ust sta dve ostri gubi. Ustnice so suhe in blede. Čudno zožena brada štrli naprej, pod njo, na vratu, na majhnem, okroglem ^ratu pa je polno drobnih gubic.
Kdo je to?
Telo ji je bilo hladno in otrplo.
Tole ... sem ... jaz ?
Počasi je iztegnila desnico — ona v ogledalu je strahovito počasi dvignila levico —, počasi se je plazila roka proti obrazu, dotaknila se je brade, čela. Ta roka... čigava je tale roka? Prsti so kratki, ozki, koščeni, nohti ploščati in široki, zivordeči. Tole je moja roka?
Mraz jo je stresel, zobje so ji zašklepe-tali. Roka je počasi, nevedoma zdrknila s čela. Na vratu se je ustavila. Prsti se za trenutek obotavljajo, potem odločno zgrabijo gornji del razporka temnomodre pletene obleke. Temno blago se strahov:to počasi razpolovi. Strahovito počasi se premika roka po pasu. po bokih, po krilu. Strahovito počasi zdrkne obleka z ramen. Strahovito počasi se dvigne noga in stopi i^
obleke. S strahotno počasnostjo se osvobaja roka naramnic svilene kombineže. lelo vzdrgeta, noga se dvigne, nogavice zdrknejo na tia.
To-le ... sem jaz ?	.
Tale ozka ramena z ostrimi, suhimi lopatami, debela, tolsta nadleht, naglo se zožujoča v koščen laket. Tale tolsti široki nas okrogla, široka stegna, trda, koščena kolena in noge s tolstimi golenicami, kratki-nr ravnimi stopali... tole sem jaz!?
Takšna torej sem?! Osupla strmi v ogledalo. Tako strahotno grda sem?!
Ni res! Nisem grda!
Pridušeno je zastokala. Trenutek je še stala tam otrpla, nato se je naglo zganila; f-e ekrenda od ogledala, v naglici pobrala razmetano obleko s tal in kakor da jo kdo preganja, zbežala iz sobe. Planila je na hodniki zgrabila za kljuko drugih vrat. Ta vrata so vodila v kopalnico. Planila je v njo in zaklenila vrata.
V temni kopalnici je sedla sključena v hladni naslanjač, z obleko v naročju: drgetala je od mraza. Takšna torej sem?! ji je bučalo v glavi. Tu je tema. Tu v temi mora ostati. Tu mora živeti, nikdar je nihče več ne sme videti. Le zakaj ji ni nikoli nihče povedal, kako je grda?! Zakaj le je niso opozorili na to, zakaj je ni nikoli nihče pomiril: Ti. grda si, pa to ni velika nesreča''! Moj Bog, zakaj nisi dopustil, da bi bila izvedela, kako grda sem! Le zakaj si me ustvaril tako grdo?!
Nikoli ji ni nihče povedal niti ene same besede. Tudi oče ne, tudi mati, tudi Agica ne Ali tudi oni tega niso vedeli?! Kaj pa Janko? On je to vedel, a mu je bilo vseeno? Ali pa ne ve in bo nekega dne izvedel?
Ali pa že ve ? In tudi ve, da je tista Irma Borbelyjeva lepša od mene?! Vsi so lagali in me varali, tudi on mi laže in me vara?!
»Gorje meni!« je pridušeno tožila, »gorje meni!« Spet so ji začeli zobje šklepetati, mraz ji je stresal vse telo. Odslej bo morala ž-veti vedno le v temi in mrazu. Kajti to, kar je bilo doslej, vsa ta toplota in radost in lepota, vse to je bila samo laž. V laži pa ne moreš živeti. Ne moreš živeti v grdoti.
Dolgo je sedela v temi. Potem je začela otopelost po malem popuščati, udje so ji postajali lažji, iz prsi ji je izginjala tesnoba. Zaprtih oči se je nasionila na naslonjalo stola in kakor da jo je ta prvi zgib osvobodil. Skrb ji je izginila iz misli, izginila ji je tesnoba z srca. Dušo in telo ji je prevzela blaženost primitivnih bitij.
Dolgo ie sedela v tem stanju neresničnosti. v togi negibnosti. Potem je nalahno zganila z roko, vstala. V temi se je oblekla. Ko je stopila na hodnik, jo je svetloba i električne svetilke zaščemela v očeh. da je morala zanrižati. Moram se privaditi, je pomislila. Navaditi se moram teme in svetlobe, vsega. Previdno je šla po stopnicah navzdol, kakor da se boji, da je ne bi j kdo dohitel. V veži se je ustavila, trenutek j je omahovala. Nato je šla v salon. Vzela je knjigo s stola, sedla za mizico, si prižgala cigareto in začela citati. Kaj tu piše? Ne more se spomniti. Ali pa— kaj je že preči tal a? Marija Antoinetta pravi kralju, da je imela hude sanje in da je nemirna. Ana je položila knjigo na mizo. Nima potrpežljivosti, da bi brala, čudno, človek je nemiren tudi takrat, kadar ne spi. Kaj je prav za prav hotela delati danes popoldne?. Ali bi morala telefonirati Agici ?.


Imenovanje komisarja pokrajinskemu Dopolavoru
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941 št. 291- pretvorjenega v zakcn z dne 27. aprila 1943 št. 385, upoštevajoč potrebo, da se zagotovi redno upravljanje Pokrajinskega Dopolavora, odloča:
Porf. Mario M a n z in j pek. Armanda, šolski nadzornik, se imenuje za komisarja Pokrajinskega Dopolavoru z nalogo, ua skrbi za i ^ upravljanje ustanove s posebnim o	'a pomoč vojaštvu. Ljubljai,. 15. avgusta 1943.
Visoki i.....»jar: Gen. Rihard Moizo.
Začasna vojna dofclada za pripravnike v državni in banovinski službi
»Službeni list« z dne 21. t. m. objavlja naslednja »Navodila za izvajanje naredbe 7 dne 31. avgusta 1942 št. 171 o djiogitvi začasne vojne doklade pripravnikom«:
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino i;a podstavi člena 3 Kr. ukaza z dne 3. maja 1911 ti 291 pretvorjenega v zakon z dne 27. aprila 1943 št. 385- glede na naredbe z dne 5. julija 1941 št 60, z dne 25. ianuarja 1942 št. 9, z dne 26. maja 1942 št. i00 ;n z dr.e 31. avgusta 1942 št. 171, glede na odločbo z dne 15. septembra 1942 št. PO, odloča:
člen 1. Pripravniki državne in banov.n-ske uprave iz prejšnje vladavine obdržijo prejemke, k' so jih imeli na dan 11. aprila 1941. zvišujejo pa se jim za 30% od 1. julija 1941 ;n za 43% od 1- decembra 1941.
Novi orejemki na plači in osebnih dravinjskih "doklsdah ne smejo v čistem zne-šku presegati zneska L. 897.— v prvi kategoriji, L 764.— v drugi kategoriji in L 481.— v tretji kategoriji.
Morebitno raziiko med zneskom dosedanjih prejemkov in prejemkov po tem predpis .1 obdrži pripravnik ad pe^sonam jn je ta razlika vštevna ob moreb! h poznejših poviških.
člen 2. Za pripravnike veljajo, kolikor so združljiva s predpisi prednjega člena 1., iz-vršlna navodila po odločbi z dne 15. septembra 1942 št. 90.
Ljubljana, dne 8. avgusta 1943.
Visoki komisar: Gen. Rihard Mofeo.
Ant. Adamič
17
šola v predmestju
Prinesla je škarje in oster kuhinjski nož. Ko pa je bilo treba urezati, se ji je roka tresla ter omahnila. Premislila si je: »Rajši te povedem k zdravniku. Počakaj-va očeta, da se zmenimo.« Stokaje sem odšepal na trato pred hišo. Prijateljčki so stali okoli mene, eni so molčali, drugi pa so se norčevali. Najbolj strupen je bil Mile:
»Nima poguma, da bi si sam izdrl... še prijeti se ga ne upa, samo piha nanj... Prav lep ,krap' se je ujel.« O, same take zbadljivke, da me je še bolj bolelo... Mol. čal sem. Zdajci pa mi 'je šinila v glavo rešilna misel. Ne, še špikati vrhu vsega se pa res ne dam. Zdaj jim pokažem, da se ničesar ne ustrašim. Vem, da me bo trenutno zabolelo, toda potem bo tudi konec trpljenja.
Videl sem, da je okno spodnje, ponav-ljalne šole odprto, že prej sem bil pa opazil, da so tudi vrata vanjo na stežaj odprta. Odšepal sem v to sobo, stopil k oknu ter premeril višino do zemlje vzu-naj. Ko sem se prepričal, da bo šlo, sem pritrdil »šmis« s preklicanim trnkom ob železje na oknu in se povzpel na oknico. Radovedno so se ozirali vame, potem pa se posmehovali. žane je za javkal: »Slišite, ubiti se hoče!« Ves besen sem štel na glas:
Gospodarstvo
Razširjenje predpisov o izkoriščanju žitnega pridelka na krompir, fižol in laneno seme
Smatrajoč za umestno, da se razširijo predpisi «> izkoriščanju žitnega pridelka tudi na drage kmetijske pridelke je Visoka komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo s predpisi o žetvi in namem-bi žita z dne 4. julija t. 1. izdal naredbo o razširjenju predpisov o izkoriščanju žitnega pridelka na krompir, suhi fižol in laneno seme.
Naredba določa, da se predpisi naredbe z dne 4. julija 1943 štev. 74 o žetvi in na-membi žita razširijo tudi na krompir, suhi fižol in laneno seme. Ta naredba je bila objavljena v »Službenem listu« z dne 21. t. m. in je od tega dne v veljavi.
Razširjenje predpisov naredbe z dne 4 julija 1943 štev. 74 o žetvi in namembi žila pomeni, da so odslej poleg žiita in Jkoruze tudi krompir, suhi fižol in laneno sečne pf*l zaporo na razpolago Prevodu in so od te zapore izvzete ie količine za družinsko potrošnjo pridelovalcev ter njihovih kmetijskih delavcev ter količine za setev in za rejo živine po pogojih, ki jih bo določil Visoki komisar z odlokom. Količine, ki se puste pridelovalcem na razpolago za družinske potrebe, za setev in za rejo živine se po nikakršnem naslovu ne smejo odstopiti dragim in jih tudi pridelovalci ali imetniki ne smejo uporabiti za druge n3mene. Tudi presežki nad količinami, dovoljenimi za potrebe pridelovalcev, ostanejo pod zaporo in na razpolago Prevodu. ki mu je treba te presežke javiti v desetih dneh, ko se presežek ugotovi. V zaporo obseženi pridelki se ne smejo porabiti. prodati ali odstopiti niti se ne smejo odvažati drugače kakor za pooblaščene namene. Pridelovalci morajo pridelek hraniti do oddaje Prevodu ali do.ocenim tvrdkam, na krajih, ob pogojih in v rokih, kakor bo določil Prevod. Po ugotovitvi povišane posevkov. ki jo bo izvršil kmetijski oddelek Visokega komisarijata v sporazumu s Prehodom in občinskimi preskrb ovalnim i uradi bo sporočil Prevod posameznim pridelo-Jcem. koliko pridelka so dolžni oddati.
Minimalne mezde za delavce
pri javnih delih
Smatrajoč za umestno, da se določijo nove minimalne mezde, ki se morajo plačevati pri javnih stavbenih delih, ki jih izvršujejo bodisi zasebni podjetniki ali pa državne in samoupravne ustanove v lastni režiji, in po zaslišanju mnenja prizadetih strckovn'h organizacij, je Visoki komisar za Ljubljanske pokrajino glede na naredbo o minimalnih mezdah za 'delojemnike, zaposlene pri javnih delih, z dne 24. novembra 1941.. štev. 183., in glede na člen 3. naredbe o zapori mezd z dne 15. januarja 1943., štev. 8., izdal naslednjo naredbo o minimalnih mezdah za delojemn ke, zaposlene pri javnih delih, ki je objavljena v »Službenem listu - z dne 21. avgusta t. 1.
Člen 1. naredbe z dne 24. novembra 1941., štev. 183., o minimalnih mezdah za delojemnike, zaposlene pri javnih del'h, se z
veljavnostjo od 1. avgusta 194S. spreminja takole:
»Za delojemnike, zaposlene pri javnih delih, ki jih izvršujejo bodisi zasebni stavbeni podjetniki ali državne in samoupravne ustanove v lastni režiji, veljajo naslednje minimalne mezde: 1.) za navadne delavce do 18 let 4 lire na uro, nad 14 let 4.50 lire na uro;
2.)	za kvalificirane delavce z manj kakor enoletno zaipoaitvijo v stroki 5.50 lire na uro, nad 18 let 4.50 lire na uro;
v stroki 6.30 lire na uro;
3.)	za preddelavce navadnih delavcev 5 lir na uro;
4.)	za preddelavce kvalificiranih de'av-cev 7 lir na uro.
Pred obilno vinsko letino v Evropi
Prejšnji teden smo poročali, da se po sedanjem stanju vinogradov v Italiji ceni, da bo letošnja vinska letina dala 43 do 44 m lijcnov hektolitrov vina to je za 8 do 9 milijonov hektolitrov več kakor v lanskem letu. V zvezi z dobrimi izgledi za nove vinsko letino so bile izdane že razne olajšave v prometu z vinom.
Tudi v drugih evropskih državah pričakujejo letos prav obilno vinsko letino, zlasti v Franciji, kjer se cenitve gibljejo na višini 50 m.li-jonov hektolitrov nasproti 34 milijonom hektolitrov v lanskem letu. ko jc bi! pridelek zelo slab. Zaradi slabe lanske letine je b;la lani francoska vlada prisiljena strogo racionirati potrošnjo vina. Letošnja letina bo dala približno teliko kakor obilni letnik 1937. Obeta se tudi prav dobra kakovost vina spričo toplega in ugodnega vremena.
V	Španiji je glede na pričakovano dobro letino prišlo že do popuščanja cen na vinskem trgu, ker je v prvi roki še precej lanskega pridelka in ker pričakujejo, da bo letošnji pridelek tudi kakovostno boljši. — Madžarska je imela že lani prav obilno vinsko letino, letos pa zopet kaže, da bo letina obilna Zato je nastopilo znova veliko povpraševanje po sodih. Prizadevanje gre za tem, da bo v jeseni na razpolago prav vsa razpoložljiva vmska posoda. Glede na veliko povpraševanje se je tudi cena novim sodom znatno dvignila.
V	zvezi z vinsko letino so zanimiva tudi prizadevanja v raznih evropskih državah, da se čimbolj izkoristijo grozdne pečke za pridobivanje olja. Po francoskih kalkulacijah se lahko dobi iz ene tone grozdnih pečk 25 litrov olja. V departementu Loire so pravkar zgradili prve naprave za stiskanje grozdnih pečk in bodo v kratkem dogotovljene še nadaljnje naprave, tako da bodo samo v tem departementu pridobili iz grozdnih pečk 1000 ton olja.
GOSPODARSKE VESTI
= Pribitek na cene lesa pri veletrgovcih. Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je po zaslišanju Pokrajinskega sveta korporacij in Zveze delodajalcev določil zaslužek veletrgovcev z lesom pri prodaji lesa, ki ne izvira iz lastne proizvodnje. K maksimalnim cenam za les, ki so določene z naredbo z dne 26. junija 1942. štev. 133., smejo veletrgovci, če prodajajo les. ki ne Izvira iz lastne proizvodnje, pribiti kot zaslužek T/t. Pri prodaji lesa lastne proizvodnje ostanejo nespremenjene cene navedenega cenika, četudi ga prodajajo veletrgovci. Cene je v smislu odredb člena 4. naredbe z dne 9. maja 1941. objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih. cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. januarja 1942. štev. 8.
—lz zadružnega registra. Pri Samopomoči uči- , teljskih otrok v Ljubljani, zadrugi z o. j., je bila Izbrisana članica upravnega odbora Roza i Ribičič, vpisana pa Jela Likar, učiteljica v Ljub- i ljani. Pri stavbni zadrugi »Prosvetni dom« v Novem mestu sta bila izbrisana člana upravnega odbora Matija Absec in Zinka Bajželj. vpisana pa Ivan Mihevc, odvetniški pripravnik in Jožica Pelko, privatna uradnica, oba lz Novega mesta.
= Seznami davčnih osnov branj er!j od črke A do K so razgrnjeni v mestnem odpravništvu do 8. septembra t. 1., seznami davčnih osnov branjerij od črke L do 2 so pa razgrnjeni do 9. septembra t. 1. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom.
Kultura

Knjiga o borcih prsti smrti
Dobiia knjiga je izdala ket 11. zvezek svojih mesečnih publikacij knjigo Paula de K r u i f a »Borci proti smrti, stavna dejanja velikih prirodoslovcev in zdrav nikov«.
V	vrsti romanov, ki so jih bili doslej deležni bralci te priljubljene knjižne zb'ike, je Paul de Kruif izjema: Njegovo pripovedovanje ni fantazijsKO, ne teži po močni iz-najdljivostii, nas ns seznanja s fiktivnimi osebami, marveč se trdno oklepa dognanih dejstev in žJvljenjcp:snih podatkov o resničnih osebah. In vendar odtehta po svoji mikavnosti kopico fantaz'jskih romanov!
V	današnjem času na.s ni treba posebej prepričevati, da je življenje s&mo veliki »romanopisec«. Le-to ne izmišlja dogodkov, ampak jjh ustvarja. Zato so dobro spisani življenjepisi takisto »romani«. V tej knjigi jih je devet i-n vsak je po svoje zanim.v, a vsi skupaj so zabavni in poučni hkrati.
Paul de Kruif je v svo^l knjigi »Men against death« obdelal življenje devetorice zaslužnih bojevnikov zoper smrt. izvirnik in prevodi v razne jezike so se neznansko razširili po svetu; knjiga sodi med tiste, ki so nekako značilne za dobo, v kateri je nastala. Pred štiridesetimi, petdesetimi leti n;so pisali življenjepisov slavnih zdravnikov tako. kakor jih piše ta Američan nizozemskega, rodu. Njegov slog je slog sodobne publicistike, ki se je naučila pisati za š:roke sloje, vendar za razliko od nekdanjih popularizatorjev ne mara preveč znižati ravni in ne sklepati kompromisov s povprečnim okusom. V svoji težnji po živahnih in nazornih opis;h, po lahko umljivi razlagi obravnavanih problemov in po slovstveno izlikanem slogu ne pr-haja oe Kruif navskriž z znanostjo in z zahtevo po resnem, odgovornem obravnavanju medicin, skih pojavov. Kljub temu so njegove knj-ge uč-nkovale senzacionalno. Vzbudil je široko zanimanje za stvari, ki sp bile dotihmal znane samo strokovnjakom: za odkrivanje bacilov, za vztrajno in težko raziskovalsko delo z mikroskopom, za utrudljive poizkuse z živalmi in z ljudmi, ki bi brez njih ne mogla napredovati zdravniška znanest. De Kruif ne piše romaniziranih življenjepisov, vendar je v svojih življenjepisih dokaj blizu tej razširjeni slovstveni zvrsti. Ima očitno sposobnost živega in učinkovitega pripovedovanja o tem. kar je pri teh medicinskih nevetarjih. raz'skovalc'h in eksperi-mentatorjih najznačilnejše in najzanimivejše. Njegove resnične istorije zagrabijo bralca še bolj kakor dobro spisane fantazijsko zgodbe. In kar je posebno važno: človek se ob njih marsikaj nauči.
V slovensko izdajo »Borcev proti smrt:«, izdajo, ki je bila morala upoštevati cbseg in občinstvo, so bili sprejeti res najzanimivejši življerjep;si. in ti so prevedeni v celoti. Predvsem je to spis o rešitelju mater Semmelvveisu, kj je bistveno pripomogel k zmanjšanju umrljivosti porodn:c po vsem omikanem svetu; dalje o odkritelju učinkovitega zdravila za. sladkorno bolezen Bantingu, ki je 1. 1921 podaril človeštvu insulin i.j tako obvaroval smrti milijone rtia-betikov; potem spis o Minotu. ki jc pred necelimi 20. leti odkril v uživanju jeter zanesljivo sredstvo zoper uničujočo psrni-ciozno anemijo. V drugem delu knjige so življenjepisi treh z mikroskopom in epruvet? oboroženih raziskovalcev: Scnaudinna, ki je odkril »bledega demona«, povzročitelja sjfilisa; Bordeta »cznanjevalca usode«, ki je pokazal pota k spoznavanju in zdravljenju te strašne belezni in Wagnerja-Jau-regga, ki je dognal, da je mogoče z visoko vročino premagati najtežjo posledico sif li-tičnega obolenja — progresivno paralizo. Tretji del obsega biografije treh zdravn'-kov s soncem: Finscna, ki je prvi izdelal umetno sonce in začel z njim zdraviti kožno tuberkulozo. Rolliera, ki je dosezal čudeže v zdravljenju kostne tuberkuloza z visokogorskim soncem in Strandbcrga, ki je zpopolnil iznajdbo umetnega uerca in razširil zdravljenje s tem prpomečkom tud; na bolezni grla.
Vpliv podijefeja na def$vro sgssčlmsst
Nobenega dvoma ni. cla je med podnebnimi razmerami in delovno sposobnostjo ntka zveza. Vsakdo ve iz lastnega izkustva, da že prav majhne razlike v temperaturi vplivajo pozitivno ali pa negativno na človeške delavnost
V zadnjem času SO' zaradi tega začeli proučevati tako imenovane »delovne klimate«. Te preiskave so se delale sistematično s pomočjo posebnih aparatov. Naprave so pokazale cla se pri zvišanju temperature od 20 na 24 stopinj telesna zmogljivost skrč; za 15 odstotkov. Če pa se zviša temperatura na 30 stopinj, pade delovna sposobnost še za nadaljnjih 30 odstotkov. Velikega pomena je poleg temperature tudi vlaga v zraku. Če preseže vlaga svojo višinsko 9topnjo, t. j. 60 odstotkov, potem leže na človeka takšna mora, da zaradi njene teže omlahnejo moči.
Vse te poskuse so delali v tako imenovanih »klimatskih cel;cah«. kjer je mogoče z raznimi sredstvi vplivati na klimo Ti poskusi so zlasti važni za kontrolo dela v tvornicah in pisarnah. Dosedanje ugotovitve kažejo da se delo najugodneje razvija pr' temperaturi od 14 do 17 stopinj Celzija. Posebno važna pa jc ugotovitev, da ni brez pomena, če je temperatura vedno na isti stopnji. Dobro je. če se temperatura menjava. To menjavanje temperature v dolečenih mejah ugodno vpliva in pospešuje delovno sposobnost. Idealna klima za delo je v tistih prostorih, kjer je v ranih ju trn j h urah približno 17° C ter se ta temperatura v teku
dneva zniža najprej na 11° C ter se proti poldnevu zopet dvigne na 17° C.
Izkustvo pravi, da sc ljudje na zemlji ne razlikujemo samo po rasni pripadnost', temveč tudi po drug h lastnostih. Delovna sposobnost ljudi je v raznih delih sv eta zelo razi čna. Praksa kaže. da je evropsko belo pleme najbolj prilagodljivo na svetu Fvropec vzdrži delo v kolonijah ter v polarnih pasovih. Organizmu bele rase pa ne pr; ja utrujajoča enako-mernost tropske ali mrzle klime, marveč stalna menjava temperature, ki povzroča st mulacijo organ:zma.
Zelo pomembno je tudi vprašanje podnebja v stanovanju. Dejali smo žc. da so najugodnejši pogoji za človeško delo tisti, kjer se polarne ;n tropske zračne struje neprestano menjavajo. S tem se ustvarja dviganje in padanje temperature ter nastajajo ugodni pogoji za organizem, vprežen v delo. Človek preživi velik del svojega življenja v stanovanju, zato ni brez pomena, kakšne so klimatske razmere v stanovanju. Presuho stanovanje ne ustreza zahtevam človeškega organizma. Potrebna nam je neka določena količina vlage, v kateri človeški organizem bolje reagira na vse pojave Najugodnejši pogoji za življenje v stanovanju so tisti, kjer znaša temperaura od 16.5 do 22.9 stopinj. Seveda nc sme b'ti ta temperatura vedno enaka. Tudi tu so potrebne spremembe, kajti včasih je organizmu potreben suh zrak. drug č pa zopet vlažnejše podnebje.
To so samo glavne osebnosti de Kruifove prezanimive knjige. V njihovi senci so giblje vrsta zdravnikov, iznajditeljev, inženirjev in drugih znanstven.li"v, ki jih druži ista sla po napredku in p» premr.ga-nju starosti in prezgodnje smrti. V daljšem uvodu je pisec izpovedal avjje gledanje na problem staranja in smrt. ter dal tem ž^ljenj-asom neko. dejal bi, filozofsk-j perspektivo." V dodatku pa je lropolnil d-zno črto svejih boicev proti smrti še z reka ter. mi us}.<-hi v boju zoper številne in razrčne vragolije, ki jih uganja »zelem demon«, hemolitični streptekokus.
De Kruifovo knjigo preveva optimzem, združen z vero v človek\ in v znanost. Nastala je v času. ko je človek v svojih normalnih razmerah upravičeno veroval ue le v svojo prav'co do obstoja, marveč tudi v pravico do podaljšan, a življenja in da pro-magevanja starosti. Knjiga je jz.raz tiste medicinske miselnosti, k; je skušala reševati človeka tudi tedrj- ko se je zdelo, da je boj malone brezupen: nikakor pa n' videla v trpečem človeku nepotrebnega mrčesa, ki ga je treba ugonobit', ali sredstva za drugotne smotre- V knjigi je vse polno zanimivih podre bresti in vsak bralec ;o cdloži z ugotovitvijo, da je izvedel marsikaj novega in presenctljivega.
Slovenska izdaja je bila po vsej pravici zaupana enemu najbolj kompetentnih prevajalcev — dr. Mirku ccrtiCu , znanemu borcu za čistost, z?.nes!j'vost in lopoto slovenskega besedja in izraz a v med cini in drugod, avtorju »kliničnega besednjakr«. Prevajalec je izvršil svojo n kakor re lahko nalogo z vsem znanjem in z izpričanim jezikovnim ckusom ter nam dal knjigo, ki jn beremo kakor domače delo. Tako je dosegel zadnji c lj dobrega prevajalca: dati tujo knjigo v domačem duhu. v besedi, ki je zanesljiva in hkrati lepa. — Tako je to čtivo resnih ljudi v resnem času!
SZeveisrki roman
o Argonavtih
V Slovenčevi knjižnici (zv. 53.) je izšel prvi del izvirnega romana Radislava R u-da na sArgonavti«. Pisatelj se je s svojo pripovedna fantazijo polotil v našem leposlovju kaj nenavadne zgodovinske tvarine: izbral si je staro minijsko bajko o Jazonu in Arganavtih, — ena njenih variant se dotika tudi slovenskih tal — in jo rozpre-del v zgodovinsko-avanturističen roman. Pri tem je sprejel zi izhodišče utemeljeno sodbo, da je ta ba jka odmev resničnih do-življg jev, ki so se zgodili nekako pred 3200 leti, in da je mistično-simbelična primes, ki spiemlja bajko o Argonavtih na njeni poti skozi antično slovstvo, nastala v poznejših č:sih. Zato pravi pisatelj v uvodni besedi: »Mej namen je bil od vsega začetka očistiti dogodivščine Argonavtov vsega prEvliičnega in nemogočega ter jih opi-s:ti tako življenjsko stvarno, kakor so jih pojmovali stari Grki v svojem prvem zgodovinskem obdobju.« Spričo številnih inačic je imel slovenski pisate'j dovolj možnosti, da je junaška in odkriteljska dejanja Argonavtov' po svoje mešal in spletal.
Presoja tega romana, ki ie po značaju in slovstveni višini še najbližji tipu romana-feljtona. bo olajšana tedaj, ko bo izšlo celotno delo. Vsekako bo mogel samo poznavalec stare zgdovine presoditi, ali je pisatelj v svoji težnji po opisu življenjske stvarnosti ostal zvest duhu časa in tedanje civilizacije, o kateri ima tudi znanest dokaj skope pode tke. Rudana je Dri pisanju romana mika'a predvsem pustolovska plat minijske bajke, zato jo je skušal s svojim živim kombinscijsko-fcntazijskni čutom kar se da izčrpati, uživajoč v čistem Goethe jevskem veselju fabuiiranja«, in ne meneč se »a možnosti idejne in umetniške poglobitve, ki bi se odpirale tudi ob tej tva-rini. Slovenci imamo zlasti v zgodovinskem žanru le malo romanov-feljtonov. zato bo Rudanov z?nimivi poizkus argonavtskega romana ustregel vsem, ki iščejo lahkega in prijetnega čtiva. Jože Beržnek je epremil knjigo z majhnimi, na sntične vzore spomi-njajočimi risbami.
«Ena, dve, — — —.« Pri »tri« sem se pognal z okna na tla ter se prevrnil po pesku. Bolečina je bila huda. vse stopalo je zakrvavelo, in že sem mislil, da sem si odtrgal nekaj prstov. Ne, pa si nisem nobenega, samo kepica mesa je obvisela na trnku. Ko so videli moje dejanje, so jeli vsi kričati na en glas: »Si ga je že izdrl! Z okna je skočil, pa si ga je izdrl!« Hitro sem se pobral ter zletel po stopnicah
v kuhinjo.
Mati me je posadila na stol ter mi spra-la skelečo rano. Ko so ji pripovedovali o mojem junaštvu, ni hotela verjeti. Ker pa so vsi trdili eno in isto, me je ogledovala z vseh strani. Smehljala se je. za njo so se jeli smejati vsi drugi, naposled pa tudi jaz, toda jaz res prav iz srca; bil sem srečen, da sem se znebil preklicane harpune. Ko je oče čul to zgodbo, je dejal: »Zelo tvegana je taka reč. Preveč poguma je brez razuma.« Mati mu ni pritrdila, ugovarjala pa tudi ni kaj prida.
Teden dni nisem šel k vodi, ker mi je oče dopovedal, da si rano lahko zastrupim. Ostal sem torej doma. Potolažil sem se, saj je bilo tudi okoli cerkve mnogo zanimivosti, kakor metulji, hrošči in pajki, dolgokrake suhe južine ln drugo. Pod neko opeko sem nekoč zalotil velikega, kovinsko se lesketaječega hrošča. Ko sem ga oprezno prijel, sem si ga bližje ogledal. Tedaj pa mi je nesnaga štrknil v obraz rumeno, jedko tekočino, da me je zašče-
melo in speklo k?kor ogenj: pri tej priči mi je vse lice zabreknilo. Vrgel sem hrošča po tleh ter hitel domov, da sem si dal mrzel obkladek na oteklino. Doživel sem novo spoznanje: Vsak brani svejo prostost. Pes grize, mačka praska, ptič kljuje. mravlja vščipne. a hrošč te obrizgne s strupom; celo trn te rani in veja oplazi, če ji delaš silo. — Cerkovnikovi so imeli mačka, ki bi ge ga bili radi znebili. Hlapec ga je zvabil k sebi. potem pa odnesel v zvonik in splezal je z njim prav v malo lino, odkoder je vedno zaklenkal navček, kadar se je kak faran preselil k Bogu. Spodaj smo radovedno čakali, kaj bo. Začudili smo se, ko smo začuli zamolkel udar cb zvonček; kmalu nato pa smo videli, kako leti maček v velikih kolobarjih na zemljo. Ko je butnil ob ploščad, je skoraj za moža visoko odskočil od tal, nakar je v skokih odbrzel v drvarnico. »Nič mu ni!« smo zavpili. Ko je prispel hlapec iz lin, nam je pokazal krvavečo, vso razpraska-no roko. »Kar nisem si ga mogel odtrgati od sebe, hudimana. Kakor bi slutil, kaj nameravam,« je pripovedoval. »Da nisem odmaknil glave — takrat sem zadel ob zvonec, da se je zamajal in zabrenkal —. bi mi bil razpraskal tudi obraz.«
Drugi dan je brezsrčnež smrti zapisanega begunca zavezal v vrečo ter ga vrgel v vodo.
Kar na hitro smo se zmenili, pa jo ure-zali po prašni Zaloški cesti na Fužine,
Okoli graščine se tudi še danes razprostira razsežen park, ki pa ni niti senca onega, ki smo ga poznali mi: romantičen, zasanjan gaj, skrbno negovan, kakor počesan in nadišavljen raj. Na levo od mostu je kraj njega še kapelica, a je revica zanemarjena in zapuščena; takrat pa so jo zaljšale vedno sveže vrtnice, a ob zno-žju se je prelival potoček. Z belim peskom posuta pot je vabila v senco gabrov, hrastov in jelš. Ondi je iz majhnega obzidka izviral bister studenček, ki je napajal s kristalno čisto, pitno vodo tihe, ko safir leskeče, s smaragdnim zelenjem obrobljene bajarje. Oprezno, tipaje smo se pomikali po prstih do njih, da ne bi prezgodaj spla-šili in prepodili dolgih, pol svetlih pol temnih količev: tik pod vedno gladino nepremično ležečih, na plen prežečih — ščuk. žun! je zašumelo, zavalovilo, ribe pa so se ko pšice pognale v zavetje, v daljnje globine. Prispel si do prvega, do drugega balkončka, ki je pod pošumevajočimi vejami molel nad jezercem. — Da, na enem teh balkončkov, na klopici, sta se vsak drugi večer sestajala rdečelična Marička, spletična iz grada, pa njen fant, nobel žane lz Ljubljane. Dvoril ji je ter se ji laskal z jezikom, namazanim z medom, — če že ni vrtel zlatorumene smotke v ustih. Dekle pa je naslanjalo svojo glavico z rdečo rožo v skodranih laskih na njegove široke pisi ter prisluškovala nemirnemu utripu njegovega gorečega, toda nestanovitnega
Hoda in dom
Barvaste aplikacije na temnih oblekah
Staro jesensko obleko je treba prenoviti — toda kako ? Kroj mora kajpada ostati
isti, že zarač!! pomanjkanja blaga, sicer pa krojev mod- itak ni mnogo izpremi-njala. Obleko lahko docela spremenimo z našitim onlečkom iz barvastih aplikacij, ki jih po' možnosti izrežemo iz klohuče-
Fr. Gorše o kiparstvu
Ni dvoma, da so pri n3s osebni stiki umetnika z občinstvom redki in slučajni, še redkejši so obiski občinstva v ateljejih (tudi z^to, ker imamo bore malo pravih umetniških ateljejev). Znani kipar France Gorše je za soboto zvečer pov3bil v svoj atelje manjše število častilcev slovenske umetnosti in jim prebral svoje predavrnje, ki je obravnavalo med dragim občne probleme kiparskega stvarjanja, vprašanje nu-ditete v umetnosti, odnos moraike do umetnosti in narobe ter probleme domače cerkvene umetnosti. Ob koncu je oovedal nekatere pojasnjevalne in izpovedne misli o svojem razvoju. Prostor nam ne dopušča, da bi se obširneje pomudili pri izvajanjih našega priznanega umetnika, navajamo to prireditev samo kot vzpodbuden primer novega stika umetnika s tistimi, ki se za umetnost zonimajo, posebej še kot poizkus populariziranja tako malo znane kiprrske tehnike in njenih umetnostnih prob emov. Naj samo zabeležimo, da je Fr. Gorše v svojem erim kiparskega razvoja posabej poudaril večni pomen grške plastike za. kiparsko umetnost ter pravično označil deleže in kvaliteto posameznih narodov v umetnostnem razvoju obdobja med dvema vojnama, o sebi pa je dejal, da se je njegov sedanji, in sicer najznačilnejši umetniški razvoj začel šele tam, kjer je pred leti R. Ložar zaključil svojo znano monografijo o Goršetovem kiparstvu. Po predavanju. ki ga je ilustriral z reprodukcijami značilnih oel v raznih knjigah in obzornikih, ie umetnik razkazal prisotnim svoj skromni, vendar z umetninami obilno založeni atelje.
vine. Kadar se bomo naveličale tega »cvetličnega« oplečka. ga lahko spst odpara-mo in namesto njega vstavimo pod vratni izrez zanimivo ukrojen vložek iz belega pralnega blaga alj iz vzorčaste svile. Ker jih lahko po mili volji pripenjamo in odpenjamo. je prav. če si omislimo več takšnih vložkov iz različnih tvoriv, da je videti obleka vsak dan drugačna.
Vzemimo spet pletilke v roke!
S pletilkami in z našo zalogo stare. <v prane in na novo navite volne lahko pričnemo ustvarjati nov videz svojim starim jesenskim oblekam, Muzam in jopicam, športno jopico lahko lepo prenovimo, če

ji odstranimo ovratnik, pleteni hrbtni del pa pletemo tako visoko, da zadaj pokriva tilnik. Enako kakor hrbet spletemo tudi velike žepe, ki jih naši jemo na cbe sprednji poli jopice.
*
Za sladokusce — poleti
Nadevani paradižniki. 12 paradižnikov nekoliko izdolbemo in jih znotraj posujemo s soljo. Nekaj časa jih pustimo tako stati, nato jih osušimo. Medtem skuhamo do mehkega dve skodelici oluščenega graha ali približno enako količino stročjega fižola, ki smo ga nai ezale na drobne koščke. 1 jajce premešamo z žličico olja. dodamo 2 žlici surovega mleka in naaeklja-nega drobnjaka, nekoliko soli in popra in damo to mešanico k grahu ali fižolu v kožico ter mešamo toliko časa na ognju, da se nekoliko strdi kakor jajčna jed. Mešanico napolnimo v paradižnike, jih položimo v namazano pesedo, jih zalijemo z mezgo iz 4 velikih paradižnikov in dušimo v pokriti posodi kakih 15 minut. K tej jedi serviramo solato.
Danske kumare (mrzle). 4 kumare razpolovimo po dolžinj in izdolbemo. Potem jih posujemo s soljo, pokapamo s kisom in postavimo ob stran, dokler ne pripravimo sledečega nadeva: 15 dkg svežega s;ra (skute) premešamo z nekoliko olja, dodamo 4 velike žlice paradižnikove mezge, nekaj kapljic juhana, nekaj nasekljanih kaper in petršilja in nekaj soli in paprike. Iz kumar odstranimo tekočino in jih dobro osušimo, preden jih napolnimo z nadevom. K tem kumaram serviramo pečen krompir.
Fižoi z jabolki. 1 kg stročjega fižola očistimo, nalomimo na manjše koščke in kuhamo v slanem kropu skoraj do mehkega. Nato jih cdlijemo in skuhamo do konca v 2 skodelicah goveje juhe, ki smo jo prihranile od opoldne. V2 kg jabolk olupimo in kuhamo do mehkega v prav malo vode. da povsem razpadejo. Nato pomešamo jabolka s fižolom, posolimo in popo-pramo jed ter jo zabelimo s prepraženlmi drobtinami.
srca. — No, mi smo brez sanjaranja strmeli v jezerce, tako zelo prozorno in čisto, da bi najrajši kar segel z roko po biserni školjki na dnu proda. A te je studenčni-ca, mrzla ko led, zagrnila prav preko glave in še čez! Malokdo je skočil vanjo. Vse naokoli je bilo polno čudes: rdeče, belo in vijoličasto cvetoče grmovje, srebrni lokvanji med širokimi, plavajočimi listi ko zelene palete, da, tudi ptiči so se tajin-stveno pogovarjali med seboj. Potaknil si obrezano, votlo listno steblo poljske buče v pesek ter posesal na cevki, in že si pričaral ped visok vodomet iz tal. Koncem gaja, ob že spokojni, zbrani reki, smo večkrat videli bradatega, v vodo zagledanega, vedno zamišljenega ribiča. Neki dijak tovariš je dejal, da je ribič slikar in profesor Franke. — Tiho ln kar pobožno smo se vrnili po drugi strani jezerc na most, tja v sredo, kjer je še dandanes zareza v ograji. Pred nami je. kakor dandanes, grmel mogočen slap, le da je voda drvela preko naravnega jeza. Po stopničkah, po stezicah in kamenitih prehodih smo skakljali preko brzečih, neštetih od-točkov, ki so se bili odtrgali od slapov Ljubljanice in ki so pod nami švigljali ko martinčki ter se skrivali, hiteč pod most. Tudi tja gor, nad jez. je uhajal pogled, kjer se je ahatno zeleni dom povodnega moža, globoko vodovje, obotavljaje ae, oprezno in nezaupljivo bližalo prepadu...,' (Nadaljevanje prihodnjič.)
Otok je detel v zrak in v morje
Avgusta 1883 je bil strašen izbruh ognjenika Krakataua, kj je zabeležen ko; najhujši potres te vrste v zgodovini človeštva.
Velika geolcška eksplozija, ki se je primerila pred 60 'eti, je morala napraviti na ljudi v neposredni bližini pač vtis nekakšnega soaneg3 dneva jn vesoljnega potepa. Nesreča je bila po svoji izmeri in pojavi tako grozovita, da jo je jedva mogoče dojet v dokumentarnih opisih tistega časa.
Otok Krakatau, ki leži v Sunaskem pre-Hvu med otokom. Sumatro in Javo, je štel dva ognjenika na površini približno 33 če_ tvovnih kilometrov. Oba vulkana sta do pred 60 leti razmeroma mirovala. Znana sta bila samo dva izbruha iz 17. stoletja (v letih 1680. in 1684.). Najvišji stožec vulkana se je imenoval Perbuatan. Otok Krakatau je bil ves porasel z drevjem. Ljudje so prihajali na Krakatu z Jave ter so odvažali z njega les. Maja 1883 se je začelo p.-.dzemsko bobnenje. Dne 20. maja se je začei iz žrela ognjenika vsipati pepel, nato so se pojav li ogromni stebri dima. Vendar ni to posebno vznemirjalo ljudi. Na otoku Javi in Sumatri ni nihče slutil, kaj se pripravlja.
V noči od 26. na 27. avgusta pa se je odigrala strahovita žalcigra. Začela se je s peklenskim bobnenjem in po-kanjem poti zemljo, ki je bilo tako glasno, da sc ga • i1 • li v 2300 lan oddaljeni Manili v 3600 oddaljeni Avstraliji ter celo na 4775 km oddaljenem Madagaskarju. Nenadno se je dvignila iz tečajev polovica C oka in je
zletela v zrak. Razpok je bil silen, saj sta izginili skoraj dve tretjini površine Krakataua. Otok v sedanji velikosti meri samo 10.5 četvornih kilometrov. Eden izmed vulkanskih vršacev je popolnoma izginil. Izbruh je bil resnično brez primere. Približno 18 kubičnih kilometrov zemlje in kamenja je zletelo deloma v zrak, deloma pa se je pogrezniio v morje. Pepelnati dež, ki je nastal po katastrofi, se je nagrmadil na otoku Krakatau 70 metrov visoko. Do daljave 700 km so ljudje lahko opazovali gigantske prizore ognja, dima in pepela.
Več mesecev po katastrofi je plaval v zraku nad Krakatauom nekakšen vijoličast oblak, ki je posebno v večernih urah dobival fantastično podobo. Seveda se je ob izbruhu vulkana silno vznemirilo tudi morje, ko so se pogrezale zemske mase v glo. j bino Valovi so se dvigali do 36 metrov ; višine ter so strahovito butali cb bregove. Silna poplava je bila na Javi in Sumatri. Preko Indijskega in Tihega oceana je udarjalo morje s takšno silo, da je zadevalo ob nabrežje Južne Amerike. 50.000 ljudi je postalo žrtev tega vulkanskega izbrana m Krakatauu se dolgo časa ni upal prioližati noben človek.
črno žrelo Krakataua štrli od tedaj kot ožgana odprtina v zrak. Približno 40 let je vulkan miroval, morje in vetrovi so zopet zanesli vegetacijo na njegovo ozemlje. Leta 1928. se je pa začelo spet podzemsko bobnenje. Iz niorja je vzkipel nov otok, ki so ga krstili za Anak Krakatau. Ta pa ni dolg'- ostal na površini, že leta 1931. so K" jvi izbruh? in štiri leta pozneje je o Krakatau zooet izginil v morje.
M-^seilie cianes ni več mrtvo mesto, piše.,.: dopisniki nemških listov. Pocestno živ-. je je zelo živahno, čeprav pristanišče počiva. Dei- je povsod na p-etek. V opoldanskih in večernih urah, ko se zapirajo trgovine in pisarne, hiti na stotine in tisočo" delavcev in nameščencev domov in tale. j.t so zasedeni tramvaji do zadnjega prostorčka Za delo v tem velikem pristaniškem mestu ski bita vsaka po svojo nemški vojska ter organizacija Todt. V resta* -racijo stopi na primer trgovec in pokaže p -mo, v katerem stoji črno na belem, da Ca neki nemški delovni oddelek vabi na ii-io. Pri prestavljanju pisma pa se izkaže, da. je trgovčevo podjetje poverjeno z večjim naročilom.
V Marseilleu ima Todtova organizacija svoj pesetni urad, kjer sprejemajo delavce na 'delo. Vsak dan odpošljejo p :>l'žno 50 ljudi, večinoma takih, ki so bili de,j časa nezaposleni aii pa morajo zaradi delovnih razmer menjati gospodarje. Vse socialne ustanove, zlasti bolniška blagajna in družinska doklada, sta delavcem na razpolago kakcr orel. Zaradi tega pravijo nemški listi, se'n iliče ne brani iti na delo v Nemčijo, kjer se vsakomur nudi prilika zaslužka,
Todtova organizacija ima svojo pisarno v bližini koicuvora Št. Charles. Tam je tudi prenočišče, ki lahko sprejme do 21-delavcev. Prenočišče je bilo prej na raa-
ie
pelago mornarjem. Tu dobe delavci tudi hrano in sicer kuhajo dvakrat na dan kosile in večerjo za 4oG mož. Ta pisarna ra ni edino taborišče, kjer sprejemajo delavce za Nemčijo. Tudi v nekei l drugem spre-jemaiišču je zelo živahno. To taborišče bi lahko imenovali v jezikovnem pogledu mar-
zem^čini in poljščini. Tu je prostora za 1000 oseb. Umivalnica je tako velika da se v nji lahko umiva naenrrat 80 mož. Ogromna kuhinja tega zavoda razpolaga z nemškim. italijanski: nizozemskim in indo-kitajskim osebjer Nemškim delavcem je na. razpolago posebna jedilnica in dvo-ana za sestanke. Ko se človek ozre po teh prostorih se začudi, kaj se je dalo preurediti iz starega mlina, ki je deset let počival in so se po njegovih skladiščih sprehajale samo miši in podgane. Zdaj je to poslopje spremenjeno v prav prijeten in čedon dom.
Delavci, ki prenočujejo in se branijo v tem taborišču, so zaposleni samo z gradnjo bunkerjev in utrjenih oporišč. Veliko mar-sejsko pristanišče se namreč čedalje bolj spreminja v mogočno trdnjavo. Vsak košček zemlje, vsaka čer postaja del neza-vzetnega ozemlja. Tako dobiva tudi ta del francoske obale bolj in bolj podobo velike utrdbe, ki spominja utrdb ob atlantski obali. Povsod vidiš tablice z napisom »Terra in
fgpE^sag	
It. *' : |- J, '■rir.T.ltf^ l^1 .^ji	
m*
Po kratkem trpljenju nam je umrl naš ljubljeni soprog, predobri oče, brat stric, svak in tast, gospod
FRANC ŠEŠEK
OBRATOVODJA PAPIRNICE VEVČE
23. t m., previden s tolažili sv. vere.
Blagega pokojnika spremimo na zadnji poti v sredo, dne 25. avgusta 1943, ob 5. ur, p<5poldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Vevče. Bev. Mar. Polje, Ljubljana, dne 23. avgusta 1943.
ŠEŠEK — ŠTRAJHER — FISTER Žalujoče rodbine:
militaire«. ki povedo prebivalstvu, da je tukaj vojaško področje. Tod se ne sme nib. če sprehajati po mili volji naokrog. Prebivalstvo ta svarila razume in jih upošteva tako, da ne pride nikoli v navzkrižje s predpisi-
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. predel Kranjske, 5. osebni zaimek, 6. začetnici znane slovenske mladinske pisateljice, 8. "mak za prvino, ki se imenuje po Ukrajincih. 10. gostija, 11. časovni prislov, 12. skrajšano žensko ime, 13. pivo, 14. slovenski kitarist. 16. nedoločni števnik, 19. pregovor. 21. oblika glagola biti, 22. glavni števnik, 24. želelnik in pogojnik pomožnega glagola, 25. ograja.
Navpično: 1. domača ptica, 2. osebni zaimek. palestinska reka, 14. oziralni zaimek. 6. osebni zaimek, 7. močan vzklik, 9. majhna dolina, 11. kmečke hišice, 14. zele-njadna rastlina, korenovka, 15. nemški osebni zaimek, 17. tolmun kal, tudi znak za prvino, 18. latinski veznik. 20. morski sesalec. 22. oblika g'agola biti, tudi znak za prvino, 23. latinska kratica za delo, stvaritev.
Rešitev križanke od 22. t. m.:
Vodoravno: 1. pesa, 4. upad. 7. Elena, 9. rž, 10. ždi, 11. oj, 12. ni, 13. Ca (kalcij), 14 ni, 16. rja, 18. uk, 19. le, 20. ar, 21. do, 22. Ada, 24. ah. 26. Iv(an), 27. ni, 29. ave, 30. p."
Navpično: 1. puran, 2. Se(.lon), 3. Alžir, 4. Unica, 5. pa, 6. dijak, 8. ed, 15. ilo, 17. jod, 18. ura, 2*. da, 22. ave. 23. Ana, 25. hi, 26. Iv(an), 28. il.
V Nemčiji živi še 310 bobrov
Iz nemških listov povzemamo, da živi na vsem državnem ozemlju še 310 bobrov, in sicer v okrožjih Wittenberg in Schwv-nitz. Bobri so v Nemčiji zaščiteni.
Najmanjša jelenja vrsta
na svetu jc jelenček pudu, ki živi \ Patagoniji. Visok je le 50 do 60 cm in njegovo »rogovje« je komaj tolikšno kakor mezinec na na>i roki. Najljubša paša so mu fuhsije. cvetice i živo^ barvnimi, visečimi cveti. ki. jih pr; nas radi gojimo v lončkih. Kazen tega jelena je tam doma tudi šc jelen huemul. ki doseza v velikosti našo srne in ima tudi rogovje podubno srnjemu. Izpustili pa so v tamošnjih gozdov h tudi evropskega jelena. Uspeva izvrstno in da leč prekata našega jelena po teži telesa in mogočnosti rogovja.
Mali oglasi
HIŠA
enodružin-ka v Novem mestu, z vsem komfortom, kopalnica, pralnica, krasne kleti, z vsemi pritiklinami, parket, elektrika, 4000 m2 srdnega in zelenjad-nega vita, vse arondirano, se proda. Naslov v upravi.
je odlična sestava iz mebčalnih, antiseptičnih in za prehrano lasnih čebulic posebno važnih snovi!
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali, ki ste spremili na?o
Službo dobi
postrežnico
od p"! 2. dalie, spreimem takoj. Matek & m:kei — Frančiškanska	13993-J
postrežnico, dnevno od 13 do 17. iščemo. Dobia nagrada. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14327-1» gospodično
za dopoldanske izprebode od 9 do 12 sprejmem k otroku. Dr. Hlade, Stan trg 2/II.	14*22-1
Službe išče
MESTO HIŠNICE
želi 40 letna samska ženski. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Jesen 43«. J	14321-2
Uradmštvo
dobi sluibo
PRIVATNO TAJNICO iščem, katera bi bila tudi dobra družabnica. Starost 25 do 35 let. Zunanjost pri-kupljiva v svrho reprezentance. Znanje nemščine, italijanščine in strojepisja za-želieno. Ponudbe poslati po možnosti s sliko na oglas, odd. Jutra pod »Tajnica«.
J	14307-2a
MLADA GOSPODIČNA z obrtno šolo išče mesto r trafiki, slaščičarni, trgovini Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod: »Iščem primerno zaposlitev«.^^ _
pranje, krpanje"
in likanje perila vzamem na dom. Naslov v oglas, odd. JuUa.	14320-3
na božjo njivo in jo obsuli s cvetjem, prisrčna hvala.
Rodbina: KLOPCAVAR
STRUGARSKEGA
vajenca sprejmem takoj. I Biti mora močan in mora imeti primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden«.
14028-44 TAPETNIŠKEGA vajenca sprejme Rudolf Ra-do van. Mestni trg 13-
14227-44
MRČES (uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin praškom Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 13918-6
PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija "janc Židovska ulica 1-
13919-6 BREZOVE METLE, držaje za lopate, omela itd. dobite pri »Gospodarski zvezi« Bleiweisova 29 in Maistrova 10.	13963-6
VEČ KOLES, damskih in moških, najboljših znamk, zelo poet ni naprodaj. — Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
14331-«
BLAGO, damsko, volneno, pecjta, prodam. Našlo* v ogi*. odd Jutra	14326-6
STRUŽNICO, kompletno, z motorjem in transnusijo. prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.
14046-6 DVA TRICIKLJA, rabljen in nov, ugodno naprodaj . Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.	14332-6
MOŠKI ČEVLJI, črni, št. 41, z dvojnimi podplati, skoraj novi. naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14099-6
PRODAM zimski marengo plašč in moško obleko za manjšo postavo, predvojno blago. Naslov v ogl. odd. Jutra pod »Martngo«. 14314-6
MOŠKO KOLO, novo, predvojno, prodam ali zamenjam za živila. Kazine, Prule, Janežičeva 12.
14317-6
ŠIVALNI STROJ SINGER
otroška stajica m 2 tonska harmonika naprodaj. Nun. ska ulica 3.	14316-4
PRODAM
usnjen površnik, rjav, skoraj nov, in avbo za narodno nošo. Ogled od 9 do 11. Naslov r ogl. odd. Jutra.	14325-4
KOLESA,
■Jamske in saoške — kupuje vraka »Promet« (nasuroti Kri-žan-ke cerkv*). Tel. 43-90.
vsmi
DELNICE TPD kupimo. Interesenti naj »e oglasno v moji pisarni. Rudolf Zore, Liubliana, Gledališka 12. 14330-? KUPIM OPEKO, zidno in strešno, rabljeno ali novo, do 5W)0 komadov, kupi Roiina, Vodnikova 89, tel. 48-78. 14304-6 dobro ohranjeno kopalno banjo s pečjo a premog in potrebno armaturo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Banja«.	14311-7
KUPIM nerabljene bloke — Švica: NABA in Pro Patria. Madžarska: Liszt, Sv. Štefan, evharistični in oba protestantska ter Hrvatska: seniske žrtve, ustaško ml»-dež in legij onarje. Ponud-be z navedbo cene do dn* 27. avgusta na ogl. odd. Tutra pod šifro: »Blokf 1943«,	14315-7
KUPIM dobro ohranjene knjigo« Srbska trilogija. Kmetje «• Al Araf. Naslon v oglas, odd. Jutra.	14319-T
V najem
POSLOVNI PROSTORI, sestoječi iz 3—7 prostorov, se oddajo za mimo obet ali skladišče. Naslov * ogl. odd. Juta. 14324-17
HIŠE IN PARCELE, raznovrstne, v središču m » okolici, prodam. Realiteta« pisarna Zajec Andrei. Ta»-čaneva 10. TeL. 34-86.
14218-2«
PARCELO za Tiio, 823 kv. m, ideala« lega, popolnoma brez praha, v mestu, prodam. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod: »Res dobra naložba«.
14020-20
MLAD ZAKONSKI PAR
brez otrok, ves dao odsoten, išče opremljeno sobo s kopalnico za 15. september. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Plačam dobro«!	14312-23«
OPREMLJENO SOBICO, čisto, s posebnim vhodom, iščem za takoj, za 4 do 5 kratno mesečno uporabo. Cen.j. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Odsoten 25«.	14323-23»
	53	3
...................		
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenhurgova ui. 4 teL št. 2109
NEKA DAMA je v soboto dopoldne položila ročno torbico na neko čajno na dvorišču Učiteljske tiskarne. Najditelj se naproša, da jo proti dobri nagradi odda v ogl. odd. Jutra.	14313-37
ZGUBIL SEM OBESEK Marijo z Detetom na eni strani in gravirano t-Ma,-riia« na drugi strani. Naj-ditelj se lepo prosi za povrnitev, ker je spomin, h mu plačam za nagrado vrednost zlata. MudrovčiC Josip, Trdinova 7/L
14*1S-W
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali, ko nam je umrla ljubljena mama
Katarina Tavčar
ji lajšali trpljenje med hudo boleznijo, jo mnogoštevilno spremili na njeni poslednji poti ter poklonili krasne vence in lepo cvetje, izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Sveta maša zadušnica bo t torek, dne 24. t. m. ob 7. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1943.
ŽALUJOČI OTROCI S SORODSTVOM
HBBSnHMHHMHiH
Emiiio Salgari;
45
OtALJICA KARIBOV
25. poglavje »Folgore« med dvema ognjema
Ne cla bi čakal nadaljnih pojasnil, je Morgan takoj ukazal, naj ubere ladja pot proti Matanzasu.
»Torej prinašate slabe novice?« je vprašal došleca in ga odvedel na poveljniški mostič.
»Vojvoda že ve, da je gusar na ,Alham-
bri'!«
»To sem si misil. A kje je ladja?«
»Odplula je v Havano in utegne zaradi tega kmalu prispeti!«
^Takoj jo napademo!«
»Pa ne v teh vodah! Vojvoda je tu na neki fregati!«
»Torej smo med dvema ladjama! Naš položaj bo vsakako težaven!«
»Vozimo v Havano, gospod! Še preden se bo utegnil sovražnik ganiti, bo kapitan osvobojen!«
Morgan je s pomočjo trobila poslal dva moža v jamborni koš. Ko je ukazal, naj pri-žgo svetilke, je šel dol na ladijski branik in prisedel h krmarju, da bi sam vodil ladjo. Vedel je, da leži pred obalo mnogo otočkov in nevarnih pečin. Veter, ki je pihal s pol-danske strani, je bil ugoden tako »Folgoru« kakor ladji, ki bi priplula iz Havane.
Ko je ostal rt Hicanos za njimi, je pod-kapitan obrnil »Folgore« proti zahodu, a tako. da je plula mimo Matanzasa; kajti računal je z možnostjo, da bi se bila >A1-hambra« do jutra zatekla v to pristanišče, kjer bi bila varna pred gusarskimi ladjami.
»Upam, da je ne najdemo tam!« je rekel Morgan Stillerju. »Nerad bi se tik ob bregu, pa tako blizu Havane in Cardenasa spustil z njo v boj Streljanje s topovi bi splašilo vse posadke, in kaj kmalu bi imeli posla s celim brodovjem!«
»Kaj menite, ali domnevajo, da smo tn?«
»Tega ne!« je Morgan odvrnil. »Prehitro smo pluli, da bi bih mogli zbuditi sum. Bržkone mislijo, da smo še v Campeškem zalivu!«
Tu ga je prekinil glas, ki je prihajal z velikega jambora:
»Pozor! Luči na obzorju!«
»Vraga!« je kriknil Morgan in planil k ograji. »To morejo biti samo luči ,Alham-bre'!«
»šele tri milje smo od Cardenasa!« je Stiller zaklical. »In že nam je fregata za hrbtom!«
»Ali zdaj vidiš ladjo?« je Morgan skozi trobilo vprašal stražarja na jamboru.
»Da, nedoločno!« je bil odgovor.
»Ali prihaja iz Matanzasa?«
»Ne, videti je, da z zahoda!«
»Kam plove? Semkaj?«
»Proti Hicanskemu rtu!«
»To more biti samo .Alhambra'!« je rekel Morgan in zaškripal z zobmi.
»Ne smemo ji dati, da bi prišla v Car-denas, drugače bomo imeli opravka z dvema ladjama!« je menil Stiller.
»Prisilim jo. da bo morala pluti dalje! Obe bi bili v tern trenutku preveč za nas!«
Poročnik je ukazal v trobilo: »Strelci k topovom, vsi drugi na svoja bojna mesta!«
Odrinil je krmarja in sam prijel za krmilo. Topničarji so prižgali netila, arkebu-zirji so se porazdelili za ogradami, na bra-
niku in po jambornih koših, ostali pa po konopju, na križih in rajnah.
Luči, ki ju je bil naznanil stražar na jamboru, si zdaj razločil že s poveljniškega mostiča. Razločno sta se odražali na tem-I nem obzorju, in njuni drhteči odsevi na po-1 vršini morja so se zdaj daljšali, zdaj skrajševali.
Po njuni smeri je bilo takoj spoznati, kam stremi ladja: proti Hicanskemu rtu. da bi se nato ustavila v Cardenasu.
»Jo vidiš?« je Morgan vprašal Hambur-i žana. »Ko bi zanesljivo vedel, da je ,AI-! hambra', niti za trenutek se ne bi obotavljal z nanadom!«
»Toda fregata ... Preblizu Cardenasa smo že .. .
»Tedaj jo moramo pač prepoditi! Ko se zdani, bomo videli, kako in kaj!«
Poveljnikov namestnik je obrnil Folgore« proti obali in zajel veter v jadra: s tem je hotel domnevni korveti ubraniti, da ne bi obrnila in se zatekla v bližnje pristanišče Matanzas. Treba jo je bilo držati daleč od brega, da bi jo kasneje laže zavzeli.
Morgan, izkušen pomorščak, da malo takih, si je bil v s vesti uspeha.
»Folgore« je zaplula do višine Matanzasa. tam pa je mahoma okrenila in se grozeče pognala opaženi ladji ob stran.
To sumljivo manevriranje je Špance koj vznemirilo. Kakor hitro so videli, da jih misli »Folgore« napasti, so zavili na sever, kajti drugega izhoda ni bilo več.
Morgan jim je bil zaprl pot proti Matanzasu in Cardenasu. Ker je pihal njemu ugoden veter, jim je mogel presekati smer na zahod in vzhod.
Vkljub svojemu begu je španska ladja
ustrelila tja v en dan, da bi ustavila gu-sarje.
..Nihče ne sme odgovoriti!« je Alorgan prepovedal. Razpnite pomožna jadra in hajd za njo!«
Ko je španska ladja videla, da se »*oi-gore« ne da ostrašiti. ampak se ji celo se boli bliža, je pognala v zrak dve raketi, nato pa ustrelila iz vseh osmih topov.
Ker je bila >Folgore« zunaj dometa, so mo°-li imeti ti streli samo namen, obvestiti posadko v Cardenasu. posvariti fregato in io priklicati na pomoč. Grom topov se je razlegal preko Hicanskega rta vse tja do Matanzasa in morebiti še dalj.
Morgan je od veselja zavrisnil. »Gusar je na tej ladji!«
»Da,« je zaklical Stiller, ki je ladjo ob bliskih strelov razločno spoznal, »korveta je!«
»Zdaj nam ne uide več!«
»Toda javila nas je, gospod! Kmalu bomo imeli Van Gouldovo fregato za hrbtom!«
Borili se bomo proti obema, če bo treba! ... Mornarji! Tamle je Črni gusar!... V boj!«
Enodušen vzkrik se je razlegel s palube gusarske ladje: »Živel črni gusar! Rešimo ga! t
Nasprotnica, ki je z razpetimi jadri bežala proti severu, kakor bi se hotela skriti za enega izmed mnogoštevilnih otokov pred Florido, je bila nedvomno »Alhambra«.
Ni se upala spustiti s »Folgorom :< v boj, ker je bila manj oborožena in ne tako močna, čeprav je imela izvrstno jadrovje, tako da bi se bilo lahko kosala z najboljšimi jadrnicami, kar jih ie plulo po Mehiškem zalivu.
Morgan je takoj spoznal, da Ima opravka z zelo hitro ladjo, kajti, čeprav je bila »Folgore« razoila vsa jadra, se ji vendar ni posrečilo, da bi že na prvi mah dohitela nasprotnico, ki je bežala vse dalje in dalje proti severu.
Cez nekaj ur je Stiller opazil v smeri proti Cardenasu več svetlih pik.
»Bogme, Van Gouldova fregata nas zasleduje!«
Iz dalje se je privalil zamolkel grom, kakor da bi bili ustrelili z velikim topom-
»Podvizati se moramo, če ne, bomo jutri med dvema ognjema!« je zaklical poročnik.
Med tem, ko so na njegov ukaz flibustirji skušali razobesiti še več jader, je bežala »Alhambra« kar naprej v isto smer. Bila je samo nekaj milj pred njimi, a to je zadostovalo, da je njihove krogle niso dosegale. Topovi, kakršne so rabili tiste čase, še niso streljali tako daleč kakor današnji-
Njen poveljnik nI niti poskusil uiti k obalam Kube ali v kako luko. Videl je, da bt mu bil veter neugoden, ako bi izpremenil pravec, čeprav samo za nekaj trenutkov. Zato je nadaljeval vožnjo proti severu.
Najbrže je imel pri tem poseben namen. Vedel je, da potuje vojvoda v tiste kraje, ker hoče poiskati mlado Flamko; zato je računal, da ga bo fregata prej ali slej dohitela.
Morgan, ki je upal, da bo mogel takoj zaskočiti korveto in osvoboditi gusarja, je bil besen, ko je videl »Folgore« tako nemočno. Tudi njegovi ljudje so s preklinjanjem in grožnjami dajali duška svoji jezi. Razvijali so nova jadra, ki so jih razobe~ šali na skrajnih koncih križev, in zdaj pa zdaj streljali s topovi.