DELO GLASILO 7 V p j -* ^ r- *• Leto X. itev. 1 (475) TRST - SOBOTA, 11. JANUARJA 1958 Posamezna štev. 25 Lir PO TEJ POTI NAPREJ Na delo z navdušenjem Qlpor v GRDA in Arze- | Ne bo seveda prišlo do ^ nalu — na žalost še skorajšnjega zaključka te nerešen — je še v ospredju resne zadeve, če bo agita »testnega življenja.Vsem je postalo že jasno, da je zadeva presegla sindikalne »leje in postala politično dejstvo, mestni in nacionalni problem. Sedem mesecev trde in Pligumne enotne borbe, splošno ogorčenje in protest vsega mesta, soglasna 'a sporazumna akcija debetih strank s parlamentarnim zastopstvom, dejanje Solidarnosti z nabiranjem denarja za stavkajoče, vse ‘o bi bilo moralo že prepričati vlado o potrebi, da Poskrbi za pravično reši-tev spora. Kaj se namesto tega v fesnici dogaja? Če so do 31. decembra 1»57 lahko trdili, da via-d» ne more direktno pose-|l'i v spor (dokler so podrtja 1RI sindikalno povedna s Confindustrio), če-Prav so to tezo sindikati vedno osporavali, ker gre *a podjetja z državno ude. ložbo, hočejo pa danes o-Pravičevati molk vlade in tjeno negibnost spričo nuj-te potrebe po rešitvi, češ cija popustila ali če se bo krenilo z enotnega tira solidarnosti s strani drugih delavcev v korist stavkajo, čih. Nabiranje prispevkov za stavkajoče, za katerega sta dala pobudo oba sindikata in se vrši pod pokroviteljstvom desetih strank, je velik dokaz mestne solidarnosti, ki jo mi v celoti podpiramo. Pozvali smo vse naše tovariše, simpatizerje in volivce naj prispevajo s polnim elanom. Toda poleg te oblike solidarnosti je treba pospešiti nenadomestljivo enotno akcijo borbe, kot to zahtevajo kovinarji in druge kategorije ter drugi mestni proizvajalni sektorji. Povsem pravilen je zato korak nove Delavske zbor-nice-CGlL, ki je nakazala potrebo nove splošne stavke vseh kategorij, da se premakne zadevo z mrtve točke in zagotovi uspeh kovinarjem v ladjedelnicah. To je pot, ki jo je treba ubrati. Po tej poti morajo stopiti vsi, ki v resnici ljubijo naše mesto in in vztrajnostjo za razširitev in okrepitev partije /A bnovili smo v splošnem sto* ^ odstotno partijske izkazni- ce in tudi naša mladina je blizu cilja. Brez dvoma je to u-speh. To pa še ne pomeni, da so vse sekcije partije in vsi mladinski krožki dosegli cilj. Imamo sekcije in krožke, ki so zaostali in ta zamuda škoduje napredovanju naše organizacije. Potrebno je, da te sekcije in več bodo tudi sposobne zajeti tisoče delovnih ljudi, mladine in odraslih. S povečanjem števila vpisanih bomo postali odio-čilni čtnitelj v procesu združevanja delavskega razreda in vseh delovnih sil. Od 12. do 26. januarja se vrši kampanja rekrutacije. Ima. mo načrt s konkretnimi direktivami za organiziranje, ki so Naše tradicije krožki napravijo svojo dolžnost ! £a sekcije že prejele. Kampanji in dohitijo vso partijo. I borao dali največjo publiciteto. rj ii. . , , V vsakem okraju, ulici, hiši, to- Zadali smo si nalogo, da po- . . J . . - v. . -l TVT i varni, uradu se moramo pribli- vecamo število vpisanih. In alo- „ . . „ ^ n.. i i . • • zati tisočem naših volivcev, sim. ga je izvedljiva, ker obstojajo . . .. ’ . . , . , . . . , . i . . patizerjev, prijateljev m sorod- vsi objektivni in subjektivni po. 1 ?a mora ministrstvo za dr- se odločno zavzemajo za ,i.u-U-li-ti!*,i’aM.u5ìtSu"M.,iì-!tfll> Program bo objavljen v nedeljski “Unità" Trstu ne kažeta do sedaj na- kljub občutni potrebi po skup- ni in energični akciji. Tako sc je še enkrat izkazal ves njihov protikomunizem, ki je že toliko škodoval mestu. mena spoštovati zakonski rok. Desničarski tisk na vse pretege hvali komisarsko upravo na občini in podpira zavlačevanje volitev do jeseni. Tržaška KD je na istem stališču. Njeni voditelji sicer trdijo, da je treba spoštovati zakon, niso pa napravili ničesar za sklicanje volitev in niso protestirali proti odio- zope, fvoJ> izvoljeno predgtav. kom komisarja za razne povi- Kot smQ vejkrat po. j udarili, se strinjamo za najšir-Demokristjanski voditelji so.šo akcijo, ki bi se jo sicer že pokazali svoje prave namene v i lahko napravilo. Diskriminacije trenutku ko so odbili vsako dejansko samo škodujejo kori-možnost skupne akcije s istim mesta in njegovega prebi-«protinacionalnimi» strankami, lvalstva. Naše stališče je jasno. Komunisti pospešujemo našo bitko, ki bi morala postati bitka vseh tistih, kateri res želijo, da bi imel Trst v najkrajšem času Sestanek federalnega komiteja Danes v soboto II, januarja se sestaneta na se- dežu federacije federalni komite in federalna kontrolna komisija. Sestanek je sklican za 18. uro. Sekretar federacije tov. Vid ali bo imel poročilo o mobiliziranju partije za organiziranje volilne kam. panje. Predsednik L. R. Romunije umrl TJ torek zjutraj je umrl v Bu-* hare-ti predsednik dija ljudske skupščine Romunije Petru Groza. Preminul je v starosti 72 let. Oktobra lanskega leta je sicer dobro prestal operacijo na črevesju, toda zadnje dni se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Truplo visokega državnika bodo z velikimi svečanostmi pokopali danes na vojaškem pokopališču v Bukarešti. Petru Groza se je začel udejstvovati v političnem življenju leta 1918 in je bil pozneje večkrat izvoljen v parlament, kot zastopnik takratne ljudske stranke. Od 1921 do 1926 je bil na čelu raznih ministrstev. Ko je Groza leta 1927 spoznal, da ima ljudska stran- ka vedno boli reakcionarni prezi- j značaj, je pretrgal vse vezi in se povezal z opozicijskimi skupinami. 1933 leta je prevzel vodstvo kmečke stranke, ki se je borila proti podreditvi Hitlc. rju in proti vojni. Leta 1941 se je javno izjavil proti vojni pustolovščini, ki jo je začel Hitler. Dve leti pozneje je bil aretiran in vržen v ječo brez procesa. Iz zapora je prišel tik pred osvoboditvijo Romunije po sovjetskih četah in od tega trenutka je dal vedno svoj aktiven doprinos v političnem življenju. Ko je bila leta 1947 končno strmoglavljena monarhija in proglašena republika, je bil Petru Groza izvoljen za načelnika vlade mlade ljudske republike, 1952 pa za predsednika velike nacionalne skupščine. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Načrt kampanje ZA ENOTNOST IN STRNJENOSTI g ekcijski komiteji so že pre- jeli od organizacijske komisije naše federacije načrt za posebno akcijo rekrutacije za partijo in komunistično mladino. Akcija bo od 12. do 26. januarja na čast 37. obletnice stanovitve naše partije. Zato bomo objavili načrt samo v glavnih obrisih. Načrt bo. do postavili v diskusijo v vseh sekcijskih komitejih in sekcij-skih aktivih zato, da bo njegova uresničitev sad kolektivnega dela. V kampanjo rekrutacije se vključujejo proslave 37. obletnice ustanovitve partije, ki je letos še posebno važna v vidiku bodoče volilne borbe. V tej borbi bo imela naša partija, kot najmočnejša stranka opozicije zgodovinsko nalogo- ker si postavlja za cilj preprečitev inte gralističnih načrtov Krščanske demokracije in napredovanje levičarskih sil, ki bodo sposobne izraziti demokratično vlado delovnih razredov. Zato je treba proslave 37. obletnice organizirati v vseh sekcijah in vseh celicah, skupščinah in javnih manifestacijah. rekrutacije za partijo in ZKM !lilIIIIIII!!IIIIIillII!fl11l!IIIIIlllllll!IIIIIII!1III!lllilllill!l!llllll>llll!HTiyillllllllllllllllllil!lllllllI]IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII]llilIllIIIIUIIIIIIII!ll1l!III Konference o raznih temah V teku kampanje bo partija organizirala konference o raznih temah (40. obletnica ZSSR. konferenca komunističnih partij v Moskvi, razredna borba v Trstu, borba za upravne volitve v Trstu, itd.) V kampanjo rekrutacije in proslave 3.. obletnice se vključuje tudi vsedržavni dan izrednega širjenja «l’Unità» (v nedeljo 19. januarja), za katero se morajo mobilizirati, poleg običajnih raznašalcev, vsi voditelji in aktivisti partije, da bomo s skupnimi silami dosegli cilj, ki je bil odkazan naši federaciji. Propagandna tiska akcij; Načrt predvideva široko propagandistično akcijo našega tiska, ki bo posvetil precej prostora kampanji rekrutacije. izkušnjam in uspehom sekcij ; objavo posebnih številk tovarniških listov in stenčasov, za katere bodo morale sekcije še po-sebno skrbeti ; hišne sestanke za simpatizerje in prijatelje ; leteče sestanke, kapilarno delo med prebivalstvom raznih slojev; posebne akcije na podeže- ♦ Diskusija v vseh sekcijah in celicah ♦ Splošna mobilizacija tovarišev za izredno širjenje “l’Unità" ♦ Vloga našega tiska ♦ Priporočilo tovarišem komunističnega gibanja nih šolah, med dijaki in dekleti ; sestavo mladinskih brigad za rekrutacije, ki bodo šle na delo ob nedeljah od 5. do vklju-eno 26. januarja ; mladinska srečanja na podeželju z obiski mladincev iz mestnih krožkov ; tiskanje raznega propagandnega materiala, ki ga bo izdala ZKM v Trstu. To je v glavnih obrisih načrt za rckrutacijo. S prihodnjo številko bomo začeli objavljati poročila o poteku kampanje, intervju ve. poročila o delovanju sekcij za uresničitev načrta. Tovarišem toplo priporočamo naj nam pravočasno pošljejo vsako vest, tudi najmanjšo, o kaki izkušnji, ki so jo pridobili v lem delu ali tudi samo o začetnem uspehu kampanje, o metodah dela itd., da bo vsa partija seznanjena z razvojem kampanje. To bo obenem vzpodbuda za slehernega tovariša, da bo dal svoj doprinos k uspehu velike politične akcije za rekrutacijo stotin novih članov*, za močnejšo množično partijo, ki l)o jamstvo za uspeh v volilni bitki. Iz ideološke revije «Rinascila», ki jo vodi generai ni sekretar naše partije tov. Togliatti, povzemamo uvodni članek (objavljen v št. 10 - 11 oktober - november 1957), ki govori o važnosti in pomenu konference 12 komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel, katera se je vršila v Moskvi v teku proslav Oktobrske revolucije. k sem tovarišem priporočamo naj članek pazljivo prečila j o in ga v celicah kolektivno študirajo, skupno z resolucijo konference hi pozivom za mir. Študij teh dokumentov in še posebno resolucije, je bistvene važnosti za usmeritev slehernega tovariša v mednarodnem in nacionalnem položaju. Proslava 40.obletnice Oktobrske revolucije, ki jo je spremljala izstrelitev dveh umetnih satelitov, je podčrtala na viden in hrupen način vse korenite spremembe, ki so nastale na mednarodnem obzorju. Trditev, da se je komunistično gibanje predstavilo na proslavah v Mo- skvi z velikanskim obračunom uspehov, nikakor ni retorična fraza: v štiridesetih letih se je obličje sveta spremenilo, nastal je sistem socialističnih držav, imperialisti so izgubili premoč, odnosi sil so se globoko spremenili v korist socializma, protislovja v notranjosti kapitalističnega sveta so se komplicirala in poslabšala. Ne smemo pozabiti, da je bil izredni preobrat, ki je napravil iz našega stoletje preokreta v svetovnih dogodkih, sad ne samo bojev in junaštev, ki jih človeška civilizacija do sedaj še ni poznala na tako visoki stopnji, marveč skupni rezultat neprekinjene teoretske in politične elaboracije, ki se je lotila in rešila izredno zapletene in smele probleme analize družbe in revolucionarne strategije. > Uvodni članek iz ideološke revije “ Rinascita “ ► Tovariši naj članek pazljivo prečitajo in proučijo ir V zadnjem času smo pogoslo-ina slišali proti komunističnemu gibanju obtožbo negibnosti ; in kritika je dobila nekaj kredita tildi v nekaterih sektorjih delavske in demokratične razvrstitve v Italiji. V resnici pa so ostali negibni tisti, ki prežvekujejo to lažno obtožbo in ne znajo in ne morejo iz tega pro- Nova politika ti komunističnega prežvekova- nja izcimiti drugega kot neuspehe in kvečjemu prebarvane socialdemokratske teze, ki so že bile izpodbite v teoriji in praksi. Pač pa se je komunistična misel gibala in se giblje. Izvirna taktika kompartij za državna podjetja oči te v podjetij z državno n-deležbo od Confindustrie je dovršeno dejstvo. Velik uspeh borbe delovnih ljudi in njihovih sindikatov predstavlja, kot je izjavil Izvršni odbor CGIL «izhodiščno točko za uresničitev nove politike državnih podjetij, ki naj omogoči slednjim, da bodo lahko izpolnila svojo protimonopolistično nalogo». Vlada je bila končno prisiljena uresničiti ukrep in to po zaslugi pritiska, ki so ga izvajali delovni ljudje in njihove razredne organizacije skozi dolga leta v deželi in parlamen- Ločitev podjetij IRI od Confindustrie je uspeh dolgoletne borbe Vloga državne industrije Problem sindikatov v državnih podjetjih komisij in drugih enotnih orga-| vljanje zahtev, ki naj prilago-1 [l:l naj bodo javna ali za-nov v tovarni. dijo javni sektor gospodarstva | cf(,n;| proizvodnih skupin ali potrebam novega in modernega , sektorjev, kot n. pr. na podla- Izvršni odbor CGIL je bil zelo jasen tudi kar se tiče sindikalnih problemov, ki se nujno pojavljajo v zvezi z ločitvijo državnih podjetij od Confindustrie. CGIL je grajala zamudo tu. Po drugi strani pa hi - bilo j vlade, ki je precej oklevala naivno misliti, da se ho Conf- ! P redno je načela vprašanje sin- industria kar tako odpovedala svoji kontroli nad podjetji z državno udeležbo, ki jih še vedno smatra kot pomožna podjetja velikih monopolov. 17 vseh naslednjih etapah je obstojala prednja straža,, vodnik, ki je jasno kazal delovnim ljudem in narodom pot, po kateri morajo stopati za svojo rešitev in osvoboditev. Ta prednja straža je bila dežela socializma, Sovjetska zveza ; ta vodnik je bila Komunistična partija, ki jo vodi. IS ato je prišlo v delavskem gibanju do razlikovanja, ki se je postopoma večajo, med tistimi, ki razumejo in so sposobni delovali in se boriti za izvajanje revolucionarnih nalog vsakega trenutka in tistimi, ki zaostajajo, pod vplivom buržoazije, njene ideologije, njenih or. ganizacij in izdajalcev socialističnega gibanja, ki so prestopili v službo razrednega sovražnika. Ločitev tega razlikovanja je neizbežno poslalo stališče do dežele socializma, in do Komunistične partije Sovjetske zveze.» Linija iz Livorna PALMIRO TOGLIATTI (Pravda 6. nov. 1957) lju, s katerimi se bodo navezali stalni stiki med mestom in podeželjem ; sestavile se bodo bri. gade za rekrutacije, ki bodo pomagale tovarišem po vaseh ; posebne akcije močnejših sekcij v pomoč drugim sekcijam tudi v mestu, kjer še obstojajo težave ; akcije rekrutacije med ženami, posebno kjer je odstotek vpisanih žena nizek ; tiskanje raznega propagandnega materiala, ki ga bo objavil center (transparenti, letaki itd.) Rekrutacija med mladino Kar se tiče rekrutacije za komunistično mladino, je bil načrt, ki ga je sestavila ZKM tudi že poslan vsem sekcijam. Načrt predvideva posebne akcije med mladinci v tovarnah, večer- V teku je vztrajna kampanja Confindustrie, ki skuša doseči, da hi postala ločitev državnih podjetij od kontrole monopolov čim manj učinkovita. Še enkrat se torej interesi teh velikih monopolističnih skupin nespravljivo križajo z interesi delovnih ljudi, ljudskih množic, vsega naroda. Še enkrat se kaže neogibna potreba aktivnega posega in borbe delovnih ljudi, da bfpt ta zakonodajni ukrep po-stal v resnici učinkovit. Izvršni odbor CGIL je dal ja. sen odgovor na to kampanjo in je, z visokim čutom umerjenosti in odgovornosti, določil svoje smernice. Predvsem je Izvršni odbor potrdil linijo, ki je poznana kot «linija iz Livorna», in jo seveda prilagodil zahtevam današnjega položaja. V dokumentu, ki je bil odobren 20. decembra 1957 je ponovno potrdil, da «se bo CGIL borila za odločen preokret v usmeritvah državnih podjetij, za naglo zaposlitev brezposelne delovne sile, za industrializacijo juga. da se italijanska industrija dvigne na najvišjo stopnjo tehničnega in proizvodnega napredka, za konstruktivno socialno usmeritev v delovnih odnosih». dikalne organizacije teh podjetij. Za ukrepanje v tem smislu je vlada vprašala leto dni časa, toda ukrenila ni še nič. Odveč bi bilo prikrivati, da je ta zamuda objektivno pomagala načrtom Confindustrie. Na vsak način CGIL formalno zahteva « naj se sindikalno vprašanje podjetij z državno udeležbo reši z ustanovitvijo avtonomnega sindikalnega združenja, ki naj bo razčlenjeno na proizvodne sektorje in kraje, da se tako izključi vsako predstavništvo birokratskega značaja». Podčrtuje tudi. da bo moralo to združenje vključiti vsa podjetja, v katerih ima država večinsko udeležbo ali tako udeležbo, ki ji daje dejansko pravico kontrole nad poslovanjem. sistema sindikalnih in družbenih odnosov. Spoštovanje zakonov Tradicionalno stališče CGIL Tako imamo v glavnih obrisih tradicionalno stališče CGIL o docela protimonopolistični vlogi, ki jo mora imeti državna industrija. To so cilji za katere CGIL poziva na «aktivno sodelovanje» delovne ljudi. Seveda ne gre za «razredno sodelovanje», ki bi se ga ponudilo vodstvom podjetij ali vladi. Gre za zahtevo po izvajanju politike, ki se lahko v celoti izvaja edino le z aktivno in odgovorno udeležbo delovnih ljudi in njihovih avtonomnih razrednih zastopstev, sindikatov, notranjih Izključitev Confindustrie Ni mogoče prezreti važnosti zahteve, ki jo postavlja CGIL. Slednja stremi po izključitvi kakršnega koli neposrednega ali posrednega zastopstva Confindustrie od sindikalnih pogajanj. ki se tičejo državnih podjetij, katera niso več v sklopu Confindustrie. Opozorilo izvršnega odbora po katerem «javna podjetja ne smejo izdali združenjem industrijcev, povezanih s Confindustrio in z drugimi delodajalskimi in zasebni, mi organizacijami nobenega pooblastila zastopstva, niti v mo. rehitni prehodni dobi, in to začenši od 1. januarja» zadobi poseben poudarek če upoštevamo. da so na dnevnem redu važna pogajanja za obnovitev delovnih pogodb telefonskih nameščencev, rudarjev, električnih delavcev, za znižanje delovnega urnika v železarskem sektorju, za enakost plač med moško in žensko delovno silo, za ureditev pravilnikov za vajence in poklicno izobrazbo itd. CGIL zahteva «razlikovano pogajanje» z usposobljenimi predstavniki državnih podjetij tudi glede teh problemov, o katerih je razprava s Confindustrio že v teku. Samostojno in loče-no pogajanje z novim sindikalnim združenjem javnih podjetij — in s posameznimi podjetji, ki so v njem včlanjena — bo omogočilo sindikatom posta- CGIL s svoje strani meni, da dosežena avtonomija tega. sekto- Ì rja vsebuje «absolutno spoštovanje zakonov in delovnih pogodb». Ta zahteva bi se mogla zdeti celo odveč, če ne bi izkušnja učila, da se je prav v državnih podjetjih vodila v teh letih napadalna politika do sindikatov. politika diskriminacije pri namestitvah in odpustih, za-strahovanja in izsiljevanja pro. ti najbolj aktivnim pristašem razrednega sindikata in notranjih komisij. Upostavitev korektnih odnosov ineil ravnateljstvi podjetij in sindikati, med njimi in notranjimi komisijami kot tudi s katerim koli enotnim predstavniškim organom delavstva je prva zahteva, ki ji je treba zadostiti v podjetjih , z državno udeležbo. Sindikatom in notranjim komisijam je treba v celoti priznati njihovo nenadomestljivo funkcijo v' notranjosti podjetij in izven njih. Zaradi tega jč Izvršni odbor zahteval «udeležbo sindikatov pri zaposlovanju in poklicni vzgoji; pravico do sindikalnega pogajanja na vseh ravneh ; uvedbo mezdnih sistemov, ki gi potrebe mezdnega izenačenja med Severom in Jugom, med moškimi in ženskami itd. Za javila podjetja zahteva CGIL tudi pravico do centralizacije vseh plati upravljanja, zlasti v zvezi s stalnostjo službe, razvojem zaposlitve, valorizacijo poklicne osebnosti itd. Skoro istočasno z zavzetjem stališča Izvršnega odbora CGIL je bila objavljena orientacija CISL. V resoluciji, ki jo je o-dobril vsedržavni svet te organizacije, so nekatere temne točke, ki lii lahko nudile povod za določene dvoumnosti. Toda zanimivo je poudariti, da tudi CISL priznava potrebo po «u-slanovni preureditvi državnih n. deleži)» ter «prvenstveno važnost, ki jo imajo državna podjetja v cilju zagotovitve deželi dosege ciljev, ki se postavljajo politiki gospodarskega razvoja». Dovolj je, če pomislimo na odprto in izvirno taktiko, s katero so komunistične partije vo. d ile borbo proti fašizmu, na osnovi analize fašizma, ki je bila prva točna in znanstvena, in če pomislimo na način, s ka. terim so se v tem desetletju razvila in uresničila genialna leninistična stališča kar se tiče akcije na tistem prostranem po-ilročju sveta, ki je bilo skozi stoletja pod kolonialnim jarmom. Dovolj je, če pomislimo na ostro «jakobinsko» kritiko, kateri so komunisti podvrgli akcijo Stalina in kompleks napak, ki so bile označene z nazivom «čaščenje osebnosti», na drzno reformo s katero sovjetski voditelji uvajajo novo organizacijo socialistične industri-| je, na različne oblike in ritme, s katerimi so se načeli in rešili problemi socialističnega gospodarstva v vrsti dežel, od Kitajske do Češkoslovaške, od Bolgarije do Poljske. Jugoslavije. Samo tepci in nepoučeni lahko mislijo, da se je lahko pridobila in utrdila oblast v vrsti ta. ko različnih dežel s tem, da se je «kopiralo» po sovjetskem vzorcu, ali lahko namenoma j prezrejo, kako bogata, razčle-njena in v kakšnem razvoju je rešitev, ki se je dala in se daje ti'm problemom v Sovjetski zvezi. ki ni mogla «kopirati» od nobenega, ker se v zgodovini člo. veštva nekaj sličnega ni še nikoli načelo in rešilo. In niso mogle kot tudi niso kopirale komunistične partije kapitali-stienih dežel tam, kjer so postale leninistične partije na čelu širokih množic : seveda so lahko in tudi so morale črpati iz revolucionarnega nauka, iz temeljnih izkušenj bratskih partij, v prvi vrsti komunistične partije, ki je odprla pot vsem, in iz tega so lahko črpale luč za svojo samostojno in izvirno akcijo, kot so napravile n. pr. v Italiji, Franciji, Španiji, in kot n. pr. delajo sveže in že krepke komunistične prednje straže v Indiji, Indoneziji, Latinski Ameriki. komunističnem gibanju po zgodovinskih sklepih XX. kongresa in po kritiki čaščenja osebnosti. V7 resnici je šlo za težko in mučno debato — in drugače ni moglo hiti — ker se je tesno prepletala s potrebnim popravljanjem napak preteklosti, kar ni bilo stvar pridiganja pri mizi. marveč je predstavljalo politično bitko v samih vrstah komunističnih in delavskih partij in med množicami, da se raz-hijejo, sektaški odpori, dosežejo pravilna stališča, in je zato povzročalo tudi razkole, včasih težave in krize. hko V te težave se je skušal vriniti imperializem, razredni nasprotnik, z nasiljem kot na Madžarskem, z izvajanjem napada kot v Suezu in z zaostritvijo hladne vojne, izkoriščajoč v vsakem primeru popuščanje revizionistov in razdiračev, skušajoč razdvajati socialistični tabor. maina in se ni uresničila na terenu posplošene solidarnosti, marveč na temeljnih načelnih vprašanjih strategije in taktike delavskega gibanja. Revizio nisti in razdirači so skušali skrpucali absurdna protislovja med tezami XX. kongresa KP SZ in izjavo konference komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel. Resnica pa je, da je ta izjava točna potrdi, tev tez, ki jih je sestavil XX. kongres KP SZ na osnovi izkušenj vsega delavskega gibanja. Važnost potrditve Trojna naloga Ker ni upal v zmago na področju miroljubnega tekmo- Vsakdo, ki ima politični smisel, ho razumel važnost tako svečane ponovne potrditve, ki prihaja potem, ko se je v teku dveh let razvila debata v komunističnem gibanju, prihaja po težavah in dokazih, kot so dogodki na Poljskem in Madžarskem in tudi spričo revizionističnih potvorb in poskusov imperializma za izkoriščanje naše kritike in samokritike Zgrešili so preroki nesreč : bodisi tisti, kateri so upali, da bodo črpali iz naše samokriti- vanja, na kar ga je pozval XX. 1 ke snov za upore in razdore Ustvarjalno izvajanje našega nauka Akcijska enotnost Obstajajo zato pogoji za obnovljeno, trajno in sistemalič* no akcijsko enotnost delovnih ljudi in sindikatov, da se v sektorju državnih industrij kot tudi v drugih sektorjih dosežejo novi in važni uspehi. Prav na vsedržavnem svetu CISL v dneh 10.-20. novembra 1957 je moral posl. Pastore priznati, da niti najbolj korektna imposta- naj omogočijo udeležbo delav- j cTja, najbolj poglobljena izde* cev pri koristih tehničnega in • lava, najbolj pravilen program proizvodnega napredka ; odpra- j ne zadostujejo za uklonitev ve-vo slehernega odpusta z dela ! likih delodajalskih slojev, za hiez upravičenega razloga ter J zmago zakonitih teženj nezakonite prakse začasnih po. godi) ; revizijo notranjih pravilnikov in disciplinskih ukrepov, ki omejujejo pravice ih žalijo dostojanstvo delavca : opustitev sleherne diskriminacijske prakse tako do posameznih delavcev kot do njihovih sindikalnih organizacij in enotnih tovarniških zastopstev». Ne privilegijev in ne odpovedi Končno moramo podčrtati navedbo Izvršnega odbora glede mezdne politike CGIL v državnih podjetjih. Javni značaj teh podjetij ne, sme dopuščati za zaposlene delavce «ne privilegijev in ne odpovedi». To je ista formula iz Livorna : ne gre torej za to, da se razlikujejo zahteve po mezdnih in pogodbenih izboljšanjih na podlagi naslova lastništva, marveč na pod. lagi posebnih pogojev podjetij sveta dela. Le sindikalna akcija, le bor. ha množic odločata. Brez borbe - pa čeprav so zahteve še tako upravičene in taktika še tako pravilna ne bodo gospodarji priznali nikoli nič bistvenega in trajnega. To je precej preprosta resnica od katere sc CGIL ni nikdar oddaljila. Sedaj. ko jo priznava tudi CISL, je želeti, da se bodo brez nadaljnjih odlaganj sprejeli po-trebni zaključki, zlasti na terenu dejanj. Le enotna, organizirana, koordinirana akcija delovnih lju di bo lahko dosegla, da bodo ponovno propadli načrti Conf-industrije, ki— glede odvzema državnih podjetij njeni zaščiti in kontroli ter priznanja proti-inonopolistične vloge teh podjetij v okviru hrabre in dosled. ne politike gospodarskega in socialnega razvoja še ni položila orožja. G. L. B. Na tako širokem področju je moral naš nauk najti potrditev in ustvarjalno izvajanje, ko je trčil z naprotnikom ne samo na področju propagande, marveč tudi pozitivne akcije, pa naj se. je vodila kot sila na o-blasti, ali pa kot sila opozicije. Ta brezprimerna vsota teotel-ske in politične izdelave, množičnih borb. organizacijskega dela ki je zajela stotine milijonov ljudi in se je tako zelo razširila v zadnjih desetih letih je brez dvorna nastala skozi trenja, velike in resne težave in tudi resne napake. In temu sc lahko čudijo samo strategi okrog mize, ki pozabljajo, da se je to izvedlo v ognju razredne borbe, v živem spopadu z nadoblastjo imperializma, ko je bilo treba pridobiti in vleči za seboj kolebajoče sloje, preko ne vedno utrjenih zavezništev, ki so bila često odprta razdiralnim spletkam razrednega nasprotnika. Samo vprašanje enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja in odnosov med bratskimi partijami, je bi. lo nujno postavljeno na nov način ; izkušnja Kominforma, ki je sicer pripomogla k usmeritvi komunističnih prednjih straž spričo protiofenzive imperializma, ki je sledila padcu fašizma, ni rešila tega vprašanja. Formula dvostranskih stikov, ki je sledila razpustitvi Kominforma, je privedla do izboljšanja, toda uresničevala se je omejeno in je bila težko izvedljiva za komunistične in delavske partije, ki so razpolagale z manj razvito organizacijo ali ki so se borile v pogojih popolne ali delne ilegalnosti. Predvsem ta formula ni zadostovala za koordiniranje obsežne in silovite debate, ki se je razvila v vsem kongres, je imperializem iskal izhod za svoja protislovja v poslabšanju mednarodnega polo. žaja. Pred mednarodno komunistično gibanje se je postavila torej trajna naloga : nadaljevanje dela obnove, za katero je dal XX. kongres svetel vzgled, odbijanje napada imperializma in zavratnosti revizionizma, ponovna utrditev ideološke in politične enotnosti komunističnih in delavskih partij s tem, da se je dala medsebojnim odnosom impostacija, odgovarjajoča novemu položaju, ki naj bi upoštevala dosedanje izkušnje, izogibajoč se nekaterim resnim napakam, ki so bile zagrešene v dobi Kominforma, kot pretrganje z Jugoslavijo. Moskovska srečanja so pokazala, da zna mednarodno komunistično gibanje izpolniti le naloge. Ta srečanja so zabeležila poraz imperialističnega manevra za razdvajanje socialističnega tabora, utrdila so enotnost in strnjenost komunističnih in delavskih partij, ustvarila so pogoje za učinkovitejše medsebojno sodelovanje. Dosežena enotnost ni bila for- socialističnem taboru, bodisi drugi, ki so želeli, da bi se komunisti — prestrašeni zaradi dokazov — umaknili na zaostale, sektaške pozicije. Izjava podpisana v Moskvi pravi, da so komunistične partije enotne in to, enotne na novih, smelih, pravilnih pozicijah, ki so našle čist izraz na XX. kongresu KP SZ. sanje pridobitve miru in pred-Mete vsem, ki bi toliko doprinesla zafig i odprtje te nove perspektive, čeNgc je res, da postaviti vprašanje htn ne pomeni postaviti ga abstraktni s no, marveč v dejstvih, stvareh Mina v stvarnosti. To novo stališče ofansl borbi za mir ne prezre naraveb ir imperializma. Komunistično gi- Miti banje je sila, ki je prva dala tike delavskemu razredu točno, goloto i in odkrito analizo imperializ-^o. ma. In prav znanstvena anali- U za, točno razumevanje narave i Va r imperializma, je pomagala ko-k j munističnemu gibanju spoznati in presoditi protislovja, ki jih ilota' sproži imperializem, antagoni- lrm stične sile, ki jih povzroča, omo-, " tosti, gočila je imeti torej pravilno ( Stališče do teh sil. pomagati j njihovi borbi za osvoboditev iz- kaši Kiti pod imperialističnega vpliva, L”* pridobivajoč nove zaveznike de., ^ lavskemu razredu v njegovi bit. . ki za mir in napredek. Politi-J|J‘' ka mirnega sožitja, za katero |lros kliče komunistično gibanje ^ j množice v borbo, ni torej v na-’e ^ sprotju z marksistično-leninisti- i eno analizo imperializma, mar- nje. več izvira iz nje, predstavlja^-' njeno izvajanje, odgovarjajoče novemu položaju in novim od- 8j0 ' nosom sil. Ta politika ne more t;i in tudi ne pomeni na noben na-ii P .. . . . P ne (dar čin premirja v razredni borbi v vsaki posamezni deželi in od- povedi tekmovanju med dvema |an -sistemoma, ki je odprto v sve-L^ lovnem merilu, skoro kot da biej; se zgodovina lahko ustavila pri J6‘ absurdnem obstoječem stanju Konkretna možnost Borba se ne sme zaustaviti v ker L°p-P St, '“vre ;°zmi Isto tako glede na vprašanje miru, ki ga izjava smatra kot prvenstveno nalogo komunističnih in delavskih partij. Borba za mir ima veliko in starodavno mesto v zgodovini delavskega gibanja. Nova pa je perspektiva, ki jo danes komunistično gibanje nakazuje množicam : konkretna možnost preprečitve vojn, upoštevajoč nove odnose sil in še predno bo v vsem svetu zrušena kapitalistična nadoblast. Ni je druge svetovne politične sile, ki bi postavila tako točno in korenito vpra- Poročilo CK ZKJ o delu delegacije v Moskvi novno potrjuje — v izjavi pod- . . pisani v Moskvi — da se, upo- ;lfe števajoč nove odnose sil, danes ' Seh bolj kot včeraj odpira delavske- jPlia mu razredu možnost (ne goto- v66’ vost) mirnega prehoda v socia- ' lo-lizem : to je, preko razvoja raz-redne borbe in akcije, ki jo or-ganizirajo množice, ki ne pri-Ol,javljamo v vednost | je prav tako ugotovil, da je j dejo do oborožene vstaje. Tak J p tovarišev del poročila o IX. dosledno izvajanje načelne po- ! razvoj bo odvisen ne samo od li tike Zveze komunistov Jugo- j borbe delavskega razreda slavije dalo pozitivne rezultate i Ravno obratno, da se politika »a p mirnega sožitja lahko uveljavi o £], in prepove vojna, je neogibno |ep0s potrebno, da se borba proti ka- love pitalističnemu izkoriščanju in ‘i So proti imperializmu, nosilcu voj- točaj ne, niti zdaleka ne zaustavi, btrtn marveč, da se še pospeši, poslu- slepi žujoč se vseh protislovij, ki jih j sproži kapitalizem tako, da se,/ osamijo velike kapitalistične*7 < skupine, ki delajo za vojno, da s-, se zadene njihova oblast in sc J*C osvobodijo vedno nove sile zainteresirane za mir in sposobne aktivno delovati za mir in na- predek : delavski razred lističnih dežel ima veliko vlo* kapita- j Nšm go in posebno nalogo, ki jo 6 nei mora izpolniti v tej smeri. Ko- “Ctro ..... —1....-......-J GII. IVU- . munistično gibanje trdi. da ob- [°"čn stojajo danes pogoji, da se to Ì čl' tekmovanje med dvema sistemo- f' ma lahko razvije na terenu mi-ru in da v tej tekmi zmaga so- > F i*ni eializem na terenu miru? Še K več: komunistično gibanje po- “oči Da plenarnem zasedanju Cen tralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, glede na poročilo Kardelja o delu delegacije ZKJ, ki se je udeležila proslav 40.ob-letnice Oktobrske revolucije v Moskvi. Plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je odobril delo in poročilo delegacije. V zvezi s tem je plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije posebno poudaril značaj sprejeta manifesta miru, ki je bil sprejet na posvetovanju komunističnih in delavskih partij. Pri tem je plenum izhajal s stališča, da je danes najvažnejša naloga vseh na. prednih sil večje angažiranje v borbi za ohranitev miru, za krc-pitev mednarodnega sodelovanja, za razvoj aktivne koeksistence. Plenum sodi, da je delegacija, izvajajoč politično linijo Centralnega komiteja ZKJ, pravilno postopala, ker ni sodelovala na sestanku dvanajstih komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel in ker ni podpisala deklaracije tega sestanka, ki vsebuje tudi nekatera stališča in ocene, nasprotne stališču Zveze komunistov Jugoslavije in ki jih ta smatra za nepravilne. Plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije tako naši deželi, kakor tudi splošni borbi miroljubnih demokratičnih in socialističnih sil za mir, za neodvisnost narodov in za socializem. Hkrati je plenum ponovno poudaril, da razlike v gledanjih na določene probleme in naloge v borbi za mir in socializem, ki so med Zvezo komunistov Jugoslavije in nekaterimi drugimi komunističnimi partijami ne morajo in ni potrebno da bodo ovira za razvoj bratskega sodelovanja v borbi za socializem in mir v svetu. V tem smislu bo Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, v okviru načel, na katerih temelji notranja in zunanja politika socialistične Jugoslavije, še nadalje doprinašal svoj delež h krepitvi in napredku prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in socialističnimi deželami, prav tako pa tudi med Zvezo komunistov Jugoslavije in drugimi komunističnimi partijami. Tako sodelovanje bi se moralo odvijati na liniji borbe za mir in izmenjavo socialističnih izkušenj, kakor tudi krepitve sil miru, demokracije in socializma v sodobnem svetu, kateremu odpirajo pot iz sedanje krize mednarodnih odnosov samo mir, miroljubno tekmovanje družbenih sistemov in notranji napori naprednih ter demokratičnih sil v vsaki deželi. več tudi od odpora buržoazije. . ,f?seli Poti dostopa K1*' do oblasti V, Zato bodo lahko poti dostopa btnja do oblasti in načini organizira- par nja socialistične oblasti različni, 'vio kot so pač zgodovinski pogoji ‘bcud posamezne dežele, stopnja orga- ^sko nizacije konservativnih sil in ‘‘nod metod borbe, ki se jih bodo 1 par poslužile, sposobnosti delavske- *°do. ga razreda in njegove prednje Mo straže, da si zagotovi oporo ve- %ljc čine ljudstva in da razbije odpor reakcije. Izjava pravilno o- '• D j pozarja, da stari vladajoči raz- ^ l. redi ne izpustijo nikoli spontano iz rok oblasti; da bi le «Dy ohranili oblast niso pomišljali ■*" zateči se k najbolj divjemu na- 1 silju, fašizmu in intervenciji Ptl*o tujca. Komunistično gibanje Ueba trdi, da obstoja danes v določe- ?n»b nih deželah možnost, da se uo- N s stavi pregrada taki poti in za P°' |e pregraditev te poti poziva de-re*n lavski razred, kmete, mestne [! “> srednje sloje v enotno borbo s>vj proti monopolističnemu vele- JUt*st kapitalu, za izvajanje globokih, 11,0 socialnih reform, za mir in so-eializem, preko obsežne in ne- 1 b nehne borbe parlamentarne . ilša *n izven parlamenta — ki naj ^,tn' spremeni parlament v orodje v p * : i :... i. « i • • i . » "i P“Pra službi ljudstva, razbije od pot (Nadaljevanje na 4. strani) KULTURA IN ZNANOST ■y Sovjetski zvezi že pripravljajo vsemirskega človeka euro...... N amo trije na tisoč zdravih ^ in krepkih ljudi bodo hko usposobljeni za kozmične red-liete. Še noben znanstveni po-r za fig ni zahteval takšne nadvse , čekoge izbire. Preizkušnje, ka-mjeFtn bodo podvrženi bodoči pi-akt-F so že naštete v posebnih reh Ninah, ki so jih sovjetski le ofanstveniki že davno pripra-ravefi in ki jih bo treba le prila-gi. Hiti podatkom, prejetih od lala'jke. S temi podatki se bo šte-jolofo izpitov še občutneje pove-iliz- fio. la^ ’[Za zagotovitev osvojitve vesolj, fa morajo astronavtski zdrav-" iki rešiti dve vprašanji : prvo nallprašanje je, kako zavarovati P Mleta vsemirske ladje pred ne-onl ttnostmi nagle pospešitve hi-111 °" bsti, ki je potrebna raketi, da 1 noI «odtrže» od zemlje; drugo 'atl Fašanje pa je, kako mu orno-,z Niti življenje v kozmičnem 7’Ntoru. Za prvi primer služi-ce j izkušnje nadzvočnih poletov. )lt ‘boljšati bodo morali posebne 111 ‘lovne obleke proti pospešitvi tero fhosti, ki jih sedaj rabijo pi-'HJ1 >ti letal na reakcijski pogon. na fi obleke vsebujejo razne me-IStl ^tje, ki se položijo na trebuh, Uar !egna in meča in ki se avto-V \ Etično napihnejo v skladu z !"' araščanjem hitrosti ter omogo-0 Mo dihanje in krvni obtok, ki 10re M pri takih poletih v najve-na J> nevarnosti. S tem je pa tudi ^ Slavnem rešen problem poleta 0 "'•'ega. Drugo vprašanje se pa “mai!inaša na okolje v katerem se sve jO(j° moraje ^retati vsemirske 1 b:Nje. ^ višini 15 km ni več naj-‘snjšega sledu kisika ; v višini 1 km je zračni pritisk neza-sler. in voda zavre že pri 37 rP- Celzija. Naša kri ima tudi stop. in zato na tej višini avre v žilah. 40 km visoko so človeško telò, kot se zgodi bno ‘‘posredno po eksploziji vodika- 0ve bombe, dočim v predelih, *n so pod vplivom sonca, pov-voj- točaj o ultravijolični žarki avi. *Prtne opekline in takojšnjo slu- ‘lepit,,v. jih čneH oblasti d,e )reztežnosti za-1 bne ^ km visoko se začenjajo na- renja z meteoriti. Ti letijo s ita- ?^no hitrostjo, da že meteo-vlo- [l’ velik kot pol zrna riža, ki jo Ko-; ob- i0,1^‘no, v višini 200 km ne sre. to k, ^ovek več nobenega trenja tno* °dpora. Znajde se v stanju mi- L°0°lne in stalne breztežnosti so- j *** preneha gonilna sila in sc §e ' lo ne more gibati brez popò- P^ kakšne reakcije, od- . hi mogli premagati vse te po- lre so znanstveniki zasnovali nes L Sebno opremo, podobno po-ike- r^jaški obleki iz posebne zbito- |j ’ ki predstavlja v miniato-eia- kar bodo velike nepro- # Preizkušnje ki jih morajo prestali astronavti S Naj večja neznanka: reakcija ob povratku Serijska proizvodnja umetnih src v e teviden, preluknja več centi-■ hov debele jeklene stene. In pustne kabine- ki bodo omogočale človeku življenje na zračnih postajah, odkoder se bodo vršili poleti na druge planete. Ti zaščitili prostori bodo avtomatično nudili vse, kar primanjkuje človeku v višini iznad 15.000 metrov. Zrak za dihanje bo dobavljala morska trava, ki jo Lodo gojili v notranjosti teh ogromnih nepredušnih kabin.'Alge bodo za svojo rast izkoriščale sončno energijo, katere je tam na pretek, vdihavale bodo ogljik, ki ga človek izdihava ter izdihavale kisik, ki ga potrebuje človek. Zračni pritisk, vlaga in primerna temperatura se bodo pa ustvarjale umetno. Vse bo hranjeno v zavojih, ki bodo odporni proti kozmičnim izžarevanjem in ultravijoličnim žarkom, dočim bodo posebne dvojne stene šibile učinke malih nevidnih meteoritov. Posebne vaje in izbrana hrana Bodoči astronavti ZSSR se že podvrgavajo velikim hitrostnim pospešitvam, zaprti v o-gromne centrifugalne naprave, dokler se na njihovi koži ne pojavi krvavi pot. S prostimi skoki z velikih višin preizkušajo sami na sebi stanje pomanjkanja težnosti, med eno in drugo vajo pa prisostvujejo lekcijam iz astronavtike. Poleg teh vaj in splošnega učenja, se mora vsak poglobiti v znanje posebne vede. za katero bodo poklicani v vrste zračne posadke : kemije, metalurgije, elektronike, medicine, bptanike itd. Vsi so v starosti 20-30 let, visoki ne več kot meter sedemdeset in težki od 60 do 65 kg. Že sedaj so podvrženi posebnemu režimu hrane : velike količine slaščic, ki vsebujejo poleg sladkorja, koristnega za jetra, tudi skupino vitamin A, B in C, mnogo mesa zaradi zaloge protein in mnogo mlečnih izdelkov. Sovjetski znanstveniki, ki pri. pravljajo vsemirskega človeka, morajo rešiti samo še en problem : preprečiti psihično reak. eijo obiskovalca planetov, ko se bo znašel pred prekomerno velikim prizorom, ki bo imel v njegovi domišljiji povsem tuje dimenzije. Ne bi se smeli čuditi, če bi se nam zdeli prvi astronavti ob povratku na zemljo delno ali povsem blazni, živčno popolnoma zlomljeni ali s težkim kompleksom ničevosti, ki bi ga povzročil pogled na neizrekljivo majhno zemljo, ki sc vrti v ogromnem vesoljstvu, kar bi jih lahko privedlo tudi do samomora. S tem v zvezi so pomislili na psihoanalizo. Toda psihoanaliza lahko skuša «osvoboditi» človeka pozneje a ne prej, kot bi bilo potrebno v tem primeru. Zaradi tega zaenkrat lahko rečemo, da bo človek, ki bo poletel v vesoljstvo, lahko gotov, da bo prinesel nazaj na zemljo zdravo telo, ne bo vedel pa kakšna presenečenja pripravlja vsemi rski prostor njegovemu razumu. poizkusnem zavodu za ki-rurgične aparate in istru-mente v Moskvi so nedavno izdelali nov tip «umetnega srca» ] ki se je zelo dobro obnesel. Kot j je znano, vršijo tudi v drugih deželah že več časa srčne operacije s pomočjo umetnih src. Toda doslej so takšno «umetno srce» naredili posebej za vsako operacijo in kirurga, ki je operiral. Zadnje sovjetsko «umetno srce», ki so ga imenovali A.I.K., je pa mnogo bolj enostavno in popolnejše od doslej znanih, ima pa poleg tega še to prednost, da ga lahko izdelujejo v serijah. Doslej so s tem «umetnim srcem» razpolagali samo v Moskvi in Leningradu. V letošnjem letu ga bodo pa začeli serijsko proizvajati : najprej bodo izde- drugih klinik v raznih mestih in nato se bo serijska proizvodnja dalje razvijala, dokler ne bodo oskrbeli vse bolnišnice v državi s tem aparatom, ki je tako dragocen za reševanje človeškega življenja. Zadnja v vrsti operacij, ki so bile izvršene s pomočjo «umetnega srca» je bila operacija profesorja medicine Višnjevske ga, ki je operiral srčno stenozo na enajstletnem dečku. Novo «umetno srce» je delovalo 20 minut, dočim je operacija sama, ki je bila zelo komplicirana, trajala tri ure. Mali pacient je operacijo odlično prestal in se bo moral za svoje življenje zahvaliti «umetnemu srcu» in njegovim ustvarjalcem, sovjetskim zdravnikom, inženirjem in delavcem poizkusnega zavoda, ki so v skupnem sodelovanju Incident v Operi Tretja produkcija Baletne šole SNG lali deset takšnih src, za deset stvarili to novo čudo znanosti. Kulturno sodelovanje med ZSSR in FLRJ ♦ Podpisan bogat načrt za leto 1958 Pod vodstvom učitelja Adriana Willesa se je spočetka skromen zarodek baletne šole sedaj razvil v resno in priznanja vredno kulturno ustanovo. Kako je šola priljubljena smo lahko spoznali ob velikem obisku, kajti odrasli in mladina, tudi otroci,1 so napolnili dvorano pif Sv. Ivanu. Tudi prisrčnega ploskanja ni manjkalo. V ponedeljek 6. januarja popoldne je imela namreč Baletna šola Slovenskega narodnega gledališča svojo tretjo javno produkcijo pod vodstvom učitelja Willesa. Program je bil zelo pester in vse točke je spremljala pri klavirju pianistka Neva Vrabec. Nastopilo je več najmlajših, gojenci iz I. II. in III. letnika, in starejši gojenci iz Trsta in ► Izvedba gojencev in prizadevanje učitelja vse pohvale vredna Gorice. V dveh delih programa so se nam najpreje predstavili v večjih skupinah, nato pa so sledili posamezni nastopi ali pa manjše skupine. Pohvaliti moramo vse nastopajoče, tako mlajše, ki So s toliko ljubez;i„ in z natančnostjo izvajali svoje prve plesne korake, kakor tudi že večje plesalcé, ki prehajajo že k izpopolnjevanju in notranjemu umetniškemu izražanju plesa. Polna dvorana gledalcev je z navdušenim ploskanjem izrazila svojo hvaležnost za tako ljubko prireditev. S. G. A. D red dnevi je bil v Moskvi J- podpisan načrt o kulturnem sodelovanju v letu 1958 med ZSSR in Jugoslavijo. Razgovori so se vršili z jugoslovansko delegacijo, ki je v dneh svojega bivanja v Sovjetski zvezi obiskala Moskvo in Leningrad ter se seznanila s kulturnim in umetniškim življenjem obeh mest in s sovjetskimi ljudmi. ki delujejo na področju prosvete, znanosti in umetnosti. Načrt, ki je bil sestavljen in podpisan po izčrpni razpravi in izmenjavi mnenj, upošteva tokrat zlasti znanstveno sodelovanje. Vršile se bodo izmenjave znanstvenih delavcev, obojestranski obiski univerzitetnih predavateljev vs prirejanjem seminarjev, ciklusov predavanj “Čebela" najpočasnejše letalo na svetu V eni izmeti sovjetskih tovarn gradijo prototip miniaturnega letala. Letalo se ho imenovalo «Čebela» in predstavlja najpočasnejše letalo na svetu, ker se bo lahko držalo v zraku tudi takrat, ko bo letelo s hitrostjo 50 km na uro. Kljub temu pa bo lahko doseglo tudi najveiljo hitrost 230 km na uro. Zaradi svojih posebnih sposobnosti vzleta in počasnega letenja bo «Čebela» koristna za prevoz pot. nikov in pošte, za reševalno službo in fotografiranje iz zraka. itd. Sovjetska zveza bo nadalje dala možnost 30 jugoslovanskim mladim znanstvenim delavcem, da se specializirajo v ZSSR, pri čemer bodo uživali posebne o-lajševalne pogoje bivanja. V načrtu kulturnega sodelovanja je določenih tudi 10 jugoslovan. škili in 16 sovjetskih desetmesečnih štipendij za mlajše znanstvene delavce, asistente in druge. Predvidena je tudi široka iz. menjava znanstvenih publikacij, učbenikov in druge literature. Zaradi izmenjave znanstvenih delavcev na področju medicine bosta sovjetsko ministrstvo za zdravstvo in jugoslovanski sekretariat za ljudsko zdravstvo pri Zveznem izvršnem svetu uvedla neposredne zveze. Na področju kulture in umetnosti določa načrt za leto 1958 gostovanje slovitega leningrajskega baleta v Jugoslaviji, vrsto koncertov večje skupine, ki bo gostovala poleti, in prireditev razstave sovjetske grafike. Z jugoslovanske strani bodo odšli v Sovjetsko zvezo člani zbora JLA in neka večja skupina ; prirejena bo tudi razstava jugoslovanske grafike. Predvidenih je tudi več koncertov sodobne jugoslovanske simfonične glasbe, ki jih bodo v več mestih izvajali sovjetski orkestri ob prisotnosti in sodelovanju jugoslovanskih dirigentov in skladateljev. Na področju kinematografije bodo namesto filmskih tednov prirejali slavnostne premiere sovjetskih in jugoslovanskih filmov v raznih mestih obeh držav. V načrtu je predvideno tudi sodelovanje založniških in filmskih organizacij, • radiood- daj, televizije, zvez književnikov, skladateljev in drugih, do. | čim je bil glede prirejanja sov- ' jetskih oziroma jugoslovanskih i razstav knjig potrjen prejšnji dogovor založniških podjetij. Letošnji načrt kulturnega sodelovanja med ZSSR in Jugoslavijo predstavlja nov korak naprej k zbližanjv in spoznava, n ju in s tem k utrjevanju prijateljstva med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi, kar bo nedvomno v obojestransko korist. Predstavljamo vam sopranistko Mario Meneghini Callas, ki jo smatrajo za eno najboljših a najbolj dragih pevk. Z njo je povezan incident, ki se je pripeti) na novo leto v rimski operi ob prisotnosti predsednika republike. Po prvem dejanju opere «Norma» so predstavo prekinili, češ da se je Callasovi nenadoma znižal glas. Občin-in je pripisalo prekinitev užaljeni samoljubnosti pevke, ker je v prvem dejanju nekdo glasno spomnil na 3 milijone, ki jih je zahtevala za predstavo. Posledice : protesti občinstva, komentarji v domačem in tujem tisku, intervencije v parlamentu in prefek-turna prepoved novega nastopa Callasove iz razlogov javne varnosti. Za prijateljstvo socialističnim svetom Umrla sta dva slovenska umetnika VTa pobudo Centra za kultur* -k' ne stike z deželami ljudske demokracije je bilo v Birmanjih v decembru predavanje nje Gombača o «kulturnem razvoju na Poljskem». Govor nik je prikazal razvoj na tem področju, ki je za časa II. svetovne vojne imelo velike izgube s človeškimi žrtvami in kulturnim materialom (takrat ie bilo umorjenih 200 znamenitih pisateljev in pesnikov, knjižnega bogastva je ostalo samo 1/5, porušene so bile kul-j turne in zgodovinske palače, najlepša dela poljske arhitek-J ture) ter je moralo poljsko ljudstvo računati po vojni z velikimi težavami zaradi pomanjkanja gradiva in kulturnih moči. Na Greti je govoril tovariš Alceo Luchesi o «socialnem zavarovanju na Češkoslovaškem. Vittorio Poccecai pa je predaval na Kolonkovcu o kulturnem in socialnem napredovanju romunskega ljudstva. Pri Sv. Barbari je na zanimivem kulturnem večeru posvečenem Poljski Libera Sorini 3. januarja je v Ljubljani, v visoki starosti 89 let, umrla znana gledališka igralka Avgusta Danilova, ki je mnogo prispevala za rast slovenskega gledališča v prvih težavnih desetletjih njegovega razvoja. Starejši Tržačani se je prav gotovo spominja jo, ko je pred prvo svetovno vojno tri leta vodila slovensko gledališče v Trstu. Že osemdesetletna je z velikim uspehom nastopila tudi v dveh slovenskih filmih : «Na svoji zemlji» in «Trst». 24. decembra je v Celju preminul književnik Vladimir Levstik, ki je slovensko literaturo obogatil s številnimi romani, povestmi, novelami in pesmimi. prevodi iz ruske, froncoske, angleške in drugih književnosti prispeval obenem k obogatitvi slovenskega jezika. Ameriški balet v ZSSR V aprilu in maju bo prišlo na gostovanje v Evropo ameriško baletno gledališče. Najprej ho V občinski galeriji razstavlja J. Cesar V četrtek je bila v tržaški občinski galeriji otvoritev razstavo slikarja Jožeta Cesarja, ki se je po petih letih spet prikazala napore Poljakov za dvig mest in vse dežele iz ruševin, v katere jih je spravila IL svetovna vojna vihra- da bi se naglo omogočilo dostojno življenje. V Trebčah je 16, dec. govorila Jelka Gerbec o zgodovin skem razvoju romunskega ljudstva oh priliki proslave 10-let-niee vzpostavitve ljudske oblasti in ustanovitve ljudske republike Romunije. O socialnem in kulturnem razvoju albanskega ljudstva je govoril V. Poccecai v Rocolu dne 17., za delavce ustanove ACEGAT pa 21. decembra. Decembrske prireditve Združenja Italija-ZSSR r) roslave 40-letniee ustanovi-k tve sovjetske države so se vrstile na pobudo Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo tudi v mesecu decembru. Ob teh prilikah so razni govorniki prikazali napredovanje mnogih področij življenja narodov SZ. Zanimivo temo o sovjetski kinematografiji je razvil Vittorio Poccecai v Griži in delavcem ustanove Acegat, in sicer od začetka, leta 1917, ko so tedanji neizkušeni operaterji snemali doživljaje iz Revolucije, pa do sedanjih časov, ko ta umetnost zadobiva velik razmah in se tako tehnično kot umetniško izpopolnjuje. O sovjetski kn ževnosti je govorila Jelka Gerbec pri Sv. Barbari o sovjetskem kulturnem napredovanju je pa spregovoril Ì. Umek v Podlonjerju. Prof. Braun je zopet govoril o svoji zanimivi temi «tehnično napredovanje v SZ in umetni sateliti» v Rocolu, dočim je v Nabrežini govoril Franc Gombač o «gospodarskem napredovanju in zakonih o decentralizaciji. Claudio Tonel je govoril na Greti o sovjetskem uprav- nem življenju ske oblasti. 40 letih ljud- Raznc večere je priredilo še Združenje za mladino v Podlonjerju, v Rocolu, in drugje. Veliko zanimanje je vzbudilo predavanje prof. Ernesta Weissa, ki se je vrnil iz Sovjetske zveze, kjer se je udeležil proslav 40-lctnice, in ki je govoril o svojih vtisih z obiska prve dežele socializma v krožku «Tomažič». Govornik je zlasti prikazal način vzgoje in šolske izobrazbe, ki je v praksi v SZ. Svoje predavanje je ponovil za mladino v Miljah. Dostojna počastitev A. Sirka v Križu čjih mestih Sovjetske zveze in to bo prva umetniška skupina ZDA, ki bo obiskala deželo socializma. Sledila bodo gostovanja na Poljskem in Češkoslova. Štejejo ga tudi med najboljše škem in slednjič z raznih drža slovenske prevajalce, ki je s J vab Zahodne Evrope. gledališče gostovalo v vseh ve- , predstavil tržaškemu občinstvu. Umetnik razstavlja skupno 31 del. Največja zanimivost so razstavljene scenografije, ki jih je pripravil za predstave Sloven. skega narodnega gledališča. Razstava bo odprta do 20. januarja. t j nedeljo 29. decembra se je y kriško prebivalstvo od dol. žilo spominu velikega umetni-ka-slikarju, sovaščana Alberta Sirka z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši. ki bo pričala poznim rodovom. da se je tam rodil v mali vaški hišici velik umetnik-slikar, ki je rojstno obalo ovekovečil v svojih slikah, katere hranijo v raznih evropskih umetniških galerijah. Slavnostni govor pred hišo je imel tov. Sedmak Drago, medtem ko je obširno govoril o umetniku na predstavi v Prosvetnem domu slikar dr. HI a-vaty. Pri popoldanski predstavi, ko sta obe prosvetni društvi a A. Sirk» in «Vesna» združeno počastili spomin domačega umetnika,„ je poudaril važnost manifestacije podpredsednik « Vesne» Tence Ančko. Združeni dramski skupini sta v počastitev A. Sir pri- pak T e že dve čez polnoči a v središču je kot podnevi. Na Veli-0(j kem trgu se zbira v skupinah mladina in pleše. Nekje se ìar* fr.aj0- Dekleta in fantje se v krogu držijo za roke, nekaj ye Glej° in skakajo. Na sredi čepi fant, oči mu pokriva ruta. se ustavi in oni na sredi se dvigne in išče dekle. Vsi se h ®eb smejejo. Fant pogrne potem po tleh ruto, poklekne z Metom in jo poljubi. Lahko je na sredi tudi dekle in ko a v krog stopila midva, sva vedno na vrsti. Ruska gostoljub-l°st pač. «Ni slabo,» reče Livio. Drago Sedmak: Od Križa do Moskve (Vtisi udeleženca Moskovskega festivala) \\ Seznanimo se s tremi dekleti. Tretja je s svojim fantom. spa unja, Nina in vesela Frosja s Petruško. Predlagam, da gremo ira* Park in moj predlog je sprejet. Ulice so prazne. Mi pojemo. ,l^° kaže veseli Frosji. kako se pleše rock and roli. Mene roji hudujejo, ko pojem partizanske pesmi, ki večkrat imajo rga* sko melodijo. Pravijo, da že znam rusko. Nina je zaposlena v in nodvorani «Udarnik», ostali študirajo. Hodimo kake dve uri, 3do Parka nikjer. Po ulicah počasi vozijo avti in jih škropijo z ike* f°do. Ob petih pokličejo najini prijatelji taksi in nam hočejo nje H° plačati vožnjo ; zato pa mi Livio ostane dolžan šest ve- %ljeV. od- ^1- julija I« i ni dovolj dve uri spanja?» mi reče posmehljivo Peter j ali potem ko me je zbudil. na- ^ Trda je, a se je treba premagovati. Bom pa še popoldne ciji j *‘o zaspal. Sicer bi lahko ležal v postelji, a kaj, ko pa je nje f e‘Ja imeti sestanek, potem k zajtrku in nato še čakati naše )če- tobuse, ki se ne premaknejo dokler niso popolnoma polni. p°" jM9 stvar se zamudi za tisti dve uri, v Kremelj pa, čigar ogled 23 k** današnjem jutranjem sporedu, pridemo ob 10. uri. Stari de-1 e,Oe]j še dandanes simbolizira prestolnico SZ. Razprostira tne jj. *ta terenu 28 hektarov in ga v trikotniku obkrožuje mogočno rb» ]. °vje. V njem je zbrana vsa kultura in zgodovina ruskega eie- L stVa- Jurij Dolgoruk, ki je leta 1147 ustanovil Moskvo, takrat kil> iij|7al° naselje na griču, jo je zavaroval pred zunanjimi sovraž. so- [ 1 z leseno ograjo. Toda Tatari ji niso prizanesli in v letu 1367, ne- v*ade Dimitrija Ivanoviča imenovanega Donskoj, ker je preme a-eill tatarska plemena v neki bitki ob Donu, je leseno ograjo naj Pnjal s kamnitim zidom. 120 let pozneje je Ivan III. dal ; v pj""avili še močnejši trdnjavski zid, ki je tak ostal do danes. p°r v Satnezni carji so si v njem dali zgraditi cerkve in palače. I ettleljsko zidovje ima tudi 20 stolpov. Na Rdečem trgu blizu mavzoleja se dviga Spaski stolp ; največji in najlepši. Zgrajen jc bil leta 1491 in je visok 67,3 m. Leta 1851 so ga okrasili z uro, ki tehta dve toni. Med Oktobrsko revolucijo je bila ta poškodovana, a na Leninov ukaz popravljena in danes se slišijo njeni udarci po radiu v vse dele sveta. Tudi ostali stolpi imajo svoja imena, kot Borovieki, JXikolajevski stolp, vsak s svojo zgodovino. Najprej si ogledamo kremeljski muzej. Neko dekle nam razlaga, Peter pa prevaja. V steklenih omarah je po posameznih sobanah razmeščena oprema vseh carjev, orožje, oblačila, kočije, 'okraski. Skoraj vsak predmet je bodisi iz zlata ali pozlačen, bodisi iz srebra ali obložen z vsakovrstnimi dragimi kamni. Koliko zlata je tu zbranega ! Kakšno bogastvo so si nakopičili ti samodržci ! «Da bi mi dali samo en košček tiste žlice tamle», kaže Eda s prstom v omaro. Smo že utrujeni od hoje po teh sobanah in ko se namenimo v cerkev, olajšano vzdihnemo. V sredini kremeljskega trikotnika sc dviga slavna Uspen-ska katedrala iz 1. 14791 Takrat je namreč Ivan III., željan lepe prestolnice v Veliki Rusiji, prenovil Kremelj. Katedrala je delo italijanskega arhitekta Fioravanti. Visoka je 38 m, široka 24, dolga pa 35,5 m. V notranjosti krasijo stene in stebre čudovite freske in srebrne ikone. Ob vhodu stoji lesen oder. na katerem je molil Ivan Grozni. Za Moskvo je ta katedrala posebne važnosti : v njej so namreč kronali ruske carje. Katedrala je služila tudi kot grobnica za ruske metropolite in patriarhe, ki so v zgodovini Rusije igrali veliko vlogo. Peter, ki prevaja, pravi, da je bila večkrat prenovljena in to zaradi vojn in ostarelosti. Ko stopamo po tlakovanem trgu, svetuje Mario naj se gremo slikat k carskemu zvonu in topu. Carski zvon je iz leta 1735 ; tehta 200 ton, ima 6,6 m premera in je visok 5,78 m Leta 1737 je zaradi požara padel z zvonika in od njega se je odlomil 11 ton težak kos ter se zakopal v zemljo. Kos so pozneje izkopali in oboje postavili na granitni podstavek. Sedaj si ga ogledujejo turisti. Carski top pa je iz leta 1586, delo Andreja Gobova ; tehta 40 ton. Naš ogled Kremlja je končan in ko gremo z avtobusom po mestu, nas Moskovčani kot vedno pozdravljajo z rokami. Zvečer ostanem sam in ne vem kam iti. Stopim na avtobus, ki pelje delegate na stadion Dinama. Tam je menda predstava moskovskega cirkusa, a jaz sem brez vstopnice. Posreči se mi smukniti neopažen. Na igrišču se na petih odrih izvaja spored klovnov in žonglerjev. Največ smeha nudi znani Pavlov. Množica se smeje, smeje... L avgusta Delegacija si je ogledala a tudi slikala «zlato žilo», ki se vije pod Moskvo.. Tvr eopazno je prišel avgust ; mi tega morda niti ne vemo, •L* ker imamo druge reči po glavi in se vrtimo v mnogoštevil- nih dnevnih dogodkih. Tako je ra primer danes zjutraj na vrsti ogled mavzoleja. Ko pridemo v park ob Velikem trgu, čaka tu že vrsta ljudi. Vrinemo se z dovoljenjem prisotnih malo spredaj. Kaki dve uri čakamo, preden se vrsta premakne Pogovarjamo se s skupino Ukrajink in dolgočasje kmalu mine «Dajtje mi ad in maròznoje?» «Da ta variš.» «Skolko ja dolžen platit?» «Dva rublja. Spasiba ! » Vroče je in sladoled mi dobro de. Moskovčani res mojstrsko izdelujejo sladoled. Vsaka ulica ima mnogo kioskov s sladoledom. Nisem verjel, ko sem zvedel, da ga tukaj tudi pozimi uživajo. Kilometrska vrsta se počasi pomika naprej. Kot znano počivata v mavzoleju trupli Lenina in Stalina. Zgrajen je bil po načrtu H Čuše va in je iz črnosivega marmorja, ki kristalizira, in iz svcllordečega ukrajinskega granita : vrh je iz rdečega porfirja iz Karfelije. Sedaj vstopimo mi. Vojak nam veli zapreti fotografske aparate, ker se notri ne sme slikati. Stopnice vodijo navzdol. Malo temno je in hladno. Na osvetljenem steklenem odru ležita trupli Lenina in Stalina, ki dajeta videz, da spita. Ob stenah stojijo častniki. Sprevod se počasi premika. Nekdo opozarja na stopnice. Grozna, čustvena tišina. Zopet smo na svetlem. Nekateri si brišejo solzne oči. Sprevod se vije v mavzolejevo ozadje. Tu je nekak podolgovat vrtič. Opazujemo grobnice velikih ruskih revolucionarjev. Na marmornati plošči so na podstavku doprsja Kalinina, Džerdžin-skega, Sverdlova, Frunzeja. Ždanova. Tudi v kremeljskem zidu so pokopani revolucionarji, med njimi Amerikanec John Reed, pisec knjige «Deset dni ki so pretresli svet». Popoldne si s posebnim strokovnjakom natančneje ogledamo podzemsko železnico, zlato žilo, ki se vije pod Moskvo. «Ta postaja je bila zgrajena... Okraski na steni ponazoru-jejo...» govori tolmač. Podrobneje si ogledamo postaje «Botanični vrt», «Komsomolska ja». «Kurskaja», «Stara Kurskaja». Nek Milančan vrti film, ostali si zapisujemo podatke v svoje notese. Zvečer me Livio prosi, naj grem z njim v mesto, ker ga čakata dve dekleti. Ugodim njegovi želji. Tanja in Ljuba sta kar luškani. Gremo plesat v park Gorki, se precej zamudimo in komaj ujamemo avtobus 82. S taksijem je bolje ne imeti opravka, ker moramo že «tediti z rublji. (Dalje prihodnjič) ka naštudirali Cvetka Golarja •(.Vdovo Rošlinko». Ta igra je v svojih glavnih vlogah zelo zahtevna in igralec mora poleg dobre volje razpolagati tudi s precejšnjim i-gralskim talentom. Križani so nam dokazali, da jim teh vrlin ne primanjkuje. Kdo ni s posebnim užitkom sledil tempera, mentni igri Košute Slave v vlogi vdove Rošlinke, ki se je k retala in besedičila na odru kol že izkušena igralka? Igra Rudija Košute v vlogi Balantača je kar presenetila, ker je pred našala v originalnem zasnutku lik romarja- vražarja, ki je pri nas sicer nepoznan a je bil prav zato še bolj zabaven in interesanten. Terčon Lucijan je veselo in neprisiljeno igral Janeza in nudil skupno z Rošlinko in Balan-lačem res imeniten tercet. Janeza je hotela vdova Rošlinka pridobiti za moža v škodo svoje hčerke Manice, ki je v družbi prijateljice Tončke preprečila materino nakano. Manico je podala Gustinčič Mila. Tončko pa Gaby Sedmakova, obe res lepo in predstavi v čast. Istotako so dokazali lepo pripravo v igri Mario Sedmak v vlogi Jernejca in Lucijan Tence kot Gaspar. Zelo razigran je bil pastirček Žarko Bogateč in veselo je godel na harmoniko Kovač Dušan. Seveda moramo pripisati lep uspeli igre tudi režiji Justa Ko. šute, ki je znal ustvariti s kriškimi diletanti prireditev, ki je res častno uspela in tako na dostojen način proslavila spomin domačega umetnika Alberta Sirka. F-ač PREJELI SMO: GALEB, list za mladino, leto IV. štev. 2, Trst. SODOBNA POTA št. 10, pro-svetna revija, glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slo. venijc — Ljubljana. SLOVANSKY PREHLED, iz- daja Slovanski odbor Češkoslovaške, leto XLIII — 1957, štev. 10 — Praga. REVIJE DE LA POLITIQUE INTERNATIONALE. Izdaja Zveza novinarjev Jugoslavije, štev. 185, Beograd. AGERPRES, Bulletin dTnfor-malion, leto VIII. štev. 25 - 26 i« 07 Tt lil- o roči o Stran 4 DELO 11. januarja 1956 Za enotnost komunističnega gibanja (Nadaljevanje z 2. strani) reakcionarnih sil. ustvari potrebne pogoje za mirno izvajanje socialistične revolucije. Groba in nespretna je^ torej laž, po kateri naj bi izjava podpisana v Moskvi vsilila sovjetski vzorec kot edini za vse dežele. Izjava podpisana v Moskvi pa trdi, da je mehanični prenos v vsako posamezno deželo enega edinega vzorca zgrešeno in škodljivo stališče, ki ga je treba zavrniti. Groba je tudi druga laž, po kateri naj bi izjava predlagala ljudsko fronto kot edino formulo borbe v kapitalističnih deželah (ki je sicer nekaj dugega kot «sovjetski vzorec»), ker je taktika komunističnih partij v bivših kolonialnih deželah danes širša od formule ljudske fronte ; ker tudi za naprednejše kapitalistične dežele izjava nakazuje možnost novih oblik sporazumevanja in p (kitičnega sodelovanja, ki niso formule ljudske fronte in razvija analizo, katera se ne ustavi pri zgodovinskih definicijah VII. kongresa Internacionale, marveč gre dalje kot je potrebno, zbirajoč osnovne izkušnje komunističnih partij kar se tiče možnih zavezništev z raznimi plastmi kmetov, množicami mestnega srednjega sloja, prebivalstvom podpovprečno razvitih področij : to je zavezništev z vsemi sloji, ki jih je spravilo v krizo in jih zatira prevladovanje velikih monopolov. osporavajo marksistično - lenini* stično analizo narave imperializma in razrednega značaja dr zave, osporavajo razredno poj niovanje problema svobode. Naj se torej govori jasno. Smešno je tihotapiti pod zastavo XX. kongresa opustitev ključnih stališč marksizma v Moskvi. XX. kongres je trdno povezan z marksističnimi-lenini-stičnimi načeli. Poglavitna nevarnost Zavezništvo med delavci in kmeti r- Tudi v tem se primerjajo tisti, ki blebetajo o komunistični «negibnusti» in «zaprtju». Prav po zaslugi nas komunistov je v teoriji in praksi napredovalo vprašanje zavezništva med delavci in kmeti, premagujoč sektaške odpore starega socialističnega gibanja. Mi komunisti smo načeli drugačno oceno borbe kolonialnih dežel in vloge nacionalne buržoazije v teh deželah. ko niso drugi sploh nic razumeli o tem problemu ali so se celo strinjali s kolonialističnimi silami. Mi komunisti smo izvajali politiko iz Salerna ter dali v Italiji in drugje največji doprinos za usmeritev borbe delavskega gibanja k akciji, ki naj bi imela že od začetka in v samih pogojih kapitalističnega zatiranja, nacionalni, konstruktiven pečat enotnosti. Pristranski, «zaprti» in sektaši so tisti, ki bi hoteli naj se likvi dira ali celo obsodi važna plat taktike delavskega gibanja, kot je bila in je ljudska Ironia ; in za polemiko proti «frontaštvu» skrivajo opustitev politike enot. nosti in načelnih stališč, ki so privedla do zmage Oktobra, nastanka sistema socialističnih držav, današnjih porazov in zatona imperializma. Splošni zakoni prehoda v socializem Ni mogoče odrezati kosa po svoji volji. Energična in trdna borba proti opustitvi marksisti-čno-leninističnih stališč, proti re. fomatorstvu in revizionizmu, v katerih izjava ugotavlja danes poglavitno nevarnost za celoto delavskega in komunističnega gibanja, je potreben in neod-pravi j iv pogoj za napredovanje stališč XX. kongresa. Brez in iz ven te borbe se ne vodi uspehi o niti borba proti sektaškim odporom, razoroži se in odvzame avtonomija delavskemu razredu, iz pravilne in avtonomne politike zavezništev se zapade v kolaboracionizem in v odvisnost do razrednega nasprotnika. Izjava podpisana v Moskvi izraža širok sporazum, trdno enotnost, ki obstoja o teh točkah ne samo med komunističnimi in delavskimi partijami socialističnih dežel. Pri sestav-jan ju dokumenta so bile vprašane za mnenje komunistične lartije kapitalističnih dežel, ki :o posegle s svojimi pripomba-ni. nasveti in predlogi. Lahko rdimo, da je formulacija dokumenta pobrala tudi rezultate te diskusije in bolj na spio-ino izkušnje, ki so jih prinesle / tej diskusiji bratske partije. Dejstvo, da nosi dokument pod. )ise komunističnih in delavskih »artij socialističnih dežel in da o ga slednje predložile v pro-ičitev in sodbo drugim bratskim partijam, odgovarja razionavi, ki jo ima danes mednarodno komunistično gibanje, različnosti stališč in nalog, dopnji razvoja, ki ga imajo v edanjem trenutku medsebojni odnosi. Odgovorno odpravljanje razlik Ko trdi izjava komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel, da obstojajo splosni zakoni za prehod od kapitalizma v socializem, nikakor ne nakazuje edinih prefabriciranih vzorcev, ki jih je treba mehanično spustiti v živo stvarnost, marveč nabira kar izvira splošnega iz analize naše dobe, napravljene v luči marksizma-le-ninizma in se pojavlja v štiridesetih letih praktične borbe. Gre za spoznavanje in razume, vanje, kako se ti zakoni konkretizirajo v življenju in zgodovini vsake posamezne dežele in da se zna prilagoditi tej konkretni stvarnosti strategija in taktika delavskega razreda. Tu je samostojna, ustvarjalna nalo-ga vsake komunistične in delav. ske partije, tu je pomen naše formule o italijanski poti v socializem. Toda zanikati veljavnost teh splošnih zakonov in absurdno osamiti razredno borbo vsake posamezne dežele od celote splošne borbe, ki se vrši v svetu, pomeni — dejansko zanikati obstoj nauka delavskega razreda in sposobnost delav skega razreda za razumevanje zgodovinskega procesa v njegovi enotnosti in celoti. Tisti, ki v imenu «neodvisnosti od Moskve » zavračajo načelna stališča, ponovno potrjena v izjavi o potrebi vodilne vloge delav skega razreda in njegovega a-vantgardnega oddelka, diktature proletariata v tej ali oni obliki, demokratičnega centralizma, naj to priznajo ali ne, naj hočejo ali ne, skušajo zade-ti bistvo nauka delavskega razreda, marksizma-leninizma : oni Očividno je, da vse ni bilo rešeno. Zveza komunistov Jugoslavije n. pr. ni podpisala izjave. Zdi se, da to odgovarja nekaterim razlikam v presojanju, ki obstojajo z jugoslovanskimi tovariši in za katere si vsak želi, da bi se v bodočnosti odpravile. V Moskvi so se upoštevale te razlike na miren in odgovoren način, delujoč predvsem za utrditev sistema in metode odnosov, ki naj omogočijo da -e razlike odpravijo preko bratske diskusije. In v resnici te razlike niso bila ovira za ude-ležbo Zveze komunistov Jugoslavije na širši konferenci 64 komunističnih in delavskih partij, ki je s tem potrdila svojo povezavo solidarnosti s temi partijami in podpisala skupni poziv za mir. To je važen korak naprej in tudi dokaz kako partije med seboj obravnavajo še obstoječe razlike. Dvostranski stiki opustitev nacionalne neodvisno-sti posameznih dežel in jo tepta, podpira — v imenu svojih koristi — najbolj sramotne o-blike kolonializma. V Italiji pa sc največja buržoazna stranka celo hvali s svojo ideološko in politično podrejenostjo sili, ki se predstavlja kot svetovna sila in katera je vodila trmoglavo borbo proti oblikovanju italijanskega naroda in proti te-mu, da se dvigne na raven ne-odvisne, suverene in laične dr-žave. Kako naj torej italijanski delavski razred in delovno ljudstvo pozabita, da so zmage socialističnega tabora nad imperializmom zmage nad skupnim sovražnikom in istočasno tudi njune zmage? In bi se morali odpovedati tem vezem in zavez-ništvu zato, ker so si v Sovjetski zvezi, ali n' Kitajskem, ali na Češkoslovaškem delavski razred in delovni ljudje priborili oblast in vodijo državo? Saj je prav nastanek socialističnih držav korenito spremenil odno. se sil, odprl je italijanskemu ljudstvu nove možnosti borbe in napredovanja, omogočil je stotinam milijonov ljudi, da so razbili okove imperializma in si priborili neodvisnost, kot je včeraj moč Sovjetske zveze o-mogočila poraz fašizma in rešitev demokracije, kot odpira da-nes obstoj socialističnega tabora nove upe za prepoved vojne. To je korenita razlika med našo mednarodno povezavo in vezni, ki stiskajo stare prevladujoče razrede imperializma ; naša povezava je v korist miru, napredka ljudstva in nacional ne neodvisnosti. Ko branimo pridobitve socializma, branimo s tem stvar naše neodvisnosti, svobode in napredka naše dežele. Izpolnimo velike naloge DOMACI PROBLEMI IN VEST Ali se bodo vzpostavila za pogajanja CRDA in Arzenal? Pobudo bo dalo baje ministrstvo za delo Dokler ni videti resnih namenov ne bodo stavke prenehale > o zadnjih vesteh iz Rima misli baje ministrstvo za delo sprožiti pobudo za vzpostavitev pogajanj v sporu delav-v CRDA in Tržaškega arzenala. V zvezi s to novico je sindikat kovinarjev Delavske zbornice poslal Zvezi kovinarjev CGIL pismo, v katerem poziva voditelje FIOM naj premislijo, če ne bi bilo morda primemo v vidiku pogajanj prekiniti z agitacijo ter opozarja, da se bo agitacija, v primeru, da FIOM ne sprejme tega predloga, nadaljevala po načrtu, ki je bil že dogovorjen ali ki bo določen za prihodnji teden. V četrtek popoldne je FIOM sklicala zborovanje stavkajočih, na katerem jim je bila obrazložena vsa zadeva. Delavci, ki so prišli na zborovanje v posebno velikem številu, so z zanimanjem poslušali zadnje novice ter v živahni diskusiji pretresli vse vprašanje. Splošno mnenje je bilo, da se je Zveza kovinarjev CGIL vedno strinjala z vzpostavitvijo pogajanj, le da so res vredna tega imena in da nudijo resne perspektive za rešitev spora. Ob vstopu v deseto leto Ob koncu diskusije je zborovanje odobrilo resolucijo, v kateri je podčrtano zgoraj omenjeno stališče FIOM ter poudarjeno, da mora biti morebitna prekinitev stavk — in ne agitacije določena le v trenutku, ko se po vzpostavitvi pogajanj pokaže, da so ponudbe nasprotne strani pozitivne in da nje pogajanj in rešitev spora. Če bi se pa že po prvih stikih pokazalo, da so se ravnateljstva komajda premaknila s svojega nesmiselnega in žaljivega začetnega stališča- bi morali a-gitacijo zaostriti in pospešiti. Na zborovanju so delavci jasno povedali, da nasprotujejo prekinitvi stavk še predno so dejansko znana stališča in pravi nameni ravnateljstev prizadetih tovarn in še predno je dano kakršno koli jamstvo, da pogajanja ne bodo enaka prejšnjim. Delavci pravilno menijo, da bo po več kot sedem mesecih agitacije, v kateri niso industrije! štedili z nobenim sredstvom da uklonijo kovinarje, odločala edinole strnjenost in nepopustljivost v borbi, ki se Dosegli smo v splošnem 100 odst. včlanjevanja ^ V kratkem bodo vse sekcije zaključile obnovitev izkaznic I/- ot je bilo te dni že objav-ljeno v listu «l’Unità», je naša federacija pri včlanjevanju dosegla v splošnem 100 odstotkov. Objavljamo podrobnejše podatske raznih sekcij. Sto odstotkov so presegle naslednje sekcije : Milje, ki je pridobila tudi 31 novih članov. Barriera z 20 novimi člani, Ko-lonkovec z 20 novimi tovariši, Skedenj z 10, Pončana s 6, Trebče, Dom j o in Opčine vsaka s 4 novimi člani, Sv. Alojz z 2 in Prosek. Sekcije, ki sledijo, so dosegle naslednje odstotke: Curici 96 odst. in 24 novih članov, Sv. nudijo možnosti za nadaljeva- tev. mora nadaljevati, dokler se ne ' Jakob 95 odst. in 15 novih čla-bodo pokazale gotove in zado- ! nov, Magdalena 98 odst. in 6 voljive perspektive za rešitev ' novih tovarišev, Sv. Ana 98 odst. spora na podlagi njihovih zah- in 5 novih, Rojan 97 odst. in ! 4 nove člane, Sv. Ivan 97 odst. Občina Devin-Nabrežina sestavila utemeljen gospodarski načrt in 2 ter Barkovlje 96 odst. in 2 nova tovariša. Vse tovarniške celice so 100-odstotno obnovile izkaznice tovarišem z izjemo celice pri A-cegat, ki mora obnoviti izkaznico še nekaterim posameznim članom. Ostale sekcije imajo še ne. kaj tovarišev, ki jih morajo o-biskati in jim obnoviti izkazni. Prve obveze v kampanji rekruta cije ZA TEDEN DNI Sobota, 11. - Higin, Božidar Nedelja, 12. - Ernest, Tatjan (zadnji krajec) Ponedeljek, 13. - Veronika, Vera Torek, 14. - Feliks, Srečko Sreda, 15. - Maksim, Veljko Četrtek, 16. - Oton, Bolko Petek, 17. - Anton. Zvonimir ^■inuaint rst nc RADIO in sun ODDAJE !;zem Ito sp< olj c SOBOTA: 16. Radijska udu raSi verza: O zdravstvu in higieij^ v dela: «Zdravje in delo v ruf 1 . nikih» - 16.15 Ritmi in pesmij °Sl 17. Zbor Emila Adamiča - l'eh, j< Oddaja za najmlajše: Vijoliiiu n-Fonda: «Kako je Marko u?nj»n; tatove». Igrajo člani Rad. odr[ -* * - 21. Dramatizirana zgodbi Dell Vitomil Zupan: «Ladijski dn4j0Pl0 in zakl%&m Povedali smo že, da moskovska srečanja ne predstavljajo vrnitve h Kominterni in ne h Kominformu in to ker bi centralizirana organizacija in centralizirano vodstvo komunističnega gibanja ne odgovarjala danes razvoju posameznih komunističnih partij in problemom s katerimi se morajo ukvarjati. Po drugi strani se zavedamo nekaterih napak in omejitev, ki jih je imel Informacijski urad. Izbrala se je pot pomnožitve dvostranskih stikov in skupnih konferenc, ki naj se jih udele-ži več partij ali vse komunisti-1 čne partije. Hinavski in docela I brez prepričanja so zmerni hrup in protesti, ki so jih glede tega dvignili buržoazija in socialdemokratje. Proletarski inlernacionalizem je zapisan z vsemi črkami na naših zastavah, kol je z vsemi črkami zapisana naša nerazrušljiva solidarnost s prvo socialistično deželo in z vsemi deželami, kjer si je delavski razred priboril oblast. Ne gre z naše strani samo za naravno skupnost idealov in borbe: gre za točno določene koristi italijanskega delavskega razreda in našega ljudstva. I-mamo skupnega sovražnika, imperializem. ki je mednarodna sila in deluje v mednarodnem Zato pozdravljamo utrditev enotnosti in okrepitev odnosov med komunističnimi in delavskimi partijami, ki se je dosegla na srečanjih v Moskvi, kot uspeh, ki je v korist vseh delovnih ljudi naše dežele, kot jamstvo splošne utrditve borbe za mir in socializem. Delegacija naše partije sc je aktivno udeležila konference 64 komunističnih in delavskih partij in srečanj s pripombami in predlogi, ki so predstavljali doprinos ne samo k diskusiji, marveč k izdelavi skupnega stališča. Na srečanjih, ki se jih je udeležila delegacija, smo oh. širno obrazložili naše izkušnje, bodisi glede na naše uspehe, kol tudi naše šibkosti ; povedali smo odkrito naše stališče glede problemov na dnevnem redu. To pa zato, ker smo prepričani, da enotnost med bratskimi partijami mora biti bistvu in zato je potrebna debata, ki ne prezre problemov in težav in se, po drugi strani, odvija na odgovoren način, v vzdušju bratstva in medsebojnega razumevanja, ne pozabljajoč nikoli nasprotnika proti katere-mu je treba usmeriti skupni na. pad. Na nas je sedaj ležeče, da izpolnimo velike naloge, ki sto. je pred narodi in komunističnimi avantgardami in okrog katerih se je uresničil širok sporazum vseh bratskih partij. Med prvimi je obramba miru, dvig življenjske ravni množic, enotnost ljudstva proti oblasti velikih monopolov, za demokracijo in socializem. Naše delo bo dobilo novega zaleta iz zavesti zgodovinskih zmag Sovjetske zveze in vsega socialističnega sveta, ki so jo proslave 40. o-bletnice Oktobrske revolucije pomagale še bolj osvetliti in razširiti : iz utrjene solidarnosti s socialističnim svetom in bratskimi partijami, ki se je izrazila v moskovskih srečanjih ; od potrditve premočrtne zvestobe načelom in smele politične po hude XX. kongresa KP SZ, ki je dal močan pečat VIII. kongresu naše partije. Tovarišica Tretjak Frančiška je ena izmed raznašalk «Dela» v Križu. Čeprav ni več mlada, že leta proda vsako soboto 34 izvodov našega lista. Ob vstopu «Dela» v deseto leto svojega obstoja je med bralci zbrala 3.200 lir za tiskovni sklad «Dela». Naše uredništvo in kriški komunisti sc ji toplo zahvaljujejo za njeno požrtvoval-nost. Naši raznašale! naj jo posnemajo ! Naročite v čebulic gladiol Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo. ulica Ghega št. 6/1., obvešča vse kmetovalec, da je pričelo dne 10. januarja sprejemati naročila za nakup čebulic gladiol po znižani ceni. Naročila se bodo sprejemala do vključno 25. januarja t. 1. Oh naročitvi mora prosilec plačati na račun 10 lir za vsa. ko čebulico. Javna dela predvidena za znesek 114 milijonov lir 3^ petek se je sestal na izrednem zasedanju devinsko-nabrežinski občinski svet, ki je imel na svojem dnevnem redu razpravo o predlogu gospodarskega načrta za leto 1958-59. Predno je obrazložil ta gospodarski načrt, je odbornik za javna dela tov. Škrk podal kratek pregled del, ki spadajo v okvir lanskega gospodarskega načrta, a je vladni generalni komisar odobril nakazilo zanje (55,700.000 lir) šele pred dobrim mesecem. Med ta dela spadajo popravila raznih šol, ureditev higienskih naprav v šolah in otroških vrtcih, zdravniški ambulatorij v Sesljanu, delna ureditev greznice v Sesljanu in Nabrežini, razširitev vodovodne napeljave, javna razsvetljava, postavitev javnih telefonskih govorilnic v Slivnem, Prečniku in Štivanu ter razna popravila cest. Letošnji gospodarski načrt, ki ga je nato odbornik za javna dela obrazložil, je prvotno pred. videval 99.200.000 lir raznih javnih del, toda po diskusiji so bili vneseni še nekateri predlogi, tako da znaša sedaj skupno 114.200.000 lir. V njem so predvidena nasled. nja javna dela : dokončno asfaltiranje poti skozi Mavhinje, zgraditev nove ceste med šojo v Devinu in križiščem z državno cesto ter ureditev ceste Nabrežina kamnolomi — Slivno — Prečnik, ureditev cest v Sesljanu, ureditev in razširitev ceste od pokrajinske ceste Prosek-Komen do Trnovice, zgraditev pločnikov in prometnega otoka na trgu v Devinu, zgraditev avtobusnega postajališča v Štivanu, tlakovanje ceste skozi Štivan, razširitev in popravilo ceste Nabrežina postaja — Pra-prot, asfaltiranje zadnjega dela Borba upokojencev za povišanje pokojnin m e dni skuša Krščanska demokracija z vsemi sredstvi propagande in moralnega priti-seka od tiska do radia, od lepakov pa do prizadevanja župnišč — dokazati upokojencem socialnega skrbstva, da vlada čuti njihove potrebe in je zato poskrbela za izboljšanje njihovega stanja s -tem, da je dosegla v senatu odobritev znanega zakonskega osnutka za povišanje najnižjih pokojnin. Razlog za vse to prizadevanje Krščanske bedne pokojnine, ki so v velja-1 bo morala na pobudo poslancev vi že od leta 1952, dočim so jih sindikalistov vnesti v osnutek Kontrolirajte volilne sezname Pozivamo vse volivce, naj kontrolirajo volilne sezname, ki so na vpogled v občinskih uradih ul. S. Martiri 3, pritličje, da se prepričajo, če so vpisani. Posebno je ta kontrola potrebna za mladince, ki bodo dopolnili 21. leto do konca aprila 1958 in bodo zato prvič vpisani v sezname. Kdor se prepriča, da ni redno vpisan v seznamu, se lahko pritoži do 15. t. m. pri volilni merilu. V svoji borbi uničuje j komisiji v sodni palači, IV. nadnacionalne stvarnosti, teorizira I stropje. demokracije je v dejstvu, da se bodo v kratkem vršile na vsem ozemlju republike splošne poli-tične volitve. Krščanska demokracija mora namreč napraviti vse mogoče, da prepreči nevarnost. da bi več kot tri milijone upokojencev socialnega skrbstva volilo proti KD in proti vladnim strankam. Toda dejstva razkrinkujejo politično špekuliranje Krščanske demokracije s potrebo in dobre vero upokojencev. Dejstva namreč dokazujejo, da so let 1 dolgo, od 1952. dalje, ostajale vse vlade, ki so se vrstile v Rimu, gluhe za potrebe in človeške zahteve upokojencev, ki so morali voditi dolgo in težko borbo, da hi prisilili vlado na odstop od svojega negativnega stališča in doNelitev par milijard lir tudi za izboljšanje pokojnin Sedaj je morala demokri-stjanka vlada, potem ko je odtegnila 92 milijard lir skladu za izenačenje pokojnin, končno nekoliko popustiti in nekaj priz-nanti pod pritiskom upokojencev in levičarskih parlamentarcev ter iz strahu pred javnostjo, ki ne bi mogla več dopu- v vseh drugih civiliziranih deželah že povišali. Čeprav je bila prisiljena popustiti, je demo. kristjanska vlada le uspela o-hraniti svoje koncesije v najniž. jih mejah Medtem ko so se parlamentarci sindikalisti CGIL borili, da se sedanje najnižje pokojnine povišajo na 10.000 lir mesečno, sta vlada in njena večina odobrili povišanje sedanjih 3.500 lir na 6.000 mesečno in sedanjih 5.000 na 8.000 z ve. ljavnostjo od 1. januarja 1958 ter priznali nadaljnje povišanje na 6.500 odnosno 9.500 lir, ki ho stopilo v veljavo 1. januarja 1959. Vlada je nadalje po dolgi borbi sprejela predlog za 22 odstotno povišanje vseh pokojnin, toda odbila je ustanovitev premične lestvice za pokojnine, ki so jo zahtevale levičarske stran-ke, da bi kupno moč upokojencev zaščitile pred naraščanjem cen. Vlada in demokristjanka večina sta tudi zavrnili predlog levice za priznanje pokojninskega nakazila vsem starim delavcem, ki sedaj nimajo nobene pokojnine. In končno, odobrili so omejevalne pogoje za priznanje pokojnine vdovam in svoj-cem upokojencev, ki si bili u-pokojeni pred 1. januarjem 1945; izključili iz poviškov u-pokojence, ki delajo ali ki prejemajo kakršno koli drugo pod. , poro ; predlagali, da se upokoji jencem, ki delajo, poviša odbitek od pokojnine od sedanjih 25 na 30 odst. nekatera izboljšanja. Zaradi tega se borba upokojencev ne bo prenehala, ker je treba še vedno doseči odobritev s strani parlamenta predlogov CGIL. Italijanska zveza upokojencev, včlanjena v CGIL organizira s tem v zvezi za nedeljo 19. t. m. veliko vsedržavno mani- festacijo upokojencev. Tudi u-pokojenci našega ozemlja, Slovenci in Italijani bratsko združeni, se bodo udeležili te velike manifestacije, da bi dali skupno z upokojenci vseh ostalih pokrajin občutiti svojo voljo in da bi dosegli priznanje pravice do boljših pogojev življenja. ERNESTO RADICE ceste Šempolaj-Prečnik, zgraditev avtomobilskega parka v De. vinu, ureditev trga pred postajo v Vižovljah, asfaltiranje ceste proti nabrežinskim kamnolomom ter razširitev trga pred postajo Nabrežina križišče. • V' drugem delu načrta so predvidena naslednja dela : ureditev kanalizacije in greznice v Devinu in Nabrežini, razširitev obale v Sesljanu. gradnja otroškega vrtca v *Devinu, gradnja poslopja v Sesljanu za telefonsko govorilnico, urad turistične ustanove in higienske naprave, razširitev javne razsvetljave, razširitev vodovodne napeljave, vzdrževanje občinskih poslopij, popravilo raznih cerkva, gradnja otroškega vrtca v Šempola-ju ter gradnja javnega stranišča v Devinu. Po odobritvi gospodarskega načrta je bil občinski odbor pooblaščen, da intervenira pri pokrajinski upravi in železniški direkciji glede železniškega prehoda na cesti Nabrežina-Šem-polaj. Ob zaključku seje je svetovalec Radovič Danilo vprašal u-pravni odbor zakaj po šolah na. brežinske občine otroci niso še deležni refekeije in niso dobili božičnih zavojev, kot je bila navada v prejšnjih letih. Župan je pojasnil, da je z letošnjim šolskim letom po nalogu višjih oblasti prevzel to skrb šolski patronat. Svetovalec Gralton Arturo pa je zaprosil upravni odbor za pojasnilo glede govoric, ki se širijo, o odpustitvi šolskega sluge v Nabrežini. Na to vprašanje je odgovoril odbornik za osebje tov. Markovič Alojz. Dejal je, da so omenjene govorice žal resnične. Pred začetkom šol. skega leta je občinska uprava namestila g. Rukina Ferdinanda v prepričanju, da tej namestitvi ne bo nihče ugovarjal, Občinarji, ne- glede na njihovo politično pripadnost, so to na. mestitev odobravali. Urad za delo ter šolske in nadrejene u-pravne oblasti pa niso hotele dati svojega pristanka, zaradi česar je bila občinska uprava primorana odpustiti uglednega in poštenega delavskega invalida Rnkina Ferdinanda. V okviru priprav na kampanjo rekrutacije, ki bo od 12. do 26. januarja in o kateri poročamo na drugi strani, so nekatere sekcije že obravnavale to vprašanje in si začrtale program dela. Med drugimi je sekcijski komite v Trebčah po obširni razpravi priznal, da v vasi obstajajo možnosti za pridobitev številnih novih članov za našo partijo. Zato bodo tovariši sestavili poseben seznam naših simpatizerjev in dobrih demokratov, katere bodo potem obiskali in jih prepričali naj se vključijo v naše vrste in skupno z 1 nami nadaljujejo borbo. Sklenili so tudi, da bodo pripravili javno konferenco, na kateri bo tov. Vidali poročal o svojem nedavnem potovanju po Sovjetski zvezi. 37. obletnico ustanovitve naše partije bodo svečano proslavili 21. januarja; glede posebnega širjenja lista l’«Unità» dne 19 .t. m. so se obvezali, da bodo ta dan namesto običajnih 22 prodali 40 izvodov. Treben-ski tovariši imajo tudi namen prirediti v vasi srečanje z la-djedelniškimi delavci iz Trsta, da se i njimi seznanijo in povežejo tesnejše bratske stike. Sekcijski komite v Skednju pa je sklenil, da bo v ponedeljek 13. t. m. sklical aktiv partije na katerem bodo razdelili tovarišem sezname morebitnih bodočih članov, s katerimi je treba govoriti. Skupina aktivnejših tovarišev je že prevzela konkretne obveznosti. Tovariši bodo tudi organizirali širši sestanek komunistov in simpatizerjev. na katerem bo član federalnega komiteja obrazložil borbo in cilje naše partije. V načrtu je tudi sestanek žena, ki so nam blizu in ki bi lahko vstopile «v našo partijo. Ob dnevu posebnega širjenja «l’Unità» bodo škedenjski tovariši povečali razprodajo za 40 izvodov. vnik ”Br:seif!e”» čni del). j NEDELJA: 9. Kmetijska o?0vMi dala - 10. Prenos maše iz stojisličn niče sv. Justa - 13.30 Glasbjjna no željah - 16. Slovenski z boti - 17. N. Tolstoj: «Koliko zen* m v 1 je potrebuje človek», dramčj Sp o tiz Irana zgodba. Igrajo čiai[»r _. Rad. odra - 20.30 Zvočni mifc, ° 1 zaik - 22. Nedelja v športu ’Sca 1 221,10 V svetu jfazza| Mit/ PONEDELJEK: 12. Iz lovč«bčeta v ih zapiskov: «Muc Belinko nLi lovu» - 13.30 Operetna fanta,10 1 zija - 18.35 Jugoslovanske nar°Vai rodne pesmi - poje Andjelk*ko. Nežic - 18.50 Koncert violin stke Nade Jevd:enijevič-Brand , _m Bernhard Wagenaar: Sonata -klicu 19.15 Radijska univerza: Kakda p, nastane dnevnik: «Časnikarski^ poklic» - 20. Športni komentai 20.30 Anton Foerster: «Gorenj ske ski .slavček», opera v 3 dej. Mer TOREK: 13.30 Glasba po zijati Ijah - 18.30 Pisani balončki|e . radijski tednik za najmlajše a 19.15 Zdravniški vedež - 20.3Ca je Od melodije do melodije - 22rek n Italijan-s-ko-s l o v-ens.k i- kulturni ,,,. stiki skozi stoletja: «Sedelova.. nje na področju gledalisčar^ije poroča dr. Janko Jež Cekai SREDA: 13.30 Glasbeni pot0n-. poldan - 18. Koncert tržaški. •*' filharmonije - 19.15 Sola iy1 811 vzgoja: «Otipljive ilu-stracijf0hl za slepe otroke» - 20.30 Antof)r0je Lajovic: Vokalne kiompozicijtai- - 21. George Kaulmann if Marc Conally: «Berač na kol Še nju», komedija v 2 dej. Igr3hje _ jo člani Rad. odra L , . ČETRTEK: 1-3.30 Glasben"ek;a fantazija - 18. Violinski mof^Cgt stri - 19.15 Radijska univerzah! p, Izumi v zgodovini civilizacijettiu .40 Slovenk «Merjenje časa» - 21.40 Sloveti ski oktet - 22. Mnenja prete.P0It klo-sti in sedanjosti: «Uvod i^0 vc Zadovoljni Kranjec ValentiJEpi Vodnik», poroča prof. Martilif, Jev nikar Vč PETEK: 1-3.30 Glasba po žeVeHc Ijah - 18. Chopin: «24 preludierei^ jev» - 19.16 Znanost in tehniti £a ka: «-Odkod živalim varovalnih barva?», poroča dr. S. Miha, . lič - 20.30 Od melodije do me °kl] Indije - 21. Umetmo-st in prire8vob ditve v Trstu - 22. O glasbil;hdhev prof Pavle Merkù: «Elektron* ska glasbila - zaključek» , M tiho Slovensko narodno gledališče v Trstu v sredo 15. t.m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu A. P. ČEHOV “Utva„ Pritožbe Katinarcev glede proge št. 25 Upoštevati pa moramo, da mora po odobritvi senata proučiti in odobriti zakonski osnu- ščati, da se v Italiji ohranijo tek tudi poslanska zbornica, ki V naše uredništvo je prišla te dni skupina Katinarcev, ki se poslužujejo avtobusa štev. 25, in se v imenu številnih prebivalcev pritožila zaradi cene, ki jo morajo plačevati na avtobusu. Z avtobusom štev. 25 se namreč lahko pelješ do vile «Revoltélla» za normalno ceno, ki velja na vseh Acegatovih progah, za dober kilometer poti do Ratinare, moraš pa doplačati še 15 lir. S prvim januarjem so, kot znano, povišali vozne listke in pri tem ukinili vse dvojne tarife razen na štev. 20 in 25. Za trolejbus št. 20, ki vozi do Milj, je to razumljivo, ker je proga res dolga. Težko je pa razumeti, zakaj morajo potniki doplačati vožnjo do Ratinare, ko pa je vsakemu dobro znano, da je n. pr. pot od Sv. Ivana do Barkovelj mnogo daljša in vendar so tam ukinili dvojno tarifo. Zdi se nam, da je nezadovoljstvo Katinarcev upravičeno, za to menimo, da bi morala uprava Acegat zadevo avtobusa 25 ponovno proučiti in ukiniti doplačilo. GLASBENA MATICA priredi danes v soboto 11. januarja z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj » Ples v nedeljo 12. januarja ob 17. uri pa v Avditoriju Veseli popoldan Sodelujejo: ansambel Borota Lesjaka duet Majda in Polonca recitira Janez Čuk Vabila in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni ulica Sv. Frančiška' 20, tel. 37338 KINO ^lal, a j *^ar D Opčine Sobota, 11. jan.: «Demon lo-tovL c ka» (Demone delVisolaDlašl barvni film Paramounth.-ti,-Nedelja, li2. jan.: «Maruzzelj^ ' la»; barvni film. Ponedeljek, 113. jan.: se ponov1 ^aD: Torek: 14. jan.: «Veliki Caruljen so» (Il grande Caruso)-vZ(r barvni film MGM. L . Sreda, 1-5. jan.: Se ponovi. I.ll Četrtek, 16. jan.: «Dvoboj n'*Ue Mississipiju» (Duello =9 hov Mississipi); barvni filli Columbia. Prosek Sobota, 11, jan. c-b 19.30 «Ko prej in še bolje» (Com( prima, meglio di prima) barvni film Universal. Nedelja, 12. jan. ob 16. uri: s< ponovi. Sre la, 15. jan. ob 19.30: «Plesa bom s teboj med zvezda mi» (Danzerò con te trf le stelle). Prireditvi v Borštu PECI trajno goreče ŠTEDILNIKI na drva in premog ŠTEDILNIKI na plin in elektriko K E R Z E Trg San Giovanni 1 Prosvetno društvo «Slovenec9! v Borštu vabi na kulturno pr'' reditev, ki bo v dvorani v Bof' štu v petek 17. l. m. ob 20.3** in v nedeljo 19. t. m. ob l1' uri. Sodelujejo: pevski zbr>r' dramska družina in folklori"1 skupina «Breg». Obvestilo PD «Vesna« iz Križa ob«4" šča, da je društvena knjižnic11 odprta vsako nedeljo od 1**' do 12. ure v Ljudskem domu-Kdor ima slučajno še do»’' knjige društvene knjižnice J naprošen, da jih vrne knjižni čarju.