PRIMORSKI DNEVNIK j® zaftel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. ••ptembra 1944 se je tiskal v tiskarni « Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
rT°";rvn Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 291 (11.707)	Trst, nedelja, 11. decembra
*P 559 (4 linije)
o 1
35723
0
Odlašanje je samo škodljivo in nevarno
BOGO SAMSA
Po osemletnem trpljenju v okovih vojašl
Z umestitvijo Raula A / a stopa Argentina v demo krači j o
. Mladi slovenski pevci in pevke so “ili najbrž najboljši glasniki celotne slovenske skupnosti pri predsedniku * ertiniju, ko so mu v petek zapeli in Sa opozorili, da še vedno ne uživamo vseh pravic. Predsednik italijanske rePublike se je skliceval na razgovor ? slovensko enotno delegacijo, ki mu J® nied njegovim obiskom v deželi *urlaniji - Julijski krajini obrazložila naše zahteve in povedal, da je že posredoval. Verjetno je tudi njegova za-s|yga, da se najbrž «nekaj le premika*.
Pojdimo po vrsti o zadnjih novostih naše globalne zaščite.
Socialisti so predložili svoj zakonski Predlog. Nekoliko z zamudo, toda o-ProsHmo jim, saj so ga prenovili: temeljito in izčrpno glede šolstva, gle-Jje ozemlja se, sklicujejo na pristojnost predsedstva vlade (in s tem u-Pnjmo na tej ravni že sprejeto nače-*o 35 občin), ohranili so v celoti načelno stališče o socio - ekonomski zaščiti.
V poslanski zbornici je minister za *Vezo z deželnimi upravami, socialdemokrat Romi ta, napovedal vladni zagonski predlog na osnovi zaključkov “emisije Cassandro.
Slovenska enotna delegacija je Predlagala predsedniku izvršnega “veta SR Slovenije Janezu Zemljari-Cu> da vključi globalno zaščito v razgovore v Rimu. Tovariš Zemljarič le to tudi dosledno naredil in je med enodnevnim uradnim obiskom pri i-elijanski vladi podrobno obravnaval “e samo načelo globalne zaščite Slo-oncev v Italiji, temveč tudi razne konkretne aspekte.
Zadnja pa je vest o posredovanju ravenske senatorke Jelke Gerbec v “enatu in o pripravljenosti predsedni-
ka
Prve komisije za ustavna vpraša-
sen. Bonifacia, da to vprašanje P°stayi na dnevni red, kar je obljubil začetku januarja, ko bo natisnjen *«konski predlog PSI.
Odločitev vlade o lastnem zakon-predlogu je bila nekoliko nepri-akovana, saj je na primer med obi-kom predsednika Zemljariča prvi Podtajnik za zunanje zadeve posl. '°ret še govoril izključno o usklaje-,miju raznih predlogov v parlamen-,u' v zadnjem razgovoru s slovensko Negacijo pa je potrdil odločitev o Sestavi vladnega zakonskega osnutka.
,*klep >so nekateri vidni poslanci pozdravili kot prispevek k pospešitvi ,,Prave. Postopek naj bi sedaj te-č tako, da bi visoki funkcionarji predsedstva vlade sestavili vladni za-onski osnutek, ga razposlali v raz-kv° m *a mnenje pristojnim mini-tvom (na primer za šolstvo minila-^11 šolstvo itd.), sledila bo o-avnava in sklep predsedstva vla-osnutek bodo poslali v prvo komi-s J° Poslanske zbornice, ali senata, in v. tu prične debata in usklajevanje “Jmega osnutka z vsemi ostalimi, j Ta postopek je na videz daljši, ven-"č Pa je lahko tudi znatno krajši
od preproste razprave v parlamentu na osnovi parlamentarnih predlogov. Takšna je običajna italijanska praksa, saj se brez izražene volje vlade stvari zelo težko, pa še v takem primeru, žal zelo počasi, premikajo.
Vse to pa so samo ocene, nekatere informacije in predvidevanja. Še kako nevarna je tudi možnost ponovnega zavlačevanja, Nikjer ni namreč rečeno in nikjer ni postavljen rok, koliko časa bodo funkcionarji sestavljali osnutek, koliko časa bodo trajala usklajevanja. Odgovor je kot običajno v politični volji, da se stvari rešujejo ali ne. Iste ugotovitve veljajo tudi za raven zaščite. Minister Romi-ta se sklicuje na komisijo Cassandro in na njeno poročilo. Pri tem je zelo verjetno hoteno nekoliko meglen. Za katero poročilo in za kateri del poročila gre?
Posebno komisijo pri predsedstvu vlade je zahtevala enotna slovenska delegacija od takratnega predsednika vlade Andreottija 4. avgusta 1977. Komisija je zaključila svoje delo 5. junija s poročilom, ki ga je sestavil prefekt Rizzo, s katerim pa se slovenski člani niso strinjali in ga niso podpisali in so 30. junija napisali svoje, preko petdeset strani obsežno po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednikov vzklik «E1 pueblo unido ja mas sera vencido» pomeni konec peronizma in demagoškega populizma
BUENOS AIRES — Argentina je včeraj končno poslala v vojašnice svoje generale, ki so v osmih letih vojaške diktature teptali najosnovnejše človeške pravice in državo spravili na rob gospodarskega in družbenega poloma.
«Zvesto bom spoštoval pravila demokracije in če tega ne bom storil, naj bog in narod terjata račun!* S temi preprostimi besedami, ki bi do včeraj zvenele bogokletno za vladajoče generale je novoizvoljeni argentinski predsednik Raul Alfonsin prisegel pred parlamentom. Pri predaji oblasti ni bivši predsednik Bignone razkazoval svojih generalskih epolet in našitkov, ki jih bodo njegovi predhodniki skoraj gotovo izgubili.
Alfonsin je bil namreč popolnoma jasen v svojem programskem govoru: «Ne obljubljamo imunitete krivcem za podle zločine in ne pristajamo na avtoamnestijo.* «Enkrat za zmeraj ,je poudaril Alfonsin, bomo ljudstvu po njegovi svobodni izbiri in v okviru demokratičnih inštitucij poverili nalogo, da sodi in popravlja naše napake.*
Novoizvoljeni argentinski predsednik pa ni skrival težav na tej težki poti, a je prav- tako odločno pripomnil, da demokratična oblast in ljudstvo ne smeta več biti talec vojaškega vmešavanja. Razrušil je vse trditve in opravičila generalov za njihovo diktaturo. «Vamost države ne sme sloneti na negotovosti ljudstva,* in ob tem je obljubil, da bodo likvidirali represivni aparat. V njegovem programskem govoru pa je bilo tudi jasno, da je Argentina končno napravila konec pogrošnemu demagoškemu populizmu, ki je v zadnjih štiridesetih letih neposredno zaradi vojaških udarov povzročil toliko gorja v državi.
Radikalec Alfonsin pa je z balkona palače Cabdildo na Plazi de Mayo med ovacijami navdušene množice osvojil geslo čilske in vse latinskoameriške levice «E1 pueblo unido jarnas sera vencido!* in obljubil, da njegova vlada ne bo talec puškinih cevi in se bo dosledno bojevala proti vsakemu vojaškemu kot terorističnemu prevratništvu.
Slavnostni umestitvi argentinske demokracije so prisostvovali vsi evropski socialistični premieri, med njimi predsednik italijanske vlade Craxi, jugoslovansko delegacijo pa je vodil član predsedstva Fadilj Hodža.
Berlinguer in Ceausescu za pogajanja o razorožitvi
Tajnik K Pl bo verjetno v kratkem obiskal Moskvo
BUKAREŠTA — Enaka zaskrbljenost za postopno slabšanje odnosov; enotno stališče o potrebi, da se izkoristijo vse možnosti za obnovitev dialoga med Vzhodom in Zahodom; enaki cilji, pa čeprav so predlogi različni; enaka pripravljenost, da pride do razprave o vseh predlogih, ne glede na to, kdo jih postavlja, le da težijo k istemu cilju. To je, v grobih obrisih vsebina včerajšnjega srečanja med predsednikom romunske partije in države Ceausescom in tajnikom italijanske komunistične partije Berlinguer jem, ki je v Romuniji začel svoj obisk v nekaterih državah, obisk, s katerim želi preveriti pripravljenost teh držav za obnovitev pogajanj o evroizstrelkih in torej za premostitev sedanje faze izredno hladnih odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Prva etapa Berlinguerjevega potovanja, to je Bukarešta, je bila torej vsekakor pozitivna, kar je bilo seveda tudi predvideno, saj je Ceausescu v vzhodnem bloku nekakšen «outsider»; Romunija na svojem ozemlju ni namestila novih sovjetskih raket SS 20 in njena pripadnost varšavskemu paktu je pogosto zelo kritična. Sam Ceausescu je pred kratkim sprožil vrsto pobud, da pride do premostitve sedanje krize v odnosih med Vzhodom in Zahodom in do obnovitve politike popuščanja napetosti.
Vsekakor bo zelo zanimiva tudi druga Berlinguerjeva etapa, ko se bo tajnik KPI v Berlinu pogovarjal z voditelji Vzhodne Nemčije, države, ki je na svojem ozemlju namestila sovjetske jedrske rakete. Ni izključeno, da se bo Berlinguer podal tudi v Moskvo, da bi z najvišjimi kremeljskimi voditelji razpravljal o teh vprašanjih. V teh dneh se namreč mudi v Sovjetski zvezi delegacija KPI, ki jo vodi senator Chiaromonte in ki se je prav včeraj pogovarjala z vidnimi sovjetskimi voditelji o teh vprašanjih.
Kot znano, bo Berlinguer preverjanje stališč posameznih držav in partij o evroizstrelkih končal v Beogradu, kjer se bo od 21. do 23. t.m. sestal z najvišjimi državnimi in partijskimi voditelji.
GLASBENO IN POLITIČNO POSLANSTVO GM V RIMU
VLASTA BKBNAU1)
RIM — Mladinski zbor Glasbene matice je sklenil svoje nadvse uspešno gostovanje v Rimu, ki je bilo hkrati prilika, da smo poleg zvonkih glasov naših mladih pevcev v Rim ponesli tudi glas vse naše manjšine. Zastopstvo šole Glasbene matice je namreč s pomočjo senatorke Jelice Gerbec imelo priliko, da je tako na Kvirinalu kot v palači Modama opozorilo na splošen nerešen problem globalne zakonske zaščite naše narodnostne skupnosti in na specifično vprašanje ureditve javnega statusa naše glasbene ustanove.
Glasbena matica se za svoje javno priznanje bori že od leta 1973, ko se je prvič obrnila na ministrstvo za javno šolstvo, v celem desetletju pa je kljub nespornim pedagoškim in glasbenim uspehom in številnim zagotovilom zaman čakala na prizna nje pristojnih javnih oblasti. Poleg omalovažujočega statusa ^zasebne glasbene šole», nesprejemljivega za ustanovo, ki je dosegla tako visoko strokovno raven, mora GM sama nositi stroške svojega delovanja, 756 gojencev pa mora plačevati šolanje, ki je na italijanskih konservatorijih
brezplačno. Od podpisa osimskih sporazumov je problem obtičal na mrtvem tiru v pričakovanju rešitve vpra šanja globalne zaščite, s katero bi GM avtomatično prejela status javne glasbene šole. Po desetih letih je torej čas, da slovenska narodnostna skupnost v Italiji dobi ustrezno pri znanje svoje pedagoško - glasbene u-stanove, ki uspešno deluje v tržaški, gorički in videmski pokrajini in praktično že ima značaj deželne ustanove za vse slovensko prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine.
Tako so predstavniki Glasbene matice vprašanje predstavili predsedniku senatne skupine neodvisne levice Anderliniju, sekretarju senatne skupine KPI Robertu Maffiolettiju in koordinatorju socialistične skupine v senatu Dinu Del Cesaru, ki je zagotovil takojšnje posredovanje pri socialističnem podtajniku na ministr strm za šolstvo Maravalleju. Nadvse spodbudno je izzvenelo tudi srečanje delegacije GM s predsednikom prve senatne skupine za ustavna in notranja vprašanja Bonifaciom, kate-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jure Franko odličen tretji
NA 10. STRANI
Tokrat z gladkim rezultatom 3:0
Zaskrbljujoč tretji poraz Mebla
Tretji zaporedni poraz Mebla, drugi na domačem igri šču, odpira vrsto vprašanj. So bile sanje o A-2 ligi res povsem utemeljene? So bile štiri gladke zmage v uvodu prvenstva sad resnično dobre igre, ali le splet ugodnih okoliščin? So naše odbojkarice res tako slabe, kot smo jih videli sinoči v Nabrežini. Številni gledalci, ki so odhajali iz telovadnice razočarani, so zelo kritično sprejeli ta nov pekoč neuspeh Mebla. Mislimo, da v kriti kah ne gre pretiravati. Kot ni bilo dobro prerano navdušenje in sanjarjenje po A-2 ligi, ki je zajelo malodane vse naše odbojkarske privržence.
Sinoči smo se spet lahko prepričali, da uspehi ne pridejo sami od sebe, ampak je treba za dosego le-teh trdo garati in obenem voditi račune tudi z nasprotniki. Če so ti tako razpoloženi, kot je bil sinoči Mogliano, pa postane pot do zmage izredno strma. Naše igralke pa tokrat niso bile sposobne, da bi jo prehodile do kraja.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jadran danes v Forliju
Jadranovi košarkarji bodo v 12. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige igrali danes ob 11. uri v Forliju proti moštvu Fulgorja.
To bo torej že drugo gostovanje jadranovcev v štirih dneh v Forliju. V četrtek so namreč naši košarkarji izgubili proti Caveji (89:107). Tudi danes bodo jadra-novci pred zelo težko nalogo. Igrali bodo namreč zopet v okrnjeni postavi. Odsoten bo Robert Daneu zaradi vojaških obveznosti, poleg tega tudi Valter Sosič še ni povsem nared po poškodbi.
Če dodamo še, da je Fulgor v zadnjih šestih tekmah kar petkrat zmagal, potem je tudi jasno, da bo našim košarkarjem trda predla. Z novim porazom bi jadranov-ci še niže in zaskrbljujoče zdrknili na lestvici.
» NADALJEVANJA S 1. STRANI
Odlašanje je samo škodljivo
ročilo. Poročilo italijanskega dela komisije tudi ni podpisal in se z njim ni v celoti strinjal zastopnik dežele Furlanije - Julijske krajine imenovan kot predstavnik socialistov odv. Bartole. Opravka imamo torej s tremi različnimi poročili. Na dlani je naša zahtevaj zahteva celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji, da mora vlada pri sestavljanju zakonskega predloga predvsem upoštevati zaključke in predloge slovenskih komisarjev. Ti so bili: Karel šiškovič - Metko, Stojan Spetič, Boris Iskra, Aljoša Volčič in Albin Sirk. Slovenski predstavniki v komisiji so delali v tesni povezavi s slovensko enotno delegacijo in so odražali zahteve in stališče vseh Slovencev v Italiji.
Pa tudi uradno poročilo večine italijanskih komisarjev je dvoumno, saj vsebuje nekatera pozitivna stališča, se sklicuje na slovenske predstavnike, istočasno pa navaja tudi nekatera povsem nesprejemljiva in omejevalna načela. Pa vendarle je prišlo glede nekaterih vprašanj do rešitev, ki jih je treba vsekakor upoštevati. To je predvsem v poročilu navedeni točni seznam 35 občin, v katerih žive Slovenci, načelo o podpori slovenskim kulturnim ustanovam (in v tem kontekstu izčrpno formulirane obveze o dokončni rešitvi položaja Slovenskega stalnega gledališča in Glasbene matice), poročilo vsebuje poseben protokol o ustanavljanju slovenskih šol v Slovenski Benečiji, obravnava (dokaj nepopolno) socio - ekonomsko zaščito in predvideva ustanovi(|ev posebne paritetne komisije, ki naj bi skrbela za izvršilne norme in bdela nad izvajanjem zaščitnega zakona.
Kot vidimo, pri vladnem zakonskem predlogu dvakrat zavisi od dejanske politične volje, če bo stvar koristna ali ne. Bo pomenila korak naprej, bo pospešila razpravo, bo vladni zakon predvidel ustrezno raven zaščite, ali bo omejevalen? Odgovor je tudi v političnih odnosih predvsem v Trstu in na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine.
In tu smo na negativnem terenu stalnih pritiskov, očitno organizirane in vodene šovinistične kampanje ne
samo po italijanskih šolah. Tako lahko obravnavamo oživljanje fašizma, nacionalizma in mržnje. V tem kontekstu prihaja tudi do popuščanj in izgovorov, ki pomenijo v resnici spreminjanje ravni zaščite v njeno negacijo.
Odgovor na vse to je dolžnost celotne italijanske demokratične javnosti, saj je raven demokracije in svobode ogrožena za vse, ko se zanikajo pravice manjšinski skupnosti. Prav tako pa .je nujno, da odgovorimo in sprejmemo jasna stališča Slovenci.
Celoten položaj v deželi, premiki v Rimu, napovedi o razpravi o že vloženih zakonih, kot tudi napoved sestave vladnega zakonskega predloga, zahtevajo jasno stališče, ki ga lahko sprejme v imenu celotne slovenske narodnostne skupnosti samo enotna slovenska delegacija. Razprave o njeni učinkovitosti, večji strnjenosti in reprezentativnosti so sicer lahko u-mestne, vendar je ta trenutek bistven in tudi odločilen njen enoten in odločen nastop.
Vsako odlašanje je lahko samo škodljivo in za celotno slovensko narodnostno skupnost nevarno. Načini skupnega nastopa v javnosti so seveda lahko različni, vse to je stvar dogovarjanja, poglobljenega razmisleka. Vsekakor pa je treba enotno, jasno in čim bolj odločno povedati italijanski javnosti kaj hočemo, kaj zahtevamo. Treba je tudi podčrtati zahtevo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji o subjektu pravic, saj vse prepogosto o nas in o naših potrebah govore samo drugi, nekateri dobronamerno, nekateri zlonamerno, prepogosto pa prihaja do omejevalnih stališč. Slovenci moramo biti udeleženi pri celotnem postopku od sestavljanja osnutkov pa še zlasti do parlamentarne razprave, Ža kar vse obstajajo različne možnosti in pravno - u-pravno ter politično utemeljeni instrumenti.
Nujnost enotnega nastopa na raznih ravneh je torej na dlani, njegova učinkovitost tudi, kot je bila v zadnjih dneh pri predsednikih Zemljariču in Pertiniju.
BOGO SAMSA
Glasbeno in politično poslanstvo
re tajnica je senatorka Jelka Gerbec in ki je problem zastavila v okviru splošnega vprašanja uzakonitve na še globalne zaščite. Bmifacio se je zavezal, da ga bo takoj po božiču v dogovoru s poslansko zbornico po-satvil na dnevni red v senatu, pri tem pa je opozoril, da je potrebno vplivati na politične sile in na dežel ne oblasti, od katerih je veliko od visno, kako bo potekala razprava o različnih zakonskih predlogih. Zahva-lil se je za informacijo o problemu Glasbene matice in zagotovil, da bo posredoval pri pristojnem ministru.
Slovenskim predstavnikom je tudi de jal, da se bo v sodelovanju s senatorko Gerbčevo osebno zavzel za to, da se razprava o globalni zaščiti res čimprej začne.
Mimo dvomov o učinkovitosti ta kih obljub in zagotovil, do katerih smo večkrat upravičeno skeptični pa ostaja dejstvo, da se je spodbudnemu gostovanju zbora GM v Rimu pridru žil tudi nepričakovano pomemben politični korak za neposredno senzibi lizacijo izvoljenih javnih predstavni kov do naših nerešenih problemov.
VLASTA BERNARD
Zaskrbljujoč tretji poraz Mebla
Gostje so zaigrale izredno motivirano in ambiciozno. Skratka hotele so zma gati za vsako ceno. Z uspešno in zelo zagrizeno obrambo v polju, natančnim sprejemom, nevarnim servisom in hitrimi kombiniranimi napadi so popolnoma onemogočile naše igralke. Trener Mebla Jurman je pripisal sinočnji poraz predvsem labilnosti ,in neznačajni igri svojih igralk. Delno je to tudi res, vendar po našem mnenju, tiči zajec v drugem grmu. Zelo po ceni se nam zdi sklicevati se na psihološke slabosti naših odbojkaric. Živčnost, ki jih je zajela sinoči, izvira tudi iz nemoči, da se s svojo igro uspešno zoperstavijo nasprotnicam. In žal je v tem prednjačila prav tuja igralka Pesaressi, ki bi morala na soigralke vplivati ravno obratno. Seveda je psihološka trdnost v odbojki izredno važna komponenta. Prezreti tehnične napake in nedoslednosti v igri pa se nam zdi nerealno in po vršno. Prav gotovo je hudo izgubiti v tretjem setu po izdatnem vodstvu s 14:5, in zgrešiti obenem vrsto odločil nih servisov. Kaj pa poraz v prvih dveh setih?
Trezna ocena slabosti ekipe je to rej nujno potrebna, saj ni še nič iz gubljenega. Zaenkrat pa podajamo mnenje, ki nam ga je dal po tekmi trener gostov Giusto, katerega smo vprašali: «V Moglianu ste z Meblom gladko izgubili, tokrat pa je bilo ravno obratno. Kaj šepa po vašem mnenju v igri Mebla?*
«Sodim lahko le po tem, kar sem videl v dveh tekmah z nami, seveda pa poraza s Coneglianom in Nerve-so ne morem komentirati. Vsekakor me je najbolj presenetilo dejstvo, da so vaše igralke zelo slabe v bloku, kar je še bolj presenetljivo, glede na to, da so razmeroma visoke. Seveda so bile danes tudi zelo živčne, kar je še dodatno bremenilo njihovo igro.
predvsem pa mislim, da smo jih pope: noma pregazili s tem, da smo zelo tvegali servise, kar je onemogočalo njihov sprejem in seveda kot po sledica tudi njihov odličen napad ni deloval tako kot ponavadi.* (Mig)
Meblo — Mogliano Venelo 0:3 (11:15, 10:15, 15:17)
MEBLO: Lia, Vida in Grazia Le giša, Antoni, Kralj, Pesaressi, Cergol, Maver, Klemše, Kus.
POTEK TEKME: prvi set 2:0, 2:6, 6:6, 9:7, 9:12, 11:12, 11:15. Drugi set 0:4, 1:5, 7:5, 8:6, 8:10, 9:14, 10:15. Tretji set 10:0, 11:1, 12:2, 14:5, 14:15, 15:17.
ZGREŠENI SERVISI: Meblo 11, Mo-gliano 7.
OSTALA SINOČNJA IZIDA
Pallavolo Nervesa Orna 01ympic 3:1 (15:8, 15:3, 15:17, 15:9); Albatros TrevLso Vo!ley Conegliano 3:0 (15:11, 15:5, 15:10).
LESTVICA
Pallavolo Nervesa 12, Meblo, Mogliano Venelo in Albatros Treviso 8, Volley Conegliano 4, OMA 01ympic Trst 2.
Zaradi izraelske pc morske blokade
Jaser Arafat čaka na jamstva da bi se umaknil iz Tripolija
BEJRUT — Jaser Arafat in njegovi borci še vedno čakajo na jamstva, ki bi omogočila njihov umik iz obleganega Tripolija. Izraelska pomorska blokada je namreč dovolj otipljiva grožnja, da je grška vlada prepovedala odpluti svojim ladjam v Tripoli, dokler ne bodo poskrbeli za varnost grških mornarjev in Palestincev. A-tene so za jamstvo vprašale vlade štirih držav, ki imajo svoje vojake v sklopu večnacionalnih mirovnih sil v Bejrutu, a niso do sedaj še dobile odgovora.
Ameriška administracija je že res predsinočnjim izjavi'a, da si želi čimprejšnjega Arafatovega umika iz Bejruta, a ni navedla, kako bi to lahko uresničili ob izraelski pomorski blokadi. Vsakomur je lahko jasno, da ni Tel Aviv izvedel blokade brez vednosti Washingtona. Če drugega ne, so ladje ameriškega šestega brodovja pred Bejrutom gotovo opazile izraelsko eskadro na svojih radarskih za-sonih.
Jaser Arafat pa skuša sedaj doseči predvsem spremstvo italijanskih in
Danuta Walesa dvignila Nobelovo nagrado za mir
francoskih bojnih ladij, saj je prepričan, da ne bi v takem primeru izraelska mornarica posegla. Pariz in Rim pa sta bila tudi včeraj izredno previdna, saj trdita, da gre taka zahteva preko njihovih pristojnosti.
V Tripoliju torej Palestinci strahoma pričakujejo razvoj dogodkov. Prejšnjo noč so kot kaže ponovno odbili napad izraelske mornarice, a z vojaškega vidika jih bolj skrbi morebitni končni napad prosirskih palestinskih odpadniških enot, ki bi bil ob anem<> gočenem umiku skoraj gotovo pravi poko’..
Medtem ko vlada v Tripoliju prava pat pozicija, pa prihaja v .libanonskih dogajanjih do prvih konkretnejših premikov. Predsinočnjim so v Damasku podpisali sporazum o «dokončnem» premirju, ki pa je držal le nekaj ur, saj so včeraj dopoldne ponovno izbruhnili spopadi. Sprte strani pa so že po nekaj urah dosegle nov sporazum o premirju, kar daje upati, da se končno nekaj premika.
Zahodni politični opazovalci ob tem navajajo večjo sirsko prožnost. Sovjetsko - sirski sporazum o vzajemni pomoči predvideva namreč sovjetski poseg v primeru napada na sirsko ozemlje, ne pa na sirske enote v Libanonu. Damask se bržkone dobro zaveda, da ji ni trenutni poiožaj naklonjen, da je Reaganova administracija postala povsem nepredvidljiva in da mora obvezno doseči kak političr nodiplomatski premik, da si popravi ugled, ki ga je izgubila z napadom na Arafatove borce.
Povsem razumljivo pa je bodočnost Libanona odvisna predvsem v Tel Avivu in v Washingtonu, saj bo lahko Džemajel zahteval umik Sircev šefe. ko bodo Izraelci zapustili Južni Libanon.
OSLO — žena Lecha Walese Danuta in prvorojenec Boris sta včeraj v Oslu prevzela letošnjo Nobelovo nagrado za mir, ki so jo, kot znano, podelili voditelju poljskega, sedaj raz puščenega, sindikata Solidarnost. Dejstvo, da je nagrado prevzela Waleso va žena je treba pripisati odločitvi sindikalista, ki ni hotel zapustiti države, ampak je iz Gdanska, kjer stanuje, poslal poziv k miru v svetu in poudaril, da za mir niso potrebni novi sporazumi, ampak je treba le izvajati že obstoječe mednarodne dokumente. Treba je torej ustvarjati načine za nadzorstvo nad temi dokumenti, je še poudaril Walesa in pri tem očitno mislil na izvajanje helsinške listine, čeprav tega dokumenta izrecno ni omenil.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika

d
foto-kino
kontaktne leče
Ul. Buonarrotl 6 (pr. Ul. Rossettl) TRST	Telefon 77-29-06
Ni^cm	
	V ULICI DELLA ZONTA
	BOGATA IZBIKA
od 1912	BOŽIČNIH OKRASKOV
MARCHI GOMMA	IN GOSPODINJSKIH
S. p. A.	ARTIKLOV
Ulica della Zonta 4	ZA DARILA
Telef. 60212	
	
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
telefon: 063/730010
Zdravljenje travmatoloških, ortopedskih, revmatoloških, de-formativno - degenerativnih primerov opornega aparata.
Specialno področ|e:	obolenja
hrbtenice In sklepov.
#QL(EX®H,
krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu
ŠIROKA IZBIRA
KAKOVOST
+ čevlji + torbice

usnjena
galanterija
dežniki
OPČINE — Narodna ulica 122 - Tel: 213900
Ob božičnih praznikih
MERCATONE TRIESTINO
Trst, Ul. Brigata Casale 11 (v bližini plesišča «ll Paradiso»)
VAM NUDI VELIKE POPUSTE
Na zalogi ima veliko izbiro:
drogerijskih izdelkov, najfinejšega kristala, porcelcna, keramike,
darilnih predmetov	*
.	in še veliko izbiro drugih hišnih potrebščin.
Kdor bo prinesel odrezek tega oglasa, bo dobil simpatično darilce-
Jutri bo trgovina odprta.
Ob branju knjige «Komunisti v Trstu», ki je pravkar izšla
Zgodovinski oris kot predlog za debato
JOŽE PIRJEVEC
Pri branji: knjige «Komunisti v Trstu*, ki je pravkar izšla (Editori B-iuniti, 1983) in v kateri so objavljeni prispevki raznih vidnih predstavnikov tržaške federacije, mi nehote SM na misel trditev F. M. Dostojev-skega, da velik pisatelj ni krava, ki Prežvekuje travo vsakdanjosti, temneč tiger, ki požre kravo z vsem, kar je pojedla. Človek bi isto rekel
0	tržaški KPI — vso svojo zgodovino Požre in prežveči, ne da bi ji karkoli °sialo na želodcu.
Knjiga je nedvomno zanimiva podoba današnje KP1 ali točneje KPI, kakršna je bila leta 1981, ko so bili napisani referati, zbrani v pričujoči Publikaciji. V njej najdeš prispevke, ki sicer z nekoliko kurialno previdnostjo in eleganco zavzemajo do ključ-nih problemov zgodovine tržaških komunistov (odnosi med Italijani in Slo-nenci, vprašanje meje po letu 1945, Kominform) stališča, katerim ni mo-P°oe kaj oporekati, ker so v sozvočju z najbolj zrelo sodobno politično in z0°dovinsko miselnostjo. Taka je na Primer uvodna beseda Alessandra
1	f[te (ki mu je seveda še posebej ahko, ker iz svojih rimskih sfer gle-aa na tržaška vprašanja z jasnovid-n°stj0 in treznostjo, kakršnih ljudje,
Pleteni v dogajanja, pogosto ne zmo-elo), ali pa članek Maria Collija o Narodnostnem vprašanju na Tržaškem ln v Julijski krajini. Posebno ta je v svoji pregledni analizi zveriženih dnosov med Italijani in Slovenci na asih tleh, v svojem naštevanju tega, ar je KPI storila za rešitev teh od nosov in česa ni, takšen, da bi ga l°vek podpisal, kakor pravi Petofi, obema rokama. Poleg teh člankov •n se tistega, ki ga je prispeval Stojan Spetič o razvoju tržaške KPI med s.tl M57-1978, in v katerem je podana icer zgoščena, pa vendar jasna slika azvojnih stopenj partije in tržaške Jnžbe v omenjenem obdobju, pa na etls Judi na prispevke, ob katerih J včasih presenečen ustaviš, ker ti alo slutiti, v kolikšni meri je teža Preteklosti še prisotna tudi v vodilnih .r°gih KPI, v kolikšni meri, da rest™ 2 ČJcorgesom Kennanom, kremelj-stolpi še mečejo svojo senco na ^nrsikoga v njenih vrstah. V mislih /nam predvsem prispevka Paola Se to' 'n ■ ^ioudia Tonela o letih med }no in prvem povojnem desetletju, Pjjspevka, ki sta zaznamovana z moč-
nimi
p. memoarnimi potezami. To daje msanju obeti političnih delavcev z ene zim-1' živahnost in zavzetost, ki sta Jmcilni za osebne izpovedi, z druge ša PT' bralcu vzbuja celo vrsto vpra n.{' dvomov in ugovorov, mimo ka-nh ni mogoče iti.
preden se dotaknem omenjenih eh referatov, naj rečem besedo ali ■j-e 0 članku Piera Panizona «KP1 v s*u od. ustanovitve do prve svetovij vojne». (Tistega, ki ga je prispeval i Usto Monfalcon o Istri med vojno (jj njej, ne bom ocenil, ker te pro-n^tike ne poznam dovolj). Panizo va obravnava, po mojem, med vse *' kar jih knjiga prinaša, zasluži rcafco zgodovinske raziskave, kar je dahm^'v°, sai ie avt°r s P° nai°- H'm<> Pr(‘d leti tudi diplomiral nj tržaški univerzi. Njegovo delo slo v ,na, razčlenjeni literaturi in na ne-m„er'b arhivskih virih in je brez dvoma }eb-len prispevek k poznavanju kalnega in ilegalnega delovanja par-v času med obema vojnama. Pa-te °n smiselno predstavi razne etape Vd .delovanja in se s posebnim portal ° m seveda zaustavi pri nacio-č(l.nem vprašanju, ki je tudi v tem “ Pogojevalo zgodovino tržaških ,XUn'stov. Najprej jih je odklonilni ral °S	narodnostnih problemov ti-
sne V izolacijo nekakšnega OrtodOk-pr 9a. dogmatizma, ki je slonel na p «ank da proletarec nima kaj hajf- s Podobnimi meščanskimi mu-raz ^ozneje pa jim je konkretnejše čb^jjjvonje za stisko slovenskega & ,a pod fašizmom dovolilo, da se Sj[	z drugimi antifašističnimi
ra?™1 V koalicijo in pripravijo tla za HQSm?b osvobodilnega boja tudi pri sD ' Vendar tudi v Panizonovem pri-~ vku ne manjka točk, ki jih velja
vsaj po mojem
28gf* k™ so vprašljive.
Ohih*0 na Primer Panizon opravičuje setihf tržaških komunistov v dvaj-di s za narodnostni problem tu nirii lrdityijo, da je partija s podob-ločni^držanjem hotela potegniti jasno ct0n c.? med sabo in «slovenskimi napiše pUčnimi strankami». «Te sile*, mot/ani*on’ <<so namreč nudile sra-Zaiy>?’ v^aslh kar smešen spektakel žiTrm l,sv°jit' lealističnih izjav do rešilne	ki je vodil politiko na-
ben„9? Potujčevanja, ni upošteval no-tegulnosth (str. 45). Panizon se
pri svoji trditvi opira na članek Milice Kacin-VJohinz, ki je pred dobrimi desetimi leti izšel v zvezkih Centra za študijske raziskave v Rovinju. Vendar bi mu svetoval, da si, preden tako ostro označi politično delo tržaških meščanskih krogov v dvajsetih letih, ogleda vsaj še raziskave iste avtorice, ki so izšle v zadnjem času, pa še recimo pričevanja protagonistov tistega težkega obdobja. Naj prebere na primer govor, ki ga je imel Josip Vilfan 21. junija 1921 v rimskem parlamentu, pa se bo zamislil, ali je mogoče v zvezi s takšnimi in podobnimi besedami govoriti o «sramotnem in smešnem špektaklu». Reči moram tu di, da me oznaka «slovanski nacionalisti* za slovenske patriote liberal nega in katoliškega kova nadvse moti, ker se mi zdi do kraja krivična. Kakor pravi Samo Pahor, je mar nacionalist tisti, ki se bori za svoje osnovne človečanske pravice, za to, da sme v javnosti spregovoriti po svoje in ohraniti svojo kulturno dediščino? Dejstvo, da so ljudje zbrani okoli Edinosti iz taktičnih razlogov delali s fašističnimi oblastmi v rokavicah, me po pravici povedano vznemirja manj kot ugotovitev, da tržaški komunisti, slovenski, še bolj pa italijanski, v dvajsetih in tridesetih letih v veliki večini niso znali izdelati do nacionalnega vprašanja svojega stališča, temveč, da jim je spremembo v njihovem odnosu do Slovencev narekovala Kominterna. O tem pomanjkanju inicia live, o tej brezbrižnosti d0 človeške stiske, ki ne nosi izrecno razrednega pečata, o tej pripravljenosti obrniti se po moskovskem vetru, Panizon ne govori dosti. Vidali je šele v svojih poznih letih prišel do spoznanja, da je treba vedno in ob vsaki priliki misliti predvsem s svojo glavo. Bojim se, da se določena marksistična histo-riografija tako v Italiji kot tudi pri nas tega zlatega principa ne upa aplicirati pri preučevanju zgodovine KPI, ker bi morala pač priznati koliko dog matizma, koliko slepote je bilo med ljudmi, ki so prisegali na svetle ideale enakosti in bratstva. To pa spet vzbu ja celo vrsto drugih vprašanj o sami vsebini komunističnega gibanja, o katerim je mnogim ljubše molčati.
Toda, da ne grem predaleč in da ne bom predlog, stopimo k analizi pri spevka Paola Seme o «Letih vojne in odporništva*. Tudi tu bi avtorju svetoval, naj se vendarle malo bolje ozre po obstoječi literaturi in naj ne meče s tako lahkoto v en koš zahodne demokracije in Hitlerjevo Nemčijo ter naj bo bolj oprezen pri proglašanju Sovjetske zveze za «prvo socialistično državo na svetu*. (Socializem po sovjetsko? Ne, hvala!).
Ob prikazovanju dogodkov, ki so se razvili pri nas med drugo svetovno vojno, posveti Šema mnogo prostora razhajanju med KPI in KPS v zvezi z vprašanjem Trsta in tistih območij, kjer se je delovanje obeh strank križalo. Čuti se njegova skrb, da o pro blemih, ki so v preteklosti vzbudili mnogo hude krvi, razpravlja čim bolj umirjeno, upoštevajoč razloge enih in drugih. V tej skrbi gre celo predaleč, saj na primer previdno obide govorice v zvezi z aretacijo voditelja tržaških italijanskih komunistov Luigia Frau-sina, da so namreč krivi za njegovo izginotje s politične scene slovenski komunisti. Ker o tej zadevi, ki je pozneje postala kar paradigmatična za odnose med slovenskimi in italijanskimi levičarji med vojno v Trstu, na dolgo in široko govori v svojih, lani objavljenih spominih, Branko Babič, bi kazalo, da jo tudi Šema vsaj v opombi omeni, ker sicer v bralcu vzbuja sum, da hoče s svojim molkom nekaj povedati, kar ni primerno reči na glas.
Proti koncu svojega posega Šema trdi, da se čuti bojnega tovariša in dediča tako Frausina kot Kolariča, tako Babiča kot Štoke in Krajgherja. Mislim, da se bomo lahko otresli pro blemov, ki jih imamo, predvsem vi, ki ste mladi, toda samo če se tega ne bomo bali. To ne pomeni likvidirati nikogar, ne pomeni dajati pozitivne ocene nikomur ali ga česa kriviti, kajti zgodovina je zgodovina*.
Nekoliko pitijske in pilatske besede, s katerimi se ne strinjam. Kajti zgo dovine brez ocen ni mogoče pisati in je tudi nima smisla pisati, ker taka skopljena pripoved ne more služiti ni komur.
Claudio Tonel si je v okviru poraz delitve dela za knjigo, o kateri teče beseda, izbral najbolj kočljivo poglav je, tisto, ki se tiče obdobja med leti 1945 1957. Gre za nadvse razburkan čas v tržaški zgodovini ne samo za radi vprašanja o novi razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo in o usodi Trsta, temveč tudi zaradi ideološkega razkola v samih levičarskih vrstah, ki ga je povzročila travmatična izključitev KPJ iz Kominforma. Temo je že
pred leti načel Vidali in ji posvetil tudi svojo poslednjo knjigo spominov. Obe deli, posebno pa prvo, sta sprožili med Slovenci val polemik, ki so seveda Tonelu svetovale, da se med bodičastimi problemi, o katerih govori, premika s spretnost joj velemojstra v slalomu. Prav skozi nsja vrata mu pa le ne uspe smukniti, ne da bi jih oplazil, če ne že podrl. Tfafco na primer na samem začetku, jko govori o 1. maju 1945 in se pri tem razhaja z Vidalijem, ki je, kot je znano, trdil, da so Trst «zasedle» jugoslovanske čete. Tonel vidi stvar drugače, in moram reči, na dokaj iznajdljiv način: mesto so osvobodili bataljoni delavskih enot in skupine CLN z odločinim sodelovanjem edinic IV. jugoslovan ske armade. Poudarek je seveda na domačinih, kar brez dvoma opravičuje izbiro prilastka: skratka, mesto je bilo osvobojeno in ne zasedeno.
Fojbe ocenjuje Tonel — v sozvočju z «meščanskimi» zgodovinarji tistega časa, kot tipično tržaški pojav, ne da bi pomislil, da gre za dogodke, za poravnavanja vseh mogočih računov, ki so se po vojni pojavljala povsod tam, kjer spopad ni nosil samo pečata odpora proti tujcu, temveč tudi državljanske boja. Spomnimo se samo, kaj se je dogajalo vse do leta 1947 v tako imenovanem «trikotniku smrti» v Emiliji Romagni, da o pogromih v Jugoslaviji niti ne govorim. Strahote? Da. Strahote, rojene iz ,vojne, ki je imela pri nas in marsikje v severni Italiji nacionalni in ideološki značaj. Pogosto neizbežne, o katerih je tride setletne odmaknjenosti lahko razpravljati (čeprav brez tesnobe ne gre). Vendar, ali je mogoče pritegniti s Tonetom, ko pravi, da so med žrtvami fojb bili fašisti, italijanski in slo venski kolaboracionisti, in tudi samo Italijani (podčrtal a.) in da pri vsej stvari tržaška KPI nima nikakršne «krivde»? Ali s tem po tihem ne prit j ujemo tistim, ki trdijo, da je šlo tudi ali celo predvsem za načrtno iztreb Ijanje italijanskega življa v Trstu in počenjamo povrhu to brez navajanja dokazov in pričevanj?
Pojdimo naprej in se ustavimo tam.
kjer Tonel trdi, da je Branko Babič takole zagovarjal priključitev Trsta k Jugoslaviji: «Etnična sestavina zaledja ne pa etnična sestavina mesta odloča o teritorialni pripadnosti mesta samega*. Teza v resnici ni Babičeva, pa tudi ne jugoslovanska ali sovjetska (kot nekateri pravijo). Najdemo jo že na začetku stoletja pri fran coskem sociologu Morganu, avtorju «Eseja o narodnostih*, ki je izšel v Parizu leta 1917. Leto pozneje je o njej govoril H. Tuma v svojem zna nem članku o Trstu, objavljenem v dunajskem socialističnem listu «Der Kamp]*. Ne gre torej za misel, ki bi bila prikrojena nalašč za naše razmere, temveč za rezultat povsem znanstvene in objektivne raziskave.
O Tonetovem tolmačenju kominform ske resolucije 28. junija 1948 bi se dalo seveda dosti napisati. Avtor raz' prave se tudi tu ločuje od Vidali ja. ki je do zadnjega trdil, da so imeli tržaški komunisti prav, ker so stopili na Stalinovo stran, češ da bi se sicer usodno oddaljili od svetovnega prole tarskega gibanja. Tonel se razhaja tudi s Togliattijevo teorijo, da je bila Titova odločitev konec koncev nekak šna «felix culpa*, podobna izvirnemu grehu, zaradi katerega smo bili izgnani iz raja, smo pa zato dobili Zveličarja. (Le zakaj se komunisti tako pogosto zatekajo k katoliški leksiki?) Tonel vidi razvoj dogodkov s tržaškega zornega kota, češ, izrabili smo pri liko in se uprli takratni direkciji stranke, ki je bila bonapartistična, in smo pri tem izpeljali isto revolucio narno dejanje, kakršnega je Tito s svojim nastopom proti Stalinu.
Izgovor, ki je značilen za današnje razmere v KPI, ki pa gotovo ne odraža psihološkega stanja tržaške komu nistične partije leta 1948. Ne dvomim sicer, da so mnogi, predvsem italijanski komunisti, z veseljem zagrabili za jrriliko, da se otresejo nadležnega pokroviteljstva «Ljubljančanov» z Babi čem na čelu. Upal pa bi si trditi, da za slovenske komuniste ta odločitev le ni bila tako enostavna, toliko bolj, ker so morali pretrgati vezi ne samo
z vodstvom KPJ, temveč tudi s svojim kulturnim, narodnim in zgodovinskim zaledjem. Mislim, da je ta pojav izredno zanimiv in vreden poglobljene raziskave, kajti menda ni dosti podobnih primerov: da bi se namreč neka zajetna skupina ljudi v dilemi med nacionalno pripadnostjo in ideološko privrženostjo na tako odločen način odločila za drugo. Vso stvari je treba videti, po mojem, v luči mesijanskih značilnosti takratnega komunizma, pa tudi upoštevajoč dejstvo, da ni bilo lahko presoditi vseh potencialnih razsežnosti, ki jih je poteza KPJ nosila v sebi. Toda tega pri najboljši volji ni mogoče zahtevati od tržaških komunistov, saj zanje še jugoslovanski niso vedeli. Popolnoma se strinjam s Tonelom ko pravi, da leta 1948 «vodstvo stranke v Trstu ni bilo drugačno, kot je bilo vodstvo drugih strank, bilo je stalinistično kot vodstvo jugoslovanske, sovjetske ali italijanske stranke*.
Ključno vprašanje je tu. Kako je mogoče, da se je proletarsko gibanje spremenilo v monolitično falango, ki jo od zunaj nekdo vodi po svoji volji in uvidevnosti? Ali je pravično za tak razvoj bremeniti samo Stalina, ali pa je treba seči še globlje v zgodovino delavskega gibanja? Ali je današnja KPI v svoji strukturi, v svoji praksi in miselnosti prebolela to otroško bolezen socializma (bolezen, ki ni bila podobna ošpicam, temveč kugi) ali v njej še ostajajo nevarne klice? Po nekaterih ugotovitvah, ocenah, trditvah, ki jih najdeš v tej knjigi, bi rekel, da jih še ni povsem prebolela. Z druge strani pa že dejstvo samo, da se partija drzne z odprtimi očmi zazreti v lastno preteklost brez apologetičnih namenov, da razvije skoraj o vseh težkih izkušnjah, skozi katere je šla, svobodno debato, je znak novega duha, ki veje v njenih vrstah Knjiga, ki jo imamo pred sabo skratka ni nikakršen «Kratek kurz zgodovine tržaške KP*, da uporabim naslov iz Stalinovega repertoarja, temveč je kvečjemu poskus zgodovinskega orisa, ki ga komunisti ponujejo v debato in premislek.
V torek v tržaškem Kulturnem domu
Nastop pianistke Dubravke Tomšič
GOJMIR DEMŠAR
Odlična slovenska umetnica, piani stka Dubravka Tomšič Srebotnjakova bo v torek, 13. dec., gost tretjega abonmajskega koncerta Glasbene ma iice.
Dubravka Tomšič, ki sodi med vrhunske jugoslovanske glasbene umetnike, je začela študij glasbe v Ljub Ijani, kjer je tudi diplomirala na Aka demiji za glasbo. Izpopolnjevala se je na Julliard School v New Torku, kjer je diplomirala z odliko in bila obenem delež na dveh izrednih priznanj.
Kot solistka in z orkestrom nastopa Tomšičeva redno v matični domovini, zlasti na vseh pomembnejših glasbe nih festivalih ter na turnejah v glas benih središčih v Evropi ter v mnogih prekomorskih državah.
Njeno umetniško delo je bilo delež no vrste najvišjih priznanj. Leta 1967 je zmagala na tekmovanju Mozart Festival» v Bruslju, dve leti za tem ji je bilo podeljeno Župančičevo priz nanje, leta 1974 ji je Zveza jugoslovanskih glasbenih umetnikov podelila Zlato liro, prejela je tudi Prešernovo nagrado itd.
Ne bi se spuščali v navajanje ne-številnih laskavih ocen njenih nastopov saj veljajo še vedno v največji meri besede, ki jih je o njej izrekel slavni pianist Arthur Rubinstein, pri-katerem je slovenska umetnica študirala «Tomšičeva je čudovita pianistka z izredno velikim in osebnim glasbenim talentom. Njeno izvajanje izraža prefinjeni glasbeni čut, umetniško dovršenost in briljantnost*.
Dubravka Tomšič se bo v torek predstavila na koncertu Glasbene ma lice s tremi visoko vrednimi deli kla virske literature. Izvajala bo Mozartovo sonato v G duru KV 283, Beethovnovo v As duru op. 110 ter ciklus šti rih Chopinovih balad.
Uvodna Mozartova Sonata v G duru KV 283 spada sicer v vrsto njegovih zgodnjih t.i. Salzburških sonat, fci jih je 18 letni skladatelj napisal leta 1774, ki pa vsebinsko in oblikovno sodi že v kasnejše obdobje. Pianistom je priljubljena zlasti s prvim stavkom Al legro v katerem pride do izraza poleg tekoče melodije zanimiva tematična izpeljava.
V	prvem delu koncerta bomo pri sluhnili še Sonati v As duru op. 110 L. van Beethovna. Med Beethovnovimi" klavirskimi sonatami (vseh je na pisal 32) je to predzadnja, obenem pa zadnja, ki je do kraja dograjena. Nastala je l. 1821 (rokopis ima naved bo «Zum 25 von Dezember 1821») objavljena pa je bila avgusta naslednjega leta. Ima izrazite dramatične momente in močne kontraste.
Prvi stavek Moderato cantabile, molto espressivo se prične popolnoma melodično, spevno in izrazito. O tra dicionalnem sonatnem razvoju v smislu običajnih oblik ni sledu, skladatelj ga ne gradi niti po kakem načinu, ki bi mu bil dotlej pri srcu. Prvemu stavku, ki je poln gracioznih melodičnih nastavkm, sledi brez prehoda raz-gibanejši Scherzo v f molu kjer naj demo že krepkejše poudarke pa tudi bolj strnjeno obliko vse do tria, kjer se drobci neke težko zasledljive melodije vrtijo pod svojstveno ornamentiko. Stavek vodi skoraj neposredno v naslednji Adagio, ki je pravzaprav središče sonate: bolestni spev, ki ga prekine dramatični recitativ, se povzpne do osrednje melodije v as molu (arioso dolente). Sledi nedokončana fuga, prvič v As duru, drugič, z obr njeno temo v G duru; med oba dela je vstavljena ponovitev osrednje melodije v g molu (arioso dolente). Sonata se konča vedro in optimistično.
V	drugem delu koncerta so na sporedu štiri Chopinove balade, čudovite epske klavirske pesnitve. Skladatelj sam pravi, da jih je komponiral iz navdušenja nad nekaterimi pesnitvami rojaka in prijatelja Adama Mi-ckiemicza.
Prva balada v kateri je Chopin pre cej zvesto sledil pesnikovemu orisu litvanskega junaka Konrada Wallen-roda, je polna dramatičnih zapletov, lematični materijal je bogat in kon trasten, melanholični, celo tragični odstavki se prepletajo z lahkotnimi in bleščečimi dokler se v katastrofalnem razpletu ne sprosti vsa skladateljeva ustvarjalna sila.
Druga balada je ganljiva pripovedka o mestu Svitezu, ki ga je zalilo jezero in obvarovalo žene, starčke in dekleta pred onečaščenjem in navalom ruskih trum. Chopin jo je komponiral na otoku Majorci, bolan na duši in telesu. Kontrasti so ostri in v bistvu skladatelju tuji.
Tretja balada, ki jo zelo pogosto srečujemo na koncertnem odru je nastala na pobudo Mickiemiczeve bala-le o tajinstveni deklici Rusalki, ki jo je mlad lovec srečaval na bregu jezera in ji obljubil zvestovo. Balada je graciozna in polna igrivosti.
Višek Chopinovih balad in baladne kompozicije sploh je četrta balada. Osnovni ton je lirika, polna bolesti in zatrtih valovanj strasti. Pripovedni ton je omejen le na kratek uvod, ki mu sledi otožno pripovedovanje v vedno bolj osebnih in dramatičnih tonih, «razpoloženje moža, ki z bolestno radovednostjo opazuje svojo bol, ki mu razjeda dušo*. Balada, ki ima tudi brez poetičnega ozadja dovolj vsebine in popolno notranjo neodvisnost, preide iz romantičnega kompozicijskega ideala skoraj v impresionizem.
Program klavirskega koncerta Dubravke Tomšič, ki ga sestavljajo dela in železnega repertoarja klavirske literature je zanimiv še posebno za vse, ki jih privlačuje klavirska glasba.
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1.	Boris Palior: »Tržaški mozaik«. Cankarjeva založba.
2.	Vekoslav Grmič: »Humanizem - problem našega časa«. Založba tržaškega tiska.
3.	Tone Pavček: «Dediščina«. Državna založba Slovenije.
4.	»Divjad« - priročnik. Mladinska knjiga.
5.	Kurt Honolka:	«Svetovna
zgodovina glasbe«. Mladinska knjiga.
POPRAVEK
V povzetek posega dr. Milice Kacin Wohinz na simpoziju o manjšinski problematiki v Aosti se je vrinila napaka. Deklaracija komunističnih partij Avstrije. Italije in Jugoslavije o slovenskem nacionalnem vprašanju ni iz leta 1943, kot piše v članku, pač pa iz leta 1934.
Koordinacijski odbor med italijanskimi in slovenskimi šolniki
Srečanje, ki ga ne smemo zamuditi
Koordinacijski odbor med italijanskimi in slovenskimi šolniki se bo sestal jutri ob 17. uri v dvorani ENALP v Istrski ulici 57, da bi določil program kulturnih izmenjav in izmenjav didatkičnih izkušenj med šolniki slovenskih in italijanskih šol v Furlaniji - Julijski krajini. Na srečanje so seveda vabljeni slovenski in italijanski šolniki, pa tudi dijaki višjih srednjih šol.
Koordinacijski odbor med italijanskimi in slovenskimi šolniki je bil u-stanovljen lansko pomlad po znanih zasedbah nekaterih italijanskih višjih srednjih šol «proti hilingvizmu*. Tedaj so slovenski profesorji naslovili na italijanske kolege odprto pi smo, v katerem so jih pozvali k skupnemu sodelovanju, da bi lahko na podlagi medsebojnih spoznanj zbližali slovensko in italijansko šolo, obojestransko seznanili dijake o konkretnih vprašanjih obeh skupnosti, skratka, da bi premostili zaprtost, ki je tipična za tukajšnjo šolo.
Prvega sestanka slovenskih in ita lijanskih šolnikov se je res udeležilo lepo število profesorjev in učiteljev. Zatem pa se je delo koordina cijskega odbora zataknilo. Nadaljnjih sestankov se je udeležila le pičla skupinica šolnikov (lahko si jih preštel na prste ene roke!), kar se
je seveda poznalo pri udejstvovanju.
Kljub tem težavam je uspelo koordinacijskemu odboru organizirati in izpeljati prvo srečanje med slovenskimi in italijanskimi šolniki, ki je bilo letos spomladi v hotelu Europa pod Nabrežino.
Potem ko so konec novembra dobro znani fašistični skrajneži ponovno izkoristili popolno neinformiranost italijanskih dijakov o vprašanju globalne zaščite Slovencev v Italiji in jih, po poldrugem letu, spet naščuvali «proti bilingvizmu», se je koordinacijski odbor odločil za novo širše srečanje med slovenskimi in italijanskimi šolniki. Cilj srečanja je isti kot pred poldrugim letom: kaj storiti, da bi italijanska šola dobila neizkrivljene informacije o slovenski skupnosti v Italiji, o njenem življenju, delu kulturnem udejstvovanju, o odprtih vprašanjih, kakršno je na-v
Organizaciji italijanskih demokratičnih šolnikov CIDI in MCE sta z brzojavkama, ki sta ju poslala šolama Zois in Ribičič, ostro obsodila poma-zanje dveh slovenskih šolskih poslo-
vsezadnje tudi vprašanje globalne zaščite.
Šolniki so v prvi vrsti vključeni v šolsko dejavnost, v šolski proces. Zato je lahko njihov doprinos v tej smeri zelo dragocen. Pred poldrugim letom, po odprtem pismu italijan skim kolegom, se je poskus zbhže-vanja in informiranja v mnogočem izjalovil, kar je jasno dokazalo tudi dejstvo, da so italijanski dijaki ponovno nasedli fašističnim provokacijam. Jutrišnje srečanje je za slovenske in italijanske šolnike nekakšen popravni izpit. Slovenski šolniki so se na ponedeljkovem skupnem zborovanju z dijaki izrekli za pravilno informiranje italijanske javnosti o vprašanju slovenske manjšine, in to predvsem v šoli. Na jutrišnjem srečanju imajo lepo priložnost, da napravijo konkreten korak v to
pij. Fašistično mazaško akcijo proti trgovskemu tehničnemu zavodu sta obsodila tudi nabrežinski župan Škerk in bivša poslanka Aurelia Gruber Ben-cova.
,.,smer.
Obsodbe zadnjih mazaških akcij
a*** SLOVENSKO "*■ ™&STALNC>
'GLEDALIŠČE V TRSTU
EDWARD ALBEE
GOSPA IZ DUBUQUA
Režija: DUŠAN MLAKAR
PREMIERA
V	petek, 16. t.m., ABONMA RED A — premierski PONOVITVE
V	soboto, 17. t.m., ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 18. t.m., ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
Vabimo vas na predstavitev knjige
TIGROVA SLED
ki je te dni izšla pri Založništvu tržaškega tiska ob sodelovanju koprske založbe Lipa.
Seveda bo navzoč avtor, dr. DORČE SARDOČ, ki je pred kratkim praznoval svojo petinosemdesetletnico. O knjigi, o času in ljudeh v njej pa bodo govorili LIDA TURK, ki je spomine zapisala in uredila, zgodovinarka dr. MILICA KACIN VVOHINZ ter dr. JOŽA VILFAN.
Priložnost za srečanje, slovesno in prisrčno obenem, bo v torek, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
«Tigrovo sled» nudi sicer pod posebno ugodnimi pogoji letošnja knjižna zbirka Jadranskega koledarja, ki jo je še mogoče naročiti.
V Križu predstavili osnutek podrobnega regulacijskega načrta
Uspeh harmonikarjev GM v
V petek zvečer so v domu Alberta Sirka v Križu uradno predstavili .javnosti osnutek podrobnega regulacij skega načrta za to vas, ki sta ga po nalogu občine izdelala arhitekta Ko korovec in Ruggero. Uvodoma je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Slavko Štoka orisal prizadevanje tega izvoljenega telesa, da je tržaška občina vendarle skoraj 14 let Po odobritvi občinskega regulacijskega načrta izpolnila to svojo obvezo do Križa. Strokovnjaka pa sta nato podrobno orisala številnim prisotnim rezultat svojega dela z normativom
Sestanek je bil pretežno informativnega značaja, kljub temu pa so prišli do izraza nekateri pomisleki in nekatere pripombe, ki jih bo sedaj rajon ski svet, kot je poudaril njegov pred sednik, sprejel in upošteval v dokončnem mnenju in oceni tega osnutka.
Križani, ki so se udeležili petkovega sestanka pa so izrazili odločno nasprotovanje razlastitvam zasebnih zemljišč in ureditvi enosmernih cest, medtem ko bo treba celotno razpravo o gradbenem normativu še poglobiti.
S tem javnim sestankom se .ie torej začel formalni postopek za odobritev podrobnega regulacijskega načrta, ra jonski svet, ki se bo sestal prihodnji ponedeljek, pa bo dokončno izdelal svoje mnenje o tem. Ta dokument bo nato ocenil občinski odbor, ki ga bo
predvidoma februarja ali marca dal v razpravo občinskemu svetu. Naj omenimo, da je bil na sestank povabljen tudi podžupan in odbornik za urbanistiko Sergio Pacor, ki pa se ni odzval vabilu.
Skedenj za mir
Jutri zvečer bo v škedenjski kinodvorani prireditev «Škeden.j za mir», ki jo prireja «Enotni odbor za mir» iz Škednja. V njem sodelujejo vse demokratične komponente tega mestnega predela, med katerimi bi posebno o-menili PD Ivan Grbec in odbor za postavitev spomenika padlim NOB iz škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Na kulturni prireditvi bodo nastopili med drugimi tudi učenci krajevne osnovne šole »Ivan Grbec*, ženski pevski zbor PD «Ivan Grbec* in mešani pevski zbor KD ((Primorsko* iz Mačkolj pod vodstvom Marte Volk ter godba na pihala «Breg», ki jo vodi Niko Peršič. Prireditev se bo začela ob 19.30.
Mladinski zbor Glasbene matice se bo z uspešnega gostovanja v Rimu vrnil — tako kot je bilo predvideno — danes ob 19.30 na Trg Oberdan
Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo v Castelfidardu _ pri Anconi sedmo tek movanje harmonikarjev in harmoni karskih orkestrov, ki so se ga udele žili tudi harmonikarji Glasbene mati ce iz podružnic Boljunec in Katina ra. Tudi tokrat so gojenci naše glas bene šole dokazali, da je ta ustano va v svojem dolgoletnem delovanju dosegla kvaliteto, s katero se lahko uveljavlja tako v državnem kot tudi v mednarodnem merilu, za kar se je gotovo treba zahvaliti trudu in delu njenih pedagogov.
Tekmovanja, ki ga je organizirala
tovarna harmonik Eicelsior, so se naši harmonikarji udeležili kot posamezniki v raznih starostnih skupinah, nastopili pa so tudi kot harmo nikarski ansambel Sgnthesis 4. Oce njevalna komisija je v soboto zjutraj najprej poslušala najmlajše, to so bili Aleksij Jercog, Aleks Mahnič in Mitja Lorenzi, popoldne pa starejše, med katerimi sta bila Corrado Rojac in Maurizio Marchesich. Rojac in Mahnič sta vsak v svoji kategoriji dosegla absolutno prvo mesto, kar po meni, da sta dosegla najvišjo oceno med tistimi, ki so presegli 95 točk
Castelfidardu
in ki so bili zato prvi. Zato sta morala še enkrat izvesti svoj program-Člani žirije, med katerimi sta bila tudi ravnatelja državnih konservatorijev iz Fogge in Alessandrie, s° namreč odločili, da bodo na ta način izbirali najboljšega med vsemi prvo-urrrščenimi. Ta naslov je dobil Corrado Rojac, ki je zato za nagrad0 poleg pokala prejel tudi harmoniko-
Tudi ostali naši tekmovalci so bili zadovoljni s svojim nastopom, saj so se vsak v svoji kategoriji uvrstili na drugo mesto. Nastopajoče je pripra, vil profesor Claudio Furlan, ki vodi tudi ansambel Spnthesis 4. Ta skupi na vadi pod tem imenom že šesto le-to, in sicer v gledališču France Prešeren v Boljuncu, ki ga daje na razpolago občinska uprava občine Dolina. Za nastop v Castelfidardu Je pripravila dve skladbi nemških skladateljev Wiirthnerja in Brehmeja, in sicer Variacije za harmonikarski orkester in Tango iz Ballet - Suite v priredbi Rudolfa Wurthnerja. Z njima se je ukvarjala vse od začetka šolskega leta in delo je sedaj obf0' dilo sadove. Ansambel je namreč zmagal v kategoriji za skupine, ki so štele nad dvanajst članov, z najvišjo možno oceno sto točk, kar je. pomenilo najboljšo oceno med vsemi ansambli.
Na sliki: prof. Claudio Furlan s P°' kalom.
informacije SIP uporabnikom
I

Družba SIP obvešča, da bo od ponedelika, 12. decembra, dalje začela postopoma delovati nova centrala v naselju Sv. Sergija (Borgo S. Sergio) v tržaški občini. Zato bo menjala telefonsko številko približno 700 abonentom Sv. Sergija in bližnjih predelov. Interesenti so bili že obveščeni. Zainteresirani se lahko poslužijo št. «12» (informacije v zvezi z naročniki), za brezplačno sporočilo nove telefonske številke in za vse nadaljnje informacije.

1
j
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA
(skrinje, sklednikl, vintle, kredence)
Bogata izbira Izdelkov iz lesa in keramike, ter ročnih del s kraškimi motivi primerni za vsakršno darilo.
OD 4. DECEMBRA DALJE ODPRTO TUDI OB NEDELJAH OD 10.30 DO 13.00 IN OD 15.00 DO 18.00
Cesta Nabrežina - Sempolaj (100 m po želez, prehodu) (Tel.: 200-282)
Zlata poroka na Opčinah
Ana in Anton Sosič
Prav na današnji dan pred 50 leti sta se na Opčinah poročila Ana in Anton Sosič. Od takrat si naša slavljenca dolgih 50 let delita vse težave in dobrote skupnega življenja. Anton Sosič ali /Tonček Skuorček*, kot mu pravijo domačini, je pravi Openc. Rodil se je leta 1907, takoj po končani ljudski šoli se je izučil za brivca. Dolgo let je imel lastno brivnico na Opčinah, v Ilirski Bistrici in v Trstu, saj se je s tem poklicem bavil več kot 35 let. Nekaj časa je na Opčinah imel stojnico, kjer je prodajal čevlje, ter motorno vozilo in vozil razno blago vsakemu, ki je imel potrebo. Vojaški rok je služil v Firencah. V začetku leta 1944 je odšel v partizane. Največ časa je bil na Krasu. Odlikovan je z medaljo za hrabrost.
Njegova žena Ana Jurca se je rodila v Dalmaciji, kjer so bili njeni starši, Kraševci, na delu. Pred izbruhom prve svetovne vojne se je njena družina preselila v Postojno, nato na Opčine, kamor je bil njen oče odpoklican v vojsko. Na Opčinah je mala Ana dokončala ljudske šole ter se izučila za šiviljo in trdno delala, da je poma-mala družini. 11. decembra 1933 se je omožila z Antonom Sosičem in mu v zakonu povila dva otroka.
Za časa narodnoosvobodilne borbe je tudi Ana kot zavedna Slovenka pomagala in po svojih močeh prispevala svoj delež za zmago pravice.
Kljub slabim časom sta današnja slavljenca še zdrava in čila ler vedno vesela. Čestitkam otrok in svojcev ter vseh prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik in jima želi še mnogo srečnih in zdravih let.
M. M.
Ivan Stranj 80-letnik
Jutri bo v domačem krogu slavil 80 let Ivan Stranj ali «Vanek Lovretov^ kot ga imenujejo Dolinčani. Ivan se , rodil v kmečki in številni družini P' decembra 1903 kot drugi sin dvanajst* j‘Tli ^otrok Antonije in Lovrenca Strani3' šolo je začel v stari šoli «na Gor>c**J ■ dokončal pa v novi šoli, sedanji «Sin*<*? H ,	Ju JHBI Gregorčič*. Takoj po končani šoli F
m	.noral Ivan poprijeti z delom, da P"_
^JgFjMn.aga številni družini. Dolgo let jc P" ■	■magal najprej očetu, nato še bratu1*0
cerkovni in domači cerkvi. Zaposlil sc je kot vrtna v tovarni Veneziani, dokler ni dobil dej3 ladjedelnici Sv. Marka. Leta 1926 se je oženil z domačin* Ljubo Stranj ter bosta februarja prihodnjega leta vila 58 let skupnega življenja. V zakonu sta se jima r dili dve hčerki.
Kot nešteto naših fantov je bil tudi Ivan pregani^ od fašistov ter odpeljan v zloglasne «battaglioni speciaU ’ kjer je ostal do razpada fašistične Italije, ko se je vn> domov. V začetku leta 1944 je Ivan odšel v partizane, 0 deljen je bil v Notranjsko vojno področje v II. batalJ3 ’ kjer je ostal do septembra 1945, nakar se je končno v nil v rojstno Dolino.
Tudi po osvoboditvi je kot zaveden Slovenec oS.* zvest svojemu narodu in zato nosi dve odlikovanji, PrCja je namreč «Medaljo za hrabrost* in «Orden zasluge
narod s srebrno zvezdo*, na kar je zelo ponosen. Po
'vrni'
iicu wu a aicui uu	na tvai jt: tciu pu*luutu. * '
tvi v Dolino se je spet vrnil na delo v ladjedelnico f Marka in tam ostal do leta 1964, ko je bil upokojen.
Čeprav je bil zaposlen, je Ivan vedno in z velikim seljem obdeloval in še dandanes obdeluje svojo zermJ • posebno pa trte.
Slavljenec je zelo veselega in družabnega značaja-stitkam svojcev se pridružuje tudi naš dnevnik in mu še mnogo srečnih, zdravih ter veselih let.
M. M.
• V kulturnem krožku «11 Carso* v Ul. Mazzini 12 ^ jutri ob 18. uri okrogla miza na temo «Mir — omike*. Sodelovala bosta dr. Ariella Colombin in P Franco Codega, vodil pa jo bo prof. Dante Cannare
I
Splošna stavka: sindikalna zveza še naprej razdvojena
Deželno vodstvo UIL vztraja, da je treba v četrtek, 15. decembra, oklicati na Tržaškem' in Goriškem splošno stavko v obrambo podjetij z državno soudeležbo pred preustrojitvenimi načrti v sklopu Fincantieri, Finsider in Finmare. Voditelji CGIL in CISL pa nasprotno vztrajajo, da bi stavka ta čas bila preuranjena, da jo je potrebno odložiti na obdobje po prvi Polovici januarja, ko naj bi se v Rimu pričela resna pogajanja krajevnih in deželnih dejavnikov FJK s predstavniki vlade in predsednikom IRI Prodijem. Trenje med UIL na eni in CGIL ter CISL na drugi strani se, skratka, ni poleglo, ampak se zaostruje, in to prav gotovo ne v korist delavstva in naprednega delavnega Trsta. Razpoke v sindikati zvezi sicer ne gre dramatizirati, a tudi ne omalovaževati, kajti tu ne gre za priložnostno nesoglasje, temveč za odraz drugačnega gledanja na določene probleme.
Fabricci in Trebbi (UIL) prikazujeta sadove sestanka, ki ga je delegacija FJK imela v sredo z ministrom za državne soudeležbe Darido in zastopniki finančnih holdingov iz sklopa IRI, povsem v negativni luči: «Kaj nam pomaga izoblikovanje deželne studijske skupine za pripravo deželne konference o državnih soudeležbah, ko pa bo konferenca šele aprila, torej takrat, ko bodo načrti IRI uresničeni, Poldržavna industrija v tržaški in go-
riški pokrajini pa dokončno ugonobljena in vrsta brezposelnih podaljšana za več tisoč enot.»
Toda: bo vlada dopustila popolno izpeljavo preustrojitvenih načrtov IRI že do aprifa? Pri CGIL in CISL tega ne verjamejo, oziroma trdijo, da je še vedno čas za dogovarjanje in pogajanje; šele, ko bi se izkazalo, da ni nobene pomoči več za ogrožene o-brate (Tržaški arzenal Sv. Marko, Tovarna velikih motorjev GMT, VM, Italcantieri, Temi in Tržaški Lloyd), bomo oklicali splošno stavko in tudi sicer sprejeli vse ostrejše oblike boja. CGIL in CISL obenem naglašata, da bi 15. december Vseeno lahko bil pomemben mejnik, borben dan.
Radijska oddaja o letni poravnavi davčnih odtegljajev
V okviru oddaj z naslovom »Gospodarska problematika*, ki jih pripravlja Radio Trst A s sodelovanjem izvedencev Slovenskega deželnega gospo darskega združenja, bo jutri, 12. decembra, strokovni sodelavec SDGZ Giuliano Nadrah spregovoril o letni poravnavi davčnih odtegljajev («con guaglio d’imposta»). Oddaja se bo pričela, kot vselej, ob 13.20.
Kulturno društvo Primorec iz Trebč je v petek odprlo v vaškem Ljudskem domu razstavo keramike Gabrijele Ozbič in tapiserij Magde Starec Tavčar. Po uvodnih besedah Milene Padovan, ki je predstavila u-metnici številnemu občinstvu, sta o razstavljenih izdelkih in samem delu umetnic spregovorila Bogomila Do-Ijak in Deziderij Švara. Oba sta se pohvalno izrazila o razstavljenih eksponatih, ki so sad dokaj novih oblik umetniškega izražanja' pri nas. Pri- . jeten večer je popestril krsten nastop mladinskega pevskega zbora kulturnih društev Primorec iz Trebč, Slovan iz Padrič in Gropade ter Lipa
iz Bazovice, ki je ubrano zapel šopek pesmi pod vodstvom Nidije Si-vitz.
Včeraj pa je kulturno društvo Primorec priredilo srečanje umetnic z otroki osnovnih šol vzhodnega Krasa. Šolarji so si ogledali razstavo, poleg tega pa tudi sami videli, kako se izdelujejo razstavljeni predmeti. Ozbi-čeva in Starec - Tavčarjeva sta namreč otrokom nazorno prikazali celoten potek izdelave svojih umetnin. Skratka, prijetno in koristno srečanje, ki so ga bili veseli osnovnošolci, učitelji, kot tudi umetnici sami. Naj povemo, da je razstava odprta še da nes od 10. do 13. ure.
Danes proslava na openskem strelišču
Danes ob 15. uri bo na openskem strelišču proslava ob obletnici usmrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev, W j» vsako leto prirejajo združenja |*'vših borcev in deportirancev AN Pl - VZPI, ANED in ANPPIA in na k®teri bosta sodelovala moški in žen-s*d pevski zbor Tabor. Po proslavi j*a prireja knjižnica Pinko Tomažič in , Variši slovenskega kulturnega dru-s|va Tabor okroglo mizo na temo “Predvojni protifašizem na Primorcem«. Na njej bodo govorili: predana proti fašista Drago Žerjal o pr-^em tržaškem procesu in dr. Vlado •arina, ki bo orisal slovensko narod-n° gibanje med 1. in 2. tržaškim Pcacesom; obsojenci 2. tržaškega pro-Srečko Colja, ki bo govoril o de-avskem gibanju v tržaški okolici v !«**tletju 1930 - 1940, Vid Vremec, bo prispeval misli o Pinku Tomažina in o drugem tržaškem procesu in "•dan Bolčič, ki bo govoril o tržaški Protifašistični mladini v desetletju »30 - 1940. Ob tej priliki naj znova Pozorimo, da še vedno ni odgovora Pristojnih oblasti glede preureditve .trelišča, ki po tolikih letih še vedno aka, da bi postalo dostojen spome-*k tragičnim dogodkom, katerih pri-? *n žrtev je bila naša narodnostna ‘Kupnost pod fašizmom.
„.V zvezi z delovanjem openske knjiž-'Cc in društva naj opozorimo tudi a uspešno četrtkovo predavanje zgo-''vinarja Borisa Gombača o razvoju
■»rksistične misli na Tržaškem.
Fotografija, ljubezen moja...
V Gregorčičevi dvorani so sinoči nagradili najboljše diapozitive in fotografske posnetke, s katerimi se je 73 ljubiteljev te umetnosti, Slovencev in Italijanov, udeležilo 2. fotografskega natečaja, ki ga je priredil krožek «Foto Trst 80». V odseku barvnih diapozitivov na prosto temo je žirija (fotografski kritik M. Rener, predsednik «Circolo fotografico triestino» T. Stravisi, slikar K. Palčič, reklamni fotograf J. Furlan in odbornik Foto Trst 80 D. Vekjet) podelila prvo nagrado Fulviu Merlaku, drugo Dariu Marchiju, tretjo Oscarju Ru peni, četrto (ex equo) Mariu Vollo-nu in Federicu Manna. Pohvalo so
si v tej zvrsti zaslužili: S. Busico, A. Del Ben, F. Manna in M. Po-stogna.
Med 33 fotografijami 13 avtorjev je žirija ugotovila, da si nobena ne zasluži prve nagrade. Drugo je prejel Dante Favretto, tretjo pa Adriano Lucatello. Barvne fotografije so konkurirale na temo: «... z ljubeznijo .. .» Slika Milana Claija, ki je v tem okviru posnel svojega prijatelja, ko ljubeznivo pere ženski modrček, je med prisotnimi izzvala še največ odobravanja, tako da je osvojila nagrado občinstva. Posebno pohvalo je prejel še Mario Bužan, za raziskavo neznanih fresk po tržaških domovih.
Komemoracija pri Sv. Justu
Na griču sv. Justa so včeraj počastili spomin 40 nameščencev podjetja Telve, ki se niso vrnili iz koncentracijskih taborišč
Tudi šolo pri Sv. Ani je obiskal Miklavž
V šolskem poslopju pri Sv. Ani so pristojni organi po dolgih prošnjah in prizadevanjih Združenja staršev in ravnateljstva končno le preuredili prazne prostore v pritličju in dovolili, da se vanje vseli slovenski otroški vrtec, ki je dotlej razpolagal z ne primernimi učilnicami. Na šoli so ta ko letos lahko pripravili skupno mi-klavževanje za otroški vrtec in šolo.
Na prireditvi so nastopili prav vsi otroci in pokazali svojim staršem in prijateljem, ki so se udeležili prireditve v res velikem številu, česa vsega so zmožni pripraviti s pomočjo in potrpežljivostjo posameznih učiteljic.
Na miklavževanje so se najprej predstavili malčki iz otroškega vrtca, ki so dragemu gostu zapeli nekaj pe srnic. Učenci prvih štirih razredov so predstavili preprosto, toda zelo lepo pripravljeno igrico Muca Copataricam, petošolci pa so recitirali raz ne pesmice in postavili številne u-ganke.
Prireditev se je zaključila s po delitvijo knjižnih daril in slaščic, seveda v veliko zadovoljstvo mlajših in tudi starejših.
• Tržaška občina obvešča, da bodo lahko trgovine, ki ob ponedeljkih o-stajajo zaprte, jutri, 12. decembra poslovale po običajnem umiku. Do konca leta jim bo tako ostal še en dan, ko bodo lahko poslovale mimo običajnih umikov.
Pred novo premiero v SSG

Slovenskem stalnem gledališču
še zadnje priprave na no
^ekaj0
sanZ?taVitev m^ega igralskega an zna-’	na petkovi premieri
pred171 llruin(^n^m težavam navkljub, komedijo oziroma dramo z^rda Albeeja Gospa iz Dubugua. Jej !3a je zaupana Dušanu Mlakarju, spAe ,v našem teatru že postavil u VirjKo istega avtorja Kdo se boji noz!nPe Woolf, isti pa je tudi sce-°Braf Niko Matul.
v J je » Virginiji Woolf, je zapisal turne^ ^ki	prevajalec in drama
g Gospe iz Dubugua Lado Kralj,
umorjena samo velika in lepa iluzija, «ameriški sem, sen o najlepšem, naj boljšem in najbolj pravičnem življenju, v Gospe iz Dubuqua postane vprašljivo življenje samo na sebi, ne takšna ali drugačna njegova lepa forma.
V predstavi nastopajo Vladimir Jurc, Majda Blagovič, Tone Goga la, Bogdana Bratuž, Adrijan Rustja, Miranda Caharija, Anton Petje in Mira Sardoč. Kostume je izdelala Marija Vidau, lektorsko delo pa je opravil Jože Faganel.
Bruno Milazzi podlegel poškodbam
V oddelku za oživljanje glavne mestne bolnišnice je včeraj ob 16.50 izdihnil 38-jetni Bruno Milazzi. Podlegel je hudim poškodbam, ki jih je zado-nil pred sinočnjim okrog enajstih v prometni nesreči na Proseku. S svojim mini minerjem je silovito trčil v obcestni drog javne razsvetljave na pokrajinski cesti v smeri proti Božjemu polju, pri čemer mu je bil usoden močan udarce v glavo. Brž potem ko so ranjenca povlekli iz razbitin, se je avtomobil vnel in kmalu popolnoma zgorel
Z nožem je zabodel znanca
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim o-blastem 35 letnega Maria Ulcigraja zaradi povzročitve telesnih poškodb. Moškega, ki je že star znanec policije, saj so ga do včeraj že 17 krat prijavili sodišču, obtožujejo, da je 2. novembra v javnem lokalu v Drevoredu D’An nunzio med prepirom ranil z nožem v trebuh in po stegnu «prijatelja» Fran ca Clementeja. Vzrok prepira naj bi bilo ljubosumje, ker naj bi elemente že nekaj časa živel z Ulcigrajevo prijateljico. Ranjenca so prepeljali na oddelek za hitre kirurške posege, kjer se je zdravil 10 dni.
V
Štruca s presenečenjem...
Finančni stražniki in policija raziskujejo, čigava last je pištola znamke brovvning kal. 9 (s 26 izstrelki), ki jo je neka ženska našla včeraj zjutraj na zidku ob postaji openskega tramvaja na Opčinah. Pištola je bila skrita v štruci kruha, še to pa so ovili v papirnato vrečko z naslovom neke pekarne iz Nemčije. Policisti so nemudoma preverili nekatere sledove, vendar brez uspeha.	•
Iz Rima sta prišla v Trst na tatinski pohod
Miljski policisti so v petek zjutraj aretirali jugoslovanskega državljana 33-letnega Branislava Peroviča iz Prištine, ki pa že dalj časa živi v Rimu, in njegovega pajdaša 39-letnega Lamberta Cestarellija iz Rima. V avtomobilu, v katerem sta se moška peljala, so odkrili 12 avtoradiov, ki sta jih bila ukradla pred časom iz nekaterih parkiranih avtomobilov v Ul. Conti. Perovič je imel pri sebi vozniško dovoljenje na ime Francesco Burgnic, ki so ga ukradli v rimskem nadzomištvu za motorizacijo.
|	V 95. letu starosti nas je za-
pustil naš najdražji oče in ded
Franc Škabar
Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 14.30 na Repentabru.
Žalostno vest sporočajo: sinova Rado z družino in Miro, hčere Zora in Marija ter sestra Marija
Repentabor, Sežana, 11. 12. 1983
Ob izgubi očeta Franca izreka iskreno sožalje hčeri Zori učno in neučno osebje osnovne šole A. Gradnik - Repentabor. Žalovanju se pridružuje tudi kolegica italijanske sekcije.
t
Dne 9. t.m. nas je zapustila naša draga
Vera Godina
Na zadnji poti jo bomo spremili v torek, 13. t.m., ob 12. uri iz kapele glavne bolnišnice naravnost v ške-denjsko cerkev.
Za njo žalujejo: sestra Melita vd. Pregare in brat Žarko z družinama, svakinje, svak, nečaki in pranečaki
Trst, 11. decembra 1983
«	Včeraj nas je po kratki in
mučni bolezni zapustila naša 1 predraga mama in nona
Ivanka Mevlja vd. Križmančič
(GOSTILNIČARKA)
Datum in uro pogreba bomo sporočili pozneje.
Žalostno vest sporočajo: sin Pe-pi z ženo Silvestre, vnuka Andrej in Helena, nečak in nečakinje z družinami
Bazovica, Lokev, 11. decembra 1983
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi našega dragega
Danila Gombača
Posebna zahvala g. župniku Vončini in patru Bogomilu.
Žalujoča družina
Oreh, 11. decembra 1983
3
Tvoje srce mirno spi, a nekdo še živi, nate misli in upa kot nekdaj si ti.
Ob prvi obletnici smrti
Milana Hrovatina
Saško, Marina in Kristjan Opčine, 11. decembra 1983
10. 12. 1977	1«. 12. 1983
Ob šesti obletnici smrti našega dragega in nepozabnega
Albina Kalca
se ga z neutolažljivo žalostjo spominjajo
mama Dora, brat Milan, nonoti ter vsi sorodniki
Bazovica, 11. decembra 1983
Ob izgubi dragega očeta izreka globoko sožalje novinarju Lucijanu Volku uprava ZTT.
Ob izgubi očeta Jakoba izrekajo sinu Lucijanu in družini iskreno sožalje prijatelji Fonda, Jagodic, Jogan, Ukmar in Veljak.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA........................ 75.500	lir
POLLETNA ........................ 54.500	lir
MESEČNA.......................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir -F 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
Gledališča
ROSSETTI
Od 13. do 30. decrmbra Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino predstavlja Maria Scaccio v delu Friedricha Diirrenmatta «Romolo il grande». Delo režira Giovanni Pampiglione. Abonma: tretji kupon. Informacije pri glavni blagajni.
VERDI
Danes, 11. decembra, ob 16. uri peta predstava Mozartove opere «Cosi fan tutte* (red D).
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 11. decembra, ob 19.30 «Consor-tium musieum*. Dirigent: dr. Mirko Cuderman.
V	torek, 13. t.m., ob 20. uri Godba ljudske milice.
Okrogla dvorana
Jutri, 12. decembra, ob 17. uri javna tribuna «Energija in družbeni razvoj v Sloveniji*, s sodelovanjem Marksističnega centra CK ZKS in SZDL.
Srednja dvorana
V	torek, 13. t.m., ob 19.30 večer ljudskih plesov in pesmi.
Razstave
Še jutri, 12. t.m. (II. preddverje): Izbrana natečajna dela za oblikovanje zasnove celotne grafične podobe Cankarjevega doma.
Do 13. decembra — Sprejemna dvorana — Gospodarsko informativna razstava tBeograd včeraj, danes. jutri*.
Od 18. do 30. decembra (Sprejemna dvorana): Novoletna razstava «35 let Lutkovnega gledališča Ljubljana*.
SKD BARKOVLJE
vabi danes, 11. t.m., ob 17. uri na ogled diapozitivov dr. Adrija na Sancina:
Čar Sahare in njenih ljudstev
v zgodovini pet tisoč let
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi januarja 1984 na štiri nedelje smučarskih tečajev na Zon-colanu. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. sv. Frančiška 20, jutri, 12. t.m. in v torek, 13. t.m., od 18. do 20. ure.
Kino
La Cappella Underground 17.00 in 19.30 «Pumping Iron». Igrajo: A. Schvvarze-negger, L. Ferringo, M. Ktaz, F. Co-lumbu.
Ariston 16.00. 18.00. 20.00. 22.00 «Sono contento». Francesco Nuti in Barbara De Rossi.
Eden 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «La chia-ve». Režija Tinto Brass, igra S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 in 22.15 «Staying alive*. John Travolta, Cyn-thia Rhodes.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «Nati con la camicia*. B. Spencer in T. Hill.
Dvorana št. 2	15.30 — 22.00 «Bad
boys». Neprimeren za mladoletnike. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «11 mon-do erotico di Olivia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 «War games, giochi di guerra*. Mat-thevv Broderick in Dabney Coleman.
Mignon 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 «Mary Poppins*. Julie Andrevvs in Dick Van Dyke.
Aurora 16.30 — 22.00 «Zero in condotta*. Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30 — 22.00 «Tootsie». D. Hoffman.
Moderno 15.00, 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 «1 ragazzi della 56. strada*. M. Dillon.
Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Pandora, il sapore della čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 15.30	22.00 «Vado a
vivere da solo*. Jerry Cala. Za vsakogar.
Lumiere 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 «Pink Floyd the wall». Za vsakogar.
Alcione 15.30 — 21.45 «Ragtime».
Razna obvestila
Upravni odbor dolinske družinske posvetovalnice obvešča, da bo v sredo, 14. t.m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu letni občni zbor uporabnikov posvetovalnice. Vabljeni vsi vaščani.
V Društvu slovenskih izobražencev bo
jutri, 12. decembra, govoril lazarist mag. Drago Ocvirk na temo: «Temelji teološke usmeritve po koncilu*. Začetek ob 20.30.
KRUT - Krožek' za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem - sekcija Opčine vabi vse, ki so stari nad 40 let in bi se radi udeležili telovadbe pod strokovnim vodstvom, da se za informacije zglasijo pri Luciji Hrovatin, tel. 211-161 ali pa v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Prireditve
Godbeno društvo Nabrežina priredi v nedeljo, 18. t.m., ob 16.30 v nabrežinski telovadnici tradicionalni zaključni letni koncert.
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 83 - 84 3. abonmajski koncert
Kulturni dom, v torek, 13. decembra, ob 20.30
DUBRAVKA TOMŠIČ
klavir
Na sporedu: Mozart, Beethoven, Chopin. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST in KD I. GRUDEN
vabita na predavanje
POEZIJA IGA GRUDNA MED NARCISOM IN PRIMORSKIMI SONETI
Predavanje bo v četrtek, 15. t.m., ob 20J5 v dvorani I. Gruden v Nabrežini. Predaval bo znani literarni kritik in teoretik Taras Kermauner iz Ljubljane, ki bo skušal opozoriti na danes skoraj povsem neznano poezijo mladega Iga Grudna
IVAN
4SKHEC
KHMIKVJ
Vabi v petek, 16. t.m., ob 20. uri na otvoritev
RAZSTAVE IN GRAFIK AVADA A. KARIMA
Vabljeni !
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
SPDT prireja v četrtek, 15. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri predavanje zamejskih alpinistov IGORJA ŠKAMPERLA in LUCIJANA CERGOLA na temo:
ODPRAVA NA ANAPURNO I
Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
Vabljeni vsi !
ŠOLA GLASBENE MATICE
Koncerti v Gallusovi dvorani v petek, 16. t.m., ob 20.30, Ul. R. Manna 29
ADRIANA MONTANARI
klavirski recital
Na programu Bach, Mozart, Ravel
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 11. decembra DANIJEL
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21
Dolžina ’ dneva 8.46 Luna vzide ob 12.28 in zatone ob 22.58.
Jutri, PONEDELJEK, 12. decembra ALJOŠA
Vreme včeraj: temperatura zraka 5,7 stopinje, zračni tlak 1008,1 mb pada, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Lorena Tegacci, Paolo Losi, Muriel Palcich.
UMRLI SO: 73 letni Albino Lenuzzi, 76-letna Vera Godina, 48 letni Carlo Ukmar, 84-letni Angelo Lo Presti, 68-letni Renato Cappellani, 59-letna Onorina Pel-laschiar por. Apollonio, 76-letni Giaco-mo Volk, 92-letna Antonia Lisech vd. Matievich, 65 letna Egidia Rosini vd. Pieri, 44 letni Pietro Bonelli, 84 letna Angela Razze vd. Fragiacomo, 80-letni Filippo Sannini, 81 letni Aldo VVeiss.
OKLICI: pometač Giovanni Gregori in gospodinja Ambra Avian, trgovec Marino Rossa in trgovka Zuzana Hornako-va, uradnik Daniele Furlani in oblikovalka Fiorella Basso Valetina, agent javne varnosti Quirico Camarda in gospodinja Marina Niehele, delavec Lucio Apollonio in uradnica Ingeborg Christi-ne Plaeth, težak Giuseppe Lomartire in gospodinja Maria Carmela Vecchio, in-
ženier Fabrizio Pantani in prevajalka Livia Zetto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg sv. Ivana 5, Trg sv. Jakoba 1, Ulica dei Soncini 179, Ulica Revoltella 41, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ulica Diaz 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure ln praznična od 8. do 20.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ulica Diaz 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
LOTERIJA
BARI	4	73	53	82	37
CAGLIARI	34	72	14	81	32
FIRENCE	60	84	2	87	54
GENOVA	41	35	68	42	75
MILAN	51	18	64	84	16
NEAPELJ	14	79	66	67	51
PALERMO	45	61	10	76	8
RIM	40	33	14	51	49
TURIN	86	50	15	13	4
BENETKE	61	59	72	27	16
E N A L O T T O
1 X X	XXI X X 2	2 2 X
KVOTE 12 -	42.302.000
11 —	1.009.400
10 —	87.400
	1		|
KD Primorec obvešča, da v Ljudskem domu v Trebčah razstavljata keramike Gabrijela Ozbič in tapiserije Magda Starc - Tavčar. Razstava je odprta danes, 11. decembra, od 10. do 13. ure.
Krožek Foto 80 vabi na ogled barvnih fotografij na temo «Ljubezen» v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Razstava bo odprta do 16. t.m., urnik ob uradnih urah.
PD Kolonkovcc - Šalita di Zugnago 46 razstavlja do 18. decembra staro pohištvo, perilo in druge predmete. Umik: vsak dan od 16. do 18. ure; danes, II. decembra, pa od 9.30 do 12. in od 16. do 18. ure.
SKD Slavec obvešča, da v galeriji Babna hiša v Ricmanjih razstavljajo člani Društva zamejskih likovnikov do vključno 17. decembra. Umik: ob četrtih od 19. do 21. ure, ob sobotah od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure.
KD F. VENTURINI
se zahvaljuje za vse čestitke in darove ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu proslave 15-letnice društva
f Čestitke
Naša draga mama in nona MARIJA VALENČIČ praznuje jutri svoj 80. rojstni dan. Skupaj z njo se veselijo Livio, Silva, Lidija, Edi in vnukinje Ivana, Kristina in Vida.
IVAN MARC, član TPPZ Pinko Tomažič, je te dni praznoval svoj 75. rojstni dan. Ves kolektiv TPPZ mu želi vse najboljše.
Silvestrovanje 83
v restavraciji
VOLNIK
Repen
z ansamblom Lojzeta Furlana. Za rezervacije telefonirati na št. 227349.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
NABREŽINA 145 - TEL. 200181
^ &
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
vabi na silvestrovanje v Lipico. Preskrbljen prevoz. Vpisovanje do 20. t.m. v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. v torek in četrtek od 17. do 19. ure. tel. št. 64459 ali 732-858.
IŠČEM delo kot čistilka, dvakrat teden sko. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, Trst.
V	GORICI prodam stanovanje v nebotičniku na Korzu št. 204. Za informa cije telefonirati na št. 040/213-881.
OSMICO je odprl Silvij Ferluga pri Piščancih. Cenjene goste vabi na doma čo kapljico.
PRODAJAMO akacijeve kole. Telefonirati na št. 040/417-405.
OSMICO je odprl Stanislav Novak - Mač-kolje-Križpot. Toči belo in črno vino.
POSREDNIŠKA agencija za nakup in prodajo nepremičnin išče kliente. Telefonirati na tel. št. (040) 224-426 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek obvešča, da bo odsoten od 26. do 31. decembra.
V	DOLINI, verjetno na srečanju z borci 27. novembra letos, je bila izgubljena zlata zaponka. Poštenega najditelja prosim, da se zglasi na tel. 228-156.
ČREVA, začimbe in vse potrebno za koline prodaja semenarna Pri Mili v Doberdobu, Mučeniška ulica 1.
POHIŠTVO BIECHER, Ul. dellTstria 27, Trst, tel. 750113. Bogata izbira vsakovrstnega novega in starega pohištva, predmetov za dom in daril. Obiščite nas!
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom na Greti, potrebno popravil. Tel. 040/ 573-183 ali 410-208.
Krzna — Jope — Našitki
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drevored XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe.
P v- I
PAM železnina
(VI	STROJI - TEHNIČNI ARTIKU
za industrijo, kmetijstvo in za dom
oTRST (Industrijska con«)
D O M J O, 112 • Tol. IH971
Za vaše zlate želje draguljarna
cJJIalalan
Narodna ul. 28 Opčine
Trgovina čevljev v novih prostorih
MARCELO MALALAN
OPČINE - Narodna ul. 28 Telef. 212-136
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094
[š£
CVETJE IN OKRASI ZA VSAKO PRILOŽNOST
PRESITE ODEJE
za navadne - zakonske - otroške postelje, vse že na razpolago v skladišču.
Darilo drugim, darilo sebi.
PREPROGE
pošiljka orientalskih in modemih preprog in tekačev.
IT At,PLAST
Trst Ospedale 7 — TRST
«LINEA» ... LODEN
«Salko» — najbolj znani lodni na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, double tace tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina
«LINEA», UL Carducci 4, Trst.
TRST — L.go Santorio 4 Tel.: 723-240
Zlatarna Urarna
Laurenti
nudi veliko izbiro vseh vrst ur:
ročnih, stenskih in budilk
SERVISNI CENTER
SEIKO
radiotelevizija
Nedelja, 11. decembra 1983 ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
9.46 Trideset let naše zgodovine
H.	OO Maša
11.55	Segni del tempo
12.15 Linea verde - oddaja o kmetijstvu
13.00	TG l'una
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	- 19.50 Domenica in. . . - Oddajo vodi Pippo Baudo
14.10 športne vesti
14.35 Disooring - glasbena oddaja
15.20 16.20 Športne vesti
16.50	Un terribile cocco di mamma -17.25 Fantastico bis
16.00	Italijansko nogometno prvenstvo
18.30	90. minuta Vremenske razmere
20-00 Dnevnik
20-30 Piccolo mondo antico - 2. del
21.50	Dnevnik
22-00 športna nedelja
23.00	Mille bolle blu - popevke s festivalov v Sanremu
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Ob koncu Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Piu sani, piu belli
10.30	Omaggio a Brahms
11-35 Cappadocia - dokumentarna od-
I.	„ daia
11.45 Grattacieli - film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	19.45 Blitz - Oddajo vodi Gianni Mina
Blitz spettacolo
15.20	Rezultati prvih polčasov nogometnih tekem
15.30	Blitz spettacolo
16.20	Končni rezultati nogometnih tekem in lestvica
17.00	Blitz spettacolo
18.50 Dnevnik 2 - Gol flash
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo Vremenske razmere
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Športne vesti
20.30	G.B. Show n. 2 -
21.35	Arrivano i vostri
22.35	Dnevnik 2 Nocoj
22.45	Dnevnik 2 Trentatre Tedenska oddaja o zdravstvu
23.15	Šola in vzgoja: Le radici del-l’uomio
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tret|l kanal
12.15	Gary Low - I Traks - Mr. Dover special
12.40 Di Gei mušica - glasbena od daja
13.45	Giudicatelo voi
15.15	Šport v neposrednem prenosu: Bologna: Motokros
Cesena: Ženska košarka: Uni-moto - Ufo Schio
17.20	L’amante immortale - film
19.00	Dnevnik 3
19.20	Šport iz naše dežele
19.45	Concertone - Duran Duran 20.30 Domenica gol
21.15	Callas!
23.15	Nogometno prvenstvo A lige
24.00	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
925 Poročila
9.3o živ žav - otroška mat 9 15 Modro poletje - špar . ška serija J0.50 Fantje s Hill Streeta U.40 625 - oddaja za sti dalci
J2.00 Kmetijska oddaja 4-00 Poročila
D.35 Visoki pritisk - gla; daja
46.10 Druga ženska - jug' , film 7.25 Poročila
*7.30 Naš kraj: Stojno selo 7-45 športna poročila 8.00 Ritmična gimnastika 8.40 Slovenci v zamejstvu 9-1? Risanka 9.23 TV in radio nocoj ,„25 Od zrna do zrna 9-30 TV dnevnik 9.55 Vreme
■4900 Oblaki so rdeči - T\ , vanka „| *5 športni pregled 4-45 živeti z naravo - do „„ „ na oddaja 2230 Poročila
Koper
16.00	Dolgo iskanje - dokumentarna oddaja
17.00	Človek, ki je preganjal samega sebe - film
19.30	Stičišče - tednik TV dnevnika
19.45	Visoki pritisk - glasbena oddaja
20.30	Cartouche - film
21.55	Sedem dni
22.10 španske operne zvezde:
AJfredo Kraus
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija, dober dan
14.00	Risanka
14.05 Dokumentarna oddaja o Danski
14.50 Narodna glasba
15.20	Pot čez Atlantik
15.55	Temno ogledalo - film
17.15	Nedeljsko popoldne
18.55	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Oblaki so rdeči - TV nadaljevanka
21.15	Športni pregled
21.45	Hudoljublje: Sarajevo
22.15	TV dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
in
soc-
CANALE 5
820 Knos - TV film ](. Ralphsupermaxieroe - TV film j -45 Šport: Košarka lin?	Football Americano
i'i „ Superclassifica show
*	Film
.‘8-30 Serpico - TV film .„20 Arabesque - TV film }82° Lou Grant - TV film oj!2° Dallas - TV film S;-25 Malibu - 1. del „ 25 Falpala - oddaja o modi 25 Diario di una casalinga quieta - film
„ RETEOUATTRO
9 no Ciao ciao
9	3o ^aPi4an Cavey - risanka 20 Lassie e la squadra di
9. °orso
m ,5 Lady Gomma - risanka
K fr0*- Ring
U'45 Šport: A tutto gas ]o'jr ^Port: Calcio spettacolo
13	tL ^Pt'cial° Guerre Stellari
00 Sua Ecdellenza si fermo a
l5on rnangiar0 - film
lBoo J?3 famiglia Bradford p- ,,Časa dolce časa - TV film
l7 ?o £‘ao ciao
20 Šport: Nogomet, Hamburg -19 Cromio di Porto Alegre
•	0 Dynasty - TV film
22	3o !'a locandiera - film
23	: a koncert: Dalla
00 lo ?trike Force -20 Lo spietato
ITALIA 1
10	15 ?lsanke 12 k. 4 canadesi - film
42 30 v-! Croi di Hofian 1,3 no y.lta da strega
14	fto i'rand pnx
Motor Shovv - Casco d’oro
1983 - 1. TV film film
del
TV film TV film
15.00	22 novembre 19611 - H dramma di Dallas film
17.20 Wonder Woman - TV film 18.15 Angelica e il Gran Sultano -
20.00	Tom e Jerry - risanka
20.25 Beauty Center Show - varietejski program
22.00	Devlin & Devlin - TV film
23.00	Koncert Franka Sinatre Orizzonti di gloria - film
24.00	I perversi - film
TRIVENETA
8.30	Agente speciale - TV film
9.30	Honey West - TV film
10.00	Q. P. Coupon
12.30	Horoskop
12.40 La famiglia Smith - TV film
13.00	The Bold Ones - TV film
14.00	Dražba
20.30	Film
22.00	TV 7 Play Boy
23.00	Film 1.00 Horoskop
1.10 Domna sposata cerca giovane superdotato - film
TELEPADOVA
22.00	Napoleone e 1’amore - TV priredba
23.00	Codice 3 - TV film
23.30	Film
12.00	Tigerman - risanke
12.30	Lupin IH. - risanke
13.00	Catch športna oddaja
13.30	Lupin IH. - risanka
14.00	Tigerman - risanka 14.45 Lupin IH. risanke
15.00	Doc Elliot TV film
16.00	R cacciatore - TV film
17.00	Bonanza TV film
18.00	Black Star - risanke
18.30	Lupin IH. - risanke
19.00	Tigerman - risanke
19.30	Bonanza - TV film
20.00	La spia che venne dal frcddo
Ponedeljek, 12. decembra 1983 ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Nedelja, 11. decembra 1983
RADIO
Prvi kanal
12.00	DNEVNIK 1 Kratke vesti
12.05	Halo Raffaella?
13.30	DNEVNIK
14.00	Halo Raffaella?
14.05	Sulle strade della California -
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Šola in vzgoja: Gino Severini
16.00	Ulisse 31 - risanke
16.30	športni ponedeljek
17.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
17.05	Per favore non mangiate le margherite - TV film
17.30	LTtalia del Po
18.00	DNEVNIK 1 - Smučanje
18.30	Taxi TV film
19.00	Italia sera
19.45	Almanah jutrišnjega dne Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	II cucciolo - film 22.35 DNEVNIK
22.45	Srečanje s kinematografijo 22.50 Pranzo in TV
23.55 DNEVNIK 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
12.00	Che fai, mangi?
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV film 14.15 Tandem... in partenza
14.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
16.30	Šola in vzgoja: Tečaj angle-ščine
17.00	Butterflies - TV film
17.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due
18.35	DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.45	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	DNEVNIK 2 Vesti
20.30	DNEVNIK 2 - Spaziosette
21.25	II denaro e i suoi fratelli - 3. del
22.05	DNEVNIK 2 - Nocoj
22.15	Primo piano
23.10	Protestantizem
23.35	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.40	Šola in vzgoja: Handicap
Tretji kanal
16.10	Nogometno prvenstvo A in B lige
18.25	L’orecchiocchio - glasbena odd.
19.00	DNEVNIK 3
19.30	šport iz naše dežele
20.05	šola in vzgoja: Otroci v operi
20.30	Anna Magnani: 1’attrice, la don-na, il mito
21.30	DNEVNIK 3
21.40	Šola in vzgoja: Dietro e oltre lo spettacolo
22.10	Ponedeljkov proces
23.15	DNEVNIK 3
9.55
13.25
16.00
16.05
16.35
17.05
18.25 18.45
19.10
19.24
19.26 19.30 20.00
21.35
22.35
12.00
14.(K)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
SP v smučanju - veleslalom za moške
SP v smučanju - veleslalom za
moške
Poročila
Mi smo vesela družina - otroška serija
Mogočni mikro: Zaprta družba Veleslalom za moške Podravski obzornik Pop glasba: Rockokovski skupini Gajst’r’bajstr’s in Videosek Risanka
TV in radio nocoj
Zrno do zrna
TV dnevnik I
Egon Schiele - TV drama
Glasbeni magazin:	Nocoj... o
ljubiteljstvu
TV dnevnik II
Koper
SP v smučanju - veleslalom za moške
in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
GORICA — Kulturna srečanja Alpe Adria
1IU1
numerciicu
liiisiauiseu
preložena
TRST — Predstavitev knjige ((Komunisti v Trstu«
TRST — Srečanje slovenskih pisateljev
ter športni pregled.
17.00	TVD - Novice
17.05 TV šola: IX. mednarodni festival športnih in turističnih filmov Kranj 82
17.30	SP v smučanju - veleslalom za moške
19.30	TVD - Vse danes
19.50 Drevi novice in zanimivosti
20.00	Aerobika
20.10 Dokumentarna oddaja
20.30	Veliki detektiv - serijski film
21.30	Turistični vodič
21.40 TVD - Nocoj
21.30 Ob skodelici kave glasbena odd.
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.30	Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Poslušali boste; 10.00 Mladinski oder: »Petelin se sestavi«; 11.00 -
12.30	Prenos košarkarske tekme C-l lige: Fulgor Forli - Jadran; v odmoru cca. 11.45 Vera in naš čas; 12.30 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba ter prenosi iz naših kulturih prireditev;
RADIO OPČINE
Do 11.30 Jutranji val Radia Opčine; Ob 11.30 Direkten prenos košarkarske tekme Fulgor Forli Celi - Jadran iz športne palače v Forliju; Ob 13.00 Oddaja zamejskega kulturnega društva Tabor; Ob 14.00 Glasba po željah v živo (vodi Robi);
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	15.00, Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa, Napoved programa, Radijski koledar; 7.30 Za zdravje, Prometni servis, Ekonomska priporočila; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja, Napoved radijskega in TV sporeda; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - glasba za prijetno popol dne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje;
14.20	Ekonomska priporočila; 14.30 -
16.00	Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku;
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 21.00, 22.00 Poročila; Danes je nedelja - Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; Skladbe za mladino; 9.05 še px>mnite, tovariši?; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 -
13.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Poročila osmrtnice, obvestila; 13.10 Zabavna glasba;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna; 14.45 Z majhnimi ansambli;
14.55	Minute za EP; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža;
15.55	Pojo amaterski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.06 Priljubljene operne melodije; 17.50 Radijska igra, Na zgornji polici;
19.00	Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer;
ZASEBNE POSTAJE
Ponedeljek, 12. decembra 1983
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
9.00 Una vita da vivere - TV roman
10.00	Rubrike
10.30	Aliče - TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help - glasbena oddaja
12.30	Bis - kviz oddaja
13.00	II pranzo e servito - kviz oddaja
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	General Hospital - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.50	Hazzard - TV film
17.40 11 mio amico Arnold - TV film
18.15	Popcorn - glasbena oddaja
18.50	Zig Zag - kviz oddaja
19.30	Baretta - TV film 20.25 Malibu - 2. del
22.10	Love boat - TV film
23.10	Football americano
00.10 Lo šport preferito dalTuomo
RETEOUATTRO
9.30	Mammy fa p>er tutti - TV film
10.00	Mi benedica padre - TV film
10.20	Amore mio aiutami - film
11.50	Quella časa nella prateria
12.50	Časa dolce časa - TV film
13.20	Maria Maria - TV novela
14.00	Agua viva - TV novela
14.50	Off Limits - film
16.20	Ciao ciao
17.20	II magico mondo di Gigi - ris.
17.50	James - TV film
18.50	Marron glacč - TV novela
19.30	Mama non m’ama - kviz oddaja
20.30	II piu grande amatore del mondo - film
21.50	Maurizio Costanzo shovv
24.00	Calcio spettacolo
ITALIA 1
8.30	Risanka
8.50 Čara čara - TV novela
9.30	Febbre d’amore - TV roman
10.15	Anastasia - film
12.00	Gli eroi di Hogan TV film
12.30	Vita da strega - TV film
13.00	Bim Bum Bam
14.00	Čara čara - TV novela
14.45	Febbre d'amore - TV roman
15.30	Asp>ettando il domani - TV roman
16.00	Bim Bum Bam
17.45	Spazio 1999 TV film
18.45	II principe delle stelle - TV film
20.00	I Puffi - risanka 20.25 Ric e Gian follies
22.00	New York New York - TV film
23.00	Samurai - TV film
24.00	La fontana della vergine - film
TRIVENETA
8.30	Agente speciale - TV film
9.30	Honey West - TV film
10.00	Monitor
12.30	Horoskop
12.40 The Bold Ones - TV film
13.30	Grandi p)ersonaggi - risanka
14.00	La lama d’Oriente - TV film
14.30	Dražba
18.00	TV film
18.30	Siderstreet - TV film
19.30	Francamente - debata
20.00	Grandi personaggi - risanka
20.30	Un dollaro bucato - film
22.00	La famiglia Smith - TV film
22.30	Dražba
01.00	Horoskop 01.10 Film
TELEPADOVA
8.30	Film
10.00	TV film
10.30	Imma - TV film
11.15	Cuore selvaggio - TV film
12.00	Agente Pepper - TV film
13.00	Risanke
14.00	TV film
14.45	Cuore selvaggio
16.00	Toma TV film
16.30	Risanke
19.30	L’incrcdibi/e Hulk - TV film
20.30	Orazi e Curiazi 3 - film
22.20	II momento della veritk
23.00	Codice 3 - TV film
24.00	Film
TELEFRIULI
11.45	Nagradno tekmovanje
12.00	Insieme
12.45	Dnevnik
13.00	Lassie - TV film
13.30	Anche i ricchi piangono -
14.00	Gunsmoke - TV film 14.55 Alta marca - TV film
15.45	Spaziotto
17.00	Si o no? - telefoaski sejem 19.25 Horoskop
19.30	Dnevnik
20.00	Anche i ricchi piangono -
20.30	Nogomet:
UDINESE - JUVENTUS
22.15	Uppercut - boks
23.15	Abat-jour
23.20	Alta marea - TV film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 193)0, Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila;
8.10	«Benečija ’83»; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wag-nerjeve obletnice; 11.20 - 13.00 Opoldanski zbornik:; 11.30 Beležka; 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Gospodarska problematika;
14.10	Roman v nadaljevanjih: «Ve-leumni plemič don Kihot iz Manče«; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 šport; 17.10 Mi in glasba; 18.15 Pod Mata jur jan, posebnosti in omika Ne-diških dolin;
RADIO OPČINE
Ob 15.30 Glasba; Ob 15.30 Fotografirajmo z Andrejem; Do 17.00 Glasba; Ob 17.00 Te domače viže; Ob 20.30 Lahka glasba za vsakogar; dalje Glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 O tvoritev glasba za dobro jutro. Jutranji koledar; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav, Cestne razmere. Ekonomska priporočila; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskega in TV sporeda;
7.00	Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper: Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori« 13.45 Glasbene šole. Objave, kinospored, EP 14.20 Slovenska zborovska glasba; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Iz filmskega sveta; 15.45 Ekonomska priporočila;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
RADIO KOPER
(ltall|onskl program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16130 Ploročila; 7.15, 12.30,	15.30,
17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 9.00 Par korakov; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Zdravo mladina; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Pomeridiana; 15.00 Zdravo mla-
dina; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pisma iz. .	17.00 Romantična opera;
Upoštevajoč obljube ministra Daride
Splošno stavko v Trstu in Gorici je sindikat začasno preklical
Vrši se v palači Atlems
Še danes mittelevropa o šolskih vprašanjih
Splošne stavke na Goriškem in Tr žaškem v četrtek, 15. decembra, ne bo. Enotna sindikalna zveza ni stav ke preklicala, marveč samo odložila. Stavko je deželno sindikalno vodstvo oklicalo na seji v Tržiču, ki je bila pred dnevi, v znak prote sta proti osrednji vladi, ki pusti, da se zapirajo tovarne, oziroma da se v njih manjšata proizvodna zmog ljivost in zaposlitev.
Po sestanku, ki je bil v sredo v Rimu med ministrom za državne u deležbe Darido ter predstavnikom deželne vlade ComeUijem in na kate rem so bili tudi sindikalisti in nekateri župani ter predsedniki pokra jin, pa je sindikalno vodstvo skle nilo, da stavko samo odloži. To za to, ker je minister Darida obljubil ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo seznanila deželo in sindikaliste z dejanskim stanjem v državnih tovarnah. Tej skupini, ki bo delovala v naši deželi, bo na prvem sestanku predsedoval predsednik IRI Prodi. Sindikati so sprejeli dobro voljo mi nistra, ki je govoril v imenu vlade,
pa čeprav je njih stališče do visokih funkcionarjev državnih finančnih družb v okviru IRI negativno. Ti ni so namreč hoteli niti najmanj upo števati novih prijemov. Hočejo do kraja izvršiti svoj načrt o zmanjšanju zaposlenih v teh tovarnah in niti najmanj ne upoštevajo gospodarskega stanja na Tržaškem in Goriškem. Tudi zaradi tega so bila mnenja o splošni stavki v sindikalnem vodstvu deljena. Medtem ko so sindikalisti UIL hoteli, da bi bila kljub vsemu stavka v četrtek, 15. decem bra, so bili voditelji sindikatov CG IL in CISL drugačnega mnenja. Ožigosali so sicer stališča funkcionar jev IRI, sprejemajo pa stališča ministra Daride. Zato je obveljalo stališče, da se stavka za sedaj odloži. Pričakujejo kaj bo napravila skupna delovna skupina.
V Tržiču pa nam niso sindikalisti vedeli včeraj povedati, kako je z dopolnilno blagajno v tovarni Ansal-do. Še v petek zvečer so bila pogajanja med sindikatom in ravnateljstvom v Genovi. Zdi se, da so v Ge-
novi tamkajšnji sindikalisti hoteli doseči sporazum o dopolnilni blagajni v vseh tovarnah te skupine, torej tudi v Tržiču. Upoštevajoč zahteve podjetja, naj bi kmalu šlo v dopolnilno blagajno v tržiški tovarni 90 ljudi, kasneje pa celo 120. Morda, bo to že jutri, morda pa kdaj kasneje.
Zanima obrtnike na kraškem območju
Deželna ustanova za razvoj obrti ESA obvešča zainteresirane obrtnike goriške pokrajine, ki jih zanima »Akcija Kras» (svoje obrate imajo torej v sovodenjski, doberdobski, zagrajski, foljanski, ronski ter tržiški občini), da je sodelavec ESA njim na razpolago odslej ob sobotah dopoldne in sicer na županstvu v Sovodnjah, od 8. do 10. ure in na županstvu v Za-graju, od 10.15 do 12.15.
Na prvih dveh dneh letošnjega mit televropskega srečanja smo lahko po slušali vrsto uglednih poročevalcev, ki so prišli v naše mesto iz raznih krajev Evrope, da bi osvetlili doga janja v Srednji Evropi in v Podona vju v prejšnjih stoletjih na področju šolstva in kulturne vzgoje, pa tudi da bi soočili njihova mnenja. V doseda njih posegih pa smo čuli veliko splošnih ocen o šolski vzgoji še zlasti v avstrijskih deželah, bolj malo prostora so govorniki posvetili dogajanju v naših krajih. Največ bo najbrž pove danega danes, na zaključnem dnevu srečanja. Danes se bo srečanje pričelo ob 9. uri in se bo skoro gotovo zaključilo v dopoldanskem času. Da našnjemu posvetu bo predsedoval profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Vasilij Melik, ki bo tudi imel poročilo o slovenskih študentih na univerzah v času od 1850 do 1914. Herbert Zeman bo govoril o framasonih in njihovem vplivu na šolstvo, Walter Zettl pa bo govoril o vzgojnem pomenu cesarske vojske. Prof. Luigi Tavano iz Gorice pa bo govoril o goriškem semenišču in njegovi povezovalni vlogi med tu živečima narodnostima.
Veliko je bilo povedanega v dveh
prejšnjih dneh, marsikaj zelo zanimivega, še zlasti če pomislimo da so tudi za nas, Goričane in Primorce, pomembni nekateri dosežki r- šolskem področju, ki so bili izvedeni v takratnih drugih pokrajinah cesarstva.
Precej je bilo slovenskih poročevalcev. vendar le iz osrednje Slovenije. Manjkajo zamejci. Prof. Jože Koruza je poročal o delu akademij in drugih znanstvenih in umetnostnih družb na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, pa čeprav ni hotel s tem izčrpati tega vprašanja. Dal je le, tako je sam povedal, le nekaj napotkov tistim, ki jih stvar pobliže zanima.
Prof. Atilij Rakar je govoril o slovenskih pridigarjih za časa katoliške protireformacije. Govoril je tudi o slovensko-italijanskem slovarju, ki jo izšel leta 1606 v Vidmu, ter o dogajanju na Goriškem v tistem času, kjef je protireformacija uspevala tudi zaradi bližine močno katoliške Furlanije. Prof. Jože Ciperle pa je podrobneje analiziral delo protestantov jezuitov v Ljubljani.
V avditoriju so se včeraj dopoldne zbrali dijaki zadnjih dveh razredov slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol. Prof. Vittorio Feri iz vatikanske knjižnice jim je govoril o tukajšnjih večjezičnih kulturnih prijemih v preteklosti. Dijaki so si potem ogledali tudi razstavo, ki jo je priredila državna knjižnica v preddverju avditorija. V petek, na otvoritvi mittelevropskega srečanja, SP bili prisotni tudi dijaki klasičnega liceja Trubar in učiteljišča Gregorčič■
Za poenotenje podjetij-za vodo, plin in elektriko
Vzpodbudno srečanje zastopnikov API in SDGZ
Na sedežu SDGZ je bilo pred nekaj dnevi srečanje med zastopniki Zveze male industrije iz goriške pokrajine ter zastopstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pobudo so dali zastopniki obeh združenj. Zastopniki SDGZ so sodelovali namreč na nedavnem občnem zboru API v Gorici. Na sestanku so se pogovarjali o konkretnem sodelovanju med organizacijama. To naj bi bilo operativnega značaja in sicer v uresničevanju skupnih gospodarskih pobud na tej in na drugi strani meje, tudi z vključevanjem jugoslovanskih partnerjev, ter administrativnega značaja, z izmenjavo izkušenj in informacij med go-riškima uradoma obeh organizacij.
SDGZ za Goriško so na sestanku zastopali podpredsednik Viljem Nanut, Livij Antoni in Igor Orel. Zvezo male industrije pa goriški predsednik Mar-co Marruccio de Marco in Flavio Flamio.
Razstava umetnikov v Raštelu
Nekaj božičnega je v teh dneh v Gorici. Trgovci so plačali razkošno razsvetljavo, ki je tudi v nekaterih ulicah, kjer je ni bilo v prejšnjih letih.
Trgovci Raštela, Stolnega trga ter Trga sv. Antona pa so priredili tudi razstavo z naslovom Arte nel borgo antico. Sodeluje trinajst goričkih u metnikov, ki bodo svoja dela razstavili v izložbah trgovine v tem območju.
Otvoritev bo jutri, v ponedeljek, 12. t.m., ob 11.30 pod oboki v Raštelu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italia.
Že precej let trajajo razprave o združitvi in poenotenju nekaterih o-snovnih služb na Goriškem. Precejšen korak je bil storjen na področju avtobusnih prevozov. Do podobne ureditve pa naj bi prišlo tudi glede oskrbe z vodo, plinom in električno energijo. Stanje na tem področju je zelo raznoliko, saj za razdeljevanje teh uslug skrbi kar šest različnih ustanov. Pogoji delovanja so različni, tako po številu prebivalstva oziroma uporabnikov, še bolj pa glede obsega in razporeditve omrežja. Nič čudnega torej če je kvaliteta uslug in predvsem cena, ki jo uporabniki plačujejo, precej različna. Tako je recimo voda na območju konzorcija CAFO skoraj dvakrat držaja kakor voda, ki jo dobavlja mestno p<>djetje v Gorici.
Z združitvijo oziroma poenotenjem storitev bi v celotnem pokrajinskem merilu lahko zagotovili enotno ceno in boljše usluge. To je glavni adut za-
govornikov poenotenja, ki svoje trditve dokazujejo tudi z ekonomsko ra-čunico. Med glavnimi zagovorniki poenotenja je tudi goriška pokrajinska uprava, poleg sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL in nekaterih političnih strank (PSI). Prav goriška pokrajinska uprava je pred meseci naročila ustanovi SOGES iz Torina izdelavo študije o možnosti in ekonomski umestnosti poenotenja različnih podjetij in ustanov, ki zdaj skrbijo za oskrbo z vodo in plinom ter deloma elektriko. Sicer je vprašanje preureditve pri upravljanju električnega o-mrežja dosti bolj zapleteno zaradi prepletanja pristojnosti državnega podjet ja ENEL in drugih ustanov.
Družba SOGES je pred kratkim študijo dokončala in jo tudi predstavila naročniku. Te dni so dokaj obširno gradivo prejele tudi vse občine na Goriškem in konzorciji. Gradivo naj bi služilo za razpravo.
Dež in za spoznanje snega
Včeraj, sredi dopoldneva je že ka zalo, da bomo imeli po daljšem su Snem obdobju vendarle izdatnejše padavine. V Gorici je pričel naletavati dež pomešan s snegom, v višjih legah pa je začel naletavati prvi sneg, ki pa ga je, po podatkih, ki smo jih us peli zbrati do včeraj zvečer še pre malo za smuko.
Val slabega vremena zaenkrat ne povzroča posebnih težav v prometu, so nam povedali na postaji milice v Novi Gorici. Na območju Nove Gorice in Vipavske doline je včeraj ves dan rahlo deževalo, dež pa je prešel v pršič v višjih legah. V Soški dolini sega rahla snežna odeja nekako do Anhovega, na vipavski strani pa pri bližno do Razdrtega. Vse ceste so splužene, kljub temu pa priporočajo previdno vožnjo.
Čeprav je sprva kazalo, da bo sne-
ga kar dovolj za smuko, pa bodo mo rali smučarji najbrž nekaj časa počakati, saj je snežna odeja pretenka. Na Lokvah je bilo včeraj popoldne kakih 5 cm pršiča, prav toliko v Bov cu in drugih krajih v zgornji Soški dolini.
Na območju goriške pokrajine so vse ceste normalno prevozne, so nam zagotovili na poveljstvu prometne policije.
Danes ob 17. uri v Domu Antona Gregorčiča v Štandrežu nastop igralske skupine Nova čitalnica iz Nove Gorice z igro
POLICAJI
S. Mrožka
Režija: Emil Aberšck
DRUŠTVO EKONOMIST prireja predavanje o
GOSPODARSKEM POLOŽAJU V PERSPEKTIVAH V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
Govoril bo prof. Vladimir Nanut, docent na tržaški univerzi. Predavanje bo v petek, 16. t.m., ob 18. uri v mali dvorani Kul turnega doma v Gorici
ŽENSKA - MOŠKA ^ KONFEKCIJA



TRŽIČ
ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174
velika izbira ženskih in moških pletenin
kakovost — moda — prava cena
Film Aljoše Žerjala
«Triglav - Tricorno» v Kulturnem domu
Tržaškega kinoamaterja Aljošo Že rjala ni treba posebej predstavljati, saj smo o njem velikokrat doslej po ročali ob različnih priložnostih, redno pa, ko je bil Aljoša deležen nagrad in priznanj. Zadnjič je bilo to letos poleti, ko je na festivalu kratkome-tražnih filmov posvečenih goram in človekovemu okolju v Ponle di Legno prejel lepo priznanje za film Triglav Tricorno. Gre za lirični opis vzpona na naš Triglav, seveda tako kakor ga doživlja izkušen kinoamaler. Aljoša je fotografski zapis skušal uresničiti že večkrat prej, posrečilo se mu je šele tretjič, ko se je na očaka povzpel iz Vrat, preko Staničeve koče in Kredarice. Zapis o Triglavu ne bi bil popoln, če ne bi zaobjel tudi Doline Sedmerih jezer z njihovo edinstveno podobo.
In s tem smo pravzaprav že tudi povedali razlog, zakaj je Slovensko planinsko društvo zaprosilo avtorja, da bi 25 minutni film zavrtel tudi v Gorici. Prijazno se je vabilu odzval. Film bo predvajal v sredo, 14. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Pa še to velja omeniti ob koncu: filmski zapis spremlja glasba znane ga ruskega skladatelja Skrjabina.
Koledar Dijaške matice
Dijaška malica je tudi letos izdala zelo pripravni namizni koledar, ki ga podpirajo z inserati tudi naša trgov ska podjetja, in ki prihaja v naše hiše že dolgo vrsto let. Nakup kole darja pomeni prispevek za vzgojo naše šolske mladine. V Gorici ga lahko zainteresirani naročijo v Dijaškem domu na Svetogorski cesti (tel. 83495).
Kolektiv Dijaškega doma v Gorici, dijaki ter vzgojno in pomožno osebje, se po našem listu javno zahvaljujejo Kmečkemu društvu iz Štan-
dreža, ki je tudi letos, ob priliki zahvalnega dne, darovalo Dijaškemu domu precejšnjo količino zelenjave. E-naka zahvala gre tudi Mladinskemu odseku kulturnega društva v Sovodnjah, ki je, prav tako ob zahvalnem dnevu ob priliki Martinovega, darovalo Dijaškemu domu precej zelenja ve in drugih kmetijskih pridelkov.
Prireditve
Kullurnu društvo Oton Župančič iz
Štandreža vabi na silvestrovanje ob kresu. Vpisuje Marta v klancu.
f Čestitke
TO ZSŠDI čestita LORISU NANUTU ob zaključenem študiju na Visoki šoli za telesno kulturo v Turinu.
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Mani di fata».
VITTORIA 15.30 — 22.00 «Condannata al piacere». Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.30—22.00 «All’ultimo respi-ro». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 15.00-22.00 «007 Octopus-sy: Operazione Piovra*.
EXCELSIOR 15.00—22.00 «Mani di fa-ta».
COMUNALE 20.30 Revija zborov.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Sneguljčica*; 16.00—18.00 —20.00 »Razbojniki za vse čase*.
SVOBODA 16.00 «Sneguljčica»; 18.00-20.00 «Sporočilo iz vesolja*.
PESKLE 17.00 «Zajček dolgoušček*. 19.30 «Raj za kamioniste*.
MLADINSKI KROŽEK GORICA vabi na tradicionalno
SILVESTROVANJE
v Kulturnem domu. Ples z orkestrom.
Informacije v Ulici Croce 3 v ponedeljek, sredo in petek od 16. do 19. ure (tel. 84495)
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Elisa Primosig. Stefano Certo, Linda Martellani, An-na Scarell, Massimiliano Calliga1'1, Fabio Rudar, Elisa Sepulcri, Sara Bassello.
UMRLI SO; 72-letna upokojenka Marija Radinja vd. Radinja, 72-letnj upokojenec Vittorio Saurin, 61-letn* upokojenec Nello Pelosin, 78-letni u" pokojenec Dionisio Paulin, 75-letnn upokojenka Giuseppina Vecchiet " Turel, 83 letni upokojenec Michael Klaučič, 70-letna Ana Krajnik vy Gruspvin, 83-ietna upokojenka Albina Alt, 87-letni upokojenec Enric° Furlan, 61-letni upokojenec Gioaclu-no Santin, 80-letna upokojenka Štefanija Pausič vd. Zilli, 58-letna delavka Irma Palla de Carli, 66-letn® Guerrina Berlot Paussig, 91-letna a pokojenka Lucia Cecot vd. Schwejt zer, 82-letna upokojenka Klementina Bregant, 80-letna ukokojenka Marija Marušič, 83-letni upokojenec Karlo Novoni.
OKLICI: uradnik Gianlauro Im-6' tach in f izioki nezi terapi stk a Elizabet Caldarone.
POROKE:	izvedenec za delovn
razmerja Gianluigi Boemo in trg0^ ska potnica Marina Macor, trgovec Robert Gravner in univerzitetna študentka Maria Pia Fornasin, bolničar Fulvio Marega in bolničarka Fa trizia Delich.
POGREBI
Jutri v Gorici, ob 8. uri, Carlo No voni iz splošne bolnišnice, ob Giorgio Pozzatto iz splošne bolniš1^ ce, ob 11.30 Lucia Cecot vd. Schwei zer iz bolnišnice usmiljenih bratu
Prispevki
Namesto cvetja na grob MiU0 Klavčiča darujeta Genio in Zofijo tisoč lir za KD A. Paglavec.
Prijatelj slovenske mladine je D*J škemu domu daroval 100.000 Ur.
Dijaškemu domu v Gorici je druj81? Nanut - Petrovčič darovala 30.000 m-
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Mihaela Klavčiča
(MILJOTA)
se toplo zahvaljujemo pevcem, g-niku, darovalcem cvetja in vsem. so ga spremili na zadnji poti. j
Podgora, 11. decembra 1983
Skrb za vse Slovence v Gorici
O dogodkih med leti 1945 in 1947
Kam nad 500 slovenskih dijakov če bodo šole morale iz Ulice Alviano ?
Pomembna vloga Gorice v knjigi Julija Beltrama
v Znano je, da namerava goriška nad škofija, prodati nekatere stavbe, ki jih ne potrebuje več. Med temi je tu di stavba nekdanjega semenišča v Ulici Alviano. To stavbo so zgradili v začetku tega stoletja, obnovili po prvi vojni ker je bila precej poškodovanja °d italijanskih granat (v njej je bila avstrijska vojaška bolnica). Semenišče je služilo velikemu številu študentov iz vse tedaj velike Goriške nad škofije. Prihajali pa so tudi številni mladeniči iz Istre in iz Trsta. Semenišče je bilo pravo kulturno središče, v njem so imeli tudi zelo bogato knjiž 'mco. Med dvema vojnama so v njej hili v večini slovenski dijaki, bodoči duhovniki, in nekaterim njihovim profesorjem se je treba zahvaliti da so te bodoče duhovnike vzgojili v narod ni zavednosti.
Po zadnji vojni pa je semenišče bite iz leta v leto bolj prazno. Zanimanje za duhovniški poklic je opešalo.
V	veliki stavbi v Ulici Alviano so slovenski dijaki dobili precej velike prostore, malo telovadnico, športno igrišče na prostem. Prostora je bilo dovolj za vse, pa čeprav so se dolgo vrsto let morali kregati z občinsko upravo, da je uredila vse kar je bilo v zvezi s kurjavo. Naknadne skrbi so prišle pred štirimi leti, ko se je v Gorici odprla sekcija tehnično trgovskega zavoda Žiga Zois iz Trsta.
V	pritličju je imela in ima svoje učilnice nižja srednja šola Ivan Trin-ko, v prvem nadstropju klasični licej Primož Trubar, v drugem nadstropju učiteljišče Simon Gregorčič, v tretjem nadstropju pa se nahajajo učilnice zavoda Žiga Zois.
V	lem časovnem razdobju si je goriška občina prizadevala, da bi kupila stavbo. Pred nekaj leti so celo dali v proračun vsoto 2.800.000.000 lir za nakup te stavbe. Vendar je bila ta postavka tja samo postavljena iz po-
ki imajo pouk v 17 učilnicah. Poleg teh imajo dijaki te šole še šest specialnih učilnic, za administrativne po trebe (ravnateljstvo, tajništvo, arhiv, profesorska soba, soba za postrežni ke itd.) pa imajo še pet prostorov. Klasični licej Primož Trubar ima letos 55 dijakov. Ti imajo pouk v petih razredih. Poleg teh ima licej še dru gih osem prostorov za administrativne potrebe in specialni pouk. V dveh prostorih sta laboratorija, ki pa služita tudi dijakom učiteljišča. V učiteljišču Simon Gregorčič imajo danes v šestih razredih 59 dijakov. V štirih razredih so dijaki učiteljišča, v dveh pa dijakinje tečaja za otroške vrtnarice. V prihodnjem šolskem letu se bo pridružil še tretji razred za otroške vrtnarice. Poleg teh ima učiteljišče še nadaljnjih sedem prostorov (nista tu všteta dva skupno z licejem). In še. Trgovski zavod Žiga Zois ima 68 dijakov v štirih razredih (prihodnje leto se bo pridružil še peti razred). Poleg tega ima ta zavod še štiri dru ge prostore.
V stavbi v Ulici Alviano imajo torej štiri slovenske srednje šole 33 učilnic in 30 drugih prostorov, skup no 63. Dve učilnici bodo morali dodati v prihodnjem šolskem letu.
Kam torej z več kot petsto sloven skimi dijaki in kje dobiti 65 učilnic in drugih prostorov, če bodo stavbo spremenili za potrebe finančne straže?
Že pred leti je občinska konzulta za slovenska vprašanja postavila zah tevo za gradnjo šolskega centra v južnem delu mesta. V reviziji goričkega urbanističnega načrta je bil ta predlog osvojen. Zemljišča so na razpolago. Tam bi bilo prostora tudi za osnovno šolo in vrtec ter najbrž tudi za trgovsko šolo Ivan Cankar. Doslej pa ni občina našla denarja za grad njo tega centra. Po današnjih cenah sodeč bi za to potrebovali več mili jard lir.
Odtod tudi zahteva nekaterih občinskih svetovalcev (Wallritsch, Bratuš, Mermolja) da bi občina zahtevala ali v zakonu za osimske infrastrukture ali s posebnim deželnim zakonom finansiranje gradnje tega šolskega kompleksa. Tako župana De Simone kot Scarano sta predlog osvojila, ven dar denarja niso doslej še dobili.
Pred časom je konzulta za slovenska vprašanja to zahtevo ponovno predočila goričkemu županu. O tem se sedaj zanimajo politične stranke. O tem je bil govor na sestanku med konzulto za slovenska vprašanja in prvo svetovalsko komisijo občinskega sveta. Ta se je doslej sestala že dva krat. Preučila je bodisi šolsko kot druga vprašanja, ki zanimajo Slovence v mestu. Člani te komisije so sklenili, da od župana zahtevajo odločen poseg v tej smeri. V kratkem se bodo spet sestali s konzulto zc slovenska vprašanja.	M. WALTRITSCH
Predavanja
Prof. Quirino Principe bo jutri, v ponedeljek, 12. decembra, ob 18. uri v avditoriju, predstavil knjigo o Gustavu Mahlerju. Prireditelj je gori ška občinska uprava.
V avditoriju I.uigi Fogar bo jutri ob 18. uri predavanje salezijanca Tita Solarija o prisotnosti Cerkve v Boliviji.
Knjiga Julija Beltrama «.Tukaj je Jugoslavija Goriška 1945 - 1947» je dragocena knjiga osebnih spominov in dokumentarnih podatkov o doga janju v Gorici in na Goriškem v prvih dveh letih po osvoboditvi, ko smo imeli, od junija 1945 do septembra 1947, pri nas zavezniško vojaško u pravo. Knjigo z več kot 300 stranmi sta izdali v sozaložbi koprska založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska. Predstavili so jo na sedežu ob činske skupščine v Novi Gorici v petek zvečer. Na predstavitvi so spre govorili novogoriški župan Zorko Debeljak, zastopnik založbe Lipa Jože Hočevar, zastopnica ZTT Vilma Ukmar, zgodovinar Branko Marušič in avtor sam. Potem so v razpravo segli še drugi med prisotnimi, ki so bili protagonisti takratnih dogodkov ter nekateri, ki so želeli pojasnila ali dali kake nasvete in tudi preučevalci naše polpretekle zgodovine, kot so Jožko Humar, Joža Vilfan, Jože šušmelj, Jože Babič, Slavica Plahuta, Silvino Poletto.
Beltramova knjiga se uvršča v u-spelo serijo zbirke Primorski portreti, v kateri so do sedaj izdali svoje spomine dr. Joža Vilfan, Branko Babič, Aleš Bebler. Vsi so med narodnoosvobodilnim bojem igrali pomembno vlogo na Primorskem, vsi so v te memoarske knjige dali pre cej osebnih spominov na takratne čase. Vendar so skoro vsi pisali o času med vojno, je dejal Branko
Marušič, medtem ko sta prvi dve povojni leti skoro docela neobdelani. Nekateri so se sicer lotili posameznih področij kot Drago Pahor iz Trsta, ki je pisal o šolstvu, ali pa Alojzij Gerzinič, ki je napisal v Argentini gledano iz drugega zornega ko ta pamflet o šolstvu v povojnem času. Tudi sam France Bevk je le bežno opisal takratna dogajanja pri nas, več je pisal o pariški mirovni konferenci. O upravi ZVU pa je pisal C. Vidmar. O Gorici in Goriški, ki je tedaj igrala pomembno vlogo in v kateri se je odvijala zelo živahna dejavnost, pa ni bilo doslej napisanega tako zaokroženega dela.
Tako Marušič kot tudi nekateri drugi so poudarili velik pomen te Beltramove knjige, ki nam odkriva marsikaj doslej neznanega, še več pa takega, kar leži pozabljenega v takratnem časopisju ali arhivih. Čas od leta 1945 do 1947, ko se je odločalo o državni pripadnosti Primorske je prav tako pomemben kot čas narodnoosvobodilnega boja, je bilo rečeno na petkovi predstavitvi.
Julij Beltram je dejal, da v svojem delu piše resnično o dogodkih, jih noče mitizirati. Knjiga je javna obtožba zaveznikov, ki niso takrat hoteli priznati naših pravic. Dejal je tudi, da se je goriško ljudstvo bo rilo za nove meje, ki mu jih štiri velesile niso v dovolj pravični meri priznale na mirovni konferenci. Te so obrnile hrbet slovenskemu narodu.

$|& & £ it' iti a- rt;
gg m hm
a
4 O
Načrt stavbe malega semenišča je pred prvo svetovno vojno napravil arhi-p.A. Wemer. Stavbo so zgradili tik pred prvo svetovno vojno, leta 1912
zato je goriška nadškofija poskrbela 'jfugače za tistih nekaj mladeničev, k se odločajo, da bi radi poslali du Dovniki. Zgradili so novo semenišče v meniški ulici, poleg nekdanjega se 7nenišča, v katerem je danes spel Rejena bogata knjižnica in kjer so ludi sedeži nekaterih katoliških orga nizacij.
1 ?'ak°j po potresu v letu 1976, ki je, tako so pravili, čeprav ni bila stvar vjkoli resnično dognana (očitno so ne kateri upravitelji hoteli takrat finan ,n° Podpreti goriško nadškofijo z na lamno pogodbo za stavbo semenišča), aekoluco omajal stabilnost stavb v ka-erih so bile dotlej slovenske šole [falski dom, Simon Gregorčičev dom, Novi dom in Mali dom), je goriška °bčinska uprava podpisala najemno Pogodbo z nadškofijo za dobo devetih ,e*' V stavbo v Ulico Alviano, kjer je Mo veliko več prostora kot v prej-sajih stavbah, so se vselili dijaki in Profesorji nižje srednje šole Ivan Trin .°> klasičnega liceja Primož Trubar ’n učiteljišča Simon Gregorčič. Slo enski otroški vrtec se je iz Ulice jfUndaccio takrat preselil v stavbo ne-danjega zavoda v Ulico Vitlorio Ve-e‘°, osnovna šola pa v stavbo zavo-?? Lenassi. Za vrtec in osnovno šolo. ■ l :'ta bila prej v Ulici della Croce, ,. °bčina zgradila dve novi stavbi na L>vadi.
božne želje, da bi denar dala dežel na uprava ali država. Občina ni nam reč imela, niti ga ne bo imela, de narja za nakup te stavbe. Prav tako nima denarja, da bi popravila druge šolske stavbe, kot sla npr. stavbi ita lijanskega klasičnega liceja na Dre voredu 20. septembra in učiteljišča na Verdijevem korzu, ki sta nujno potrebni popravil.
Prihodnje leto bo zapadla najemna pogodba med goriško občino in nad škofijo. Slednja si je vedno prizade vala, da bi prodala stavbo. Najprej goriški občini. Potem neki švicarski družbi, za katero so pravili, da name rava tu odpreti zasebno šolo. Govor je bil še o videmski univerzi, ki naj bi tu odprla kako fakulteto. Sedaj pa se je pojavil zelo resni kupec: Hali janska država. Vendar ne za potrebe slovenskih šol, marveč za potrebe finančne straže. V tej stavbi naj bi od prli specializirano šolo za finančne podčastnike. V njej bi se šolalo kar 500 bodočih podčastnikov. Stari stav bi bi dozidali še dijaški dom, v ka terem bi ti financarji prebivali. Za Gorico bi seveda to bila pridobitev, kajti tako veliko število ljudi, bi pri neslo precej denarja.
Kam pa s slovenskimi šolami?
V tej stavbi imamo danes štiri slovenske srednje šole. V nižji srednji šoli Ivan Trinko je letos 351 dijakov,
33 Banca Agricola Gorizia , , 3 Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.......................... 75.500	lir
POLLETNA........................... 54.500	lir
MESEČNA............................ 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir +	500 lir kol-
ka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalci Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
TONE SVETINA
Med nebom
in peMom
.____ 12. ___
tovj
Možje no zavili v ožji mestni predel, kjer so ob
arni stanovali delavci. Med njimi so imeli znan-6 in prijatelje, ki so bili še nedavno v ruskem ujet-istvu; nekateri izmed njih so celo delovali v rdeči evoluciji in se vrnili domov z drugačnimi predsta-anrU o koncu vojne, kot so ga sedaj doživljali.
Pri delavskem voditelju Šajnu je bilo zbranih • . ai mož, ki so sedeli, kadili in razglabljali o po-2aiu. Osojnik jih je pozdravil in rekel: j. . "Mi s hribov ne vemo, kaj se dogaja tu v do-ni - pa smo prišli pogledat in povprašat.« j "Kar sedite. Prav je, da ste prišli,« je dejal de-; Vec z zgaranimi rokami in trdim obrazom, ki ga arasil čist in odločen pogled. y "Ne maramo vas strašiti. Slabo se nam piše. sv ^ a ar|tanta je vojno dobila, mi pa smo izgubili °bodo. Tako nas zasedajo, ne da bi jih kdo oviral!«
"No, kaj pa bomo napravili? Ali ni mogoče, da vsaj naši kraji ob meji prišli na ono stran?« je
vPrašal Osojnik.
"Nič se ne da napraviti. Čakali bomo. če se
Jugoslavija — ali bolje rečeno, srbska vojska, ne zmeni za nas — kako naj se mi praznih rok spopademo s tolikšno silo?! Kako?! Volkovi so se ogrnili v ovčje kože, saj poznate laški značaj... Priliznjeni so in delajo se prijazne. Igrajo celo vlogo osvoboditeljev. V vaseh, kjer se ustavljajo, kuhajo hrano tudi za prebivalstvo in jo delijo zastonj. Ljudje pa jim ne verjamejo, čeprav so lačni. To je šele dobro jutro!«
Domača hči je prinesla bokal vina in ga natočila v kozarce. Pili so in pogovor se je sukal v brezizhodnem krogu. Osojnik je hotel pregnati mračno vzdušje, pa je povprašal:
»Matevž, kaj pa rdeča revolucija? Kdaj bo za-vihrala rdeča zastava s srpom in kladivom?«
"Saj že vihra, možje! Toda v Moskvi. Tu bomo pa še čakali. Nisem izgubil upanja, morda bomo še mi doživeli... a za zdaj je šel vlak mimo!«
Osojnik, ki ni bil zadovoljen z njegovem odgovorom, pa je preroško rekel:
<<Vlak se bo vrnil! Sem mar zaman sanjal o veliki slovanski državi, ki bo segala od Trsta do Vladivostoka, državi kmetov in delavcev, v kateri bodo vsi narodi enaki, ki se jo bodo bali Italijani in Germani?... Saj preroki že nekaj časa napovedujejo slovansko dobo!«
Osojnik se je razvnel, kot bi jugoslovanske čete marširale proti Gorici in ne Italijani na postojnska vrata. Matevž ga je blagohotno postavil iz oblakov na tla. Rekel je:
«Ne bodi prerok, Osojnik! Saj nam ne puste, da bi se zedinili Slovenci s Hrvati in Srbi. Obetajo
se nam težki časi! In ne samo nam, Primorcem! Tudi drugim! Morali bomo strniti svoje vrste, ko nas bodo začeli mleti!«
Popoldan se je prevesil v večer, zunaj so se prižigale luči, iz vojaškega dvorišča pa je odmeval glas trobente. Kmetje in delavci so se razšli s črvom obupa v srcu. Krepko so si stisnili roke. Slutili so čas, ko bodo potrebovali drug drugega kot še nikoli, tudi v vojni ne. Prihajal je tujec z zvijačno prijaznostjo in temnimi nameni. Ne bo jih premaknil!
IV.
V vetrovni jesenski noči, polni šumenja v obr-šah, ki je spominjalo na brzice veletoka, se je Bečan vračal domov skrušen in pijan. Osojnik ni maral prenočiti v vasi, odkolovratil je k svoji domačiji.
Spotoma so se ustavljali skoraj v vsaki vasi pri znancih. Bili so tudi na Jožefinem domu. Poleg kozarca vina jih je povsod čakala le žalost. Počasi jih je pijača ogrela. Vino so mešali z žganjem, da bi pregnali nevarnost okužbe z boleznijo, ki se je širila po dolini, in tudi zato, da bi v njem utopili skrbi pred prihodnostjo.
Žena ga je začudeno gledala z velikimi, žalostnimi očmi. Ni ga bila vajena videti pijanega. Odklonil je hrano, opletaje je odšel skozi kuhinjo v izbo. Padel je vznak na posteljo. Obležal je in gledal v luč, ki se mu je vrtela pred očmi v vse večjih kolobarjih. Stiskalo ga je pri srcu in kljuvalo mu je med očmi.
«Moj bog, kako si pijan!« je dejala žena z očitajočim glasom.
Superveleslalom za svetovni pokal
Jure Franko odličen
V ženski odbojkarski C-l ligi
Sloga s servisi do važne zmage
Osvojil je tretje mesto - Zmagal Enn
Premagala je Liber tas iz Krmi na - Bregu derbi z Borom
VAL D’ISERE (Francija) — Jugoslovan Jure Franko je v prvem letošnjem superveleslalomu za svetovni pokal dosegel izjemen uspeh. Uvrstil se je namreč na tretje mesto za zmagovalcem, Avstrijcem Hansom Ennom in Švicarjem Pirminom Zur-briggerjem.
Franko je odlično smučal in ko bi ne napravil manjše napake, bi lahko osvojil celo prvo mesto. V jugoslovanskem taboru pa so sploh lahko zadovoljni z včerajšnjo tekmo, saj je bil Bojan Križaj enajsti, Boris Strel pa osemnajsti. Žal, pa je po odlični vožnji padel Jože Kuralt. Italijanski smučarji so tudi tokrat odpovedali.
Kombinacijo pa je osvojil Švicar Franz Heinzer.
Danes pa bo na sporedu ženski veleslalom.
Vrstni red včerajšnjega superveleslaloma
1. Enn (Av.) 1’36”26; 2. Zurbriggen
Dom — Sappa 84:72 (41:27)
DOM: Mauro Dornik 10, Čubej 8, Orzan 2, Semolič 10, Ugo Dornik 20, Prinčič 12, Coretti 20, Terčič 2, Hvalič 4.
Domovci so ponovno zmagali proti sicer skromni ekipi Sappe. Tokrat smo bili priča lepi in privlačni igri, saj so «belo-rdeči» po dolgem času zopet igrali hitro in agresivno. Tekma se je odločila že v 10. min. pr vega polčasa, ko so si naši priigrali 10 točk prednosti. Nasprotniki niso mogli na noben način zaustaviti Do movih centrov, ki so brez vsake težave pobirali odbite žoge in tudi zadevali. Končni udarec pa so Hvaličevi varovanci dali v začetku dru gega dela, ko so praktično zmedli nasprotnike in si priigrali 20 točk prednosti. Ob koncu srečanja je trener Hvalič izjavil, da je z igro svojih varovancev povsem zadovoljen, posebno pohvalo pa je izrekel čubeju, ki je z odličnim metom iz srednje
(Av.) 1'36”73; 3. Franko (Jug.) 1 minuta 37”02; 4. Piccard (Fr.) 1'38”09; 5. Heinzer (Švi.) r38"14; 6. Luthy (Švi.) 1’38”22; 7. Mader (Av.) 1’38”55; 8. Julen (Švi.) 1’38''80; 9. Roth (ZRN) 1’38”87; 10. Burgler (Švi.) 1’39”01; 11. Križaj (Jug.) 1’39’Tl.
Lestvica kombinacije 1. Heinzer (Švi.) 19,98; 2. Zurbriggen (Švi.) 31,46; 3. Stock (Av.) 51,74; 4. Kemen (Švi.) 61,34; 5. Marzola (It.) 64,99.
Lestvica za SP
1. Heinzer (Švi.) 65 točk; 2. Zurbriggen (Švi.) 40; 3. A. Wenzel 38; 4. Weirather (Av.) in Resch (Av.) 35; 13. Jure Franko (Jug.) in Klam-mer (Av.) 17.
• SOVJET NIKOLAJ ZIMJATOV je
osvojil prvo letošnjo tekmo za svetovni pokal v smučarskem teku na 15 km. Drugi je bil Finec Kirvesniemi, tretji pa Zahodni Nemec Rehle.
razdalje (4:5) bil eden boljših na igrišču. (S.L.)
Kontovel — Radiograf 70:64 (34:36)
KONTOVEL:	Ban 18, Emili 23,
Zaccaria, Pertot, Kneipp, Čuk 8, Lisjak 11, Prašelj 1, Pupis 9.
Kontovelova ekipa je tokrat z zmago presenetila ne toliko svojih navijačev, temveč nasprotnika. Gosti so prišli na Kontovel prepričani o gladki zmagi, saj so bili doslej ena vodilnih sil v promocijskem prvenstvu. Z zelo dobro obrambo je domačinom uspele že v 15. minuti pridobiti lepo prednost desetih točk, nakar pa so se nasprotniki zbudili in zaigrali, kot res znajo.
Uspelo jim je nadoknaditi ter ob koncu prvega polčasa so celo vodili. Drugi polčas je bil zopet zelo izenačen in kljub dobri igri Kontovelcev je gostom uspelo povesti s šestimi točkami. Tedaj je Kontovelcem zopet
Sloga — Libertas Krmin 3:1 (15:11, 15:12, 3:15, 15:7)
SLOGA: Hrovatin, Kalan, N., M. in M. Grgič, L., T. in M. Križman-čič, Vidali, Malalan.
Ob navdušenem vzkliku dokaj številnih navijačev «B liga, B liga* je Sloga v zelo važni tekmi premagala neposrednega tekmeca za vstop v skupino boljših Libertasa iz Krmina. Škoda le, da so naše igralke po nepotrebnem izgubile tretji set (količnik je v tem prvenstvu zelo pomemben), saj bi po prikazani igri lahko zmagale tudi s čistim 3:0. Glavno orožje Sloge so bili sinoči močni servisi domala vseh igralk, zato tudi igra razumljivo ni mogla biti kdove kako na visoki ravni, je pa bila zato živahna, in na oko privlačna. Tretji set so domačinke izgubile predvsem zaradi šibke obrambe, kar je onemogočalo protinapad,
uspelo izenačiti, nakar so si tudi pridobili lepo prednost, ki so jo ob držali do konca tekme. Pohvale so tokrat zaslužni vsi igralci, posebno pa se je tokrat izkazal Emili, ki je bil v ključnih trenutkih nedvomno vodilna sila domačinov. (D.S.)
Polet — Libertas	62:58
(29:29)
POLET: Ferluga 9 (2:5), Sedmak 15 (3:4), Canciani 4 (0:2), Benčina 2, Tavčar 4, Gregori, Ražem 14 (6:8), Vitez 14, Daneu.
Po dokaj razburljivi in ne popolnoma dopadljivi tekmi so poletovci str li odpor tržaškega Libertasa in tako prišli do tretjega prvenstvenega para točk, ki je bil našim košarkarjem pre potreben, saj so se doslej nahajali v krizi. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Na obeh straneh je bilo vide ti veliko napak, tekma ni bila na kdove kako visoki tehnični ravni in naši ' košarkarji so zasluženo slavili pred ' vsem zaradi večje samozavesti, za
drugače pa so bile prisebnejše in hkrati prodornejše v napadu.
IZJAVA PO TEKMI
Franko Drasič (trener Sloge): «Z dobrimi servisi smo onemogočili nasprotnikovo igro. Zadovoljen sem, ker so se dekleta med tednom dobro pripravila na to tekmo, ki je bila za nas zelo pomembna.* (ak)
Bor — Breg	0:3
(5:15, 4:15, 6:15)
BOR: Vodopivec, Furlanič, Mon-tanari, čač, Godina, Bandi, Jazbec in Tomšič.
BREG: Olenik, S. in K. Slavec, Debenjak, Stepančič, Klemše, K., D. in V. Kocjančič, Rauber in Žerjal.
Tudi povratni siovenski derbi med Borom in Bregom na stadionu «1. maj* v Trstu se je končal po pričakovanjih z gladko zmago odbojkaric iz Doline. Ne glede na to pa bi lah-
grizenosti in volje do zmage. Tokrat ne bi pohvalili nobenega posameznika, saj menimo, da je za ta uspeh res pripomoglo moštvo v celoti.
(cancia)
Bor Radenska - Stella Azzurra 85:90 (35:38)
BOR RADENSKA: Sosič 14, Maver 16, Klobas 6, Furlan 4, Race 13, Čok 4, Kneipp 10, Pisani 6, Zobec 12, Sancin.
Čeprav so borovci tudi sami krivi za včerajšnji poraz, pa gotovo tudi sodnika nimata čiste vesti, saj sta naše košarkarje v drugem polčasu nesramno oškodovala.
Skoraj neverjetno je namreč, da nista videla grobega prekrška dve minuti pred koncem nad Adrijanom Sosičem, ko je bil izid 85:87, nato pa so takoj izključili Raceta in O-kretiča.
Gre pa tudi priznati, da so naši izredno slabo začeli, saj so v 9. min. že izgubljali z 9:30.
ko domačinke izbojevale nekaj več točk, če bi pokazale večjo zagrizenost in borbenost. Še posebej pa ve lja za mlajše odbojkarice, ki niso prinesle doprinosa, ki ga bi lahko sicer. (S. F.)
ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel Electronic Shop — Fontanafredda 3:0 (15:6, 16:14. 19:17)
KONTOVEL: Ban, Čemjava, Maver, Prašelj, Purič, Gruden, Mervič.
Kontovelke so sinoči izbojevale tretjo zmago v prvenstvu C-2 lige. Zmaga s 3:0 je povsem zaslužena, čeprav so gostje v drugem in tretjem setu nudile domačinkam zelo žilav odpor. V prvem setu so Kontovelke zmlele nasprotnika. V drugem setu pa je Fontanafredda napela vse moči in tudi povedla s 13:8. Takrat pa so domačinke odgovorile z veliko močjo in set tudi osvojile s 16:14. Tretji set je bila prava kopija prejšnjega, saj je Fontanafredda povedla s 13:7-Kontovelke so z dobrimi udarci Pra-šljeve nadoknadile zamudo in povedle s 14:13, takrat pa se je začela prava maratonska borba za vsako točko. Po desetih menjavah je ■Kjontovelkam končno uspelo izbojevati končno zmago.
ŽENSKA D LIGA Sloga — Kilijoy 3:0 (15:3, 15:13, 15:13)
SLOGA: Sosič, Ana Adam, Elena Adam, Kokoravec, Govacio, Križman-čič, Milič, Purič in Vidali.
Slogašice nadaljujejo s pozitivnih}! nastopi in resnično je treba poudariti, da je njihova igra iz tekme V tekmo prepričljivejša. Čeprav so stopila naša dekleta na igrišče v precej okrnjeni sestavi, saj je gn-pa prisilila k počitku kar tri sicer dokaj standardne igralke, se to v igri ni poznalo. Ekipa je igrala tudi v taki sestavi dokaj zrelo in homogeno in v slabi uri odpravila enega resnejših kandidatov za prestop v skupino boljših ekip. (INKA)
• ANCELOTOJU, nogometašu Rome, so včeraj uspešno operirali koleno-Ancelotti pa se bo lahko vrnil na l' grišča šele septembra 1984.
Včeraj v košarkarskem promocijskem prvenstvu
Dom, Kontovel in Polet tokrat ugodno presenetili
Košarkarsko prvenstvo A-l lige
Goričani praznih rok
Sinoči v moški odbojkarski C-2 ligi
Zopet prepričljiv uspeh Vala
Binova — San Benedetto 74:64 (45:30)
BINOVA BERGAMO: Bosio 8, Na talini 2, Smith 24, Mina 8, Guerini
5,	Mayes 13, Carraria 2, Meneghel 10, Giommi 2, Belotti.
SAN BENEDETTO GORICA: May-field 11, La Garde 20, Biaggi, Va lentinsig 2, Ardessi 8, Pieric 7, Bon
6,	Nobile, Bullara 2, Sifiligoi 8.
BERGAMO — V sinočnji anticipira-
ni tekmi A l lige je goriški San Benedetto zasluženo izgubil v Bergamu proti Binovi. Goriški košarkarji so tokrat slabše igrali in zadovoljil je le center La Garde, ki je bil tudi najboljši strelec v goriških vrstah.
Tržaški Bic pa bo igral danes, in sicer v Caserti proti Tanjevičeve-mu Indesitu.
DANAŠNJI SPORED (17.30)
Indesit - Bic; Latini - Febal; Star -Berloni; Jollycolombani - Peroni; Scavolini - Honky; Simac - Simmen thal; Bancoroma - Granarolo.
V	A 2 ligi pa bo videmski Gedeco igral v Ferrari proti ekipi Mangia-ebevi.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljanski košarkarji zopet imeli smolo
V	osmem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Olim pija imela včeraj zopet zvrhano mero smole. Izgubila je namreč doma z eno točko razlike proti Zadru.
V	derbiju kola je zagrebška Cibo-na premagala šibenko in jo tako dohitela na vrhu lestvice. V Beogradu pa je sarajevska Bosna premagala domačega Partizana.
IZIDI 8. KOLA
Olimpija Zadar	89:90
Cibona - Šibenka	92:80
Borac - Budučnost	103:89
Jugoplastika - C. zvezda 91:107 Partizan - Bosna	80:90
IMT - Rabotnički	danes
LESTVICA
Šibenka 12, Cibona, Borac, Bosna in Zadar 10, Partizan in IMT 8, Ju-
goplastika, Budučnost in Crvena zve zda 6, Olimpija 4, Rabotnički 2.
MOŠKA C-1 LIGA
Sinočnji izidi
Fiamma BZ B. Ravenna 96:86
Stefanel - Caveja	94:76
Monkey’s - San Bonifacio 73:78
POLFINALE V LONDONU
Kasparov in Korčnoj včeraj remizirala
LONDON — V osmi partiji šahovskega polfinalnega dvoboja za naslov svetovnega prvaka sta včeraj Kasparov in Korčnoj remizirala v 39. potezi.
Po včerajšnji partiji vodi Kasparov s 4,5 proti 3,5.
Radio Sound — Primorje 1:1
(1:0)
STRELCA: v 26. min. Botta, v 51. min. Boscolo.
RADIO SOUND: Parovel, Visintin, Sciarone, Camparo, Sossi (v 56. min. Vigini), Gordini, Coronica, Tosetto, Botta, Orto, Lebani.
PRIMORJE: Micor, Štoka, Pertot (od 64. min. W. Husu), Chizzo, Sane-se, Olivieri, Pugliese, Antoni, Caha-rija (od 57. min. Boscolo), Bortolot-ti, Castriotta.
V anticipirani tekmi 13. kola 2. a-materske lige je proseško Primorje nepričakovano, a povsem zasluženo osvojilo točko proti prvouvrščeni ekipi Radio Sound. Tržačani so torej po petih zaporednih porazih končno po novno prišli do pozitivnega izida, kar je še kako pomembno za vzdušje v ekipi. Prosečani, kljub temu da so
Val — Vivil 3:0 (15:5, 15:10, 15:10)
VAL: Orel, Petejan, Černič, Pie sničar, Lavrenčič, Vižintin, Fagenel, Mučič, Jarc, Juren, Mervič, Malič.
S sinočnjo zmago si je Val pridobil v tem začetnem delu prvenstva že četrti par točk. Tekma je bila zanimiva in na dobri tehnični ravni. Odbojkarji Vala so zaigrali zelo zbrano, hitro in blesteče. Vivil ima v svojih vrstah zelo izkušene igralce, ki pa se niso mogli upirati razigra nim domačinom. Najboljši igralec tekme je bil tokrat Rado Lavrenčič, ki je bil v napadu neustavl jiv. (Z.P.)
Rangers Videm - Olympia Ter-pin GO 3:0 (15:4, 15:6, 15:10)
OLYMPIA TERPIN: Simon, Andrej in Damjan Terpin, Marko in Štefan Cotič, Aleš Prinčič, Beni Kosič, Lucijan Batistič, Mirko Špacapan.
še vedno zadnji na lestvici, so v včerajšnjem srečanju dokazali, da lahko še upajo na obstanek v ligi, saj so bili skozi vso tekmo povsem enakovredni nasprotniku, ki je sicer prvi povedel v prvem polčasu iz protinapada, potem ko je Primorje imelo v tem delu srečanja stalno pobudo. Tudi v nadaljevanju «rdeče-rumeni» niso popustili in sredi polčasa so povsem zasluženo iz prostega strela izven kazenskega prostora remizirali.
Po remiju so sicer domačini posta li nekoliko bolj nevarni, toda proseš-ka obrambna vrsta je bila vedno na mestu in tako je končni izid ostal nespremenjen. (H.W.)
MLADINSKI NOGOMET
ZAČETNIKI
Zaule - Breg	1:1
CICIBANI
S. Luigi For You - Primorje 6:0
Proti dobro razpoloženi videmski ekipi niso naši igralci pokazali tiste dobre igre, ki so jo bili pokazali pred tednom dni v Gorici. Moramo reči, da je tokrat predvsem odpovedal sprejem, a tudi podaje niso bile vedno na mestu. Nasprotno pa so bili Vi-demčani boljši v vseh elementih igre, vseeno pa lahko rečemo, da bi naši igralci lahko izbojevali kakšen set, če bi v ključnih momentih manj grešili.
(Špacapan)
MOŠKA D LIGA Corridoni — Kras	1:3
(9:15, 7:15, 15:12, 9:15)
KRAS: B., I. in L. Budin,, L. Milič, Vesnaver, Furlan, Rebula, B. in Z. Simoneta.
Na gostovanju v Foljanu je Kras začel s silovitim ritmom in povsem presenetil domačine, ki v prvih dveh setih niso prišli do izraza. Ko je ka zalo, da bo tekme konec po hitrem postopku, sta v tretjem setu drugi sodnik in zapisnikarica oškodovala Kras za tri zaporedne točke. L. Budinu so popustili živci in sodnik ga je izk jučil, kar je izkoristil Corridoni in osvojil tretji set. V četrtem nizu pa so se krasovci spet zbrali in zasluženo slavili. (B. S.)
Hotel S. Giusto — Bor JIK Banka	3:2 (15:10, 8:15,
10:15, 15:13, 15:13)
BOR JIK BANKA: Bitežnik, Budin, Korbo, Gombač, Marušič, Pečenko, Škabar, Sgubin in Stančič.
Vse je kazalo, da bodo odbojkarji Bora JIK Banke premagali tudi vo-
dilni Hotel S. Giusto. Samo srečanje je bilo polno preobratov in prikazana igra ni bila najboljša. To pa predvsem zato, ker telovadnica Morpurgo je izredno slabo razsvetljena in za to panogo neprimerna. Če je pri odbojki servis izredno važen, je bil tokrat odločilen. Naši odbojkarji so vodili v nizih z 2:1. V zadnjem je domačin povedel celo z 11:4, a gostj® so spreobrnili razplete na igrišču v lastno korist ter zadeli devetkrat za; pored v črno, toda točki sta ostali pri domačinu, ki je tako še napreJ nepremagan.
DEČKI
Prevenire — Bor 0:3 (8:1®' 4:15, 16:18)
BALINARSKI TURNIR
Veneto presenetil
Na mednarodnem balinarskem turnirju v športnem centru pristaniščni' kov pri Briščkih so številni gledalo} prišli na svoj račun ob res odlič”1 igri in predvsem učinkovitem tolčenju. Veliko presenečenje je pripravi Veneto, ki je najprej premagal sežan. sko Skalo (po vodstvu Veneta z »• je Skala nanizala devet zaporedni točk, nato pa izgubila na čas z 10:97 * nato pa še Torino, ki je že vodil ka z 12:2.
Danes ob 9.30 bosta polfinalni tekni* Francija Veneto in Piemont Ligu ria, ob 15.30 bo veliki finale, ob 18-J pa nagrajevanje. (B.S.)
S.A.C.A.T. i/i
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov
TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
V anticipirani tekmi 2. amaterske lige
Primorju dragocena točka
Po jesenskem delu jugoslovanskega nogometnega prvenstva
Hajduk vendarle kandidat za naslov
V 1. italijanski nogometni ligi
Udinese - Juventus
Komentar FRANCI BOŽIČ
II.
Hajduk še zdaleč ne dosega več nekdanje ravni, ko so zanj igrali Jerkovič, Buljan, Oblak, Žungul, Holcer tn drugi asi, toda objektivno je še vedno najmočnejši jugoslovanski nogometni kolektiv. Vodi ga razmeroma j^ad trener Nadoveza, ki se je kot kaže, veliko naučil od svojih predhodnikov Iviča in Mladiniča. Hajduk moreč niti nima najbolj kvalitetnih igralcev, toda gotovo goji najbolj sodoben sl°g, ki se zgleduje pri najboljših evropskih moštvih. Prvi zvezdnik mo stva je nodvomno Blaž Sliškovič, tona treba reči, da po svojih sposob-nekako ne sodi v ta kolektiv. mtSkovič je sicer velik virtuoz, neka ko podoben Platiniju, toda ne zmore norega ritma in ostrih dvobojev. To aa zato so drugi ohajdukovch sami Hr eni j ant je: tako izkušeni vratar Si-rnovič, branilca Cukrov in Rožič, bra a Vujoviča ter novi val — Vujič, Šu nJara, Miljuš, Celič... Ni dvoma, da £ Hajduk daleč prvi favorit tudi za ančno zmago, še zlasti, ker so tra-pCionalni tekmeci Crvenc. zvezda, artizan in Dinamo v slabi formi. k-Tvena zvezda je pravzaprav obra-en primer od Hajduka: ima zelo šolano igralsko zasedbo, toda slab in “stare! način igre. Trener Gojko Zec itno ni dorasel ambicijam Crvene ki je imela nekoč povprečje palcev nad 20 tisoč, letos pa pod u.}ls°č■ Ob takem pristopu propadajo di nesporni zvezdniki, kot je na pri «■ Ljubljančan Marko Elsner, ki je »no storil veliko napako, ko si je bol ^ ta Partizan je nekoliko na tud em’ tn<*a V evr°Pskih razmerah 1 ta klub nima posebno velikih
možnosti. Partizanov trener Miloš Milutinovič je sicer manj kompromitiran strokovnjak kot Zec, toda tudi on nima dovolj sodobnih nazorov.
Zagrebški Dinamo je poglavje zase. Miroslav Blaževič je bil na dobri poti, da iz njega napravi evropsko moštvo, toda opozicija je bila zanj premočna. Igralci iz zahodnega dela države imajo nasploh več možnosti za evropski prodor, po pravilu so hitrejši in vzdržijivejši, toda zakulisje in vzporedne igre igrajo morda pri njih še pomembnejšo in bolj negativno vlogo kot pri klubih z bolj južnega dela države. Zagrebčani v. nadaljevanju prvenstva nikakor ne morejo računati na kak bistven prodor k vrhu, prej bi celo pričakovali, da se bodo znašli celo v hudem boju za obstanek. Kranj čar- je namreč že odšel na Dunaj, na odhode pa se pripravljajo še Zajec, Hadžič, Čerin, Krnčevič in Vlak.
Na vrhu se torej v jugoslovanski prvi ligi ne obeta nič presenetljivega, Željezničar, Rijeka in Priština so pač
TPK Sirena
obvešča svoje jadralce, da bo danes, 11. t.m., običajni jadralni trening v Tržiču.
Športno združenje Bor
sklicuje jutri, 12. t.m., sejo glavnega in nadzornega odbora društva na stadionu 1. maj v Trstu, ob 20. uri.
ŠD Breg - smučarski odsek organizira 8., 15., 22. in 29. januarja 1984 smučarski tečaj z izletom v Sap-pado. Vpisovanje in informacije na sedežu društva od jutri, 12. t.m., do petka, 16. t.m., od 20. do 21. ure.
zgolj po naključju ob boku vodilnim. To so moštva, ki so jeseni izkoristila «svoj trenutek». Ne gre jim odrekati zanosa v igri, toda to vendarle ni pristop, ki bi lahko radikalno spremenil razmere v. jugoslovanskem nogometnem vrhu.
Če kot prvaka napovemo Hajduka, pa je veliko težje predvideti, katera dva prvoligaša se bosta morala pošlo viti od 1. lire. Sodeč po jesenskem delu si mesto v 2. ligi najbolj zasluži zeniški Čelik, ki pa ima kar tri točke več kot zadnjeuvrščena Olimpija. Krog kandidatov za slovo iz lige je širok: Olimpija, Vardar, Sloboda, Dinamo (V), Dinamo (Z) in Vojvodina. Toda dobro poučeni vedo povedati; izpadli bosta po eno moštvo iz BiH in iz Vojvodine ali Slavonije, se pravi, da so Olimpija, Vardar in Dinamo (Z) na varnem, nova drugoligaša pa je treba izbirati med Čelikom in Slo-bodo na eni strani ter Dinamom (V) in Vojvodino na drugi.
(Konec )
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 12. t.m., ob 20. uri v Jamljah seja smučarske komisije.
SPDT
vabi januarja 1984 na štiri nedelje smučarskih tečajev na Zoncolanu. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20, jutri, 12. t.m., in v torek, 13. t.m., od 18. do 20. ure. ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 12. t.m., ob 20.30 na sedežu združenja v Trstu seja nogometne komisije.
Zaradi izredne izenačenosti, ki vlada na vrhu lestvice italijanskega nogometnega prvoligaškega prvenstva, ne mine kolo brez derbijev, ki lahko bistveno vplivajo na vrstni red ekip. Tako je osrednja tekma med Torinom in Verono, ki skupaj s tremi ekipami delita drugo mesto. Nadvse pomembni pa sta tudi tekmi Udinese -Juventus in Inter - Fiorentina, medtem ko sta Roma (doma z Avellinom) in Sampdoria (v Pizi) pred lažjima nalogama.
Videmskega trenerja Ferrarija še vedno pesti uganka, ali bo Žico (ki je bolan) lahko igral, ah bo moral spet počivati. Položaj videmskega prvoligaša ni lahek (glede na predprven-stvene ambicije) in tekma z Juventu som se ne sme končati s porazom, ki bi najbrž zapečatil usodo trenerja.
DANAŠNJI SPORED
Ascoli Milan; Genoa - Catania; Inter - Fiorentina; Napoli - Lazio; Piša - Sampdoria; Roma - Avellino; Torino - Verona; Udinese - Juventus.
TEŽKO GOSTOVANJE TRIESTINE
V Empoli po točko
Empoli, s katerim se bo Triestina v današnjem 12. kolu drugoligaškega prvenstva pomerila, je, enako kot Tržačani, novinec v ligi. V dosedanjih srečanjih se ni kdove kako izkazal, a je vseeno zbral več tok kot Tržačani (dve), ki so bili pred pričetkom prvenstva v očeh poznavalcev mnogo bolj cenjen kolektiv.
Povsem jasno je, da ima Triestina realne možnosti, da pride v Empoli ju najmanj do -točke. Vprašanje je kvečjemu, ali bodo Tržačani igrali tako, kot znajo. Gotovo je samo, da se ne smejo predati neambiciozni igri, ka kršno so predvajali v Padovi (do gola
Boita), tudi zato, ker v obrambi ne bo diskvalificiranega Mascheronija.
DANAŠNJI SPORED
Arezzo - Catanzaro; Como - Sambe-nedettese; Cremonese - Cagliari; Empoli - Triestina; Lecce - Cesena; Monza - Atalanta; Padova - Ca vese; Palermo - Campobasso; Pescara - Va-rese; Pistoiese - Perugia.
• AMERIŠKI BOKSAR Ray «Boom Boom» Mancini, svetovni prvak v lahki kategoriji (WBA), se bo 14. januarja pomeril z rojakom Bobbyjem Cha-chonom. Srečanje bo veljavno za svetovni naslov.
KUPOPRODAJNA AGENCIJA
Na razpolago:
FIAT 126 P4 78, 127 1050 78, 132 2.0 77, 131 RACING 78, LANCIA BETA coupe 1.6 78, DELTA 1.5 80, FORD CAPRI 1.6s 81. FIESTA 1.1 80, ESCORT 1.3 GHIA 81, OPEL ASCONA 1.3 81, 1.2 79, VW GOLF 1.3 GLS sp 81. AUTOBIANCHI A 112 ABART 70 HP 76, GOLF GL 1.6 diesel 80. OPEL REKORD 2,3 diesel 81, 131 2.0 78 in 79. 131 2.5 diesel 78, HONDA 900 F 79. HONDA 400 F 83, SUZUKI 1100 GSX ES 83, KAVVASAKI 550 GPZ 83, 1100 GPZ 83, YAMAHA XT 500 83, CAGIVA SST 125 81, GILERA TG 1 125 80.
UL. DELLA TESA 39 —
JEL. 942470 — TRST
obvestila
Domači šport
■lili
Danes
Nedelja, n. decembra 1983
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
stoi ® v Trstu, pri Sv. Sergiju: Co-UUlJnga - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
v 2 v Repnu: Kras - Stock; 14.30 mljah: Fortitudo - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
<•30 v Doberdobu: Mladost - Pri-|u 14.30 v Ribiškem naselju: S. riinC° ' Gaia: 14.30 v Marianu: Ma-Pjf>‘ Sovodnje; 14.30 v Podgori: lin; 50nte - Juventina; 14.30 v Do-ltll: Breg - S. Vito
NARAŠČAJNIKI
lO v Turjaku: Isonzo - Sovodnje; v n ,Y .Bazovici: Zarja - CGS; 10.30 °lini: Breg - Costalunga
„	NAJMLAJŠI
10 fin v E rižu: Vesna - S. Andrea; Si Tr®!11' pri Sv. Alojziju: S. Lui-Pri c " Primorec; 11.15 v Trstu, Brn V- A,°Jziiu: S. Luigi FY «A» -“I 12.15 v Trstu, pri Sv. Ivanu:
Montebello - Kras
ZAČETNIKI
9.00	na Proseku, igrišče pristani-ščnikov: Portuale - Primorje
KOŠARKA
C-l LIGA
11.00	v Forliju: Fulgor - Jadran
mladinci
9.30 v Nabrežini: Sokol - Don Bo-sco
KADETI
9.15 na stadionu «1. maj»: Bor -Barcolana A; 10.30 v Dolini: Breg -Barcolana B; 11.30 na Opčinah: Polet - Don Bosco
DEČKI
11.00 na Kontovelu: Kontovel - Inter Milje
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA 01ympic - Friulexport; 11.00 v Vidmu: Bancudine CUS - 01ympia Bertolini Gorica
INTERLIGA
9.30 v Kulturnem domu v Gorici: sodelujejo Dom, Sovodnje, 01ympia in OŠ «A. Ukmarja» iz Semedele.
NOVO LETO 83/84
gradeč in gradovi 30.12.83 - 1.1.84
“ELJAK in KANZEL 30.12.83 - 2.1.84 BUDIMPEŠTA 30.12.83 - 2.1.84 MUNCHEN 30.12.83 - 2.1.84 BI M 29.12.83 - 2.1.84 °UNAJ 29.12.83 - 2.1.84
Poleg tega še /1
Lit. 210.000,-Lit. 298.000,-Lit. 349.000,-Lit. 375.000,-Lit. 439.000,-Lit. 470.000-+ vpisnina
London
29.12.83 - 2.1.84
Z LETALOM IZ BENETK
SAMO LIT. 450.000 + VPISNINA
AVTOMOBILISTE
BELJAK: Božič 24.-26. 12. 83 Novo leto 30.12. 83
LIPICA:
1. 1.84
Božič 24.-26. 12. 83
Novo leto 31.12.83 - 1.1.84
Lit. 117.000.— Lit. 148.000 — Lit. 54.000,— Lit. 104.000,— + vpisnina
Podrobnejše informacije dobite v naših programih, ki jih lahko dvignete pri:
UFFICIO CENTRALE VIAGGI - Corr. CIT Trg Unita cTItalia 6 - TRST Tel.: 62621 - Telex: 460289
^0rnnl, s plačevanjem «PRESTITEMPO» potuješ danes... plačaš jutri.
dRP—n>Ar
V
Cene, ki jih vidite v naših izložbah, so brez primerjave! Oglejte si jih kar doma in izberite darila za božične in novoletne praznike!!!
GENERALTECNICA: vabilo na prihranek in
BARVNI TV SPREJEMNIKI
TVC GRUNDIG 15 palcev TVC GRUNDIG 18 palcev
TVC GRUNDIG 16 palcev z daljinskim upravljanjem TVC GRUNDIG 20 palcev z daljinskim upravljanjem TVC GRUNDIG 22 palcev z daljinskim upravljanjem TVC GRUNDIG 26 palcev z daljinskim upravljanjem TVC PHILIPS 16 palcev z daljinskim upravljanjem TVC PHILIPS 20 palcev z daljinskim upravljanjem TVC PHILIPS 22 palcev z daljinskim upravljanjem TVC PHILIPS 26 palcev z daljinskim upravljanjem
VIDEOKASETE
VIDEOKASETE SONY LS 500 BETA VIDEOKASETE SONY LS 750 BETA VIDEOKASETE FUJI E 120 VHS VIDEOKASETE FUJI E 180 VHS
VIDEOIGRE
VIDEOIGRE «INTELLIVISION» Z 1 + 1 KASETO
od	L.	490.000
od	L.	615.000
od	L.	699.000
od	L.	780.000
od	L.	830.000
od	L.	875.000
od	L.	580.000
od	L.	710.000
od	L.	785.000
od	L.	885.000
L. 15.500 L. 17.500 L. 19.500 L. 20.500
od L. 299.000
ŽEPNI RAČUNALNIKI TELEFONI
RADIOREGISTRATORJI «GRUNDIG» Stereo RADIOREGISTRATORJI «PHILIPS» Mono
od	L.	7.000
od	L.	49.000
od	L.	139.000
od	L.	65.000
HI - Fl NAPRAVE «GRUNDIG» 30 Watt VKLJUČNO STOLP Z ZVOČNIKI	od L.	525.000
PASTAMATIC 700	L.	135.000
BRAVO SIMAC	od L.	75.000
LAVATUTTO 100 GRADI FISELDEM	L.	139.000
ELEKTR. POSODE ZA CVRTJE «ROWENTA» 1 5 I	od L.	85.000
PEKAČI «ROWENTA»	od L.	86.000
TOASTER «ROWENTA»	od L.	19.500
OSEBNE TEHTNICE	od L.	6.000
STROJI ZA REZANJE MESNIH IZDELKOV «ALA»	od L.	28.000
ELEKTRIČNE ODEJE	od L.	28.000
IZCEPEVALNIK AGRUMOV «PHILIPS»	od L.	20.000
BRIVNIKI «BRAUN»	od L.	43.500
LIKALNIKI «NIDA»	od L.	55.000
SUŠILCI ZA LASE «TERMOZETA»	od L.	22.000
STROJČEK ZA EXPRESS KAVO «MOULINEX»	od L.	95.000
KOMPLETI «BRAUN» ZA SUŠENJE LAS	od L.	37.000
KLEŠČE ZA KODRANJE LAS «BRAUN» Indipendent	od L.	29.500
KEMIČNI SVINČNIKI Z URO	od L.	12.000
V cenah je vključen davek IVA
TRST — TRG SV. ANTONA NOVEGA
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad telefon 223023
Oglasi • Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
'Tel (0432) 731 190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	č|an i,al,ianske
in tiskaj ^ Trst	[H|3jl zveze časopisnih
založnikov FIEG
11. decembra 1983
Sodstvo širokogrudno upošteva zakon o skesancih
Mile kazni za skesane teroriste na turinskem procesu Prima linea
TURIN — Z devetimi dosmrtnimi ječami in z relativno milimi zaporni mi kaznimi za vse skesance, se je včeraj v Turinu končal proces proti 134 pripadnikom «Prime linee» za njihove umore, atentate in druge zločine, ki so jih v milanski in turinski pokrajini zagrešili v obdobju od leta 1976 do 1980.
Tudi turinski sodniki so torej po
SKOPJE — Občani makedonskega glavnega mesta se te dni ubadajo s hudimi «problemi». Zima jim je, po prvem novembrskem sneženju, pred nekaj dnevi prinesla novo porcijo snega in s tem seveda tudi «vprašanje*, kako odstraniti težave, ki jih je prinesel. V vsakem podeželskem kraju prebivalca poznajo načine, ka ko priti snegu do živega, le v Skopju, kot nam poroča tamkajšnji dopisnik, občani tega ne vedo. Po trgovinah ku pujejo gumijaste škornje, da bi se sedaj ubranili snega, ki jim leze za čevlje, in da se bodo kasneje laže spopadli s plundro, ko se bo sneg talil. Ker so komunalci nekatere ceste vendarle očistili z buldožerji, se jezijo na visoke kupe snega ob cestah, hkrati pa se hudujejo, ker jim tista skromna četica komunalnih delavcev ni očistila pločnikov, dohodov do hiš, in morda celo to bi želeli od nje, da bi jim avtomobile skopala izpod snega. Nikomur od teh občanov pa ne pride na um, da bi namesto škornjev v trgovini raje kupili lopato, pljunil v roke in začel kidati sneg najprej pred svojim pragom, da bi ga spravil izpod nog, ker to pomeni manj zlomljenih nog in rok, večjo splošno varnost, spomladi manj plundre in moče v čevljih in zaradi tega tudi manj gripe in več delovne storilnosti. Ne, vsega tega vrh skopski občani niso bili sposobni in niti voljni, am pak so se zanašali na komunalno služ bo, češ da je za to pristojna in od njih tudi plačana. Ko so pred nekaj tedni v akciji »Nič nas ne sme pre senetiti* preizkušali svoje sposobno sti, je šlo vse kot po.olju, ob prvem snegu pa se je pokazalo, da na sneg niso bili pripravljeni. Skratka: presenetil jih je, in to do takšne mere,
dobno kot ob procesu Tobagi do skrajne mere upoštevali zakon o skesanih teroristih. Marca Donat Catti-na so tako obsodili na osem let zapora, a z dodelitvijo začasne pro stosti, ki pa jo sin bivšega ministra ne bo mogel še izrabiti, saj je obtožen še na drugih procesih. Izreden «popust» so podelili tudi «su-perskesancu» Robertu Sandalu, ki pa
da niso očistili ne prvega in ne drugega snega.
Namesto, da bi si vsaj takrat, ko je sneg zapadel, zavihali rokave, so se spustili v dolge razprave, kako sneg v njihovem mestu ni nikoli zapadel tako zgodaj, če pa je, ga je bilo manj. Radi so preslišali starejše, ki trdijo, da ni niti tako daleč, ko so imeli v Skopju sneg še veliko poprej in tudi več so ga imeli. Te občane, ki jim delo z lopato ne diši, tudi prav malo briga, če so bile zaradi snega odrezane od sveta številne vasi in če jih je bilo težavno oskrbovati s hrano, kar vse skupaj kaže na neko čudno zavest o pripadnosti skupnosti. Optimisti sedaj razpravljajo, kako dobro je, če je dosti snega, ker bo to rešilo vprašanje proizvodnje elektri ke in zagotovilo rast posevkov, pesi misti pa tarnajo, češ da bo sneg po vzročil poplave, previsok porast pod talnice, ki bo vdirala v hiše, in od jugo, ki bo čofotala po čevljih. Kdo ve, se sprašuje naš dopisnik, če bomo iz izkušnje letošnje zime «po vlekli* kakšen nauk vsaj za prihodnje leto.
je že itak na začasni prostosti, saj je prejel sedem let zapora.
Mile kazni in začasno prostost so dodelili ostalim obtožencem, ki so sodelovali s preiskovalci. Med njimi so Michele Viscardi, Roberto Vacca, Giuseppe Crippa in Mauro Azzalin. Razsodba bo torej po vsej verjetnosti ponovno sprožila polemike, saj bodo v zaporu prebili dolge zaporne kazni tudi manj pomembni obtoženci, ki pa se niso kesali, prostost pa bodo uživali hujši zločinci.
Vsekakor pa so bili turinski sodni ki še kar mili tudi z drugimi obto ženci. Javni tožilec je namreč zahteval kar 32 dosmrtnih ječ, tudi o-stale zaporne kazni so nižje od tožilčevih.
Dosmrtno ječo so prejeli Maurice Bignami, Francesco D’Ursi, Diego Forastieri, Bruna La Ronga, Susan na Ronconi, Silveria Russo, Sergio Segio, Liviano Toši in Roberto Rosso.
Trideset let zapora sta prejela zakonca Giulia Borelli in Enrico Gal-motzzi, ki sta v jetništvu spočela dvojčke in s tem sprožila val polemik. Oba spadata med tako imenovane neomajne. Enako zaporno kazen so še prejeli Bignamijeva žena Maria Teresa Conti, Nicola Solima-no, Paolo Zambianchi in Giancarlo Scotoni. Sodniki niso torej upoštevali, da je Scotoni obsodil zločinsko dejavnost prevratniške skupine in se sramoval svojih zločinov, saj se ni kesal in tudi ni sodeloval s preisko valci.
Tudi ta primer bo bržkone po vzročil marsikatero polemiko, saj postaja vedno bolj jasno, da je zakon o skesanih teroristih čisto utalitari stične narave in nima nobene mo ralne osnove. Ob vsem tem pa sodstvo pripominja, da je le izvrševalec zakonov, ki so jih sprejeli politiki. Vsekakor pa se že vsiljuje sum, da sodniki namenoma širokogrudno raz lagajo zakon o skesancih, da bi med javnim mnenjem vzbudili odpor proti temu zakonu, ki je za sodnike tudi s pravnega vidika precej sporen.
V Beogradu sodijo Armencem
BEOGRAD — Večji del predvčerajšnje obravnave na sojenju armenskim atentatorjem na turškega veleposlanika Galipa Balkarja je potekal v srbo hrvaškem jeziku, ker je prvoobtoženi Harucion Levonian nezadovoljen s prevodom nenadoma sam «spregovoril» srbohrvaško.
Levonian je predvčerajšnjim natančno povedal, kako so atentat pripravili in izvedli, pomembno vlogo je imela skrivnostna «tretja oseba*, katere identitete ni želel odkriti. «Lahko rečem, da gre za osebo armenske narodnosti, ki je oba atentatorja oskrbela z orožjem in strelivom ter informacijami*, je rekel Levonian.
Sojenje se bo nadaljevalo v ponedeljek, (dd)
Po presenečenju oh prvem snegu
Namesto lopat so Skopjani hiteli nakupovat škornje
Miki Muster:
Gusarji
UlUIHl.UO W Tl BRDAVSI VEDELI, DA DIRJAJO 'ZA PRAZNIM ŽABO* TEM!,.. UPAM, DA STA LAU.OTNIR IN ZVITOREPEC ŽE NA
MEDTEM 5TA ZVITOREPEC IN LAUOI-NIU. BEŽALA 6 PRAZNO SURINJO PROTI RROUODIUEMU JEZERU...
URH,POŠTENO SEM SE OZNOJIL1... AMPAR DA Sl TAR MOJSTER V ODPIRANJU UUUCAVNIC, Sl NISEM MISLIL...ROT BI TRENIL, JE
NA SADEN ll . 1AUOTNUZ 1 PAZI, DA TE NE DOBIJO V PEST!	,
ZAME NE SRRBi1 JA/. SEM MED SVOJIMI RIJŽRI varen:..Tl SE
PA LE V,Vt JURIJ, SLISIM
A Jlll tv:

v novem
Marketu pralnih praškov
UDOVIČ sdf
na OPČINAH, Narodna ul. 28 — pri openskem tramvaju DOBITE raznovrstne pripomočke za dom po najugodnejših cenah v mestu in okolici
VATOVeC
ULICA MACHIAVELLI 28 — TRST —
I
J



UGODNE CENE VLJUDNOST DOMAČNOST
TEL.: 69076
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
Ob bližajočih se božičnih praznikih
Manufaktura Podobnik
OPČINE
NUDI POSEBNE POPUSTE
- 70%
Obvestilo občini z dne 6.12.83
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 450 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustacl|l na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah
Na razpolago vam je
w
m
TECNOLUCEsii
ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJINO
REGGIANI...
■ ■   V.:"' . "
C toitron J _______VIDEO
oso
QUASAR
mali reflektorji za stanovanjsko opremo
videohišni telefoni in TVCC
avtomatizacija vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave
TRST
naprave za radijsko vodenje
Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 947420
i
.