Pos6fflfezi»a Številka 20 vi narte v.
v
Stev. 53,	v	Ljubljani,	v	ponedeljek	dne	17.	marca	1919.
Leto I.
cdaM.it	polli a 40''—,	13 Ijubijano X 3S-—
• Poli»tn® ... 20'—, ... 13 —
• »trtletiji ... 10—. .	.	„	9'-
„* «*«*«• ... 350. .	«	„	3 —
«**WlJtw ja vpraša: Kopitarje« bika 6. — Telefon 50.
NEODVISEN DNEVNIK
lajerati: Inoiiolpua pctlhata (59 aui Dnb k IM ilsoka ali nla prostor) » enkrat »s SO mu n to* In »rikrat po 4S »!n. — Ob sobota* <io|aJ UrtL -» Poslano: Enostolpna pctlhrsta I l'». — iziiajs «ak dan. imami) nadtlft In praznite. «k L «1 oopoMM,
Veliko razburjenje v Belgradu.
Jugoslovanski klub zahteva pojasnil.
Posebno poročiio »Večernemu listu«.
Belgrad, 16. marca. Vest »Večernega !Stac o neugodni konečni odločitvi naših ®e?a je Jugoslovanskemu klub« došla da-ncs zjutraj preko Zagreba. Ker poročilo ni °radno, je klub lakoj poslal svojega podpredsednika dr. Janka Šimraka k ministrskemu predsedniku po informacijo,
V	kluba Je nastalo veliko v2QCmirje-ttje in ogorčenje. — V klubu je soglasno
mnenje ,da tako skrajno krivične rešitve našega mejnega vprašanja naš narod nikdar ue bo priznal.
Vlada je klub obvestila, da ni dospelo nobeno uradno poročilo in da taki vznemirljivi vesti sploh ne more verjeti.
Vscd tega je klub opustil nadaljne korale e.
Ljubljana manifestira.
Ljubljana, IG, marca. Poročilo, da jo 'gledo naiihmeja na zahodu žo padla odloči tov in da zgubimo Goriško, Trst in Istro, se jc bliskoma razširila po .Ljubija-' <U in deželi. Povsod jc ta vost povzročila velikansko ogorčenje in globoko žalost. Po Ljubljani smo videli, kako so mnogo go-' riško begunke jokalo. Žc na vso zgodaj »o raz ljubljanske hižo zaplapolale črno Ustave. Okoli 11. uro dopoldne se jc pred Pošto zbrala velika množica, da d d očitno *uška svojemu ogorčenju. Izpred pošte jo množica s slovenskimi trobojnicami, ovi-»itai a črnimi /lori, na čelu korakala pred
ra&gislrftt, nato mimo Škofije, Jugoslovanske tiskarne, čez mesarski most, po cesti sv. Petra mimo Uniona, sodnije, kavarne Evropo in dalje po Blcivrelsovi cesti pred vladno palačo. Tam so zavili slovenske trobojnice v žalne trakove. Sledilo je več govorov, v katerih so govorniki med burnim odobravanjem množico ogorčeno protestirali proti zločinskemu polilepu Italije. Po govorih se je množica mirno razšla. Gostilne, kavarne, gledišči in kino ho bili zaprti Demonstracija se Je vršila v popolnem redu.
Razglas deželne vlade za Slovenijo.
_ LDU Ljubljana, 16. marca opoldne, deželna vlada za Slovenije razglaša, da v soboto in danes v ljubljanskih dnev-Uških priobčene vesti o baje že gotovi Uredbi naše zapadne meje nikakor ne potrjujejo. Osrednja vlada v Belgradu glasom uanes iv Ljubljano dospelega službenega Poročila ni prejela nobene vesti, Iti bi po-trjala istinitost iz Ženeve odnosno iz Ber-v Ljubljano dospelih brzojavk, nanašajočih se na jugoslovansko-italijansko obmejno vprašanje, Spričo takega položaja J« deželna vlada za Slovenijo z ozirom na Poulične manifestacije, ki so se vršile v Mubljaoi danes dopoldne, po mestu da|«
afiširati nastopni lepak: »Someščani! Vesti o neugodni ureditvi zapadne meje nikakor niso potrjene. — Osrednja vlada v Beogradu ni prejela nobenega poročila, ki bi dalo povoda za vznemirjanje. — Razumemo globoko razburjenje, ki se je polastilo vse javnosti. Toda ne izgubimo pre-vdarnosli in obzirov na tukaj bivajoče predstavnike ententnih državi ■— Dokler ni gotovosti, ohranimo mirno kri ter pokažimo svetu, da smo v.istini kulturen narod, ki zasluži, da se upoštevajo njegove upravičene želje! —- V Ljubljani, dne 16. marca 1919, — Deželna vlada za Slovenijo: dr, Janko Brejc, predsednik,
l/olja do življenja.
Sobotna brzojavka »Večernega listaj da so na mirovnem posvetu prisodili mo-* gočnjaki našo Gorico, naš Trst in našo Istro — italijanskemu imperijalizmu je t. celi jugoslovanski javnosti vzbudila vihac ogorčenja in protestov, >—. V Zagrebu je priredila »Narodna politika« posebno iz« dajo in Zagreb je že v soboto zvečer ža< loval. Včeraj zjutraj je za vest izvede£ Belgrad in tudi tam so sc dvignili velikt in glasni klici ogorčenja in protesta. Ma-» ribor in Celje sta priredila sijajne manife-* stačne shode, Ljubljana je razobesila črn« zastave in množice ljudstva so včeraj n« ljubljanskih ulicah podajale dokaze volje1, da nočemo smrti, marveč da se nam boč« svobode in življenjal
Vlada v Belgradu in v Ljubljani iz* javlja, da uradno ni še nič znanega <k tem, da bi bili v Parizu naše Primorje pri-* sodili Italiji, Toda jasno je, da je kocka že padla in da Wilson sedaj sklepe svojih prijateljev še proučuje, Ali se bodo ti ozirali na njegove ugovore? Položaj v Parizu je za nas slab in žalosten. To naglašajo soglasno poročila iz Pariza, Ta obupnosti zveni tudi iz regentovega govora, ki ga je včeraj govoril v Belgradu,
Najsi bi tudi bilo res, da so te vesti došle v svet, inspirirane od strani entente, ki bi hotela vedeti, kaj bi mi rekli na to, ne smemo molčati. Toda po skušnjah, ki jih imamo, ne verujemo, da bi se deseto-rica mogočnjalcov na tako nežen načta hotela informirati o našem počutju.
Vrzimo raz sebe vse diplomatske ozire in povejmo na glas, da take krivice naš narod nikdar ne bo priznali
Naše zaupanje v pravico je večje kol moč italijanskega meča in naša volja d<f življenja večja in.jačja ko na ognjenikoveot podstavku sloneči imperijaUzeru zaoad-nega kapitalizma!
' everni Slovenci za svoje brale na Primorske;
LDU, Maribor, 16, marca. Po dopoldanskih tušem došlih časniških poročilih glede usode Goriške, Reke itd, se je spotoma na ulicah od Slovenca do Slovenca, posebno od strani tu bivajočih slovenskih Primorcev razvila agitacija za protestni shod. Že pred 6. uro zvečer je bila velika dvorana Narodnega doma natlačeno pol-
ti
na. Ob otvoritvi shoda sta bi)r tudi mala dvorana in galerija prenapolnjeni, mnogo ljudi pa je moralo stati zunaj na stopnji-cah. Po splošni sodbi je bilo nad 3000 udeležnikov. Shod je otvoril podpredsednik okrajnega odbora JDS dr. Koderman. Že njegov pozdravni govor je navzoče izzval k živahnemu pritrjevani.
Govor poverjenika dr. Verstovška.
Prvi govornik, poverjenik dr, Verstovšek, je v svojem vsem navzočim globoko v srce segajočem govoru bil opetovano z naravnost viharnim pritrjevanjem prekinjen, Ne le ženstvo, marveč tudi možje, so med govorom jokali, zlasti ko je govornik v pozdravnem nagovoru izjavil: »Tisti časi so minuli, ko se je z nami delalo, kar se je hotelo, To kličemo tudi o naši usodi odločujoči desetorici danes. Tudi od nje si ne pustimo kršiti svojih pravic. Naš narod je krepak in ne bo se dal brez boja uničiti. Mi naj se damo Lahom pod noge? Naj poginemo vsi!« (Pri teh besedah je nastal tak vihar v dvorani, da ‘e moral govornik prekiniti, (Ko se je razburjenje poleglo je govornik nadaljeval: »To nam hočejo dati za tisočletne krivice in to nai bi nam dali tisti veliki narodi, ki so sedaj skozi pet let trdili, da se bore !e za pravice malih narodov.«
Govornik je bil zopet prekinjen z viharnimi Juj-klici, Vihar pa je dosegel vrhunec, ko je govornik izjavil: »Če nam vzamete tc naše brate na sinjem, jugu, tedaj j organiziramo do zadnjega moža vstaštvo,
da vržemo Lahe tja, kamor spadajo. Umirali smo za druge, tem manj se bojimo umreti za naše brate. Ne bomo sami, z nami imamo naše brate Hrvate in osvoboditelje Srbe. (Burni živio-klici.) Ne klonimo, glavo kvišku! Kot član deželne vlade pa vas prosim, ohranite mirno kri.« —■ Govornik je končno omenjal težkoče, s katerimi se ima boriti naša mirovna delegacija v Parizu, ker laška propaganda ongmogočuje, da bi se naše zadeve pojasnile v javnosti, S klicem: »Gorje tistim, o katerih bi se dognalo, da z nami barantajo. Ko pride prvi trenutek vsi na krov!« je koačal govornik.
Za dr. Verstovšekom je nastopil profesor Voglar, kot zastopnik narodnega predstavništva v Belgradu. Tudi njegov poziv: »S kako silo bi mi zgrabili za orožje, če M morali braniti svofe ljudi« je razvnel burno odobravanje. Viharno pritrjevanje pa je sledilo izvajanju o namenu tega shoda, »da slišijo naše besede naš kralj, naš regent, oni tam v Parizu in naši bratje v Primorju.«
(ienera! Maister kliče.
Ko bi se imele prebrati resolucije, je stopil na oder nepričakovano general Maister z viharnimi živio-klici pozdravljen. Generalu se je raz obraz bralo globoko tižal’enje, ginjenost in sočutje pod čegar utisom je general tudi v prvem delu svojega govora pojasnjeval, kako smo mi postopali pravično napram Nemcem, katerim nismo osvojili niti ene vasi, dočim so nam Lahi ugrabili kar cele naše najlepše okraje. Govornik se je obrnil s prošnjo do kralja
Petra in regenta Aleksandra ter do zastopništva srbskega naroda, ki naj gredo z nami v Pariz, kjer proglasimo tak protest, da ga mora čuti ves svet, (Viharno pritrjevanje.) Govornik je končal: »Bog živi kralja Petra! in z besedami: »Ko zarožlja moja sablja, sem prepričan, da ne bo nihče tu med nami, ki bi ne šel z meno} v boj za naše brate, v boj za Jugoslavijo!« Zadnje besede so bile skoro udušene v orkanu svečanega pritrjevanja.
Zastopnik goriških Slovencev.
Za generalom se je oglasil tudi njegov idjutant nadporočnik Cigoj, rodom iz Gobice. ki je globoko ginjen v imenu prizadetih goriških bratov izrekel iskreno zahvalo za^ ta veličasten protest. Opisal je, kako se j’e zrušila stara Avstrija in enako sc mora zgoditi tudi, ako nas res zadene
usoda, ki nam preti iz Pariza. Dolgo to ne bo trpelo, ker naše ljudstvo tam doli tega trinoštva ne bo hotelo prenašati. O prvi priliki sc bo otreslo tega jarma. Oni, ki netijo iskre, bodo doživeli ogenj. Ko nam zasije svoboda, tedaj bratje, nasvidenje, (Burno odobravanje.)
Dr, Lipolt je prečital soglasno sprejete resolucije, frt se glase: Vesti, da se nam hoče vzeti našo Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo in da se hoče jugoslovansko Reko internacijonalizirati, so nas skrajno
Resolucije.
razburile. Ves Maribor in vsa naša severna meja protestira z ogorčenjem proti takemu nasilju, ki ne bo prineslo svetu zaželjenega miru in nas tira v obup. Naša zemlja nam je sveta. Stojimo vsi kakor en
LDU Zagreb, 16. marca, Kakor smo že včeraj javili, je vest, ki so jo zagrebški !:žfi prejeli iz švicarskih diplomatskih krogov, vzbudila med meščanstvom razočaranje, ogorčenje in nezadovoljnost. Iz dosedanjih dogodkov sc jasno vidi, kako usodno bi bilo neugodno rešenjc našega narod-nostnega problema za mir vse Evrope, To ogorčenje in bol dobiva markantnega odmeva tudi v vsem zagrebškem časopisju. Tako piše »Riječ Srbov, Hrvatov in Slovencev« med drugim: »Naša delegacija je* naslanjajoča so na Wilsonov program* kjerkoli je bilo mogoče, zastopala integralnost, kar istočasno značri za nas u' vso Evropo edino razumno rešitev našega narodnega problema — ujedinjenje naroda na vsem etnografskem neprekinjenem tc-* ritoriju. Tako rešitev so današnji gospodarji sveta odbili. Oni so se odločili za kompromis. Oni nosijo tudi odgovornost za stanje, ki iz tega nastane. Danes izjav-ljamo, da to ni nikak kompromis, nego I diktat močnejšega. In tenju primerno imel ves naš narod zavzeto stališče. — v. 1 nič manjšem ogorčenju piše »Gbzor«: najhujšega našega dušmana nismo z ničemur zaslužili naše sedanje usode. Ne stremimo za tujim imetkom, ne prisvajamo sebe ono, kar ni naše, toda z rodne grude se nočemo premakniti niti za širino slamice, ki je zrastla na njej. Oni, ki hoo® vzeli zemljo, kjer odmeva naš jezik in p115* mo, naj ve, da znamo zamenjati praotčev-ske javorove gosli s težkim buzdovano«** Materinska beseda, junaški odpor in ljU' bežen napram materi, naši s krvjo natopljeni prej razdeljeni, danes zedinjeni zemlji, so nerazdruženo zvezani eno z drugi«1* Tudi tedaj, ko smo bili razdeljeni, smo sc našli skupaj v borbi za naše pravice, & tudi danes se hočemo najti v skupnosti-Tudi danes hočemo združiti skupaj naš(> žalost in premagati ono, kar se nam je P*-1' petilo, — »Narodna Politika« piše: Ne vemo za gotovo, ali je resnična vest, da Jc v Parizu preko 700.000 Jugoslovanov obsojenih na nadaljnje robovanje italijanskemu imperijalizmu. Ne moremo verovati« da so se zapadni zastopniki demokracij®« ki so pristali na 14 Wilsonovih točk, s3' mi s seboj igrali. Govori se o neki avtonomiji, ki bi naj jo dobili Jugoslovani P0( italijanskim jarmom, Kaj bi bila ta avtonomija, dokazujejo sedaj Italijani v okit* piranih krajih. Vest sveta ne bo zaveznica Italije, ampak zaveznica Jugoslavije* kajti Italija hoče stopiti na mesto Nemčije in potegniti na sebe mržnjo vseh pravičnih ljudi. Na mestu Garibaldija in Mazini-ja bomo videli v Italiji Betbmanna-HoU' wega, Ludendorfa in Hindenburga. »Agramer Tagblatt« istotako obsoja neiskreno postopanje naprem našemu narodu z besedami: Z globoko boljo in neizmernim ogorčenjem gledamo, Itako se na* ša vera v Pariz polega. Vera v pravično sodišče vclevlasti, ki so se štiri leta borile za najlepše fraze, da se hoče osvobodit' ravno male narode, A to, kakor da bi bilft samo šola. To jc šola z vero in zaupanjem malega naroda, ki sc čuti razočaranega^ s prvim ponižanjem v svojem čustvovanju.
®o2 za zadnjo našo vasico. Veliki prir*ipi samoodločbe in osvobojenja do sedaj brezpravnih narodov, ne smejo postati prazne ‘raze, S temi principi stojimo in pademo *er jih hočemo braniti do zadnje kaplje svoje krvi. Poživljamo belgrajsko in našo delegacijo v Parizu, da prepreči to nafii-*Ici in apeliramo na pravicoljubje in vest Vsega kulturnega sveta, da da pravici Zahtevano zadoščenje.
Po resoluciji je sklicatelj Koderman še enkrat pozval navzoče, naj to manifestacijo mirno končajo brez izgredov na ulici, Ko se je shod že razhajal, je stc-pil na oder neki srbski častnik, ki se (e v daljšem govoru izjavil solidarnim * našim protestom, — Množica je po zaključitvi shoda navdušeno odpela »Lepa naša domovina«.
Italijana še ni.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dno marca: Med tem, ko so izmed Štirih Seneralov, ki jih jo pariški najvišji vojni *vet delegiral, da preiščejo takozvani ljubljanski in zaloški dogodek, dospeli že v Ljubljano ameriški general Treat, anglo-Skl general Gordon in francoski general savy, do sedaj italijanskega generala Se-
LDU. BeSgrad, 16. marca, (JDU.) Današnja svečana seju narodnega predstavništva je bila napovedana na 10, uro dopoldne. Že mnogo pred začetkom se je zbrala kljub dežju pred poslopjem narodnega predstavništva in pred stanovanjem regenta Aleksandra ogromna množica meščanov, ki je nestrpno pričakovala regentovega prihoda, Malo pred 10, uro dopoldne je prikorakal 2, pešpolk z oddelkom mitraljez in vojno godbo. Postavil je špalir od regentovega stanovanja do starega dvorca, v katerem zboruje narodno predstavništvo. Na obeh koncih špalirja je bila postavljena po ena vojaška godba. Sejo narodnega predstavništva je dvoril predsednik dr, Draža Pavlovič ob 10, uri jo prekinil, ko sc je približal regent, V vladnih klopeh so bili navzoči vsi ministri rftzen ministrskega predsednika, ki je do-v regentovem spremstvu, V diplomatskih ložah so sedeli akreditirani poslaniki Prijateljskih držav in šefi podpornih misij. Galerije so bile prenapolnjene z občinstvom, Razgovori navzočih so se vrtili samo okrog dveh točk, o prestolnem govoru in nepovoljnih vesteh o pariški konferenci. Ob 10- uri 25 minut sta se pedala regcnt in predsednik vlade Stojan Protič pot v narodno predstavništvo. Ko je stopil regent na ulico, ga je pozdravil na-z navdušenimi vzkliki in ovacijami, * so se nadaljevale ves čas do vhoda v stari dvorec. Pred regentovim vozom in ?,a njim je jezdilo po pol eskadrona krajec garde. Godbi sla svirali srbsko, hr-vatsko in slovensko himno. Pri vhodu v
greja, ki je bil v to ententno komisijo ue-legiran kot zasatopnik Italije, So ni iz neznanih vzrokov v Ljubljano. Kakor je zna-, no, je general Segre v Ljubljano uvedel j italijansko subkomisijo e pretvezo, da bo j nadzorovala ontentno transporte živilna Dunaj in v Prago in repatriacijo beguncev i v zmislu i>ogodbe za premirje.
litega predstavništva.
j narodno predstavništvo je pričakovalo re-j £cnta predsedništvo zbornice ter ga pe-j Ijalo v dvorano. Vsa dvorana z ložami in 1 galerijami vred je regenta pri vhodu burno pozdravila. Predsednik dr. Draža Pavlovič ga je povabil na njegovo mesto pod slavnostim baldahinom, okrašenim s sliko kralja Petra in z novim državnim grbom. Za pozdrave se je zahvaljeval regent prijazno s prikloni in mahijaji rok. Ko so se ovacije nekoliko polegle, je regent vstal in med napeto pozornostjo dvoril v imenu kralja Petra L, kralja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev sejo narodnega predstavništva s prestolnim govorom, ki ga je poslušala vsa zbornica stoje. Topli neposredni ton regentovega govora je vplival na vse navzoče izredno prijetno in demače. Ko je prestolonaslednik končal, se navdušenje in odobravanje kar ni hotelo poleči. Regent je zapustil nato v spremstvu ministrskega predsednika narodno predstavništvo in se vrnil v svcj.e stanovanje. Občintvo je kljub dežju vztrajalo na ulici in mu prirejalo vnovič prisrčne ovacije. Godbi sta sedaj zaigrali vse tri himne. Ob 10. uri 50 minut je zaključil predsednik dr. Draža Pavlovič svečano sejo. Vojaštvo, ki je tvorilo špalir, je nato defiliralo pred regentom in ministrskim predsednikom.
LDU. Bclgrad, 16. marca. (JDU.) Prihodnja seja narodnega predstavništva je sklicana za^utri ob pol 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je volitev v razne sekcije in odbore ter nadaljevanje verifikacijske debate.	.	: .
igesa«
| ' ff
Belgrad, 16, marca.-
Njegovo kraljevo Veličanstvo prestolonaslednik regent Aleksander je danes, ^ nedeljo, 16. marca 1919, ob pol 11. uri dopoldne svečano otvoril zasedanje začas-
nega narodnega predstavništva z nastopnim prestolnim govorom:
Gospodje narodni predstavniki!
V	imenu Njegovega Veličanstva, na-
V
Žalostni dokumenti. LDU Dalmatinski dopisni urad*:objavlja: Imamo nekoliko pisem no vej Sega izvora, ki so jih pisali svojim rodbinam naši vojaki iz ujetniških taborov v Italiji. Vsa ta pisma dokazujejo, kako veliko jo suženjstvo naših ljudi v italijanskih taboriščih in to vse zato, ker so Jugoslovani. Vsi ti nesrečniki ponavljajo eno in isto vprašanje: »Kdaj se bo končalo vse trpljenje in muke?« Pričajo
o	vsalcojakih mukah, ki so jih pretrpeli v ujetništvu. Posebno zanimivo, a zaradi tega tudi naj žalostno j 6e je pismo, ki ga piše neki mladi Kotorčan svojemu očetu. V njem jo nekaj zelo značilnih stavkov, ki jasno osvetljujejo postopanje italijanskih častnikov in vojakov z našimi ljudmi, »Počivamo že 4 mesece pod vedrim nebom, na prostem v blatu do kolon, llrana nam je oslovo meso, a dobivamo ga la poredkoma. Stotnija je imela 100 ljudi, a mnogi izmed njih so poginili pod šotori od gladu, mnogi pa zopet oboleli in se preselili v bolnišnico. Nadzornik tega taborišča je neki italijanski časinik, ki so posebno brezobzirno obnaša napiam \ijotnl-kom zlasti Dalmatincem. Ujetniki morajo plačevati še tisto bomo hrano, ki jo pošilja italijanska-vlada, častnik kaznuje tudi za najmanjši povod. Pogosto ukazuje svojim vojakom, da zvežejo kakega ujetnika, ki ga potem) puščajo v vezeh po 4 do 12 ur, Uostikral l>a .fudi ^clo^bjjžJp :.noč. Ta poročnik ne venijo ujetnikom, da so bolni, pa jih pušča v taboriščih, dokler sam ne uveri, da- so nevarno bolni. Tako so pogosto zgodi, da umro ujetniki na poti iz ta* borišča v bolnišnico. To taborišče je nekje na levem bregu Piave. Ujetniki morajo pokopavati mrtve, ki so padli v zadnjih mesecih vojne. Sedaj je že mesec dni, odkar pokopavamo mrliče, pa jih še nismo pokopali.« Na koncu pravi: »Mi ne smemo pisati domov, da bi zvedli za naše muke in trpljenje.« Podobno se glase tudi druga pisma. Nesrečniki se boje, da ne podo zdržali tako do dneva osvobojenja. »Slabo je in slabšo ne more biti. No vem, koliko časa bo trajalo to stanje,« pišo drug. Kotorčan svoji ženi. Tretji piše svoji matei’i in brezupno vzdihuje: »Moj Bogt Ali bom še kdaj tako sree-.-n, da vas vidim in objamem s svojimi ,rokami.« Splošno tožijo vsi, da trpe glad in da postopajo Italijani ž njimi brezobzirno. Ker pa so večinoma bili dezerterji, ki so tvegali svojo življenje, , samo da np bi služili Avstriji, vsi preklinjajo čas, ko so pobegnili. To so žalostni, a jasni dokumenti o stanju naših ljudi v italijanskem robstvu.
Boji na Koroškem.
Ljubljanski dop. urad poroča dne 16. marca dopoldne: Dne 15. marca ob 8. url
4	minut popoldne so Nemci streljali na na? še predstraže pri Krenovicali, zapadno od Velikovca. Na ostalih delih ironte nikakih važnejših dogodkov.
lega kralja Petra I., pozdravljam Vas io preko Vas ves tnaš narod, ki ga Vi danes predstavljate. Pozdravljam vse brate slavnega imena: srbskega, hrvatskega, slovenskega.
Z Vami vsemi delim neomejeno radost, da nam je Višja previdnost dala doživeti dan, ko se prvič v vsem dolgem zgodovinskem življenju povzdignemo zavestno do sreče: da v samo enem državnem zboru, v samo enem narodnem predstavništvu kot neodvisni gospodarji svoje usode začnemo plemenito sodelovanje krone Sn naroda v prid vsej naši ujedinjeni očetnjavi in vsem njenim sinovom in hčeram.
Skozi veke razedinjeni, a ne odtujeni, raztrgani po surovi sili ali lokavosti svetovnih imperijev Rima in Bizanca, Dunaja in Stambula, pa nikdar ne duševno zlomljeni, smo vedno čuvali sveta nasledstva naših pradedov. Na tej podlagi enotnega pokolcnja- smo stoletja preživeli v težkih zgodovinskih odnošajih, pod raznovrstnimi vplivi, in razvijali, kakor smo kdaj in kje mogli, svoje skupne ali svoje posebne osebnosti, vedno dobro pamtee in znajoč, da smo bratje, da smo eno. A ko je nastal srečni dam, da je Moja junaška vojska, po svojem sestavu že tedaj izražajoča narodno jedinstvo, s sijajnimi armadami naših zaveznikov premagala sovražnike, in da jc na krvavem svetovnem bojišču zasijala tudi nam v polnem sijaju zgodovinska pravica, tedaj se je, kakor oruk, vzdignil od Alp do Balkana narod S tremi imeni, a ene želje, ene misli, ene volje.	■	:	t'J	>	ti:;;-	: ■
Z zadovoljstvom in hvaležnostjo sc spominjam tolmačev te volje in izvršilcev tega čina: odposlanstva Narodnega veča in odločbe vojvodske narodne skupščine za naš narod prejšnje avstro-ogrske monarhije, narodne skupščine kraljevine Srbije in vc-like narodne skupščine kraljevine Črne gore. Njihovim odločbam in Mojemu vladarskemu odzivu so se pridružili z neizmerno radostjo: Sarajevo in Belgrad, Zagreb in Novi Sad, Ljubljana in Cetinje in Skoplje.
Pa še bolj kakor navedena radost sta našo slogo dokazali mir in dostojanstvo prebivalstva ves čas, odkar jc nad njim zasijala svoboda, do današnjega dne. Tajko je tudi bilo potrebno, tudi ako jc naš narod imel in še ima prenašati težke preizkušnje. ker mu na več mestih komaj od sovražnika osvobojeni narodni teritorij drži drug tujec. Ko bi bilo drugače, pokazali bi se manj dostojne onih dragocenih žrtev, prinesenih na oltar osvobojenja in »jedi njen ja.
Misel na te svete žrtve naj tudi nas In naše potomec spremlja pri vsakem dc-Ju, opominjajoč nas, da nikdar ne krenimo s pravega pota. Veki bodo prešli, ne da bi se mi mogli oddolžiti onim armadam Baših junakov in mučenikov, ki so padli za obrambo domovine im ustvarjenje njene velike misli. Bile so to velike in drage žrtve. Hvala in slava vsem, znanim in neznanim, ki so nasuli s svojimi svetimi grobovi gore in doline naše, morske globine In svetovna bojišča! Oni bodo učili tudi ftaše najpoznejše potomec, kako naj se
služi domovini in kako sc pretaka veliko življenje v spominu ljudstva.
Sporedno s spominom nanje ja v Mojem srcu vrezan spomin zahvale vojskovodjem, častnikom in vojakom vse zavezniške sile na suhem in na morju, na našem iztoku, ki so s toliko požrtvovalnostjo prenašali vse napore, dokler niso skupno z nami vrnili ugroženo našo in svojo svobodo.
Slava tudi nepreglednim armadam njihovih vojnih zaveznikov, velikim braniteljem človeštva pravice in svobode, ki so Človeštvu ohranili ugroženc pravice neodvisnega življenja}
Hvala vsem zavezniškim vladam in narodom, ki so viteški z nami stopili v to gigantsko borbo in v njej bili zmagovalci!
Upravičeno se nadejam, da bodo zavezniki isto skrb, ki so jo stalno izkazovali Moji hrabri vojski, pokazali tudi pri svojih odločitvah na mirovnem kongresu narodu in zemlji, ki sta to vojsko odgojila tako, kakor sc jc pokazala. Ona ista ne-omahljiva vernost, ki nas jc odlikovala v drugih izkušnjah in ni dopustila, da nas obvlada bridki dvora in ledena brezupnost, more biti vsem jamstvo, da bo v svojih pravičnih zahtevah zadovoljeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev na evropskem vzhodu vedno veren čuvar interesov in načel pravičnosti in svobode, ki so tako sveti velikim dušam zavezniških narodov.
Tudi ako smo po ujcdinjcnju mali proti veličini naših velikih zaveznikov, verujemo, da se ne bo po tem odmerjala velikost naših pravic. V tej veri se upravičeno nadejamo, da se nam ne bo vsililo, kar je pomotoma ali pod pritiskom pro-siesti odločevalo o nas, toda brez nas,
Mi ne zahtevamo nikakih žrtev cd nikogar; mi zahtevamo edinole ono, kar prinese dobrega ne samo nam, ampak tudi predstaviteljem zaveznikov akoli nas, kar bo kakor nam, tako tudi vsakemu drugemu prihranilo mnogo nevoljc in bodočim pokolenjem mnoge izkušnje. Nadejamo se, da sc bodo naši plemeniti zavezniki proti nam dali voditi samo od načel, ki so jih oni za kongresne odločitve sami vnaprej predpisali in proglasili, Mi ne zahtevamo ničesar, kar ni prav, ker ne zahtevamo ničesar, kar bi bilo zares tuje. Mi hočemo, da se našim bratom in drugim prebivalcem, ki žive skupno z njimi v našem narodnem domu, dopusti, da sami svobodno odločajo o svoji usodi.
Gospodje narodni predstavniki!
Nadejam se, da bo tudi Narodno predstavništvo doprineslo, da sc bo vprašanje naše narodne bodočnosti na velikem kongresu razpravljalo na korist naše pravične stvari.
Mnoge in težke naloge stojijo pred Vami. Bodočnost pričakuje od Vas, da oprezno, toda brez zavlačevanja, pripravljate najpotrebnejše dele naše nave državne stavbe. Sedanjost z nestrpljivostjo gleda na Vas, da izlečitc težke rane, ki jih je sovražnik zadal, da začnete kar najprej in brez odloga trgati starodavne okove, katere tuji sistem pri nas še vzdržuje. Nadejam se, da boste v parlamentu soglasno z Mojo vlado složno in odločno pre-
vladali velike težkoče, ki so sc nam stavile na pot ravno ob vstopu v naše novo državno in narodno življenje. Nadejam se, da bo imelo tudi v lem pogledu Vaše delo velik pomen, posebno če bo obilno v poslovanju, ki jc dosedaj čakalo na tako Narodno predstavništvo.
Posebno poudarjam nujnost potrebe, da sc kmetovalec po tisočletnem težkem življenju osvobodi vezi, ki ga še sedaj drže v odvisnosti od lastnika zemlje, katero obdeluje, in da postane gospodar grude, katero napaja s svojim znojem. Bratstvo, ki nas spaja vse, družabna pravičnost, b» na3 mora voditi, in veliki državni interesi« za katere se moramo brigati, zahtevajo, da se ta odločitev ne odlaga. Ravno tako, kakor jc v kraljevini Srbiji kmet svoboden in gospodarsko neodvisen, tem odnoša' jem primerno razvil svojo družabno, vojaško in moralno silo, tako naj tudi njegov brat širom vsega Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev postane v svoji sred necmahljiv temelj, na katerem bo naša država brez strahu nasproti zrla vsak* | burji časa in dogodkom, ki bi jo kdaj Mr j hiteli v bodočnosti, ter jih prevladala, j
V	istem zmislu je potrebno, da sc iua* dosedanji plodovi notranjega državnega razvoja, ki so Srbiji pridobili zaslužen sloves v vsem našem narodu, kar naprej prc* sadijo na vso ostalo državno območje z začasno ustavo, po kateri bomo vladali *** upravljali, dokler Velika narodna skupščina kot ustavolvorno telo končno ne i** gotovi temeljnega zakona našega kralje.* stva.
Tndt briga za naše invalide in voj* nike ne bo oslabela niti za hip ne pri Moji vladi, ne pri Vas, o tem sem prepričan.
Mo,a vlada, gospodje poslanci, Va;i* prinese v oceno in odobrenjc tudi druge predloge, ki jih sedanji trenutki zahtevaj**« da se predlože, proučijo in vzakonijo h* se dežela čimprej dvigne, obnovi in usposobi za gospodarsko in kulturno življenje-Naj Vas pri tem in pri vsem ostale*0 delu spremlja božji blagoslov: Vam čast, domovini in narodu v blaginjo!
Proglašam, da je zasedanje Narodnega predstavništva Kraljestva Srb o v, HrvatcN. in Slovencev olvorjono.
Živeli vsi Moji zvesti Srbi, Hrvatje in Slovenci!
Prestolni govor so podpisali: Aleksander s, r. in vsi ministri celokupne vlade Kraleslvd Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Ameriški kredit taufflji.
LDU V/ashington, J G. marca. (Brez* žično.) Danos jo bil dovoljen Rumunij* > naknaden kredit 5,000.000 dolarjev. Celo* kupna vsota posojil aliirancem znaša 8 bilijonov 811,057.000 dolarjev.
Zastopnik Francije m Poljskem.
LDU Pariz, 16. marca. (Brezžično)' Francoska vlada jo imenovala svojim z*1* stopnikom v Poljski bivšega glavnega konzula v Ženevi Pralona; dobil je pri tej priliki čin in značaj polnomočnega ministra. —
Jugoslovanski akademiki itZagrebu protestiralo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Zagreb, 17, marca. Včeraj dopoldne ] imperializmu, kateri si hoče z nasiljem je vršil velik shod vseučiliške mladine, prisvojiti najlepše jugoslovanske zemlje, 1® protestirala proti Italiji in. njenemu j Govorilo je tudi več Slovencev.
Francijo vodijo v prvi vrsti prijateljske vezi In potem
pravičnost
LDTJ Milan, 61. mavca. {Brezžično.) . ^mentirajoč italijanski memorandum na mirovni konferenci piše »Gaulois«, da noben ugovor ne bi mogel vplivati na Kadjo, da bi no zahtevala Trcntina. Z ozirom
Cehi gospodarji m Borni.
LDU, Budimpešta, 16. marca. (ČTU.) dudimpeštanski listi priobčujejo danes pošlje generalštabnega šefa Trovvbridgea donavski paroplovni družbi ter ogrski ■rečni in jezerski plovni družbi, ki sc med drugim 'glasi: »V zmislu vojaško konvencije z Ogrsko ter v zmislu oblasti, ki mi jo je dal poveljnik zavezniških armad ukazujem: 1. Da se vsa podonavska plovba med Bratislavo in Brajlo stavi pod gospostvo čehoslovaške vlade in da po Donavi Orez izrecnega dovoljenja čehoslovaške vlade ne sme vozili nobena ladja, 2. Ukazujem, da morata obe družbi, če to za-. hteva čehoslovaška republika, izročiti ves plovbeni materijal, delavnice in ladjedelnice. Kot minimum jednot, ki sc morajo Cehoslov. republiki izročiti, se ugotavlja: 16 remorkerjev, 400 vlačilnih ladij in vsi osebju parobrodi. 3, Ves ta materijal mora odp!oviti v Bratislavo in se tam preiskati. Glasom tc odredbe se morajo vsa izkrcevališča takoj pripraviti in ohraniti v dobrem stanju. Kar se tiče osobja, si pridržuje čehoslovaška vlada pravico, ukreniti vse potrebno.
Sz pokrajine.
kr Predaja tobačnega izvlečka. Glasen navedbo odseka za finance za Slovenijo v Ljubljani z dne (5. marca 1919, ki je izšla v Uradnem listu z dno 11. marca tOlO pod št. 390, oddaja tobačna tovarna v Ljubljani tobačni izvleček neposredno Večjim kmetijskim korporacijam, ki imajo to potrebno dovolilo in tobačnim glavnini zalogam (za prodajalne tobačno zalo-in trafike). S tem je razveljavljen za ozemlje Slovenije zadnji odstavek narod-*>° bivšega finančnega ministrstva z dne ’*• marca 1918, štev. 21.196 naredbenik za unance št. 41, ki omejuje prodajo tobačnega izvlečka na kmetijske korporacije. Cene, ki so objavljene pod št. 41 nnredbe-hilta iz leta 1918, ostanejo do preklica v v<djavi. Večje kmetijske korporacije, ki re-hektirajo na prodajo tobačnega izvlečka h šo nimajo' dovolila, morajo s pravilno kolkovano vlogo (3 krone) zanj prositi pri 'finančnem deželnem ravnateljstvu v Ljubljani. Zaloge in trafiko ne potrebujejo
na jadransko vprašanje še ni prišel moment za podrobno razmotrivanje, vendar se bo Francoska dala voditi od svojih prijateljskih vezi, od svojih interesov in od pravičnosti.
posebnih dovolil. Intcresentje se posebno še opozarjajo na strupena svojstvo tobačnega izvlečka, Iti se zato oddaja le v zaprtih pločevinaeatih pušicah in se mora hraniti ločeno od vseh živil; sploh se jo ravnati pri prodaji tobačnega izvlečka po predpisih § 15 ministrske naredbe z dne 21. aprila 1870, drž. sak. št. 00, ki veljajo za prodajo strupa.
kr Pozor na bankovce. Občinstvo sc naproša, naj vsakega, kdor bi skušal spravili 1000-, 100- ali 20kronski bankovec, žigosan z besedilom »Hranilnica in posojilnica v Dolu št. 387 -, v promet, takoj nanznani bližnji varnostni straži, da le la ugotovi identiteto dotičnika. Če pa bi bila oseba poznala, nar sc ..straži nemudoma sporoči ime in bivališče dotičhe osebe, —-Bankovci s tem žigom so bili le dni ukradeni ubogi služkinji, in bo vlsalcdo opravil tako le dobro delo.
kr Podražitev časopisja v Bosni. Uprave vseh deveterih sarajevskih listov co dogovrno zvišale ceno posamezni številki na najmanj 40 vinarjev; dnevniki so zvišali naročnino najmanj za tretjino dosedanjega zneska. Sorazmerno so zvišali tiidi ccnc za oglase, To utemeljujejo z dejstvom, da so vse sarajevske tiskarne zvišale dnevnikom in tednikom cene za 25 odstotkov, razen tega pa odpovedale jamstvo za pravočasno izhajanje listov.
kr Vlaki za vračajoče so čekesiovaške rodbiao. Rodbine, katere se mislijo vrniti v čehoslovaška republiko, nuj naznanijo število rodbinskih članov in težo prtljage, katero nameravajo vzeti s seboj v svrho določitve direktnih vlakov do Češke. Priglasi se sprejemajo pismeno pri uradu voj. plumocnika Č. P. R. v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev. 3.
kr Mažarsko - ukrajinska vojna zveza, List »Dimineata« javlja, da so je poslednje ministrsko zasedanje bavilo z vprašanjem
o	vojnem dogovoru, ki ga je baje sklenila Mažarska z Ukrajino proti Romuniji. Ministrski svet je sklenil, da bo podvzcl potrebne korake o ti zadevi. Tudi vojaške zavezniško komisijo so obveščeno o tem dogovoru.
kr Kmetice v česalmh salonih. »Agra-mer Tagblatt« poroča: V zagrebških če-salnih salonih srečuješ zadnji čas čisto nove goste; Kmetice, ki prthajo o priliki semnja v mesto, Kmetice si dajo nakodrati
lase, obdelati nohtove in končno seveda šminkati lica in oči. Tako spačene zapuščajo vse srečne salon in odidejo o lekarno, da si kupijo najdražji parfum. — Tako se maščuje zanemarjanje izobrazbe med kmetskim ženstvom na Hrvatskcm. Le mulo naobraženo kmetsko dekle ne bi nikdar zagrešilo take surove neokusnosti.
J črna zastava. Včeraj krog poldne je še vedno visela črna žalna zastava na hotelu Union, popoldne pa je izginila. Zakaj, nc vemo, a mislimo si lahko. Isto pri Slonu, s to izjemo,, da jc pri Slonu proti večeru žc zopet visela.
1 »Revolucijska svatba« v. dramskem gledališču. Dancu Sophusu Miehaelisu ne bomo hvaležni, da jc spisal ta igrokaz in gledališču, ki. ga jo uprizorilo, tudi nc, Prisiljena in »narejena« igra nima nobene privlačnosti za človeka, ki išče lepote, za onega, ki išče smeha, pa tudi ne. Vendar pa som so čudil sobotnim praznim ložam, zakaj priznati moramo, da to jakobinci, romantični zapet!jaji, ljubezen in vse drugo ko nalašč za ljudi, ki po večini za sodo j o to prostore, z izjemami fjčvcda. Igralci ho igrali dobro v toliko, v kolikor more priti pri slabi igri dobro igranje v poštev. Jakobinci so sc vedli res jakobinsko, Nučič se jc potrudil, dober jc bil Bratina v svoji vlogi, šaričevi se je videlo, da ne Igra od srca, dasi jo težko prehode skusila podati dokaj dobro. Danilova v vlogi naivno služkinje ni bi!a| slaba in jo moramo v tej sicer neznatni vlogi le pohvaliti. Želimo le boljših dram in bolj zasedenega gledališča, pa bo za vse dobro.	F. B.
1 Koncest yde. Cirile Medvedove se vrši nocoj ob pol 8, uri zveččr v Narodnem domu. ža zanimiv vspored in užitek obetajoče proizvajanje vlada splošno zanimanje. —•
J Repertoar Narodnega gledališča.
Dramsko gledališče. V ponedeljek,.
17. marca ob pol 8. uradniška, predstava »Tijia sreča«, izven abon. — V torek, dne
18. marca ostane gledališče zaprto. — V sredo, dne 19. marca ob pol 8. zvečer '»Revolucijska svatba«, izven abon. — V četrtek, dne 20 marca ob pol 8. zvečer »Strahovi«, za aboti. B. —• O p c r n o g 1 e d a-1 i š č e. V ponedeljek, 17 marca ostane gledališče zaprto. — V torek, 18, marca »Bo-heme« za abon. C ob pol 8. zvečer. — V sredo, 19. marca »Slovaška princeska« ob pol 8. zvečer za abon. B. — V četrtek, dne 20. marca ob pol 8. zvečer ».Manon« za abon. A.
1 Pozor p. n. abonenti! Pisarna Narodnega gledališča opozarja -ge enkrat vse p. n. abonente, ki so vplačali le polletni abonma, a nameravajo tudi za drugo polovico sezije obdržati svoje sedeže, da naj se zglase takoj v pisarni (soba št. 6), ker se sicer na nje ne more več ozirati in so sedeži dajo v prodajo.
1	Zopet rop v Ljubljani Dne 15. t, m. zvečer jc čakal na glavnem kolodvoru v Ljubljani kmet Janez Lukse iz Velikih Brusnic na odhod vlaka. Pristopila sta k njemu dva neznana možka in ga vprašala. kaj dela v Ljubliani, Ko jima odgo-
vori, da je prišel blago za obleko kupovat, pa je predrago, tako da je kupil samo 2 metra po 40 K, mu pravita, da imata dobro blago po 12 K m na prodaj ter ga povabita, naj od njih kupi blago. Na prigovarjanje se poda Lukse z njima. Odpeljala sta ga za Kolinsko tovarno, tam vrgla na tla in oropala. Na klicanje Lukšeta je v bližini stoječa vojaška sraža, obstoječa iz desetnika Božidara Tanaskoviča in pešca Novica Lužica, pripadajoča 26. pešpolku, 3. bataljon, 1. četa, začela streljati; posrečilo se je a pomočjo dveh mimoidočih gospodov enega izmed storilcev, ki se imenuje Franc Ogrizek, aretirati. Drugi storilec je ušel in ga policija zasleduje. Ker se dogajajo v Ljubljani ponovno taki roparski napadi, naj služi to občinstvu, katero prihaja v Ljubljano, v svarilo, kako nevarno je slediti v Ljubljani nepoznanim osebam, tudi če so iste še tako prijazne,
1	Mesto venca na grob g. Fani Medar daruje Farn Bonač, vojni kurat 100 kron za oslepele vojne vojake.
Po svatu.
s Časnikarska Kalvarija. Stari italijanski časnikar Verdinois pripoveduje v »Varietas«, kako težko je bilo življenje časnikarja pred 50 leti. On je hotel stopiti v neko uredništvo kot urednik kronike, a to potem, ko je bil že izdal nekaj romanov. ICo je prišel na uredništvo, je p^tijl svbjo uradniško službo s 77 lirami zngsečne plačer ker se je nadejal,; da bo prejemal zdaj več. No, čez štirinajst dni pa so mu povedali, da je urednik za kroniko samo luksus, in so mu plačali samo za dva tedna. Pozneje je stopil k »Giomali idi Napoii«, kjer je dobival po 14 lir na amesec. Pozneje je dobil mesto ravnatelja pii tem listu, ki je bil uraden, ter je dobival direktive od vlade. Te direktive in navodila, pravi Verdinois, da so bile neverjetno komične. On se je n, pr. napotil v prefektov urad, in vsled občega spoštovanja so ljudje. mjslili: bogve kako važni razgovori. A veste, kaj je bilo! Prefekt mu je pokazal z roko naslonjač, ponudil mu cigaro in slednjič pogledal v strop. Ko je bila cigara pokajena, je vrgel prefekt pogled s stropa nanj, mu dal roko in pripomnil ko vselej: »Be, tedaj odločno, ali ste razumeli?!« In seja se je končala.
s Dvorna poroka iz ljubezni. Nekega dne je bil ves' Westminster svečano odet, ko 1 se je poročila kneginja Patricija, hči princa ob Connaugth. To je bil konec lju-bavnega romana, ki je pričel v Kanadi. Stari knez je bil tam za guvernerja in si je pridobil velikih simpatij s tem, ker je dal svojo hčer nekemu človeku, ki nima niti plemeniškega naslova. Ženin je poveljnik Ramsey, navadni pomorski častnik,, ki ga je bila mlada kneginja vzljubila. Poroka se je izvršila pred kraljevskim parom in ob prisotnosti.diplomatskega zbora, nadškofa cpntebourškega v historični kapeli v Westminstru. Mlada gospa bo nosila odslej čedno ime: Lady Patricija Ramsey, Poveljnik bo čim preje imenovan za atašeja na angleškem poslaništvu v Parizu. Ta konec kvari nekoliko romantiko cele
stvari, ki bi bila lepša, če bi bil še dalje ostal čisto navaden, neprotežiran častnik,
s Zibka rajhstalskega vojvodo. Pred kratkim časom smo poročali, da je zahtevalo mesto Pariz, po zgledu Italije, zibko rajhstatskega vojvode, ki sc nahaja v zakladnici na Dunaju, Povodom tega dogodka prinaša neki nemški list nekatere podrobnosti o tem lepem, umetniškem delu. Zibka je delo več umetnikov. Cel načrt je bil izdelal Prondon, figure so Rollinove, a zlatarsko delo je od Thomira in Odiona. Prondon je zahteval za svoje delo 12-000 frankov, a zlatarski posel je veljal 172.831 frankov. Pa vendar, če tudi je Napoleon želel, da postane oče, vseeno ni izgubil pamet. Pregledal je račune in dal Prondonu 6000 frankov, n za zlatarsko delo 152.249 frankov. Kljub vsemu temu je zibka vendarle zelo draga.
a Prvak dekdanjih vojnih dobičkarjev sc jo imenoval Armand Legnin ih se je bil obogatil z raznimi vojnimi dobavami za časa prvega cesarstva na Francoskem. Imel je 300 konj samo zato, da jih ima, a ni no jahal in v obče ni maral za konje.
V	parku jo imel 30 zidarjev, ki so imeli, nalogo, da neprestano zidajo in zopet gradijo en in isti zid. Mislil je, da jo s tem zelo duhovito rešil problem brezposelnih. Napoleon jo zaman poslal k njemu svoje poslanike, on n i hotel povrniti niti vinarja od ukradenega premoženja. Ko se je Napoleon zaljubil v štiri njegove konje in mu je ponujal zanje veliko vsoto, je dejal bogataš, da no da svojemu preganjalcu ničesar, in je lastnoročno ustrelil vse štiri konje.
s Dobrodelnost. V Turinu je živel nek origanalen človekoljub, ki je hotel najti način, kako bi delil dobrote samo onim, ki so jih v resnici zaslužili. Spomnil so je, da bo pustil vsako jutro pred zoro sredi poti veliko vsoto denarja. »To bo gotovo pobral kdo izmed onih, ki zgodaj vstaja in gre pridno na delo«, si jo mislil človekoljub in že od same misli srečno spal. Nekaj, časa je preteklo. Človekoljub je šel nekega jutra zgodaj iz hišo in naletel na dva pijanca, ki sta nekaj iskala na cesti in nepreštno vpila: »Prepozno, prepozno!« Človekoljub ju jo začel zmerjati radi pijanstva, »Kako zadovoljstvo imate od tega, da sami iz sebe delate živino!« — »Drugi so še večja živina ko midva, ko puščajo vsako jutro denar sredi ceste,« je odgovoril eden izmed njih osuplemu človekoljubu.
s Izročitev nemške zračne Hote. Nemčija bo morala izročili zaveznikom vse svoje vojne zrakoplove. Od hidroplanov bo obdržala Nemčija samo ono število, ki je neobhodno potrebno za obrežno policijsko službo in za pomoč odstranjevanju morskih min. Dela se na to, da se v bodoče zabrani vsakp ustvarjanje nemške zračne Hote. Pretresuje se tudi načrt, kako bi se moglo storiti, da bi Nmčija mogla pretvoriti svojo poštno zračno brodovje v vojno zračno brodovje. — Najkrajši način je pač ta, da vse države naenkrat ohranijo samo poštne zrakoplove, pa je zadeva rešena. Za ta načrt danes še nimajo smisla.
s Natakar in dramatik. V Londonu vzbuja občo pozornost višji natakar v, sa-
Stev. 53,	_.
________j
vojskem hotelu F, Ferraro, ki je brez dvoma najinteligentnejši natakar y celem inestu. V svojem prostem času piše nam* reč kratke šaloigre, ki kažejo talent in jih je sprejelo neko gledališče, da jih Podstavi občinstvu, Ta natakar, ki je iz boljše hiše, je kazal pisateljsko nadarjenost že ko majhen deček. Njegov oče je Italijan, lastnik nekega hotela v Rimu, ki pa je ho- -tel, da se tudi nejgov sin posveti temu poklicu, zalo je moral vzeti slovo od P1®^' telievanja in je služil na raznih hotelih Italije, Anglije in Francije. Številni angleški dramatiki, ki obiskujejo ta hotel, so si dali pokazati od »kolega« spise in so mnenja, da je zelo talentiran. Vendar pa natakar ne bo pustil službo, ker je mnenja, da je dobro pišoči natakar vedno boljši, ko slabo pišoči pisatelj, ki živi po pokhcu.
s Koliko in kako se krnile, Izračunili so, da v Italiji pokradejo na leto do 15 milijonov lir. Ta vsota še ni tako velika, c« pomislimo, koliko kradejo v drugih krai jih. V samem Londonu ukradejo tatovi naenkrat po dvajset milijonov, V Njujorkit znaša vsota 25 milijonov, a v Berlinu do 18 milijonov. Kar se pa tiče predrznosti te svojati, pa je težko določiti prvenstvo,
V	Parizu se je posrečilo ukrasti nekaj bronastih topov iz policijskega urada. Sredstva so najmodernejša in najdovršenejsa/ Tako js glasoviti vlomilec iznašel »krožečo pilo«, ki pa ni nič proti današnjemu prašku »thermite«, ki je sestavljen iz aluminijeva prahu in oksida, ki zgori ob temperaturi 3000 kolorij ter razsiopi vsako kovino, Ta prah je iznašel kemik tvrdki Krupp za vlivanje cevi, a vlomilci so g* porabili za blagajne. Za delo s ledi prahom je treba večje vaje in znanje, a s« vldjub temu zelo mnogo vporablja.
s Čaj v nalt«. Mr. Graham \Vhitcs, ki je napravil zračni omnibus s tridesetimi-sedeži, si je izmislil nekaj prav originaF nega za podjetno Londonce, pogostiti gost« s čajem v zraku. Gostiteljica najange zračn} omnibus za kak solnčon popoldan, vese’* družba pride ob določeni uri z avtomobili in se vsede v letalo, ki so dvigne na P°' volje hišne gospodinje v zrak. Med vožnjo si nalijejo čaja in pokadijo cigareto ob ver selom razgovoru in zabavi.
s Draginja v Režiji. Pariški list >L'Gpi“ nion« prinaša cene blaga na Ruskem, kr so res bajno visoke: kapusova glava 3o rubljev, eno jabojko 10 rubljev, 400 gramov masla 120 rubljev, 400 gramov čaj* 225 rubljev, par nogavic 30 rubljev, paf čevljev 750 rubljev, steklenica konjaka 750 rubljev, steklenica šampanjca 1500 r. Čisto naravno: vlada hoče uničiti vrednost cTenarja in s tem podpreti idejo komu-nizma.
s Lenin oropan. Kot poročajo listi, s® je peljal pred kratkim Lenin z avtomobilom skozi Mbskvo, kar so priskočili mornarji, ki so bili prišli iz Petrograda, ustavili avtomobil in Lenina popolnoma oropali, Roparski napad se je izvršil ob belem dnevu v središču mesta. Leninu so vzel« plašč, listnico in uro, ukradli so mu tud« avtomobil. Mornarji so hoteii istega dne napasti in oplenili železniško postalo v. Nikolu. Prijeli so jih in ustrelilL
s Socializacija gledališč. Iz Budimpe-tte javljajo: V tukajšnjih umetniških krojih je vzbudila veliko senzacijo vest, da vsi igralci pri operi in narodnem gle-^aliŠcu prestopili v socialnodcmokratieno Branko in zahtevajo socializacijo gle-oališč,
   __________________________________
Surovine m izvoz.
»ZeiU pripoveduje o bližnji bodočih tole:
Ententa je naznanila, da ne bo nič kontrolirala uvoza in izvoza surovin. Treba se bo zato nanovo ozreti okoli, kje bi Se dobile pripravne surovine, Vlade onih “®žel, ki so navezane na uvoz surovin, bodo gledale na to, da prevzamejo dosedanje vire surovin zopet v svojo službo in da zopet obnovijo kupčijske zveze, ki so sPale več kot štiri leta. Ker se je med Kojsko v industriji marsikaj izpremenilo, oo tudi glede uvoza surovin v bodoče mar-*>ikaj drugače kakor je bilo dosedaj.
španska je pred vojsko uvažala žlezno rudo v naše kraje, tako^ je zalagala zlasti plavže v Skednju pri Irstu. A ^ed vojsko ni mogla toliko izvažati kakor Preje in se je sama oprijela industrije. In industrializacija je naredila tam prav veronski napredek, zlasti glede železa, 8viuea in bakra. Vrhtcga so pa med vojsk o tudi posamezne države entente zabele vedno bolj naročati na Španskem. Kako je industrija na Španskem rastla, se yidi iz tega, da so leta 1917. prodali za 22 milijonov peset železnih izdelkov, za 14 milijonov železniških vagonov in za 11 milijonov strojev. To sicer ni bogvekaj, a kdo bi si bil kdaj mislil, da bo Španska &Dleh enkrat kaj sama izdelala. S Špansko glede dobave rude torej zaenkrat ne bo
nič.
Tudi Rusija je med vojsko ustvarila f vse polno novih industrijskih podjetij, slasti za izdelovanje kosa in kmetijskih krojev. Od tam smo dobivali zlasti mangan filasom posebnih pogodb. Ker sedaj ni več Avstrije in so razmere na Ruskem zaenkrat tako zamotane, so padle seveda V8e te pogodbe y vodo. Dobivali smo Mangan tudi iz ruske Armenije; ta vir jc Pa danes tembolj negotov, ker niti ne Veino, kaj bo z Armenijo,
^ Norveška se že dolgo časa trudi, ^a bi se zlasti glede železne industrij« pojavila na lastne noge. Zato tudi ne izvaža toliko železa kot prej; v drugi polo-‘,ci 1. 1917. n. pr. še 100.000 ton, v prvi Polovici 1918, pa samo še 34000 ton.
. Največ železa je dobivala pa prejšnja **vstrija iz Švedske, švedsko železo so “Porabljali plavži v Skednju, kovačnice v rJžiČu na Kranjskem itd. Sedaj je pa ve-v*Ko Vprašanje, kako bo s tem. Švedsko je'Czo ic znano najboljše železo sveta, in ^ava ga hoče sedaj predelati doma ter podati že izdelane stvari. Nastali so že plavži, ki predelajo na leto dva mi-*10na meterskih stotov surovega železa, n druge bodo pa v kratkem postavili. In-u*trija strojev se je tudi zelo razvila in 'Pa konkurirati celo z nemško industrijo.
Naše tovarne so pred vojsko prodale veliko kosa na Rusko, sedaj upa Švedska, da bo prevzela to prodajo. Tudi kemična industrija sc na Švedskem razvija, počasi sicer, a nevzdržema.
Tudi Holandska se hoče polagoma osamosvojiti. Ker jc sama revna na rudninah, jc doslej kupovala blago drugod in sicer že izdelano. Sedaj pa hoče biti neodvisna, zlasti glede železa in jekla, postavlja si tovarne, kupi samo surovo blago in ga sama doma predela. V prvi vrsti kupuje švedske in belgijske rudnine. Kemična industrija je tudi med vojsko zeio napredovala in jc prevzela tudi izdelovanje novih vrst.
Kakor vidimo, se jo marsikaj izpreme-niloj za Jugoslavijo pride pa to tem manj v poštev, ker ima sama dosti surovin in njena industrija šc zlepa ne bo magla kriti niti lastne potrebe, Zaio se pa nam ni treba toliko ozirati po tujem trgu. Naš trg bo sam zelo sprejemljiv in prva naša rkrb bo morala biti ta, da ga napravimo neodvisnega od tujine. Skušali bomo doseči to, kar so dosegle — prisiljene — med vojsko nevtrrdne države. Vedno bolj se vidijo obrisi prihodnjih dni: sever Jugoslavi-c se bo čimdalje bolj industrializiral, ker v kmetijstvu ne bo megel tekmovati z jugom, iz-vzemsi gotove panoge, n. pr. nekatere vrste živinoreje. Jug bo ostal pa še za dolgo čas v pretežni večini agraren, in naša skrb mora biti, da ga bomo industri-elno sami nasitili in ne drugi.
Čuti rib.
I.uAinasli prebivalci naših voda so na glasu da bo neumni in’ da so njih čuti kaj malo razviti. Pa ni tako, ribiči nam bodo povedali čisto druge reči in »zvita ščuka« ni pri&Ha zastonj v pregovor: Tudi znanost ie prišla do zaključka, da’ so opremljeno ribe s takozvanfmi višjimi živci, kojih končni .stroji tvorijo čutne organe. Seveda pa ti organi, ki so tudi pri posameznih ribali zelo različni., no morejo biti tako razviti kakor pri višje stoječih vretenčarjih.
Primeroma najslabšo je razvit pri ribah okus, zastopan po posameznih čutnih organih, ki so v ustih razkropljeni in v zvezi z živci okusa. Te organe imenujejo popke okusa. Riba, ki je v požrešnosti nekaj zagrabila, kar ji no more služiti za hrano, vrže ta predmet hitro zopet iz gcbca. Pri nekaterih ribah jo ta čut bolj razvit, tako pri postrvih in karpih. Zelo različno razvit jo pri posameznih vrstah sluh. Odgovarjajoč življenju v vodi imajo ribe le notranje tiho — labirint —, ki je vtelesen v črepinjsko steno v podobi ko-žaste vrečice in ima večinoma porcelanasto izgledajoč takoimenovani slušni kamen (otolit). Srednjega in zunanjega ušesa ribe nimajo, posameznih glasov ne morejo razlikovati, pač pa šum, zlasti če jo v zvezi s tresenjem tal in vode. Splošno razširjeno mnenje, da v ribnikih lahko zberemo ribo z zvoncem na določenih krmiščih, ni pravo. Ima svoj izvor v tem, da ribe v ujetništvu svojega hranitelja kmalu spoznajo in so mu takoj javijo, če se bliža in dela priprave za krmenje,
Ravno tako priprost kakor za sluh jc organ za vonj. Obstoji iz dveh ločenih, pred očmi ležečih in slepo se končujočih plitvih jam, ki sta znotraj opremljeni a nagubano sluzasto kožo, po kateri so razdeljene celice, ki so v zvezi z živci vonja. Tako zamorejo ribe brez dvoma duhati. Vprašanje je le, če je njihov vonj dosti razvit. V tekočih vodah gredo ribiči s vonjem ribam naproče. Oh Misisipiju, uporabljajo ribiči pri lovu neko riba zelo močno dišeč sir.
Za tipanje služijo tipni organi, bi so v podobi finih živčnih končnic razdeljeni čez vso	kožno	površino. Pri talnih
ribah, ki morajo — zlasti	v kalni	vodi —•:
tipaje iskati svojo hrano v blatu, so tipni živci ojačeni z nitmi, ki visijo od roba gobca kakor brke. Nemci imenujejo tipično zastopnico te vrste naravnost barba (brada).
Oči rib soglašajo glede sestava v, splošnem z	onimi	na	zraku	živečih
vretenčarjev	samo,	da	nimajo	trepal-
nic, izvzemši some- Pač pa je pri nekaterih ribah pokrito oko spredaj in zadaj z nepremakljivimi kožnimi gubami v podobi polumeseca. V miru so ribje oči prilagode* ne bolj za vid v neposredni bližini, luski-narji so navadno kratkovidni in zamorejo vsled svetlobnih razmer v vodi splošno videti le na razdaljo desetih metrov, razločno namreč. Toda tudi na daljšo razdaljo moč vida nikakor ni tako slaba kakor mislijo nekateri ribiči.
Razentega imajo ribe takorekoč še nekak šesti čut v takoimenovanih stranskih organih. Nahajamo ■ jih v stranskih Črtah, ki gredo od glave do koiiča repa. Vtis črte nastane na ta način, da so luskine tukaj v sredi prevrtane in nosijo fine, podalžnato in tesno se dotikajoče cevke. Zadaj na glavi spajajo to luknjice, ki imajo fino konce živcev, desno in levo črto. Natančni poskusi so dognali, da pomagajo ti čudežni organi ribam pri orientiranju: z naravnost osupnujočo gotovostjo zapazijo spremembe v svoji okolici, da celo najmanjšo spremembo v pritisku vode. Pri nekaterih ribah, na pr mer pri ščuki, vidimo več stranskih črt, ležečih druga nad drugo, ki so pa večkrat pretrgane.
Slednjič opozorimo še na krajevni čut rib in na njegov pomen za redovita potovanja luskinarjev, na primer v zimo-višča. O krajevnem spominu rib nam sve-dočijo številni poskusi in opazovanja; vsi soglasno dokazujejo, da nimajo samo stare ščuke, kojih zvitost je ja znana, prav izrazitega krajevnega čuta, temveč tudi druge ribe, tako na primer postrvi. Čut je tako razvit, da najdejo svoj navadni prostor tudi na kilometre daleč, četudi je se toliko jarkov, prekopov itd. vmes. Če vidijo, da jo njihova pot zaprta z jezovi, za-tvornicami itd. in če ne morejo zapreke preskočiti ali pa dobiti takozvanih ribjih prelazov in stopnjic, tedaj dolgo časa čakajo pred zapreko, ker natančno vedo, kam jih pelje njihova pot. Posebno natančno krajevno poznavanje imajo karpi, ki jih imajo sploh za zelo modre. Večkrat se dela norca iz ribiča, vtakne glavo v blato in pusti, da vleče ribič mrežo čez.
Stran 8
»Večerni IM«, 3ne 17. m are« 191&
jgt©T. 53,
Krvnikova vrv.
Roman. Spisal Aleksander Pclftfi«
(Dalje.)
»Tvoji.x »Moji?«
»Vsi so tvoji.;;
»Vsi?«	■
»Le čudi se. Pozneje, ko sc zaveš, ti ,00ui pripovedoval vse.«
»Govorite, gospod, govorite.«
»Ali si že kaj slišal o razmerju med menoj in ; tvoj im očetom ? «
»Vi sto Andorlaki?«
»To sem jaz,«
. »Slišal sem nekaj, a no mnogo.«
»Tvoj ded in jaz sva bila prijatolja. On (e pokazal svojo prijateljstvo s tem, da mi fe oropal nevesto, ko sem jo poljal k oltarju.« f	V,....,
Mjtščeval sem se ,nad njim s tem/ da <era mu v igri na karte vzel vse premoženje. Zdto je spravil mojega sina na vislice, lega, Iti počiva pod tem obeliskom . • . Zdaj je vrsta na meni, da se spet maščujem; in sem storil na ta način, da sem tebe, njegovega vnuka, obdaroval s tem denarjem.
»Ob, kako velikodušen ste, gospod!« »Velikodušen ravno ne- Polovica tega zaklada ;e tvojega deda in jc tedaj po vsej pravici tudi tvoja. Drugo polovico pa li dam tako, 7.a obresti.«
»Kako naj se vam zahvalim?« sNa noben način. Ne dam denarja za zahvalo. Ali si zadovoljen? Kaj?«
, ,»Če sem zadovoljen? Ali sem upal kdaj, da bom v celem svojem življeniu zasluži! samo stoti del tega, jaz ubogi rokodelec?^
»Toda denar je opolzek. Človek se komaj Kave in že ti izgine izmed prstov. Na vsak fiačin liočem poskrbeti za tvojo bodočnost. Če porabiš to...«
»O, kako naj to porabim, gospod!«
»In če jih vendarle porabiš ... čakaj, spomnil sem se nečesa. Ne dam ti vsega na enkrat; bolj je na varnem, če ostane pri meni. No, ali si zadovoljen, če ti dam petdeset tisoč goldinarjev?«
»Tudi z manjšo vsoto sem zadovoljen; kot hočete, tako bom delal.«
»Tedaj, tu imaš petdeset tisoč goldinarjev. Kadar porabiš vse to, pridi zopet in dal ti bom še toliko, ali še dvakrat toliko, kot bom spoznal za potrebno. Ne pravim, da moraš ravno zapravljati, a ne skopari, sakaj ni je bolj ostudne stvari na svelti, ko je skopost, Kaj boš storil naj-prvo?«
»Napravil bom mojstčrsko delo, postal mojster in napravil veliko delavnico,« »Ne bodi norec. Toliko denarja in delavnico! Za vraga, čemu pa hočeš ostati rokodelec, *5e si lajiko neodvisen gospod!«
»Vi imate res prav; toda moj razum ni na čistem. Da, jaz postanem gospod,.« in se poročim.,
»To je pametno. Ali že imaš izvoljenko?«
»Imani jo... zelo pridno deklico!« »Dobro. Potem se oženi. Zakon je velika sreča,«
»Poročim jo, poročim jo!«
»No, Bog s teboj. Kot sem dejal, če ti zmanjka denarja, poišči me in dobil boš še več.«
»Pojdite z menoj, moj plemeniti dobrotnik. Stanujte z mano!«
»Odvadil sera se ljudi in grob mojega sina me je privezal na ta kraj; zato ostanem tu... toda ne pravim ravno, da te ne botn nikdar obiskal.«
»Ni treba, da povem, da Vas bom rad videl vsak trenutek.«
»Dobro. Bodi srečen . •. Zdravo.«
»Bog z Vami, Bog z Vami.., hvala , *, hvala...«
Odšel je,
»Čakaj,« sem zaklical za njim. »Čakaj. Nikomur ne povej, kje si dobil denar, ne povej nikomur, da jaz še živim .., ljudje so hudobni, obiskali bi me in me umorili radi denarja, ki ga imam še pri sebi. Zato molči... če hočeš sebi debro. Zdaj lahko greš. Veš kaj? Reci, da si dobil denar v loteriji, ali na kak drug način. No, Bog s teboj.«--------
Po preteku nekaj mcseccv sem obiskal mojega varovanca, Ternjejevega vnuka. Njegovo stanovanje je bilo lepo, a brez razkošja. Vse pri njem je kazalo na varčnost. Ravno je sede! pri mizi. ko sem vstopil in čakal na večerjo. Skočil je kv:'šku in se vrgel v moje naročje.
»Bog s teboj, ljubi.,, stric, dovoli, da ti rečem stric, ali oče,..«
»Reci mi stric, ljubi nečak. No, kako se ti godi?.., res, ali si govori! s ko:n o meni?«
»Z nobenim, niti moja žena ne ve ni-četar.,.«
»Poročil si se tedaj?«
»Pred enim mesecem tn sem najsrečnejši soprog.«
»Kje je tvoja žena?«
»V kuhinji.«
»Kaj dela v kuhinji?«
»Pripravlja večerjo,« j »Tvoja žena pripravlja večerjo?«
»Da.«
»Nesrečni človek! tedaj nuaaS kuharice ali kuharja?«
»Moja žena je nizkega stanu, kot jaz in vajena delu, gospodarim, kakor vem in znam..,«
»Čudovito, ali li nisem dejal, da ne bodi skopuh. Moj Bog, in ta človek pusii svojo ženo kuhati in to stanovanje... ni slabo ravno, to je res, toda tudi ne tako, da ne bi bilo lahko boljše. Spočetka je to
S>rav, da tvoje bogastvo ne postane sum-jivo; toda zdaj zapusti to stanovanje poprej ko moreš ... najmi si lepše, sijajnejše, dražje in vzemi služinčad v hišo, ali razumeš? Postani gospod. Misli sem že, da ti je denar že pošel, zato sem ti prinesel še petdesettisoč ^goldinarjev ,.
»Hvala, ljubi stric, a ne potrebujem jih še.«
»Nič ne de; ker sem jih že prinesel, pustim jih tu, na, vreml jih,«
Dal sem vsoto.
Vrata so se odprta 'm žena mojega varovanca je vstopila ... prijetna, ljubka« nežna, plavolasa ženica. Nje mož me j« predstavil ko oddaljenega sorodnika. Večerjal sem z njima in 3e poslovil. Mlad mož me je spremil ir, hiše.	,
»Zdi se mi,* sem dejal na vratih* »zdi se mi, ko da me vaša žena ne more videti; cel večer me jc komaj pogledal* in če je govorila z menoj, je bilo videti* ko da je njena prijaznost prisiljena,«
»Ne mislite lega, ljubi stric,« je zagO" varjal svojo ženo, »ne mislite lega.*, ta jč samo sramežljivost... moja žena je bo*1 ječa mala stvarica, ko vse mlade že' niče ,..«
»Nič ne de, če je tudi tako, ko seffl dejal. Glavno je, da le ljubi...«
»In ljubi me!« je dejal mladi moŽf »ljubi me brezmejno, dragi stric!«
»Videl sem, videl sem; na vsaki be* sedi in pogledu se je to poznalo.«
(Konec prihodnjič.)
n Ljudske mesnice. Ker ni živina pf*4 vočasno došla, dobi I. in II. uradnisM' skupina meso v torek, dne 18. t. m. P® vrstnem redu, kakor doslej.	■,
a Meso za 'gostilničarje ia zavode b® oddajala mestna aprovizacija v torek, da®
18.	t- m. od 1 do 3 popoldne v ccrkvi »Jožefa,
a Meso na rdeče izkaznice B bo & lila mestna aprovizacija v torek, dne t. m, v cerkvi sv, Jožefa, Določen je taj^ red: dopoldne od 7 do pol 8 štev- 1 200, od pol 8 do 8 štev, 201 do 400* o® 8 do pol 9 štev. -101 do 600, od pol 9 dfr^ štev, 601 do 800, od 9 do pol 10 štev, 30* do 1000, od pol 10 do 10 štev, 1001 1200, od 10 do pol 11 Ste v, 1201 do 1#< od pol 11 do 11 štev, 1401 dn 1600, poldne od 3 do pol 4 štev. 1601 do 380*" od pol 4 do 4 štev. 1801 do 2000, od * do pol 5 štev. 2001 do 2200, od pol 5 do * štev. 2201 do 2400, od 5 do pol 6 šte* 2401 do konca.
       —^
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«.
Odgovorni urednik Viktor Ccnči6. « ■ Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani*
—... ■ .
Opeko Živo apno Cement
v cclih vagonili oddaja po primernih transportna in premogovna tvrdka
F. & A. Uher, Ljubljana
fielenburgora ulica St. i,
Za 300.000 kron
novega pohištva
sortirano, so proda samo skupaj.
Kdor rad
služi lepo tiso Čoke, naj pošlje m voj naaloV ^ tista4* pod Šifro brllja**^
upravo .-vofornega
knpitj*.