Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 24. maja 1938
Štev. 117. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERMK
Uredništvo in upravni Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Narodna koneeniraciia
Svetovno zgodovinski dogodki na naši meji, ko je postala naš najmočnejši sosed Velika Nemčija, so še danes predmet razmišljanj ter izčrpnih obravnavanj. Vse bolj prodirajo glasovi o potrebi narodne sloge in narodne koncentracije. Načelno važne misli prinaša o pomenu narodne koncentracije v svoji pravkar izišli novi dvojni številki ugledna kulturna in socialna revija »Misel in delo«. Povdarki, ki jih nahajamo v tej uvodni razpravi, se nam zdijo tako važni, da jih povzemamo v glavnih zaključkih:
Samoslovensko strnjenje v enotno voljo in istosmerno hotenje se mora nujno izpopolniti z duhovno koncentracijo vseh Jugoslovanov. Psihološko je sicer razumljivo, da takrat, kadar je sila najvišja, vsaka edinica išče rešitve v čim tesnejši zvezi s svojimi najbližjimi. Temu psihološkemu, iz stiske, posebno pa iz strahu izvirajočemu nagonu so se menda vdali tudi oni slovenski kulturni delavci, ki v svojih pozivih h koncentraciji niso upoštevali dejstva jugoslo-vanske države in potrebe po jugoslovanski skupnosti. Druga, v naših razmerah razumljiva, v bistvu pa neprirodna je solucija, kakršno si je zamislil del slovenske mladine, ki je posegel nazaj v
1.	1848. in zanemarjajoč več kot polstoletni nacionalni in meddržavni razvoj zagrabil za strohnelo vejo historičnega postulata.
Ustavili smo se samo ob dveh stališčih, ki se zrcalita v izjavah slovenskih izobražencev, pa že to zadostuje, da se zavemo, kako nedograjeno, kako neenotno je še gledanje na slovenski nacionalni problem. Dolga leta so že predmet žolčnih, včasih zagrenjenih, pretiranih, nikdar pa realnih razprav o narodnih potili in ciljih. Zdi se, da bo treba veliko širokogrudnosti. uvidevnosti, da iz težkega pritiska razmer lahko poiščemo pravo osnovo za skupno voljo. Vendar se pričakovanih težkoč izobražen-stvo ne sme ustrašiti.
Na katerih poljih nacionalnega udejstvovanja naj se koncentracija izvede, je nadaljnje vprašanje, ki pa ni več toliko principielno kakor taktično. Francoski intelektualci so pozivali k politični koncentraciji, zavedajoč se, da bi bil la na tern polju, ki razpolaga oni z dejanskimi sredstvi, mogoč uspeh. Tudi pri nas bi se morala v prvi vrsti naprtiti ta naloga politiki Toda politično življenje je pri nas trenutno tako neuravnovešeno, da se pri politikih ne moremo nadejati odmeva. Izobraženstvo. ki ni direktno vpreženo v politiko, pa vendar mora razmotrivati.
Politični ljudje si tujko »koncentracija« Prevajajo na svoj način. Marsikomu bo koncentracija v jugoslovanščini pomenila sporazum. Drugi si koncentracijo predstavlja z drugo tujko, namreč s centralizacijo. Toda politična terminologija ne odloča ker je važen le duh koncentrate. njena duhovna vsebina. Neprimerno nevarneje bi bilo. če bi politiki razumeli koncentracijo v tem smislu, da naj se na primer narod koncentrira pod nc-harodnimi ' ideološkimi zastavami. Slovenci smo taka stremljenja že bridko občutili Le če se osnove za koncentratu pojmujejo v narodnem in državnem hiteresu ne bi mogle biti kvarne.
Na kulturnem polju ie koncentracija lažo dosegljiva, čeravno sc zdi ta trditev preveč optimistična, ko vendar ve-hio, da so kulturni delavci različnih kul-
ttiriurni	razgovor
dr.Hodžo	in
Nenaden preokret v češkoslovaškem vprašanju — Optimistična presojanja v Pragi, Parizu in Londonu — Namig Henleinu: Situacija onemogoča pomoč od zunaj
PRAGA, 24. maja. Razgovor med predsednikom praške vlade dr. Milanom Ho-džo in Konradom Henieinom, ki se je pričel sinoči ob 18. uri, je trajal med štirimi očmi polni 2 uri. Po tem uvodnem razgovoru dr. Hodže s Henieinom se je sestal k seji ožji ministrski politični odbor. Po seji, ki je trajala komaj par minut, sta se dr. Hodža in Henlein ponovno sestala k razgovoru, ki je trajal zopet dve uri. Rezultat teh razgovorov je praška vlada takoj sporočila po svojih poslanikih v Londonu in Parizu francoski ter angleški vladi. O rezultatih teh razgovorov ni izšlo nikakšno službeno poročilo. Zdi se, da potekajo pogajanja ugodno. Radi tega se opaža v praških političnih krogih optimistično razpoloženje in se čuje, da bo sporazum med praško vlado in stranko sudetskih Nemcev perfektuiran že koncem tega tedna. Razgovor se je nanašal na celotni kompleks perečih vprašanj in je bil tudi manjšinski statut praške vlade predmet izčrpnega obravnavanja. Henlein je dal, kakor se šušlja v praških krogih, nekatera pomembna zatrdila. K takšnemu zadržanju so ga pripravili namigi od zunaj in sicer spričo mednarodne situacije, ki opemo-goča pomoč od zunaj.
LONDON, 24. maja. V tukajšnjih političnih krogih se opaža zadovoljstvo ra-
di pričetka pogajanj med praško vlado in Konradom Henieinom. Četudi je Chamberlain že včeraj sporočil spodnji zbornici predstoječa pogajanja, ni nikdo računal s tem, da se bodo pogajanja tako hitro pričela. Okolnost, da je prvi razgovor med dr. Hodžo in Henieinom trajal polne štiri ure, daje sklepati, da razgovori ugodno potekajo, Londonski tisk izraža mnenje, da se je s tem pričelo definitivno razčiščevanje vseh srednjeevropskih problemov. Štiriurni razgovor daje slutiti, da sta se dr. Hodža in Henlein dotaknila tudi podrobnosti manjšinskega statuta. »Daiiy Mail« izraža prepričanje, da je sporazum med obema strankama lahko dosegljiv, ker se opaža na obeh straneh pripravljenost k sporazumu.
PARIZ, 24. maja. Kakor pravijo poročila iz Prage so zbudili snočnji razgovori med dr. Hodžo in Henieinom v pariških političnih krogih optimistčno presojanje položaja. Dejstvo štiriurnega razgovora smatrajo kot ugodno znamenje, četudi še ni znana vsebina razgovorov. Pariški tisk poroča, da je češkoslovaški poslanik Osusky sporočil francoskemu zunanjemu ministru Bonnetu rezultate snočnjih razgovorov. V Parizu so. tako je splošen vtis, s preokretom v češkoslovaškem vprašanju zelo zadovoljni.
Nova ruska dal«nevzhodna vojska
VARŠAVA, 24. maja. Po zanesljivih poročilih iz Moskve, oziroma iz Harba-rovska se je v transbajkalskem področju formirala druga sovjetska dalnjevzhodtia armada, ki jo tvori 8 pehotnih divizij s pripadajočimi oddelki. Nova armada ni pod poveljstvom maršala Bliicherja, ampak bo imenovan nov poveljnik. Nova
armada se nahaja ob zapadni meji Man-džukua in severno od Mongolije. Po izjavah iz okolice maršala Vorošilova je bila formirana nova armada s posebnimi nalogami. Domnevajo, da je posebna naloga nove armade, da se v primeru izbruha vojne združi z mongolsko vojsko v skupni fronti.
Varšavska brzojavka je topot rešila svetovni mir
LONDON, 24. maja. »Evvening Standard« zatrjuje, da io neka brzojavka, ki je šla iz Varšavo v Berlin, rešila topot svetovni mir. Nemški poslanik voh Molt-ke v Varšavi je brzojavil namreč v Berlin izjavo zunanjega ministra Becka, da no more ostati Poljska nevtralna v primeru nemškega vdora v Češkoslovaško in v položaju, ki bi radi tega nastal. Poljski zunanji minister je izjavil nemškemu
poslaniku, da se bo Poljska takoj borila na strani zapadnih velesil, če pojdeta Francija in Anglija na pomoč Češkoslovaški. Maršal Rydz Smigly je odločen, da zasede v tem primeru prehodne točke k Podonavju. S tem želi poljski maršal postaviti nemškim mejam novo črto na vzhodu. Foljski generalni štab je proti nevtralnosti.
turnih krogov v zadnjem času posebno energično poudarjali kulturno samobitnost Slovencev, Hrvatov in Srbov in .celo stremeli za nekako kulturno avtar-! kijo. Iz teli tendenc so se rodili pokrajinski nacionalni klubi, če pa pravično presodimo nagibe, ki so vodili k tem ustanovitvam, moramo priznati, da so izvirali iz potrebne in nujne reakcije pa napačno, razvojne smeri neupoštevajoče in psihološko neutemeljeno izvajanje na-clonalnokulturne državne politike. Že poprej je bilo pričakovati, da iz njih izide plodna korektura dosedanjega dela in harmoničnejše, prirodnejše razvijanje jugoslovanske kulturne tvornosti v smeri jugoslovanske kulturne zajednice. še bolj pa je to pričakovanje osnovano v
časih, ko nas dogodki izven nas samih pozivajo k nujnemu samospoznanju in dosledno k ciljem, ki so skladni s cilji naše državnosti in našega nacionalnega obstoja. Kjerkoli pa so taki klubi, precenjujoč pomembnost svojega lastnega kulturnega poslanstva, postali politično in kulturno razkrajajoči, jih bo sila življenja izbrisala z liste tvornih nacionalnih činiteljev.
Zato bo slovensko in jugoslovansko izobraženstvo stvorilo svojo dolžnost, če bo znalo preko dnevnih ovir in razdorov preteklosti uresničiti duhovno nacionalno koncentracijo. Na tej osnovi bo mogoče lepo zamisel spremeniti v dejanje.
Požarna nevarnost v Radvanju. Elektromotor se je vžgal davi ob 6. uri v kleti znane Račičeve gostilne v Radvanju, iz kleti se je valil gost dim, ki je opozori! stanovalce na pretečo požarno nevarnost. Pozvani mariborski gasilci so vdrli v kletne prostore, opremljeni s plinskimi maskami in pogasili goreče olje, ki se je vnelo najbrže radi kratkega stika. Pravočasna lokalizacija je preprečila požarim nevarnost in eventualno škodo, ki bi bil i lahko nastala.
S pretrganim črevesjem so prepeljali sinoči v tukajšnjo splošno bolnišnico 58-letnbga posestnika Jurija Grajfonerja u. Pogleda pri Apačah. Ko se je mudil v Wisiakovem mlinu v Konjišču, je pomagal sneti jermenje s transmisije. Pri tem pa se je kol, s katerim je bilo to delo opravljeno, zataknil v jermenje, tako da je priletel Greifonerju z vso silo v trebuh. Grajfonerja je vrglo ob zid, kjer je obležal nezavesten in s težjimi notranjimi poškodbami. Domači zdravnik ga je prepeljal s svojim avtom v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima pretrgano tenko črevo in je način poškodbe edinstven in redek primer v zdravniški negi.
V aprilu 1938 so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 10 milijonov. Po
podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih hranilnicah v aprilu 1938 za 10 milijonov 291.581 din na din 1.064,519.900, Od porasta odpade 4,763.229 na vloge na knjižice, ki znašajo 634,646.224 din, do-čim so porasle vloge v tekočem računu za 5,528.352 na din 429,873.682. V primeri s 30. aprilom 1937 so narasle skupne vloge za 37 milijonov din. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 10, skupne vloge pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev ia v celoti padlo in znaša 134.529, vend r je naraslo število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. rač. pri 5. skupno število vlagateljev pri 7 hrani'-nicah. Značilno za znaten porast novih vlog je dejstvo, da so narasle nove vloge pri zaščitenih hranilnicah od 205.3 milij. 31. dec. 1937 na 231.6 milij. dne 31. marca 1938. torej za 26 milijonov. Nove vloge predstavljajo torej vedno večji odstotek vlog, zlasti odkar so pričele nekatere hranilnice oproščati s pomočjo likviditetnih kreditov Narodne banke stare vloge. Razmere pri hranilnicah se torej postopoma zboljšujejo. Zaupanje v denarne zavode se torej stalno dviga.
h iodfOM
Poplava je povzročila tudi pri nas precej škode. Na spodnjem Grisu se je razlila Mura preko brega. Živino so spravili v stanovanjska poslopja. Naraščajoča Mura je odnašala večjo množino stavbnega in drugega lesa, pa tudi svinje in teleta. Na nekaterih mestih je poplavljena tudi banovinska cesta Gornja Radgona —Apače. Po nekaterih ulicah je bil promet mogoč edino s Čolni. Precej so prizadeti posestniki Krempl, Seller, Haberl Kovačič/Pučko, Pintarič, Puhar, v Podgradu pa Gamzer, Kuzmič, Vrečič in Kocbek.
Se iz kronike Sokolskega društva Selnica ob Dravi
Dodatek k poročilu o življenju ter delu te sokolske edinice, priobčenem v »Večerniku« dne 20. maja, in morda v natančnejšo informacijo njenega članstva, ki o početkih edinice ve le malo, ker radi svoje mladosti več vedeti ne more, razen tega pa tudi radi zanimivosti stvari same, še ti-le podatki:
Sokolsko društvo Selnica je pravzaprav dete Murskega Sokola v Ljutome-j ru. Bivši član tega društva, br. Sagaj, j preprost kmetski fant, a sokolsko dobro vzgojen pod starostovanjem Drja Chlaupka v Ljutomeru, se je bil priženil v Selnico, ko je bil tukaj kaplan njegov rodni brat, g. Marko Sagaj, sedaj dekan v Hočah. Brat Sagaj je prinesel od doma s seboj sokolsko zavest in veselje do sokolovanja. V Selnici je našel dva za sokolsko delo dovzetna mlada moža, v zadnjem poročilu omenjenega br. Zvonka Mesariča in pa učitelja Mirka Kovačiča, s čigar prihodom v Selnico v jeseni 1. 1907. ter njegovim delom v »Čitalnici« se je pravzaprav začel ta-mošnji narodni živelj šele prav prebujati. Dočim je br. Sagaj, da! pobudo za ustanovitev odseka, gre br. Kovačiču zasluga, da so bila tla za to kolikor toliko pripravljena. Ob ustanovitvi odseka je bil radi tega tudi izvoljen za njegovega starosto,a br. Sagaj — ako pisca tega dodatka ne vara spomin — za pod-starosto. Pozneje se je pridružil četici mladih selniških Sokolov še br. Joško Zemljič, ki je prišel med njih kot učitelj. Pijeteta do teh treh bratov, ki jih že dav no krije zemlja, veleva, da se omenijo ob spominih na prva leta selniškega Sokola i njih imena. Končno bodi v tej zvezi izražena zahvala za njuno tiho v Sokolu opravljeno delo še vpokojeni učiteljici, gdč. Branji Konečnikovi, in pa s. Olgi Juvančičevi, šolski upraviteljici na II. mestni dekliški narodni šoli v Mariboru, ki sta s svojo požrtvovalnostjo doprinesli mnogo, da se je v Selnici zakoreninila sokolska misel.
VaUtuua o&aetie
Odkritie	komunist	ižnč rganlzaziie
beograjskimi dliaki
Skladišče komunističnega propagandnega materiala na beograjski tehnični fakulteti
Naša zunanja trgovina v aprilu. Po
uradnih podatkih znaša naš izvoz v mesecu aprilu395.7 milij. din napram 432.3 milij. v aprilu 1937. To pomeni za letos 30%. Uvoz v aprilu t. 1. znaša 432.3 milij. napram 462.6 milij. v aprilu 1937, to je letos 6.5% manj.
50 milijonsko posojilo je odobrila Državna hipotekarna banka primorski banovini in sicer za investicijska dela.
Italija zviša cene pšenici. Centralni odbor za žito v Rimu je sklenil, da se pričenši od 5. junija zvišajo cene pšenici od 125 na 135, odnosno od 140 na 150 lir za 100 kg.
Izvoz naših vin v Nemčijo. V Splitu je natovoril nemški parnik »Miloš« 134 tisoč litrov dalmatinskega vina za Nemčijo. To je v zadnjem mesecu že tretja večja pošiljka dalmatinskih vin za Nemčijo.
Konkurzne in poravnalne zadeve. Kon-
kurz, ki je bil razglašen o imovini posestnice Marije Germut v Podvelki, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa. — Prisilno poravnavo med Edmun-dom Romihom, trgovcem v Tratah, in njegovimi upniki je okrožno sodišče v Mariboru potrdilo.
Radi bega kapitala je češkoslovaška vlada prepovedala uvoz češkoslovaških bankovcev. Dovoljen je le uvoz kovancev in bankovcev za 10Jn 20 kron do skupnega zneska 300 kron za osebo. To velja tudi za inozemce, ki pridejo v Češkoslovaško.
Iz zadružnega registra. V zadružni register sta bili vpisani dve novi zadrugi: Električna zadruga v Križevcih pri Ljutomeru in Kmečko delavska zadruga v Spodnji Vižingi.
Kaj zahtevajo naše hranilnice. Na občnem zboru Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil v nedeljo, dne 22. maja v Splitu, sc je sprejela obširna resolucija, ki ugotavlja med drugim: 1. Da še vedno ni razglašena uredba o hranilnicah, na katero čakajo že leta in leta, kar zelo ovira pravilno delovanje samoupravnih hranilnic. 2. Samoupravne hra-
BEOGRAD, 23. maja. AA. V zvezi s preiskavo na tehnični fakulteti in z odkritjem komunistične organizacije med beograjskimi dijaki, širijo komunistični elementi, ki jim je do tega, da pri vsaki priložnosti sejejo zmedo ■ in nemir, tako ustmeno kakor z letaki glasove, ki niso samo neutemeljeni z dejstvi, temveč so od začetka do konca izmišljeni.
Iz teh vrst se širijo trditve, da je bila kršena avtonomija vseučilišča in da se je baje izvršila nekakšna protizakonitost, ker se je organom oblasti, pristojnim za preiskavo proti komunistom in njihovemu delu posrečilo odkriti na tehnični fakulteti skladišče komunističnega materiala.
Razen tega navajajo v istih krogih, da je bila preiskava izvršena v nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili, brez navzočnosti drugih državljanov in vseuči-liških oblasti. Apelirajo na pošteno in rodoljubno javnost, ker mislijo, da bo premalo informirana nasedla tem izmišljenim in preračunanim ter v duhu komunističnih vodil sestavljenim letakom.
Da bo javnost točno informirana, se poleg komunikeja, ki je že izšel o dogodkih na tehnični fakulteti, in glede na te zlonamerne vesti objavlja še naslednje:
Pristojne preiskovalne oblasti, v tem primeru organi uprave mesta Beograda, so v preiskavi ugotovili, da se nahaja eno izmed skladišč nezakonitega komunističnega materiala tudi na tehnični fakulteti v Beogradu. Zato je uprava mesta Beograda v smislu pozitivnih zakonskih določil sklenila izvesti tudi na tehnični fakulteti preiskavo, da najde to nezakonito propagandno komunistično gradivo. Ne glede na to, da gre za zločinsko akcijo, kaznivo po zakonu o zaščiti države, kjer so oblasti dolžne po zakonu čim najodločneje in najhitreje doseči rezultat, je uprava mesta Beograda kljub temu dve uri pred začetkom preiskave same z aktom obvestila dekana tehnične fakultete, kakšen material se nahaja na tehnični fakulteti, in navedla kraje, kje se nahaja. Ta akt je dekan tehnične fakultete v navzočnosti uradnika uprave mesta Beograda sporočil tudi rektorju beograjskega vseučilišča. Šele ko se je to zgodilo, so organi odšli z odlokom na tehnično fakulteto in tamkaj v navzočnosti tajnika tehnične fakultete Voje Markoviča, ki ga je dekan tehnične fakultete pooblastil, da v imenu fakultete prisostvuje preiskavi, in inž. Bože Jovanoviča, knjižničarja tehnične fakultete ter Dragutina Nikoliča, domačina tehnične fakultete, kot prisotnih državljanov, začeli in izvedli preiskavo. Zapisnike o preiskavi so vsi trije podpisali.
Dekan tehnične fakultete je sam prišel okoli polnoči in se osebno prepričal, kakšen material in koliko so ga našli. O vsem tem je nato zopet v navzočnosti uradnikov uprave mesta Beograda telefonsko obvestil rektorja beograjskega vseučilišča.
Vse tendenčne in zlonamerne vesti, da vseučiliške oblasti niso bile informirane o tej preiskavi, torej niso resnične in jih širijo s prozorno komunistično tendenco ravno tisti, ki so krivi, da je do tega prišlo.
Glede na trditev o kršitvi univerzitetne avtonomije, se opozarja na čl. 35 zakona o vseučiliščih, ki pravi, da je visokošolski pouk svoboden, in čl. 206 vseučiliške uredbe, ki pravi, da na univerzi ne sme biti političnih društev. Iz gornjega je razvidno, da ni bila na beograjskem vseučilišču nikdar in pri nobeni priložnosti ogrožena svoboda pouka, temveč so pristojni organi oblasti intervenirali po zakonu in izvršili preiskavo,
ko je bilo nedvoumno ugotovljeno, da se vrši na vseučilišču zločinska akcija proti državi, ki je kazniva po pozitivnih zakonih te države. O tem, kakšno je kom-promitirajoče gradivo, najdeno v tehnični fakulteti beograjskega vseučilišča, govorita najbolje gradivo samo in zapisnik o preiskavi, podpisan po zastopnikih vseučilišča. Iz tega zapisnika je razvidno, da so pri preiskavi našli več sto proglasov osrednjega odbora komunistične stranke Jugoslavije s podpisom »Centralni komite«, več deset elaboratov pod naslovom »Pismo sodruga Ivanova in odgovor sodruga Stalina« s podpisom »Stalin, 11. februarja 1938«, več deset elaboratov pod naslovom »O pomanjkljivosti strankarskega delovanja, o varnostnih ukrepih za likvidacijo trockističnih in drugih dvoličnikov«, več sto propagandnih znamk za »komunistično fronto na Španskem«, več deset brošur pod naslovom »Kozmopolit *— S stranko do konca«, celo kopico komunističnih listov in sicer »Rundschau«, »Izvestja«, »Pravda«, »Boljševik«, »Proleter«, več sto raznih letakov s podpisom »Komunistična stranka Jugoslavije«, več sto izvodov elaborata poc naslovom »Izgradnja socializma v sovjetski zvezi in protirevolucionarni trockizem«, sto izvodov elaborata pod naslovom »Trockisti in zi-novljevci — izdajalci«, mnogo brošur pod naslovom »V miru je napredek«, o nalogah komunistične stranke v zvezi z imperialističnim pripravljanjem nove svetovne vojne, »Rezultati socialistične izgradnje v SSSR«, »Razredni boj za junij 1935«, »Položaj v državi in naloge komunistične stranke Jugoslavije«, in mnogo drugih elaboratov, letakov in brošur ter knjig, vse natisnjeno v tujini in nezakonito uvoženo k nam.
Na vseučilišču samem so komunistični dijaki razmnožili več tisoč letakov čisto komunistične vsebine. Navajamo samo nekatere, ki so jih našli v več sto izvodih kakor- »Miroljubni javnosti«, »Resolucija s sestanka študentov iz Slovenije, Črne .gore, Makedonije, Vojvodine, Bosne in Hercegovine«, elaborati za letak z naslovom »Temeljne naloge zveze komunistične mladine«, letaki z naslovom »Izhodišče političnega delovanja štu-
dentske mladine«, letaki z naslovom »Vsej pošteni in demokratski javnosti« itd. Razen tega so našli veliko količino komunističnih elaboratov in lefakov ter drugih pisanih navodil, katerih vsebine še ni mogoče objaviti v interesu preiskave. Da je preiskava našla vse to, so ugotovili navzoči vseučiliški organi; to se bere v zapisniku in so oni to podpisali, prav tako kakor tudi to, da so v prostorih društva slušateljev strojne tehnike našli revolver kalibra 9 mm s 14 naboji.
To so torej našli v vseučilišču in oni ki žele napraviti zmedo, imenujejo to znanstveni material in zahtevajo, za takšno delo nekakšno avtonomijo in nedotakljivost. Navzoči vseučiliški organi so •najboljše priče, da niso oblasti pr’ preiskavi odnesle nobene druge stvari ;z vseučilišča in tudi ne uničile, temveč so z vso pozornostjo vrnile v študentovske omare znanstveno gradivo in dela, ki so se našla pri preiskavi. Preiskava sama je doslej ugotovila, da je na beograi-skem vseučilišču organiziranih več komunističnih forumov.
V zvezi s to preiskavo so doslej aretirali 22 članov in funkcionarjev raznih nezakonitih komunističnih forumov. Vsi glasovi, da se z aretiranimi dijaki ne postopa spodobno, so neresnični in so samo eden izmed detajlov v celi vrsti neresnic, ki jih širijo komunisti na podlagi komunističnih navodil o zadržanju njihovih članov pred policijo in na sodišču. Ves material, ki so ga našli pri preiskavi, in rezultati preiskave, ki je odkrila destruktivno in zločinsko delovanje komunistov. bodo predmet javne sodne razprave in se bo pri tej priložnosti javnost točno seznanila, do katere meje in kam je vodilo kakšno delovanje na beo-grajskem vseučilišču. Javnost naj ve tudi to, da zlonamerne vesti, ki jih širijo, in letaki, ki jih nezakonito tiskajo in širijo baje za varstvo univerze, niso ničesar drugega, kakor po komunističnih navodilih organizirana akcija za ustvarjanje zmede pri dobro misleči javnosti. S tem informiramo vso javnost točno, da ne bo nasedla takšnim in podobnim komunističnim provokacijam
„Češkoslovaški ddbor“ v Londonu
LONDON, 24. maja. Tukaj se je ustanovil poseben »Češkoslovaški odbor«, ki ima namen korektno informirati javnost o Češkoslovaški ter prepričati Anglijo, da predstavlja neodvisnost Češkoslovaške življenjski interes Velike Britanije. V odboru so med drugim konservativni poslanci vojvodinja Atholl, Adams, ge-
neral Spears, liberalni poslanci Acland, Roberts in Mander. Nadalje neodvisni poslanec Rathbone. Publicisti Layton, Seton Watson, Wickham Steed, znani pacifist lord Cecil, znameniti zgodovinar Temperley ter slovita jezikoslovca Mur-ray ter Hutton.
nilnice zahtevajo, da se jim vrne pravica za sprejemanje pupilnega denarja, da se v interesu okrepitve državnega kredita vendar končno že reši vprašanje izplačila predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih posojil "kakor tudi vprašanje izplačil vlog naših državljanov pri bivši ogrski poštni hranilnici v Bu- nigmann iz Ljutomera, absolviran trgov-dimpešti.	iski akademik. Za prehod ineje si je iz-
II.	mednarodni kongres za upodabljajočo umetnost bo letos poleti predvidoma v Amsterdamu. Za ta kongres ie podpisani prejel častno povabilo oficijel-nega zastopnika za Jugoslavijo, kar je bil preteklo poletje tudi za L kongres v Parizu. Lanski kongres se je vršil v znatni meri v obravnavanju najbolj perečih socialnih vprašanj umetništva do vsem svetu in to zlasti v zvezi z lansko mednarodno razstavo v Parizu. Letošnji pa bo na podlagi lanskih zaključkov bolj podčrtaval smoter upodabljajoče umetnosti iz splošno kulturnih vidikov. Kdor od jugoslovanskih umetnikov se podrobno zanima za lanski kongres in ako kdo morda želi fluidirati kako važno poročilo za prihodnji kongres, o katerem bo podpisani po končanem kongresu izčrpno poročal, naj se obrne na podpisanega. — Prof. France Kralj.
JHutmetske novice
Pobegnil je iz naše države Volf Hb-
bra! Muro, ki jo je pri Apačah preplaval. Na naši strani je pustil samo obleko.
Za internat Franje Tavčarjeve je darovalo ljutomersko Kolo jugoslovenskih sester 100 din.
Delo ljutomerskih Kolašic. Te dni je
bil občni zbor ljutomerskih Kolašic. Kolo je priredilo božičnico za revno deco, pri kateri je bilo z obliko in obutvijo obdarovanih 200 otrok. Zelo hvaležno je bilo vzdrževanje šolske kuhinje v narodni šoli. Občni zbor je počastil spomin Franje Tavčarjeve z obdarovanjem 23 revnih žena. Novemu odboru načeluje zaslužna ga. Ana dr. Stanjkova.
Letošnji spored sokolskih telovadnih nastopov sc otvori z nastopom pri Sv. Juriju ob Ščavnici 26. t. m., ki je obenem združen z lOletnico obstoja čete.
7» dotuLe. TČnA/tr.L.0
K Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer bo na Križevo popoldne javni telovadni nastop sokolskih čet Sv. Jurij, Sv. Duh in Mala Nedelja, vozi avtobus po znižani ceni izpred gostilne pri pošti na Spodnjem gristi ob 13. uri. Vrnitev po dogovoru.
ik
„K®nzula“ Klausa bodo danes
izpustili!
Ker je bolan ...
že dva meseca se nahaja »konzul« Edgar Klaus v policijskih zaporih v Ključavničarski ulici, kjer čaka svoje nadaljnje usode. Mariborska policija je razposlala na vsa večja policijska ravnateljstva vprašanje, če je imela kedaj s »konzulom« Kiausom opravka. Kakor smo že poročali, je doslej odgovorilo le policijsko ravnateljstvo v Rigi, dočini ostali še niso odgovorili. »Konzul« Klaus si je v policijskih zaporih krajšal čas s pisanjem raznih črtic in povestic ter je užival hra-
no, ki so mu jo dali kakor drugim jetnikom. Včeraj je »konzul« Klaus nenadoma zaprosil, naj ga obišče zdravnik, češ da je bolan. Zdravnik, ki ga je preiskal, je ugotovil, da je »konzul« Klaus zares bolan, radi česar se je mariborska policija odločila, da ga iz zdravstvenih razlogov izpusti na svobodo, in sicer v teku današnjega dne. Preiskava proti Klausu se seveda nadaljuje in bo moral tudi vnaprej biti na razpolago policiji.
Srbite
1—* »UlMHT
CfanJ Rožefove zadruge oškodovani za triietrt miliionov
dinarjev!
Poziv okrožnega sodišča oškodovancem
Afera Privredne zadruge, oziroma »ravnatelja« omenjene zadruge Josipa Rožeta zavzema iz dneva v dan vse večji obseg. V zvezi s to afero so oblastva že aretirala 7 oseb, ki so osumljene, da so zagrešile kazenska dejanja. Vso preiskavo vrši sedaj preiskovalni sodnik pri mariborskem okrožnem sodišču in se zdi, da je afera Privredne zadruge ena največjih v zadnjem času v Mariboru. Kolikor se je doslej moglo ugotoviti, so bili zadrugarji omenjene zadruge oškodovani za 750.000 dinarjev, vendar so oblastva mnenja, da je škoda, ki jo trpijo posamezni zadrugarji, še večja. Da bi se ugotovilo, koliko članov je imela Pri-vrcdna zadruga in koliko so posamezni
člani vplačali, je okrožno sodišče po predlogu državnega tožilstva izdal sledeči poziv:	»Vsi	oškodovanci	„Glavne
privredne zadruge” r. z. z o. z. Maribor, Tattenbachova ul. 2^1 se pozivajo, da se takoj prijavijo najbližji orožniški postaji ali policiji ter nai priglasijo svojo škodo. Stranke naj navedejo, ali so pristopile h Glavni privredni zadrugi neposredno odnosno ali so bile prevzete od kake druge sorodne zavarovalne družbe. Stranke naj navedejo, koliko so izplačale na pristopnini, na premijah in drugih stroških, ter naj svoja izplačila eventuel-no podkrepijo z odrezki poštnih nakaznic. — Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IX.«
pROll ZOBNEMU
Lep življenjski jubilei vzorne žene
75-letnico življenja praznuje danes gl. Ivana Sila, vdova po učitelju Luki Sila.
Doma je iz Povirja na Krasu ter je živela s svojim možem kot žena in učiteljica ročnih del v Povirju, Rodiku, štorjah in na Vojščici. Po moževi vpokojitvi je živela do vojne z Italijo v Gorici in nato v Ljubljani, ker je 1. 1923 udovela. Svojemu možu je vzgojila štiri sinove v jugoslovanskem duhu, ki so vsi po raznih službah v Jugoslaviji. Sedaj živi že več let pri svojem sinu profesorju in pri svojih vnukih v Mariboru še vedno duševno in telesno čila. Vrli slovenski ženi in zgledni, plemenito dobri materi ob njenem današnjem življenskein jubileju iskrene čestitke!
ANTOfv TOMŠIČ
rodil se v 26. maja 1842, 1. v Dednem dolu na Dolenjskem, umrl v Mariboru 26. maja 1871. 1.
K temu spomeniku vabi dolžnost sodobnih čestilcev velikega pokojnika na praznik Vnebohoda ob 9. dop. Ne gre samo za slavje, marveč za izraz skupne pietete in hvaležnosti predhodnika osvo-bojenja Slovencev na potu do Jugoslavije.
Tako zbrane častilce naj bi spodnji napis opozoril, da so ta Tomšičev spomenik postavili njegovi tedanji čestilci. nas pa da čaka še večja naloga. Še poldrugo leto in edino t a spomenik ostane na opuščenem za javni park namenjenem pokopališču. S koncem pokopališča pa bo tudi konec tega spomenika kot na-grobir' - ker mora postati javni zgodovinski spomenik! S tem v zvezi mora dobiti drugo obliko tudi grob.
• zopet poldrugo leto pozneje pa stojimo ob stoletnici Tomšičevega rojstva. Že med tem ca tudi grob sam kliče po stalni oskrbi!
26. maj naj pokaže, koliko ima Tomšič sodobnih čestilcev in kje še razen v Mariboru. Narodna dolžnost sama na mora od tega dne dalje presegati njih pravo število. K dolžnostnem številu spadajo tudi v Mariboru živeči dolenjski rojaki, za katere naj ta praznik postane početek e zdavna zaželjene organizacije vseh v Mariboru in okolici ži večih Dolenjcev.
Ta. na nikakšen program vezana, čisto osebno mišljena pietetna počastitev v cvetočem maju naj poživi čut pietete sploh do naših pozabljenih rajnih tudi na ostalih pokopališčih!
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri, v sredo, 25. maja postopno zboljšanje vremena Iz poštne službe. Premeščen je k pošti Šmarje pri Jelšah Jerko Korenini, dosb pri pošti v Marenbergu.
Strelci zbor! V nedeljo dne 29. t. m. bo svečana otvoritev letošnje strelske sezone na strelišču v Radvanju. Strelci se bomo z drugimi nacionalnimi organi zacijami korporativno udeležili svečane otvoritve. Zbirališče strelcev bo na Trgu svobode v nedeljo 29. t. m. ob pol 8. uri kopališča stoji velik spomenik z nadpi-1 zjutraj, odkoder odkoraka povorka z vo-
Pogovor
— Na praznik Vnebohoda se dvignem v sončne višave.
= Mogoče celo z letalom do nebesnih vrat?
— Zaenkrat samo z nahrbtnikom na pohorske vrhove. In ti?
— Naravnost v Narodni dom k proslavi 501etnice moške podružnice sv. Cirila in Metoda.
*	—Ta družba je zgradila tisto lepo šo-
lo v Gradišču.
= In se mnogo drugih ob slovenski jezikovni meji. Vzajemno s svojimi podružnicami deli vsako leto obilne božične darove naši revni obmejni deci. Prav posebno skrb pa polaga na narodno vzgojo. Dobra knjiga ji je sredstvo.
— Mariborska podružnica se torej lahko ponaša s polstoletnim, delom za narodno stvar. To je vsega priznanja vredno. Prijatelj, 'udi jaz pridem k tej proslavi in preložim svoj izlet na prihodnjo nedeljo. Ne bo mi prav nič škodovalo, če žrtvujem par požirkov za vstopnino. ■■= Obvezne vstopnine ni, sicer pa lahko prostovoljno »mal’ položiš dar domu na oltar«.
— To se razume.
= Na svidenje v Narodnem domu! 26. mai
Nekako v sredi starega mestnega po-
lišče v Radvanju. Strelske družine naj pridejo ta dan na Trg svobode z državnimi zastavami. Istega dne bo ob pol 10. uri občni zbor strelskega okrožja, ki naj se ga sigurno udeleže delegati strelskih družin. Strelci v nedeljo na plan!
Zveza kulturnih društev v Mariboru poziva včlanjena društva iz Maribora in bližnje okolice, da se polnoštevilno udeležijo proslave 50Ietnice mariborske moške podružnice CMD v četrtek 26. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Oddolžimo se naši haj-starejši narodno-obrambni organizaciji za njeno polstoletno delo v prid naroda in domovine!
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru.
Na letnem telovadišču bo v nedeljo dne 29. maja popoldne ob 3. uri telovadni nastop Sokolskega društva Maribor matica. Oskrbite si vstopnice v predprodaji!
Za izlet v Slovenske gorice, ki ga prireja Putnik z modernim avtokarom na praznik dne 26. maja se sprejemajo prijave le do srede opoldne. Vožnja po najlepših predelih naših Slovenskih goric le Din 50.—. Odhod ob 8. uri izpred Put-nika.
Letošnji telovadni nastop matičnega sokolskega društva bo v nedeljo, dne 29. maja na letnem telovadišču. V včerajšnjem oglasu je tiskarski škrat izpačil datum.
Brivski frizerski pomočniki(ice) se vabijo na članski sestanek, ki se vrši 24. maja ob 20. uri v Delavski1 zbornici, Sodna ulica 9. Ker je dnevni red važen, je udeležba obvezna.
Gasilska četa Sv. Miklavž na Dravskem polju priredi dne 3. julija veliko tombolo. Naprošajo se okoliška društva, da na ta dan ne prirejajo nobenih prireditev.
Sokol Maribor I. ima dne 12. junija javni nastop ter razvitje prapora za deco, na kar opozarjamo ostala društva. Zdravo! Uprava.
Nacionalnemu Mariboru. Proslava 50-letnice moške podružnice CMD v Mariboru. Na praznik Vnebohoda 26. maja t. 1. bo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna matineja. Na programu so razven zgodovinskega pregleda o polstoletnem delovanju izbrane pevske in godbene točke. Sodelujejo: pevski zbor »Drave«, septet bratov Živkov, mladin-
Kino Union. Danes dunajska veseloigra »Najsrečnejši zakon sveta« Marija Andergast, Hans Moser, Leo Slezak.
Torek, 24. maja, ob 20. uri: »Sreča d. d.«
Red B.
Sreda, 25. maja: Zaprto.
Četrtek, 26. maja ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Zadnjič. Praznik v mariborskem gledališču. Vsem, katerim se je češka opereta »Pod to goro zeleno« tako priljubila, da sc je v letošnji sezoni tolikokrat vprizorila in vselej polnim uspehom, se nudi na praznik Vnebohoda zvečer prilika, da se od svoje ljubljenke poslovijo, kar jim olajšujejo tudi znižane cene.
ski orkester realne gimnazije, gdč. Sonja Škapinova, gg. Faganeli, C. Cvetko ter Zvnko Devide. Pestri spored zaključi Mirkova slavnostna kantata »Blagovestnikom«. Vstopnine ni. Rodoljubni Maribor bo v četrtek dopoldne z rekordnim posetoni matineje javno izpričal, da zna ceniti polstoletno narodno-obrambno in kulturno delo organizacije.
Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu aprilu 1938 pri predstojriištvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov: 1 moški klobuk, 1 krava, 1 ženska ročna torbica.'! otroška ročna torbica, 1 viničarska knjižica na ime Krofič Leopold, 1 moški klobuk, 1 zapestna ženska ura, 1 ženska ročna torbica z žel. leg. na ime Poiančič, 1 stara aktovka, sadna drevesa, 1 moški dežnik, 1 delavska knjiga ira ime Šantl, 1 ženski dežnik, 9.25 din v gotovini, 1 usnjata denarnica z 25 din m uhani, 1 ženska ročna torbica z 134.50 din. 1 kolo avtomobila, 1 moški slamnati klobuk, 1 par moških rjavih usnjatih rokavic, 1 stara aktovka z jabolki, 1 pes foxterier, 1 listnica. 1 denarnica z 16 din, 1 lesen tram, 100 din v gotovini, 1 ženska ročna torbica. 1 sesalka za kolo.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu.
jMke ute aI msi sevem me$!
i
som:
V soboto dne 21. maja so sc razgrni!: težki oblaki, ki so več dni oklepali s svojo kopreno Pohorje in Kozjak. Nekaj dni je rosilo in namakalo suho žejno zemljo. Naš človek je z hvaležnostjo povzdignil svoj pogled proti nebu, saj je vedel: Poljana bo lepo rastla. Gledal je v duhu na svoj pridelek. Zasijalo je zlatr-majsko sonce, moder nebesni obok nad našo lepo pokrajino. — Toda to je bil le mir pred nesrečo. Kmalu so zapihale male sapice, ki so nosile po nebu oblačke, zatem so se na obzorju dvignili črni oblaki, in nebo je bilo zakrito kakor v trenutku v črne oblake. Grom, blisk, strela. Odmevalo je težko in votlo od naših gor. Lilo je kakor iz škafa. To je sodni dan, so pravili stari očanci. Naj-starejši prebivalci ne pomnijo tako groznega dne v Selniški občini.
Bil je prelom oblakov. Vsi naši potoki, ki teko k Sv. Ožbaltu po Četnenički grabi, Šturmovi grabi, na potu k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Selniška Volmeierjeva dolina, Bistriški dol. Škofov dol, vsi mali žuboreči potočki so narastli v hudour-'jaško godbo na čelu na garnizijsko stre- nike, ki so trgali zemljo, prožili plazove
— to niso bili hudourniki, ampak deroče reke. Ljudje so plakali, ko so gledali, kako jim voda odnaša plodno zemljo. Po neurju je bilo videti na polju fižol, krompir, seme vsajeno v zemljo je ležalo in plavalo v jarkih. Naši mostovi so poškodovani. Kako bo naš mejaš vozi! svoje notrebe iz doline na mejne vrhove. Edino upanje nam je, da nam priskoči na pomoč kraljevska banska uprava, da vsaj za silo uredimo razrite ceste in pokvarjene mostove.
Voda je preplavila polja in travnike in nanosila nanj polno peska, kamenja in gramoza. Les, hlodi, kurivo, kar so z muko in težavo spravljali s hribov v dolino, je voda skoraj vse odplavila. Ne* mogoče je bilo reševati plavajoči les. Vsak poizkus reševanja bi lahko imel za posledico nesrečo. Mostovi so bili zadelani z lesom. Ljudje so z nadčloveškimi napori reševali, kjer je bilo mogoče in čistili strugo. V veliki nevarnosti je bil državni most pri Šturmu, preko katerega vodi banovinska cesta. Le malo je tudi manjkalo, da ni odneslo najmočnejšega Voltnajerjevega velikega broda.
Stran "A.
MariborsM »Večernik« Jnfra
V Mariboru, dne 24. V. 1938.
ai&auie,
rmr	Ir	/y»WWw»Iw
Kdo je uganil?
Za zadnje kolo našega nagradnega tekmovanja je vladalo ogromno zanimanje, kar dokazuje število poslanih kuponov, ki smo jih tokrat prejeli 1069. Tudi tokrat ni nihče uganil vseh treh rezultatov. Bilo je nekaj kuponov, na katerih je bil zabeležen , po en točen rezultat, značilno pa je, da noben tekmovalec ni zadel dveh točnih rezultatov. Razmerje glasov je bilo tokrat naslednje: Za zmago SK Železničarja je bilo 785 glasov, za zmago ISSK Maribora 247, za neodločen rezultat pa 37. Zmago Čakovačkega SK je predvidelo 852 tekmovalcev, 104 je bilo za zmago SK Hermesa, 113 pa za neodločen rezultat. Za zmago SK Celja je bilo 512 tekmovalcev, 491 je bilo za zmago SK Kranja, 69 pa je predvidelo neodločen rezultat.
Pri določevanju nagrad smo vzeli v poštev tekmovalce, ki so predvidevali vsaj približnje rezultate, to se pravi, ki so bili za zmago SK Železničarja, za zmago ČSK in za neodločen rezultat tekme SK Celje:SK Kranj. Žreb je določil takole:
Prvo nagrado:	Nakaznico za eno-
dnevni brezplačen izlet v Gradec, darilo Putnika, Maribor, Trg svobode, prejme Mario Radolič, dijak, Maribor, Tatten-bachova ulica 24. Radolič je predvidel naslednje rezultate: SK Železničar:ISSK Maribor 4:3, ČSK:SK Hermes 2:1, SK Celje:SK Kranj 1:1.
Drugo: Praktično darilo tvrdke J. Trpin, manufakturna in tekstilna trgovina, Maribor, Vetrinjska ulica, dobi Edvard Kovačič, ličar državnih železnic, Maribor, Dr. Turnerjeva ulica 41. Njegova napoved se je zglasila: SK Železničar: ISSK Maribor 3:1, ČSK:Hermes 3:2, SK Celje :SK Kranj 1:1.
Tretje: Garnitura namiznega tenisa, darilo športne trgovine in mehanične delavnice Bogomir Divjak, Maribor, Tat-tenbachova ulica, prejme Bogomir Der-biš, dijak, Maribor, Koseskega ulica 119. Derbiš je predvidel naslednje rezultate: SK Železničar:ISSK Maribor 3:1, ČSK: Hermes 4:2, SK Celje:SK Kranj 2:2.
Navedeni nagrajenci naj se javijo v našem uredništvu pri športnem referentu našega lista g. M. Korenu, kjer prejmejo nagrade, oziroma nakazila.
0
Krasen uspeh jugoslovenskega tenisa.
V Zagrebu se je včeraj končal teniški dvoboj med Jugoslavijo in Anglijo za Davisov pokal, ki se je končal s krasno zmago Jugoslavije v razmerju 5:0. S to zmago se je Jugoslavija kvalificirala v naslednje kolo, in sicer je naslednji na sprotnik Švedska, ki je v Štokholmu zmagala nad Švico s 4:1. Tekma med Jugoslavijo in Švedsko bo 27., 28. in 29 maja v Zagrebu. Če bi zmagali še v tej tekmi, dobimo za naslednjega nasprotnika Indijo.
Srednješolski medmestni lahkoatletski miting bo v nedeljo 29. maja v Ljubljani,
in sicer bodo pomerili svoje moči dijaki mariborskih gimnazij in dijaki realne gimnazije v Ljubljani.
SK Železničar:Čakovački SK. Na praznik 26. maja gostuje enajstorica ČSK v Mariboru, kjer bo na stadionu SK Železničarja odigrala svojo poslednjo prvenstveno tekmo s SK Železničarjem. ISSK Maribor pa bo potoval v Kranj, kjer nastopi proti SK Kranju v prvenstveni tekmi.
Manifestantna proslava 30ietnice ptujskega Sokola. Ptujski Sokol je veličastno proslavil 301etnico svojega obstoja. Že na predvečer se je na obširnem Tyr-ševem trgu vršila lepo uspela slavnostna akademija, ki jo je posetilo sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo v častnem številu. V nedeljo pa se je po ptujskih mestnih ulicah razvila mogočna in pestra povorka zbranega sokolstva, ki ga je na cestah zbrano občinstvo burno pozdravljalo ter ga obsipavalo s cvetjem in zelenjem. Na čelu povorke je jezdila konjenica, zatem so sledili prapori ptujskih in okoliških sokolskih edinic. Središka sokolska godba, znana iz vseh dosedanjih sokolskih nastopov, člani, članice, naraščaj, deca ter številni člani in članice v civilu so izpolnili veličastno povorko. Stik povorke je bil na Tyrše-vem trgu, kjer je zbrane Sokole in narodno občinstvo v toplo zajetih in zanosnih besedah pozdravil starosta ptujskega Sokola br. dr. Šalam u n. V svojem z nacionalno miselnostjo prepojenem nagovoru je br. starosta povdarjal potrebo složnega narodnoobrambnega dela, ki je danes potrebnejše nego pred 30 leti. Popoldne je bil na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu javen telovadni nastop, ki je živo izpričal tesno povezanost ter žilavo vztrajnost ptujskih Sokolov.
PMuske novice
Incident je bil oni dan v 'dveh tuk. gostilnah. Možanec, ki sploh ni naš državljan, je sitnaril z nekim vzklikom in so ga krepke pesti postavile na hladno. Potem je imel še z orožniki opravka. Stopimo na rep sitnarskim vzklikanjem!
Čedno blago za dečve
v novih vzorcih prinaša
HoifUUtskt frffHff
Tudi naš Sokol je izvedel na določen dan dan pripravljenosti. Zbranim pripadnikom je brat starosta na kratko obrazložil pomen dneva. V celoti zamišljenega sporeda zaradi deževnega vremena ni bilo mogoče izvesti. — Vsi oddelki, ki so v zimskem času zaradi pomanjkanja strehe počivali, so pričeli z redno telovadbo na prostem ter se pridno vežbajo in pripravljajo za letni nastop.
Maribor, Gosposka 14.
Razno
LEŽALNI STOLI
od din 48.— naprej pri tvrdki »Obnova« F. Novak- Jurčičeva 6.	3102
ŽGANO APNO
vagonske količine naročite pri Kmetijski družbi, Melje 12, telefon St. 20-83.	3114
Kupim
Kupim dobro ohranjen OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK.
Naslov v upravi.	3113
Prodam
NOVA KUHINJSKA OPREMA
poceni naprodaj. Vprašati Studenci, Radvanjska c- 50-3108
Stanovanje
SPREJMEM GOSPODA V VSO OSKRBO.
tudi na samo, dobro domačo hrano. Meljska c. 29, Maribor-	3118
DVE SOBI IN KUHINJO
takoj oddam- Glavni trg 4, trgovina-	3115
Stanovanje išče
STANOVANJE. EV. TUDI CELO OSKRBO
iščeta za 1- junij dva tkalca. Najraje v Melju ali kje v bližini- Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo »Ve-černika« pod šiiro »Sama in čisto«-	3106
Službo dobi
MIZARSKEGA POMOČNIKA
z lastnim skobelnikom sprejmem. Kupim tudi rabljen skobelnik in kuhinjski štedilnik. Prodam kuhinjsko kredenco. Mizarstvo. Gregorčičeva 8.	3115
Službo Išče
DAMSKI IN MOŠKI FRIZER.
dober delavec, išče službo. Nastopi lahko takoj, Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Frizer«.	2117
Zgubljeno
Sirite ..Veternik
• •
ZGUBILA SEM ZLAT KRIŽEC
z rubinom od Radvanjske 9 skozi Kettejevo na Betnav-sko cesto do trgovine Slavinec. Najditelj ga naj proti nagradi 100 din vrne na stražnico IV, Kralia Petra trg.	3111
m
Obleftan
Ali se bo dala zopet popraviti? Pa Vaša dosmrtna obleka, Vaša koža, ali nje ne kvarijo razna slaba mila in kreme? Poskušajte Solea milo in kremo, ki krepila hormonsko delovanje Vaše kože, da postane zopet kakor nova.
MifflUl
vtfluurin ktenuL*
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sočutja ob priliki težke izgube naše nepozabne matere, gospe
Tereziie Kodela
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo krščanski ženski zvezi, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so blago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti.
Maribor, dne 24. maja 1938.
Žalujoii ostali.
Zahvala
V globoki žalosti, ki nas je zadela ok priliki prerane izgube našega dobrega soproga in očeta
Ivana Dolenc-a
žand. narednika v. p.
se tem potom najlepše zahvaljujemo za vse izraze sočutja in poklonjeno cvetje.
Rodbine Dolenc, Berec.
Cenita
»Slab študent, ki vsak teden ne pošlje niti za groš niti!« mu je večkrat dejal stric župnik, kadar je bil Špina pri njem na počitnicah. Zdaj je vneto izpolnjeval pokojnikove besede in se poizkušal v šivanju in popravilih na franku, toda kljub trudu in prizadevanju se mu ni posrečilo dati mu nekdanji sijaj. Čemu je tako postopal, čemu se je toliko brigal za svojo zunanjost ta mladi filozof, o katerem bi doslej mislili, da nagiblje k cini-ski šoli? To tajnost je hranil globoko v srcu, gospodična Elis pa je ugibala.^
Minila sta dva dneva. Nekaj slušateljev, med njimi Vavrena in Frjbort, so poklicali k rektorju, kjer so se zagovarjali radi zadnjega viharja. Rektor je dejal, da profesor verouka ne prestopi praga, dokler ne dobi poštenega in primernega zadoščenja.
Preden pa je bilo vse pri kraju, je napočil zadnji dan aprila.
Pozno popoldne je odhajal Vavrena od ure. Še med vrati je klicala gospa Ronbinkova za njim:
»Gospod Vavrena!«
Vrnil se je.
»Skoro bi pozabila. Prosim vas, kadar bo mož zraven, ako bi govorili raje nem ški, ali pa vsaj kot navadno, ne hoch-bomisch. Teh novih besed ne sliši rad. Noče tega razumeti. Misli, da je vse to nalašč — novotarija.«
Vavrena je zardel do ušes, pa se ]e samo nasmehnil in se poklonil ter odšel, ne da bi spregovoril. Ni mogel, in ako bi, bi gotovo osorno.
Vsa jeza ga je minila v veži, kjer je srečal Lenčko, ki se je vračala z vrta.
Vsa zardela je bila in obraz se ji je zjasnil, ko je videla odhajajočega študenta.
»Gospodična Lenka, nekaj vam moram povedati,« je naglo dejal in se previdno ozrl, se sklonil k njej in ji nekaj zašepetal. Ko je dvignila glavo, ga že ni bilo več.
Stala je trenutek tiho in gledala za njim kot da bi čakala pojasnila. Toda koraki so utihnili. Zdramila sc je in stekla hitro v sobo.
Bila je vesela kot še nikoli, kar zaplesala in zavriskala bi.
Dokler je bil Spini stric župnik živ, je bilo dobro. Toda dobrotnik je umrl in študentu brez staršev, brez prijateljev in brez premoženja ni kazalo drugega, kakor da se s poučevanjem po hišah pre življa. Pravkar se je vrnil pozno popoldne »od ure« in se že lotil pipe, da si pri knjigi zapuha, kar se pri priprtih vratih naglo ustavi, čutil je, da mu je zastala sapa in so se mu kolena zašibila. Niti za cekin bi v tem trenutku ne spravil iz sebe besedo.
Oči so mu nepremično zrle skozi špra njo v sobo gospodične Elis, kjer se je nenadoma začul jasen, zvonek glasek in filozofa tako preplašil.
Zagledal je tam gospodarjevo Mariu-ko, svežo kot cvet v rosi, okroglega veselega lica. Bila je »kar tako», po domače oblečena; bel predpasnik, kratko krilce in nizki čeveljčki so ji izvrstno pristojali
»Prišla sem kar tako za trenutek. Gospodov filozofov ni doma —«
»So na urah,« je odgovorila gospodična Elis nevede, da se je Špino vrnil.
»Ni mi dalo; mislila sem, vi gospodična Elis pač najbolj veste —«
»Kaj pa Marinka?«
»Pravijo, da bodo majales — o to bi bilo veselja!«
Filozof je videl, da je Starinka kakor majhen otrok zaploskala in oči so ji za-, igrale.
Kako je bila lepa, dražestna!
Zdaj bi lahko stopil in prilika po kateri je tako hrepenel, se mu je kar sama ponujala. Lahko bi ji povedal in sl pridobil njeno hvaležnost, toda bilo jc prav tako kot vedno. Ni imel .korajže. Neskončno rad bi spregovoril z njo, toda kako pričeti? Bila je vesela, razposajena pa se je bal, da ga morda ne odpravi z dovtipom. Kolikokrat je že skoraj odprl usta, da prične govoriti, toda vedno se mu je zateknilo. Zdaj bi lahko imenitno začel. Vprašala je,-stopi tja, odgovori. — Srce mu je bilo — moj Bog, ali naj se ji postavi z obličja v obličje, ali naj gleda v te jasne, poredne oči? Toda enkrat mora biti — samo trenutek še — kaj odgovori gospodična Elic.
(Dalje.)
izdaja konzorcij »Jutrac v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. <1,
oredstavnik ravnatelj STANKO DETELJ, y.sl v Mariboru.