Ameriška Domovina
AMJEJM	Iti— HO M E
AM€RICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGG ONLY
NO. 200
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 17, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€W6PAP€B

ŠTEV. LX — VOL. LX
Jemenska republika je na majavih nogah
Novi grobovi
Josephine Trebanc
Po več letih bolehanja je u-mrla v Euclid Glenville bolnici Josephine Terbanc (Trbanc), roj. Kumstel. Bila je vdova, soprog Anton je umrl 1. 1922. Za-
(»Javno mesto Sana je v oblasti uporne vojske in revolucionarne vlade Abdulaha
Sallala. večji del dežele pa pušča otroke Antona in Edwar-
da Kralic, Josephino Farrell, Alvina Germ, pri katerem je živela, Dorothy Hren in Thomasa ‘ ANA, Jemen. V zadnjih |Terlbanc, 6 vnukov in 3 pravnu-«neh je nova republikanska vla-;ke Rojena je bila v Jugoslaviji.
v oblasti plemenskih šejkov.
WASHINGTON, D. C. — Zu-
da dovolila vston v deželo več-
|V Ameriki je bila 60 let. Bila je
23 S.D.Z. Pogreb bo
ijuiu številu tujih časnikarjev. | članica Društva Združene Slo-splošno prevladuje med nji-jVenke No
^	da uživa nova vlsda v	jutri zjutraj ob	8:30 iz Jos. Žele
S	fm	m0StU in ,V Taizf ’ kj'r	!in Sinovi Pogrebnega zavoda na
se!dez	duplomatskega zbora se	458 E 152 st y	cerkev Naše Go.
tam	kraljestva ker je ialSpe Karmelske	v Wickliffu ob
Ldrn kraljeva palača, podporo
Prebivalstva.	9:30’ nato na KalvariJ°-
To ni bil prvi upor
Stara vlada je bila na splošno Sovražena zaradi nasilij in rseibne vlade imama Ahmeda, reti njej je bilo tekom let no
ge novozgrajene Lake Freeway, j ki jih ne sme vporabljati. Spre- | nanji minister Zahodne Nemči- jšuje se, zakaj to delajo nekateri j je Schroeder, ki je tu na obisku j pogumni avtomaoiksti. Sedaj od pretekle sobote, je vodnikom je prišla stvar na dan. Pravijo ameriške zunanje politike spo-j namreč, da so gcpodarji nad čih vojaških virov trdijo, da so boji z rdečo gverilo v zadnjem ročil mnenje nemške kanclerja prometom na novi cesti še zme- času bolj in bolj uspešni, da SO se dejansko obrnili v korist dr. K. Adenauerja, da nevarnost jraj podjetja, ki so cesto zgradi- vladnih čet, ki postopno potiskajo rdeče v bolj odročne pre-izredne zaostritve berlinske kri-Ja, ne pa državna cestna poli- dele in jim otežuje oskrbo z živežem, ko ustanavljajo ved-zr ni tolikšna, kot sodijo v’cija.	no nova večja kmetska naselja, utrjena in zavarovana z
Združenih državah.
Ivan Maček
V Parizu na Francoskem je umrl 27. septembra letos, mlajši brat pok. Helene Debevec, ki je
(j	J~-----	---------^ živela na 1110 E. 72 St. v Cleve-
ugi svetovni vojni in celo že landu Pok Ivan Maček je živel
1 rea njo več uporov; ki pa se I)J3° posrečili. Sedanji upor P°d vodstvom polk. Abdulaha a ^ala je bil dejansko namenjen F^oti staremu vladarju, ki pa je F)reje umrl, predno so bile pri-E^ave na upor končane.
Polk. Abdulah Sallah, vodja ^pesnega upora in predsednik ncve reipuiblikanske vlade, je 2c*ra|di prejšnjega upora proti Anarhiji presedel 7 let v sa-^>otni ječi, iz nje ga jl2 kralj hnied izpustil in ga imenoval 2a Poveljnika svoje telesne stra-de J upanju, da si bo s tem pri-°bil njegovo udanost. To se ^ ni posrečilo, čeprav je prišlo 0 Prevrata šele pod vlado nje-Eovega naslednika El Badra.
Naser poslal upornikom R vojaško pomoč
Revolucionarno vlado podpira-j° Poleg Naserja, ki je poslal v ^6jhen kakih 1,500 vojakov s orožjem, tudi Sovjetija s 'pC?r2ave komunističnega bloka H hovo Jugoslavijo vred. Pro-UrM^ S''a se iziavha zlasti Sa-a Arabija in Jordanija. Obe Gjj dad del svojih oboroženih stf113 ra^Polago princu Hasanu, re ICU ^mama El Badra( o kate-je i,U vtpdii0 revolucionarji, da j)je^0ri^al v svoji palači tekom
P'Por^3 abstrelievania v easu jot 3 ^ojansko je zelo ver-se •<^a S£ J6 NI Badr rešil in ir,.^ dva kje v deželi. Hasan jelv
^ern zbral okoli sebe sku- cince Zvestih plemen in se na-skuša približati obema
v Franciji več let. Tam je zapustil ženo in otroke.
Fanny Kinkopf
Včeraj je preminula na svojem domu na 20350 Goller Ave. Fanny Kinkopf, rojena Meade, stara 78 let. Bila je vdova, soprog Rudolph je umrl leta 1957. Zapušča hčeri Josephino Brennan in Martho Marinčič, 5 vnukov in vnukinj, 8 pravnukov in vnukinj, sestri Elizabetho Schneider in druge sorodnike. Sin Rudolph in, hčer Helen Dill m a n . sta umrla pred več leti. Rojena je bila v Avstriji, v Ameriki je bila 61 let. Pogreb bo v petek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Sv. Kristine, nato na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd.
Adenauer ne pričakuje nove berlinske krize
Zanikrnosi cestne uprave bi tahke
pamafa ml meje!
z ne-
„ .	.	v.. v. .	CLEVELAND, O. — Kdor se
Tako je sporočil nemški zu- j iz mest ti vzhc:!u,
nanu minister državnemu tajniku Deanu Rusku.
TRETJE AMERIŠKO LETALO IZGUBLJENO V VIETNAMU
vcščljivostjo opazuje dolge pro- Tekem velike ofenzive proti rdečim gverilcem, ki
so jo začeli preteklo nedeljo, je bilo izgubljeno včeraj že tretje ameriško letalo. Vladne čete ne poročajo o kakih posebnih uspehih.
SAIGON, J. Viet. — Poročila iz ameriških in doma-
Tako stališče omogoča nemški vladi zavračanje posebnih ukrepov tako v pogledu okrepitve oboroženih sil kot v pogledu priprave novih predlogov za rešitev krize, ki jih zagovarja Washington. Nemci so se postavili na podobno stališče kot De Gaulle, da je berlinsko krizo začel Hruščev in naj jo on tudi reši.
Vodniki Združenih držav so med tem prepričani, da bo Hruščev berlinsko krizo v resnici gnal do konca in pri tem morda računal, da bodo Združene države v poslednjem trenutku popustile v strahu pred atomsko vojno. To je včeraj povedal okoli 500 časnikarjem in radij-ekb-tteleviziijlskim poročevalcem visok uradnik državnega tajništva.
Tudi v Veliki Britaniji ne
presojajo položaja tako kot v Washingtpnu. Ta,m vidijo!
splošnega spopada |,aii5Ch@ OpCZcUTja M
To stanje bo trajalo tako dol- domačo milico. Pri tem je čudno, da so poročila o dejanskih go, dokler ne bo menda l. no- uspehih v bojih sorazmerno pičla, kažejo pa, da so postali vembra nova cesta odprta za rdeči v bojevanju z rednimi četami, ki jih podpirajo Ame-splošen promet ali pa dokler se rikanci, tudi bolj uspešni. Izguba treh ameriških letal v gradbena podjetja ne bodo pri- dveh dneh kaže, da morajo imeti rdeči skušeno moštvo za tožila pri prometni policiji, če- boj proti letalom, sar pa dosedaj niša storila. | Rdeči so sestrelili najprej iz-Mestne policije Clevelanda in v dnisko klalo na višavju kakih Euclida, ki so odgovorne za red 200 milj severno od tod, kjer se na področju svojih mest) so več vrši glavna ofenziva vladnih čet avtomobilistov prijale. Kazen proti rdečim gverilcem. Na istem za vožnjo pc neodprt! cesti je po megtu So sestrelili nato ameri-mestnih predpisih vsaj $20! §ko lovsko letalo, ki je priletelo Vsekakor je treba obsoditi za- pogledat, kaj se je zgodilo z iz-nikrncist državne ceste uprave, vidnikom. Ubiti so bili trije ki ni pravočasno poskrbela, da ameriški letalci: capt. Terry D. opremi cesto s svetlobnimi in Cordell iz Sanforda, Ela., sgt. prometnimi znaki, zasadi, obrob- R:chard L. Fox iz Estero, Fla. in niki itd. Ali ie res treba čaka- capt Herbert W. Booth iz Sara-ti ravno na tisti teden pred vo- sotaj F]a včeraj je padlo na litvami, da se bodo volivci lah- zemij0 drugo izvidniško letalo v ko vozili po novi cesti. Ko bedo bližini kraja Pleiku. Pilota se zvedeli, za kaj taka zakasnitev, je pcsrečilo rešiti in ga odpelja-se bo marsikdo premislil, ne bo ti v bolnišnico v obalno mesto rabil nove ceste in tudi ne šel ^3 Trang.
vobb	j Veliki, težko
------o
Različna jezika vzrok napetosti v Belgiji
V Brux'ellesu in bližnji okolici še vedno tli nejevolja Valoncev proti Flamcem in obratno. Policija skrbno pazi, da ise ne bi ponovile nedeljske demonstracije.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Mrs. Marie Yert z 1251 E. 71 St. je v Euclid Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Ameriška legija zahteva odstranitev Castra
LAS VEGAS, Nev. — Ameriška legija je na svoji redni konvenciji sprejela resolucijo, v kateri zahteva odstranitev Castrovega rdečega režima na Kubi, če ne gre drugače tudi — s silo.
Resolucija predlaga gospodai-ske sankcije, bojkot uvoza in izvoza s Kube, če vse to ne bi prineslo uspeha, pa vojaški nastop.
Komaj dobro polovšoo
WASHINGTON, D. C. — Po uradnih podatkih Statističnega zveznega urada je v Združenih državah trenutno blizu 112 milijonov volivnih upravičencev, to se pravi: ljudi, ki so dovolj stari in izpolnjujejo vse druge pogoje, ki jih predpisuje zakon za volivce. Precej volivnih u-pravičencev ne more iti volit, ker se niso vpisali v volivne imenike ali pa jih — kot na Jugu cerkva koncem preteklega tedna.
nevarnosti zaradi Berlina in se zato otepajo vseh rzagovorov o izdelavi stvarnih načrtov za preboj morebitne blokade poti v Zah. Berlin od strani Vzhodne Nemčije.
------o-----
Anglikanski škof priporoča molitev za Vatikanski kongres
RIM, It. — Anglikanski škof Moorman, ki zastopa svojo cerkev na vatikanskem koncilu, je v svoj zadnji nedeljski pridigi v anglikaniski cerkvi v Rimu priporočal vsem zbranim vernikom, naj pridno molijo za uspeh sedanjega vatikanskega koncila.
&kof je med pridigo omenil tudi sestanek, ki ga je imel sv. Oče s predstavniki nekatoliških
oboroženi heli-Ikepter H21, ki je moral zasilno
pristati na ozemlju ogroženem
Kubo, Lms, Berlin, Kongo jf ^
CLEVELAND, O. — Sen. F. 'praviti,
J. Lausohe je na letnem sestan-| Vladne čete so prodrle od vseh ku Ohio Society of Certified strani v Qsrednje višavje na
osnovi poročil, da so tam zbrane velike rdeče sile. Doslej je po uradnih poročilih pet mr-
P uh lic Accountants opozoril na nevarnosti, ki pretijo svetovnemu miru. Med temi je naštel Kubo, Južni Vietnam, Berlin, [;ih"n77t;an[ v'ladn'ih č7tj' štir
Laos in Kongo.
Položaj na Kubi je po njegovem posledica dve težkih napad Združenih držav. Prvič te niso pravočasno hotele uvideti, da je Fidel Castro komunist in ne kak
je pa pri rdečih.
Združene države dobile švicarski grad v darilo
BRUXELLES, Belg. — Belgijsko prebivalstvo razpade v francoske Valonce in v Holandcem sorodne Flamce. Eden izmed jezikov pripada romanski skupini, drugi germanski. Država je v narodnostnem pogledu torej neenotna in ima vzrok za svoj obstoj bolj v zgodovini kot v dejanskem stanju.
Belgijsko prebivalstvo jo katoliške vere in je ostalo od pro-testantovske dobe sem povezano najprej s katoliško Španijo, nato pa z Avstrijo. Po Napoleonovih vojnah so Nizozemsko in Belgijo združili v eno državo, ki pa je zaradi starih nasprotij in razlik leta 1830 razpadla. Ob ustanovitvi moderne Belgije je bil uradni jezik samo ffancošči-na, govorica Valoncev. Tekom časa so si Flamci priborili v tem pogledu enakopravnost.
Kljub vsemu pride od časa do asa do nasprotij in izgredov
*110
ftocK ^ mestoma in pristanišču gojUdi 0,0 Rdečem morju. Nje-iiarcriZaSt0lI)rdk pri Združenih 6a i1” v New Yonku je izjavil, lcmal° kralj Hasan upornike li Q ,U krotil, če ne bodo dobi-tstn • 2unai večje pomoči. Pri čote 10 PNpomnil, da so njegove s'P0padu z oddelkom u-hiik *v0v 2ajele več ruskih čast-
er*em letu za 70 od-Rln stoikov
'Stro-tDE JANEIRO, Brazil. -he v ! Za življenjske potrebšči-žele Veb največjih mestih de-Paui0V Eio de Janeiro in v Sao S6eev' S° tebom zadnjih 12 me-tadi	za 70 odstotkov za-
_^Slo rastoče inflacije.
vanje niso hoteli vpisa-
Od onih, ki so vpisani v volivne imenike je veliko takih, ki na dan volitev iz kateregakoli razloga ne gredo na volišče. Tako je šlo leta I960, ko smo imeli predsedniške volitve, volit vsega skupaj le 68,838,000 volivnih upravičencev, dejansko komaj dobro polovico celotnega števila.
Meridetha se hočejo znebiti
OXFORD Miss. — Zvezne o-
J
blasti, ki so odgovorne za varnost Jamesa Mereditha, edinega črnega študenta na tukajšnji univerzi, so v resnih skrbeh zaradi glasov, da snujejo študentje tajno družbo, ki si je nadela nalogo spraviti Mereditha od tod.
“Robin Hood”, ki jemlje boga-1 WASHINGTON, D. C. — A- v>
tašem in daje revnim, drugič so meriška bogatašinja McCormick lL. i. _	.
... j ,	.	... , 1 v zlasti v Bruxellesu glavnem me-
pogresile usodno, ko niso nudile ima v Pranginsu, 15 milj daleč!	..
letalske opore napadu kubanskih od Ženeve, grad z bogato prete-|S U,	1 JfnZ1 lzu meje
,	. , .	.	.	- °	'med Valonci m Flamci. Do ta-
beguncev na otok lam v aprilu, klostjo, saj so v njem stanovali!. .	,	.	...	. , .
N. ,	j ,	...	.,. ,. j,.	... kih izgredov je prišlo preteklo
Kuba je sedaj rusko oponsce samo znameniti ljudje, od elanev 1	, .	.	,
.7.	»T,	,	j tt i soboto in nedeljo. V mestu se
m Rusi lahko tam postavijo po- Napoleonove družine do Vol- .	.	.	.	.	,. ..
...	se vedno čuti nemir m policija
leg obrambnih raket tudi napa- tairja.	1 . ,	.	,	, .	7.,	,
, , v ,	* ji v ^ j 1 v. , .	,	skrbno pazi, da ne bi prišlo do
dame, ce se le za to odločijo. Gred lezi ob ženevskem jezeru	.
Lausche je dejal, da moramo in je kakor nalašč prikladen, da n°VJ 1Z^’1	°V’
zapreti pristanišča ladjamj ki bo služil kot stanovanje našim
vozijo blago na Kubo, da pa bo- predsednikom, ako bodo hodili
mo morali uporabiti tudi silo, če v Ženevo na mednarodne kon-
bo treba braniti pomorsko oporišče Guantanamo, Panamski prekop in Cape Canaveral.
— John Philip Sousa je vodil 12 let godbo marinskega zbora.
ference, drugače bodo pa v njem lahko stanovali voditelji naših delegacij pri ZN v Ženevi. O-koli gradu se razprostira 14 akrov velik park. Vse nepremičnine so v dobrem stanju.
Federalni primanjkljaj cenijo že sedaj na 6 bilijonov
WASHINGTON, D. C. — Po-|gotovo ne bo volivcem svetova-] Kennedy je predlagal prora-litična navada je taka, da/fede- lo naj glasujejo za demokratske čun v znesku 95 bilijonov dolar-
oblačno in hladnejše,
beliio
*
Per-it n°St dežja. Najvišja tem ratura 60
....	^ | f : (I A.*" Jit ■'
ralni proračunsiki urad da prvo poročilo o stanju novega proračuna tekom enega meseca po koncu Kongresnega zasedanja. Prej ne more opraviti tega posla, ker mora biti stalno pripravljen na izredna poročila Kongresu in njegovim organom.
Letos je ta navada kot nalašč dobrodošla demokratskem režimu. Kongres je namreč končal tako pozno svoje zasedanje, da federalnemu proračunskemu u-radu ni treba dati poročila pred 6. novembrom. Kennedyjeva administracija se je radi tega globoko oddahnila, kajti poročilo bo moralo dati tudi prvo oceno za letošnji primanjkljaj, kar
kandidate, ki “znajo samo de- jev s prebitkom pol bilijona do-nair zapravljati.” Tako nam- larjev. Dohodkov bo pa ver-reč trdijo republikanci.	Ijetno samo 87 bilijonov dol. V
Republikanci so torej ob lepo korist napovedi manjših dohod-snov za kritiziranje finančnega kov govori dejstvo, da se kon-gagpodanstva sedanje demokrat-!junktura ne razvija tako, kot je ske1 administracije. V zadregi administracija napovedovala. Že so sestavili kar sami zase tako jsedaj je kake 3 bilijone dolarjev poročilo in ga pripisali izveden- manj dohodkov, kot so računali.
cem o federalnem proračunu. Rezultat poročila ni ravno ugoden za demokrate. Dočim je na
Še večji pesimisti so strokovnjaki senatnega odbora za nakazil ne zakone. Napovedujejo
primer Kennedy še v januarju že sedaj primanjkljaj v višini napovedoval prebitek pol bilijo- 8.1 bilijonov dol. Svoje račune na dolarjev, so izvedenci že se- 'opirajo na zneske, ki jih je Kon-daj naračunali, da bo namesto greš odobril administraciji po-
inkasirala do konca sedanjega proračunskega leta komaj 93 bilijone dol., to je letošnje dohodke na davkih in lanske davčne zaostanke.
Ravnokar objavljeno poročilo bo gotovo dalo republikanskim kandidatom priliko) da bodo lahko hudi kritizirali razsipnost demokratske administracije. De-mokratje se bodo morali braniti, kakor bodo vedeli in znali.
Ima pa to poročilo tudi dobro stran za stracijo.
DiŠallov načrt za boj z zločinstvom mladine
COLUMBUS, O. — Guv. Michael V. DiSalle je objavil obsežen program za boj proti mladostnemu zločinstvu, za njegovo praprečenje in za prevzgojo mla-dine> ki je zašla na napačno pot.
DiSalle, ki kandidira ponovno za guvernerja, je predvidel v svojem programu 16 točk, ki naj bi bile uvedene tekom štirih let in naj bi pomagale preprečevati, omejevati zločine mladostnikov, pa poskrbele tudi za one, ki so zašli na napačno pot, da se ozdravijo in vrnejo kot dostojni člani v družbo.
prebitka primankljaj, ki bo znašal 6 bilijonov dolarjev! Številke govorijo namreč sledeče:
torn nakazilnih zakonov in ki znašajo 101.3 bilijone dol. Na drugi strani bo administracija
Nagnenje k raku na pljučih podedovano?
MIAMI BEACH, Fla. — Dr. George K. Tokubata od oddelka za kronične bolezni Zveznega demokratsko admini-1 zdravstvenega oddelka je na Proračunski urad bo 2boroXanju Zveze ameriških
po volitvah lahko cenil primanjkljaj po 6 bilijonov dol., saj lahko tekom prihodnjega leta cenitev poveča. Takrat bodo namreč volitve že pozabljene.
javnih zdravstvenih ustanov razkril, da je proučevanje večje skupine ljudi z rakom na pljučih skozi daljšo dobo pokazalo, da je nagnenje k te vrste raku verjetno podedovano.
Zadnje vesti
SAN FRANCISCO, Cal. — Ne\v-yorski Yankees so včeraj zmagali nad domačimi Giants z 1:0 in si s tem osvojili prvenstvo v baseballu.
BALTIMORE, Ma. — Posebna velika zvezna porota je spoznala krivim sprejemanja podkupnine kong. Thomasa F. Johnsona, demokrata iz Marylan-da, in kong. Franka W. Boy-kina, demokrata iz Alabame.
COLUMBUS, O. — Guv. DiSalle jc izjavil, da bo posebni veliki poroti, ki preiskuje monopolno državno prodajo žganih pijač, naročil, naj preišče tudi poslovanje državnega auditor-ja Rhodesa, ki kandidira na republikanski strani za guvernerja Ohio.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev se je včeraj razgovarjal tri ure z novim ameriškim poslanikom Foyem D. Koblerjem o vprašanjih, ki zadevajo obe deželi.
WASHINGTON, D. C. — Sovjetski zunanji minister Gromi-ko je zapx'osil za razgovor s predsednikom Kennedyem.Trdijo, da se bodo razgovori nanašali na Berlin. Predsednik bo Gromika sprejel jutri. Razgovor Hruščeva s Koblerjem in napovedan obisk Gromika pri Kennedy« kažeta, da želi Sovjetska zveza nove razgovore z Ameriko o perečih vprašanjih, predno bi napravila kak odločilen korak, ki bi utegnil povzročiti resnično mednarodne krizo.
HAVANA, Kuba. — Predsednik alžirske vlade Ben Bella je bil včeraj tu nadvse slovesno sprejet. Po objemu s Castrom je izjavil: Alžirija je in bo s Kubo!
NEW DELHI, Ind. — Včeraj je prišlo do novega spopada med indijskimi in kitajskimi četami na meji vzhodno od Butana, kjer je padlo preteklo sredo na obeh straneh in bilo ranjenih preko sto vojakov. Nehru je izjavil pretekli petek v parlamentu, da je naročil armadi, naj požene kitajske vpadnike preko meje. Peiping je nato izdal svarilo, da se Indija igra z ognjem. Pri včerajšnjem spopadu naj bi bil vsaj en kitajski vojak mrtev. Obe strani zbirata na spornem področju vojaške okrepitve. Trdijo, da je indijski položaj boljši in da imajo v resnici možnost prisiliti Kitajce k u-miku, to naj bi bil vzrok tako ostrih kitajskih protestov.

Ameriška Dohomna
^ vi i ■/i r-^ V;-no vi ■
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
2a Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
[United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ~lt	No" 200 Weds., Oct.T?, 1962
Pesem
V	nedeljo, 21. oktobra, se bo spet oglasila v dvorani pri sv. Vidu in zaključila barvito jesen. Mnogokrat se v mislih ustavljam ob slovenski besedi in ob slovenski pesmi in v duhu romam nazaj, največkrat v Podbrezje. Skušam uloviti stare besede, ki sem jih kot otrok slišal, pa so mi na dolgi poti sem in tja ušle iz spomina. Premalo sem pazil nanje, takrat nisem dojel, da je v njih pristna slovenska duša, nič ponarejena, nič dišeča po jari gospodi. Preprosta naravna, nespakedrana. Prav taka je bila pesem v nedeljo popoldne kje za Obramovim vrtom ali pri Pavlinu na terasi pod murvami. Tudi tiste nisem prav ujel. Vsak dan sem jo slišal in zdela se mi je navadna.
Zdaj je vse drugače. Tisto osnovno, kar je v besedi in pesmi, bolj in bolj prihaja na dan in na tujem dobiva beseda in melodija povsem drug izraz. Vzdiguje domotožje po cvetu, ki doli v listju sam rase, po studenčku, iz katerega sem pil v gobovški gmajni, po fantih, ki so peli, ko so proti vasi šli. Iz pesmi prihaja spomin in pred očmi postaja resnica, ko ušesa samo poslušajo.
Velika vrednost slovenske pesmi na tujem leži prav v tem — v tej čudovito sladki povezavi s čustvom, ki v hipu ‘zažene korenine v domačo zemljo. To je vračanje, ki nam je potrebno, to je odmev, ki nam v vsakodnevnem življenju samo brni, toda se oglasi z vso polnostjo, ko prideš v dvorano, ko obsediš v temi in iz luči na odru pride pesem.
V	nedeljo, 21. oktobra, bo imelo pevsko društvo Slavček svoj koncert. Mladi ljudje, ki se domovine slovenske pesmi komaj še spominjajo z očmi, jo bodo prinesli pred nas s pesmijo. V pesmi jo še čutijo, v njej jo na svoj način dojemajo in prav zavoljo tega jo podajajo toliko bolj iskreno. Doživljajo jo kakor v pravljici.
Vabijo nas, da pridemo in da jim prisluhnemo, da jim s svojo navzočnostjo pomagamo najti tisti stik z zemljo, ki ga imamo mi, ki smo tam rasli, ki smo slovensko pesem tam poslušali. Slovenska pesem je vedno most čez ocean, najlepši most, po katerem lahko hodi vsak, ki želi domovino ohraniti v svojem srcu.
Naj bi nedelja spet zbrala mnogo ljudi. In naj bi pe^ sem mladih ljudi odprla vsakemu izmed nas tisto najlepšo pot do drobnih spominov, ki jih vsak čuva v svojem srcu.
Karel Mauser.
Njihove prošnje niso zato nič manj resnične, nič ganljive!
Odprimo svoja srca, odprimo svoje roke in pomagajmo trpečim.
“Če boste usmiljeni, boste usmiljenje dosegli!” nam obljublja Gospod.
BESEDA IZ NARODA
Naša kapelica na Pristavi
za
za
in
Odpri srce, odpri roke!
V ponedeljek se je začela v našem mestu nabirka Skupni poziv, ki naj bi po načrtu prinesla $13,120,157 kritje stroškov ustanov takozvanega Rdečega peresa Rdečega križa. Potrebe rastejo iz leta v leto, tako rastejo tudi stroški. Ljudi v potrebi ni nikdar manjkalo in jih ne bo, pa naj ima kaka dežela že tako izpopolnjeno socialno skrbstvo, kaj jih ne bi manjkalo pri nas, kjer smo v tem pogledu komaj na začetku dela.
Na tisoče bolnih, pohabljenih, sirot in onemoglih živi na področju mesta in njegove okolice. Za nekatere od njih skrbe delno ustanove, ki krijejo svoje stroške iz davčnih dohodkov, velika večina pa je prepuščena ustanovam, ki se vzdržujejo z darovi ljudi dobre volje. Takih ustanov je na mestnem področju 158, med njimi je tudi Nationalities Services Center, katerega naloga je pomagati novodošlim k vživitvi v nove razmere in k njihovi vključitvi v novo sredino.
Najvažnejši del teh ustanov se posveča mladini, njenemu razvedrilu in njeni vzgoji in tehničnemu šolanju, ki naj napravi iz mladih ljudi dobre in poštene državljane. Ustanove Rdečega peresa posvečajo svojo skrb ne samo zapuščenim in onemoglim, skušajo pomagati tudi družinam, ki so zašle v spore, ki imajo težave z vzgojo otrok, pomagajo pri izbiri poklica, nudijo pravne nasvete. Del nabirke je namenjen Rdečemu križu, katerega delovanje je splošni javnosti dobro znano, pa naj gre za ono v vojni ali za to v miru v času nesreč in izrednih potreb.
Življenje je drago, zaslužek ponekod manjši, ker manj dela. Odpadle so nadure in iponekod ne delajo niti polnih 40 ur na teden. Obleka in hrana sta enako dragi, kot sta bili, če nista celo dražji. Vse to je treba upoštevati, vse to razumeti, toda ne pozabimo, da jih je med nami, v naši sredi še vedno dosti, ki sploh ne morejo delati, ki nimajo nobenega rednega dohodka. Njihovo življenje bi bilo izredno žalostno, naravnost nemogoče, če se jih ne bi usmilili dobri ljudje.
Vsak izmed nas bi bil rad dober, le redek bi šel trdo mimo reveža, ki bi v stiski vzdigoval k njemu roke za pomoč. Na tisoče revežev in potrebnih vseh vrst dviga k nam svoje roke, prosi usmiljenja, le da niso pred našimi očmi.
Cleveland, O. — Pod tem naslovom je bil v Ameriški Domovini 11. oktobra objavljen članek, s podpisom Franc Sfiligoj.
V njem se na svoj način dotika problema spominske kapelice žrtvam komunistične revolucije doma, zlasti vrnjenim in pobitim domobrancem. Razdeli ljudi, ki doslej še niso ničesar prispevali, v dve vrsti: v tiste, ki niso dali nič iz previdnosti, in v tiste, ki še niso nič darovali iz principa. Kar je najhujše — za oboje je člankar takole zapisal:
— “Če si iz previdnosti ali principa proti, pojdi in ostani kjer si, ne trkaj se na svoja slovenska prša, ne na čustva za staro domovino, ne za novo domovino ker ti nimaš nobene več, tvoja domovina je dolarski kupček.”
Dragi gospod F. S. Skušajte pravično formulirati domovinsko ljubezen. To, kar je zapisano, je zveriženost najlepšega pojma, ki ga o domovini imamo.
Zame in za mnoge druge j«1 domovinska ljubezen duhovna povezanost z ljudmi, z jezikom in s tradicijami naroda, iz katerega smo izšli in prav gotovo ne podpiranje predloga neke grupe ali skupine, pa naj bo taka grupa z desne ali z leve strani.
Prav zavoljo tega članka pa čutim dolžnost, da v svojem imenu in v imenu še nekaterih povem svoje načelno stališče.
Prvič: Če kdo postavlja spomenik mrtvim, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja, je za to poklicana Zveza slovenskih protikomunističnih borcev, katere član sem tudi jaz. Ni pravilno, da se v ta namen osnuje poseben odbor v okrilju odbora za Slovensko pristavo. Zveza slovenskih protikomunističnih borcev nosi idejo, ki so jo nekoč nosili naši mrtvi in ona je tista, ki z veliko muko s prireditvami zbira borne belice, da Ibi vsaj nekaterim invalidom in najbolj potrebnim vdovam mrtvih borcev od časa do časa pomagala s skromnim darom. To je velika in svetla misel, ki si jo je Zveza osvojila, mnogo manj svetla pa je misel, da mi vsi skupaj v desetih letih nismo mogli ustvariti fonda, ki bi toil tolikšen, kakor ga nekateri žele zbrati za spominsko kapelo na Slovenski Pristavi. Nismo mogli zbrati 10,000 dolarjev, čtenke. iz katerih bi podpirali tiste, ki |
pomislekov, če bi postavili na Slovenski Pristavi znamenje, kakor smo jih imeli doma na križpotih. Naši ljudje bi ga lahko postavili domala zastonj. Res spominsko bi bilo, ko bi morda postavili kopijo vetrinjskega znamenja, mimo katerega je vsak zavil na žalostno vetrinjsko polje. Bil bi spomin, ki bi te lahko vsak hip ponesel za sedemnajst let nazaj. In za mnoge bi bilo prav, da bi to znamenje večkrat pogledali. Morda bi tudi pisec F. S. ob njem začutil, da je domovinska ljubezen globlja, kakor jo je sam doumel v svojem članku.
Malo jih je med nami, ki se preteklosti nočejo več spominjati, še manj tistih, ki na mrtve ne mislijo. Veliko manj pa je med nami takih, ki se zavedajo dolžnosti, kakor se jih zaveda Zveza slovenskih protikomunističnih borcev. Imamo invalide borce domala po vsem svetu, imamo žene vdove v domovini, stare matere, ki sicer žive, ker morajo živeti, pa bi jim bil dar od nas ob velikih praznikih vesela kaplja v kupi trpljenja in zapuščenosti. Z globoko hvaležnostjo mislim vselej na skrito delo Zveze slov. protikomunističnih borcev, ki brez velikega hrupa gradi našim mrtvim najlepše znamenje - znamenje bratske ljubezni, ki objema tiste ki so jih naši mrtvi pustili za seboj.
Dragi gospod F. S., tu je naša prava izhodnica. Zberite 10,000 dolarjev — čudovito lep fond bo —in iz t8ga fonda bo Zveza z zadoščenjem in z veliko radostjo vsak božič rodila mnogim našim, ki so več prestali kakor mi, božično veselje. Za vetrinjsko znamenje pa bomo zlahka zbrali tiste beliče. To znamenje bi ne bilo samo znamenje mrtvim, temveč tudi nam, da smo se po dolgih letih le zavedli osnovne dolžnosti: Dolžni smo skrbeti za vse, ki so jih pobiti domobranci pustili za seboj v bedi in pomanjkanju. Ko bomo opravili to svojo prvo in veliko dolžnost, potem šele mislimo na velike spomenike. Dokler pa prve nismo opravili, je gradnja dragega spomenika egocentrično dejanje, ki mrtvih ne more počastiti.
In št to gospod F. S. Res je, kakor ste zapisali, da imamo nekateri govorance in pišemo Morda ste blizu tistim, ki bi lahko pisali, kakor
(
manj"’ Takoj po drugi vojni, ko se je zvedelo, kake nesreče so bile v Sloveniji, je pridno in požrtvovalno opravljal posle prvega blagajnika podružnice LIGE katoliških slovenskih Amerikancev v Clevelandu.
Mrs. Dorothy Strniša je rodom iz župnije Bloke, kjer je bil doma tudi pokojni msgr. Jernej Ponikvar. Komaj 16 let stara je prišla v Ameriko leta 1905. Mrs. Strniša je znana kot izvrstna kuharica. K prireditvam, porokam in drugim gostijam jo vabijo, da pomaga pripraviti znana slovenska kosila in večerje. Tudi ona je1 vneta društvena delavka. Sedaj, ko jima je 73, oziroma 16 let, sta, hvala Bogu še krepkega zdravja in se veselita svojih treh sinov, sedmerih vnukov in dveh pravnukov. Z njimi jima tudi slo venski prijatelji in znanci iskreno čestitamo:
Še mnogo srečnih let!
M. K
mora-
ostali. Ne zidaj-|mo.nekat®ri’ ko nas organizaci-mavzoleja, do-	društva postavljajo pred
potrebi ,dej|stva> ker čutijo, da je to na-jša dolžnost. Globoko bom hvaležen, če boste dosegli, da nam odvzamete vsaj polovico tega (bremena, še vedno pa ne razu-
so za mrtvimi mo kamenitega kler ne daleč od njega v žive tisti, ki so jih mrtvi bili.
Drugič:	Pravi spomenik mr-
tvim borcem more stati samo
Iju-
tam, kjer mrtvi leže. Ni ga mo-!^6111; goče postaviti danes in ga morda še desetletja ne bo mogoče. Imamo pa dva spomenika dva dostojna in lepa spomenika, ki bosta dolgo stala. Eden je v vetrinjski cerkvi, kamor so naši mrtvi nekoč zahajali. Pokojni škof dr. Gregorij Rožman je v latinščini sestavil besedilo, ki je vklesano v marmornato ploščo in ta plošča je vzidana na steno vetrinjske cerkve. To je pravi prostor izven domovine, kjer naj spomenik stoji. Tam je je trpljenje naših ljudi doseglo svoj višek in na vetrinjskem polju so za vekomaj zakopani potoki solza žena, mater, deklet in otrok.
Drug spomenik je v cerkvi Ma-
zakaj ste to poudarili. Morda ste hoteli posebej pokazati na enega. Če ste, potem razumem tudi ozadje.
Karel Mauser.
Pevski zbor Triglav
Cleveland, O. — V nedeljo, 7. oktobra, smo imeli trgatev. Od vseh strani so nam prišli pomagat spravit pridelek, posebno še z vzhodne strani. Hvala Mr. in Mrs. Dolšek, Mr. in Mrs. Videtič, Mrs. Kmet, Mr. Rakovec, hvala Mr. in Mrs. Segulin. On je bil za ječarja in je pridno delal ves čas.
Jack Jesenko in John Vatovec sta bila sodnika, tajnici pa Mrs. Tony Stepic in Pauline Stepic. Godba je bila vsem po volji; vsak se je napleisal ali pa poslušal Grabnarjeve fante. Pridružil se jim je tudi naš pevec F. Culkar s harmoniko. Člani zbora smo vsak po svoji moči delali, kot je vsakega dolžnost.
Hvala Mr. in Mrs. Magovac in Rudyu Pivek, ki so skrbeli za žejne. Lačnim sta pomagali Frances Zakely in Jennie Praznik. župan in županja, Carl in EHa Samanich, sta vodila meščane in Carl je čital pismo zakonov.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki‘so kaj darovali za kuhinjo in darila. Okusne klobase so bile kupljene pri Ažmanu na St. Clair Ave. Šle so kot za stavo. Obenem so darovali, dobila jih je Mrs. Ivančič.
Vseh podrobnosti ne morem opisati, pa tudi ni potrebno, sicer pa dolgih dopisov ljudje na splošno ne bero radi.
Naš učitelj Anton Šubelj na trgatvi ni bil navzoč. Bil je Yukonu, Pa., z Glasbeno matico, ko je dobil sporočilo, da mu je v New Yorku umrla sestra. Zbor Triglav mu izreka sožalje.
Hvala radio-oglaševalcem dveh postaj. G. R. Menartu, ki je bil ta čas v bolnišnici, želimo vsi naglega okrevanja.
Obiskal nas je znani Mr. Ipavce, sin znanega, sedaj žal že pok. Mr. Ipavca. On kandidira za mladinskega sodnika. Vsem rojakom in rojakinjam ga toplo priporočamo.
Ana Jesenko.
SC SS-leinici poroke
Cleveland, O. — Dne 28. oktobra 1907 sta bila v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti v Clevelandu poročena Anton in Dorothy Strniša, ki sedaj prebivata v svojem domu na 1273 Norwood Rd. Letos 28. oktobra torej praznujeta ta dva naša rojaka 55 let zakonskega življenja.
Anton je bil rojen v župniji Dobrnič in je bil šele 17 let star.
rije Pomagaj v Torontu. Skrom-jko je leta 1903 priromal v Ame-na plošča, ki nas na svetem kra-jnko. Ponosen je, da je doma iz ju spominja preteklosti in žrtev, iste fare kot slovenski misijon-Tretjič: Mislim, da bi nihče |ski škof Baraga. Odkar se je ne podvomil v iskrenost želje poročil, ima v svoji hiši Ameri-nekaj napraviti, če bi želja bila ško Domovino. Rad pomaga v bolj samo kot simbolično deja-^društvenem življenju in pri slonje. Vzemimo: nihče bi ne imel'venskih prireditvah.
Slovenska telovadna zveza - njene naloge in cilji
Cleveland, O. — V naši rojstni domovini smo imeli Slovenci že pred prvo svetovno vojno svojo katoliško organizacijo, z imenom “Orel”. Ta se je med obema vojnama tako razširila, da ni bilo fare na slovenski zemlji, kjer ne bi bilo tega društva. Potem, ko je “Orel” vstopil v mednarodno katol. telovadno zvezo (sedež v Parizu tedaj in še danes) in ko se je začel udeleževati mednarodnih telovadnih tekem, je stalno naraščala njegova moč in to v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu. Na velike uspehe, ki so jih slovenski “Orli” dosegli na mednarodnih tekmah, se bom o priliki še povrnil; za danes omenjam njegove zmage v Strass-burgu (1921), v Brnu (1922), v Parizu (1923), v Koelnu (1927), v Pragi (1929). Nato je sledil razpust (decembra 1929) te mladinske organizacije in je vse de-, lo počivalo do leta 1936, ko je ista mladina zopet stopila na plan, toda tedaj samo kot člani zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Še nekaj let so nastopali it mladi borci na mednarodnih tleh (zlasti bi omenili veličasten mladinski mednarodni tabor v Ljubljani 1. 1938), potem je pa druga svetovna vojna prekrižala vse račune tej mladini, ki je strahovito veliko pretrpela za časa okupacije in še bolj po končani vojni.
Kot begunci smo v taboriščih (Lienz, Spittal na Dr., Št. Vid na Glini, Kellerberg) takoj organizirali telovadne in športne skupine in se z vso vnemo lotili dela na telesnovzgojnem polju. Šole so itak imele svojo ob vezno telovadbo, ki so jo po večini vodili isti ljudje kakor v zasebnih skupinah. Uspehi so bili prav lepi, saj so to Avstrijr ci, s katerimi smo večkrat na*-stopali in tekmovali, sami priznali, še bolj pa seveda angleške okupacijske oblasti.
Leta 1948 in pozneje so se začela izpraznjevati taborišča ter so večje in manjše skupine od-
Avstralske gramofonske plošče
Sydney, Avstral. — Na ono opozorilo v Ameriški Domovini in v Glasilu K. S. K. J. sem moral takoj odposlati kakih 50 parov gramofonslkiih plošč — eno božičnoj eno velikonočno posameznim naročnikom. Denar pride varno v pismu. Vsakemu sem takoj odgovoril, da sem v redu prejel in plošči odposlal. Najlepša hvala za naročila.
Vsako nadaljno naročilo bo tgkoj izvršeno. Tako mislim, da mora vsak naročiti plošče vsaj do 10. novembra, če hoče božično poslušati za praznike. Najbolj primerno, da naročite obe plošči skupaj, kot so do zdaj'vsi naredili. Za obe skupaj je poštnina mnogo cenejša in najbrž tudi carina, če je bo kaj. Povsod napišemo na paketič:	Vsebina
verska in darilo * Religious Records — Gift.
Še enkrat obe plošči skupaj stanete s poštnino vred $10. Kateri so plošče že dobili, ne mo-resjo prehvaliti, kako sta lepi in pomenljivi. Plošči bi bili tudi prekrasno božično darilo.
Še posebej bosta plošči prav prišli tam, kjer za praznike nimate v naselbini slovenske službe božje. Tam so vsi kar pre-vzetij ko se oglasi v hiši slovenska božična in velikonočna pesem in slovenski verski govor.
Naročite lahko čisto kratko: Naročam obe plošči in prilagam naročnino. Ime in naslov. Tudi Kanadčani lepo naročajo. Prav. Pozdrave vsem.
Naroči se pri:	Rev. Odilo
Hajnšek OFM,
66 Gordon Street Paddington, Sydney, Avstralia.
IZ SLOVENIJE
Nogavice za Kanado
Tovarna nogavic “Lastovka” v Polzeli je lani začela izdelovati “Tremes” nogavice iz ny-lona z “neletečo zanko”. Ženske so bile sicer zadovoljne, želele so le, da bi bile nogavice tanjše, finejše ... Sedaj je polzelska tovarna po poročilu “Dela” na tem, da bo izpolnila tudi te želje. Z nekim kanadskim podjetjem se je pogodila, da ji bo nabavilo potrebne stroje in izvež-balo njene delavke, za plačilo pa bo kanadsko podjetje dobilo zastonj določeni del produkcije skozi pet let. Kanadsko podjetje bo oskrbelo tovarno “Lastovka” tudi s potrebnimi surovinami.
Izdelki ‘Lastovke’ bodo opremljeni z njenim znakom in znamko “Made in Yugoslavia”, kar naj bi tovarni kaspeje olajšalo lastno prodajo izdelkov.
hajale v svobodni svet. V ZDA smo se sicer hitro znašli in začeli telovaditi kot posamezniki, sicer neorganizirano, četudi smo z nekaterimi telovadnimi točkami nastopali o priliki raznih prireditev. Čutili smo pa vedno večjo potrebo po samostojni organizaciji katol. Slovencev, ki naj bi imela v svojem programu telesne vaje. To potrebno zamisel je uresničil Janez Var-šek, ko je na temeljih, ki jih je pred leti postavil pisec teh vrstic, zgradil solidno zgradbo: Slovensko telovadno zvezo. Ako-ravno je ta organizacija dosegla že lepe uspehe, vendar cilj še ni dosežen, kajti število članstva moramo še precej povečati in tudi sedanjo višino uspehov na telovadnem polju moramo pomakniti še dosti navzgor. In končno smemo prezreti vzgojnega dela, ki igra eno najvažnejših vlog pri omenjeni organizaciji-Za duhovno plat skrbi priljubljeni in požrtvovalni duhovni vodja č. g. fater Hobart, v telovadnici se pa mladina uri v telesnih vajah in pridobiva na vrlinah, ki so mlademu človeku neobhodno potrebne. Smelo trdim, da nikjer drugod ne more dobiti mladina tega kakor pri telovadbi. Red, disciplina, po" korščina, podrejenost skupnosti itd. so oni činitelji, katere na žalost tako pogrešamo pri današnji mladini; in vse te vrline more dobiti mladina pri telovadbi, da ne omenjam medsebojne pomoči, ki jo nudijo telovadci drug drugemu pri orodni in talni telovadbi s tako^vano asistenco. Ob tej priliki (bi, še omenil, da se pri telovadbi ,STZ posveča posebna pozornost rnp-dernim pridobitvam na poljji telesne vzgoje in je mladina, ki je zaupana tej organizaciji, odnosno njenemu vodstvu, deležna vsega onega, kar je potrebno za njeno zdravje, moč in gibčnost-V tem pogledu je današnj.a;4pia' dina mnogo na boljšem .frakor smo bili mi svoječasno, k^jji, rai nismo imeli tedaj nikogar, [ki nam kaj povedal ali pokazal-Bili smo takorekoč samouki, a smo z dobro voljo in precejšnje mujo le napredovali, četudi bolj počasi.
Pred štiridesetimi i»Ji sva z Varškom prvikrat skupaj nastopila na slovanskih in mednarodnih tekmah v Brnu. Pisec ten vrstic pa že nad petdeset let deluje v slovenski katol. telovadni organizaciji, med obema svetovnima vojnama vedno na vodilnih mestih. Zakaj pripovC' dujem to? Zato, ker sva bila obadva že ponovno vprašana °d gotovih ljudi, koliko plače Pre' jemava za omenjeno svoje del°-Od prvega dne, odkar sva v teh organizacijah, pa do dane^i ni nihče od naju prejel niti ene ga centa za to. Ravno nasprot no: Mnogo svojega denarja sVa izdala zaradi tega dela, P°ra bila ogromno časa za telovadne večere in tečaje in tudi na sv° jem zdravju utrpela škodo, k*-1 je bilo le preveč in prenapornega dela. In kljub temu se k0
tem
ašnjl
čemo še udejstvovati na področju, ker hočemo dan mladini pokazati, po kateri P°u naj hodi, da bo dosegla PraVl cilj in ker hočemo vzgojiti ysaJ nekaj takih idealistov, kakršni smo imeli v naši rojstni dom^ vini svoječasno zelo veliko, prav resno hočemo pomagati tn di sedanjemu prezidentu ZD ^ Kennedyju, ki se trudi, da *^7, ne fizično sposobnost ameris mladine.
Plačilo za tako delo iščemo sa^ mo v zadoščenju, ki ga o priliki nastopov, ko fantje dekleta kažejo sadove svojee^ dela nam, svojim staršem vsem prijateljem lepega g1 n j a.
Telesa moč, duha krepost to vzor je lepi tvoj3 mlados ■
Ivo Kermavner ,
.............
PAVEL HEYSE:
Steklar iz Murana
DEL

ljudje? Vse, kar delamo, ni naše. Zakaj? Danes prodam svoj izdelek Andreju Guiset-tiju, zakaj bi ga jutri ne prodal steklarju v Haagu ali Antwerpenu? Kako neumno je vse to! ..
Pa ga je stari prekinil: “Strast te lahko zavede v hudo dejanje, Janez! Preveč se razburjaš in zaman govoriš vse to. Nihče izmed nas ti ne more pomagati. Počakaj razsodbe! Do takrat pa molči in obvladaj svoje srce!”
Ljubeznivo ga je objel in še pristavil:
“Pridi na večerjo! Potem pojdeva skupaj v Benetke, da pozveva, kaj so tam odločili!” Večerja je bila žalostna... Celo Conegliano je bil ves potrt in žalosten. Daši so bili trenutki zelo težki, se je Janez vendar prisilil v smeh in rekel:
Kaj imaš, prijatelj? Menda nisi bolan!”
Zdelo se je, da se je Conegliano prebudil iz dolgega premišljevanja. Pogledal je na Janeza, v mislih pa je bil drugje.
“Pusti, da pomislim. Vem za nov načrt!”
Po večerji so stopili do gondole. Conegliano se je poslovil od obeh in izginil v noč. Onadva pa sta molče plula proti Benetkam ...
Janez bi najrajši šel k senatorju; mojster pa mu je odsvetoval.
“Počakaj še! Kaj naj zdaj napravi tvoj zaščitnik? Saj ga poznaš: ta dogodek je zanj narodni polom. Tvoj korak bi ga samo vznevoljil, saj je bil tudi on, ki ti je nasvetoval, da izdaš Gualteriju to skrivnost... Bomo videli.” Janez se je vdal. Tako sta se izkrcala na lesenem bregu ob trgu svetega Marka. Pred doževo palačo ni bilo nič izrednega. Beneško ljudstvo, ki se je v dneh veselja prepustilo prav kričečim pohodom, je bilo toliko pametno, da ni žalostnih neprilikah pokazalo svojega mišljenja. Treba je bilo počakati, kakšen bo oglas “desetih”. So že kaj vedeli v Benetkah o dogodku, u je dvignil ves Murano? Morda že, a z gotovostjo bi še zdaj težko uganil.
Andrej Guisetti je imel prost vstop v palačo. Pustil je Janeza na trgu in vstopil.
Počakaj name! Kakor hitro kaj izvem, pridem!” Janez je čakal. Ni čutil več nepotrpežljivosti v srcu. čemu naj se še zmeni za Gual-terija, ki je bil obsojen v odsotnosti? Saj ostane vseeno Tulija še naprej v ječi!”
“Ona! . .. V ječi!”
Samo nanjo je mislil, ko je stopal po trgu gor in dol in le lepa in tiha noč ga je motila v sanjah. Kje je bila Tulija? Zdelo se mu je, da jo vidi v temni ječi, sklonjeno na umazanem ležišču, v okovih, pol mrtvo od strahu in obupa: strašen privid, ki je rasel pred njegovimi očmi... Tema, umazanost, vre z vodo, košček črnega kruha! . . . Ona, ki je uživala le ugodnosti tega življenja in za katero je namenil ponosno in sijajno palačo, ki je ni bilo še na zemlji...
Mislil je že, kako bi peljal svojo gondolo tja pred palačo nove ječe, kjer je menil, da je prepustil svo-\je zaprta... Pa kaj bi to koristilo?
Beneške ječe so
DRUGI I
Beneška postava
Tulija v ječi!
Janez Bocaro je imel samo to pred očmi. Nobena druga reč ga ni in ga ni mogla zajemati ... Ona v ječi! ... Kaj je veljalo zdaj njegovo ime, njegova sreča? Ničesar tega ni bilo več! Samo eno stvar si je še mogel želeti: da bi rešil njo, ki jo je ljubil!
To pa je bilo nemogoče. Kmalu se je tudi z vso gotovostjo prepričal o tem: nobena človeška moč se ni mogla boriti zoper silo beneške postave!
Ko se je zavedel v naročju svojega prijatelja, ga je ta ljubeznivo pospremil v hišo Andreja Guisettija. Stari mojster je bil od zadnjega dogodka še ves zmeden. Janez se mu je vrgel na prsi in kriknil:	'
“Ah, mojster, kaj naj storim, kaj naj storim?”
Ta je ljubeznivo odgovoril: “Ničesar, Janez! Ga ni človeka, ki bi mogel premagati naše postave! Vsi smo pod njimi in nihče izmed nas ne sme zapustiti mesta. Ni več dvoma, da je Gualterio zbežal In se pridružil kakšnemu Holandcu, ki so v zadnjem času pohajali tod okoli in jih je Veliki svet že sklenil prepoditi; Gualterio bo obsojen. Zvedel sem, da se bo svet desetih zbral še nocoj, kajti zločin je velik!”
Potem je žalostno dodal: “Ali galeja ali smrt. Bolj gotovo pa zadnje, kajti nesrečnež je ta beg izvršil s pek Jensko prebrisanostjo. Branitelj ne bo našel nikakega opravičilnega razloga!... In Pomisli še: gre za kristalno steklo, čigar skrivnost je ho-t e 1 senat obvarovati pred vsakim tujcem in je podaril tebi najvišje odlikovanje!” “Lovorjev venec? Naj ga imajo sami!”
j Nenadoma se je zganil.
“Pa kaj me briga Gualterio in njegovo izdajstvo? Če je kriv, naj ga obsodijo!... ^oda Tulija! Tulija ne sme
trpeti!...”
“Dragi moj, Tulija ostane v ječi, dokler se obsodba ne izvrši. Poslali bodo dva ogleduha, da ga ubijeta. To pa traja lahko zelo dolgo, kajti hbežnik bo gotovo zelo previden. šele po njuni vrnitvi bo Tulija prosta. Takšna je
Postava!”
“Postava! ...”
“Da, postava! Pomisli tudi, ds bi bil jaz že vse storil, kar tebi v prilog, če bi
bi bilo mogel .
“Ah, mojster!..
“Ponavljam ti: vsak poskus Je zaman . ..”
Postava! ... Duša se je upi-rsla. Tako brez vsakega boja podleže? Postava! rvič v življenju je sililo vanj vprašanje: kaj je posta-Kdo jo je ustvaril, oc
. °d prihaja, 4 kakšno moč ima?
“Postava! Postava! Zakaj ionete pred njo? Ali nismo t*11* vi in jaz, ki jo ustvarja-^o? Zakaj se pustimo vladati °d tuje volje? O d krivične Postave, kakor je ta? Kaj je v 0rda Tulija? Je ona kriva Jo njen oče zbežal? Zakaj aJ bo kaznovana ona? Ali ^Jorda upa postava, da*se oče yrne in jo reši? Vedel kakšni usodi Jv0 hčerko, in
Lal! In «
M
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
zveza v Ameriki
i
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
L podpredsednik- IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O.
Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Ftfllerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
ne jo državljani in so nato vestni državi j ali, ki ne zamude nobenih volitev. Poznajo predobro njihov pomen in vrednost za o-hranitev svobode.
Večina priseljencev zadnjega pol stoletja se je oklenila po Brownovih besedah demokratske stranke, ker je videla v republikanski predstavnico bogatega sloja, ki za novodošle ni imel nobenega pravega razumevanja. Trdil je, da današnja republikanska stranka ni več taka, da je postala modernejša, da se skuša prilagoditi novi atomski in vesoljski dobi. Obljubil je, da bo posvetil narodnostnim skupinam in njihovim potrebam, novodošlim in njihovim ■družinam posebno skrb. Spomnil se je Kulturnih vrtov in dal priznanje njim, ki so jih uredili.
Izjavil se je za prenos javnega prometnega sistema, živalskega vrta in drugih ustanov, ki jih uporablja ves okraj, z mesta na okraj; kar naj bi zmanjšalo izdatke in obveznosti Clevelanda ter odpravilo potrebo po novih, večjih davčnih dohodkih.
Ob koncu je posebej poudaril, da ne smemo nikdar pozabiti naših vezi s kulturo Evrope. Prispevki vseh narodnosti so napravili iz nas boljše ljudstvo, nam dali boljše mesto življenja ter obogatili naše kulturno in socialno življenje.
Republikanski županski kandidat Brown “novim”
Izjavil je, da je ponosen na to; da je doma v Clevelandu, kamor je samo po drugi svetovni vojni prišlo okoli 100,000 priseljencev iz Evrope. Dejal je, da je čul v razgovorih s temi priseljenci pritožbe, da njihov sprejem ni bil tak, kot so pričakovali, da je prenekateri gledal na nje zviška.
CLEVELAND, O. — Willard W. Brown, republikanski kandidat za župana, je v svojem govoru pred -zastopniki narodnostnih skupin dejal, da se je z Evropo seznanil tekom druge svetovne vojne, posebno kot vojni ujetnik, kjer je prišel v stik Poljaki, Čehi in drugimi narodi. Evropo si je v letih po drugi svetovni vojni ogledal znova, zato zna ceniti njeno vrednost in pomen v svetu.
Brown je izjavil, da ne moremo dovoliti, da bi ljudje, ki prihajajo sem iz Evrope dobivali tak vtis. Pripomnil je, da povedano’imeti’v nedeljo odpr-so prenekateri prebivalci mesta te trgovine, kot j,e bilo to pred
Lawson Milk Co. se zavzema za nedeljsko prodajo
CLEVELAND, O. — Lawson Milk Co. je zbrala potrebno število podpisov volivcev za sprejem predloga za spremembo državne ustave glede nedeljske prodaje najpotrebnejših vsakdanjih stvari.
V preteklih 22 zasedanjih državne generalne skupščine je bilo stavljenih 34 predlogov za spremembo ustave v tem pogledu, vendar so vsi zasipali v odborih. V Ohiu je še vedno pre-
skrajšati in ni nobene potrebe, da bi dovoljevali nedeljsko odpiranje trgovin. Drugi opozarjajo na ugodnosti nedeljskega nakupovanja, ko imajo ljudje dosti časa.
Izgleda, da nima dejansko nihče nič proti temu, da v nedeljo prodajajo najnujnejše življenjske potrebščine, le malo pa jih je, ki so za to, da naj bi bile trgovine na splošno odprte. V tem slučaju bi nedeljski počitek izginil, nedelja bi izgubila svoj značaj.	AD.
o
Posebni narodnostni odbor za izvolitev Tafta
CLEVELAND, O. — Odbor za izvolitev Roberta Tafta za kongresnika za vso državo, 6. novembra ima posebni narodnostni ali kozmopolitanski odsek, v katerem je zastopana večina narodnostnih skupin, ki žive v Ohiu.
Zastopnik za poročanje v odboru je Sanford Herman.
-------o-------
Rusi povzročajo škodo našim ribičem v Alaski
KODIAK, Alaska. — Sen. Ernest Gruening, demokrat iz A-laske, je pozval predsednika ZDA Kennedya, naj pošlje na področje Alaske v Beringovo morje ameriške vojne ladje, da bodo ustavile “neznosno napadalnost” kakih 115 ruskih ribiških ladij na področju otoka Kodiak.
Omenjeni predel je glavno lovišče za posebno vrsto morskih rakov, ki postajajo v zadnjih letih vedno bolj priljubljena jed ne samo v naši deželi, ampak tudi izven nje.
Državne in zvezne oblasti so začele nadzirati rusko ribiško brodovje, ko so se začeli ameriški ribiči pritoževati, da ruski ribiči uničujejo boje in naprave za lovljenje omenjenih rakov.
one gift works many wonders
n j j **
Ženske dobijo delo
Cleaning Woman
Wanted for bowling alley. 3 to 4 hours each day. Apply at 9 a. m. at 13311 St. Clair Ave.
(202)
Gospodinjsko pomočnico
veščo vseh gospodinjskih del išče zakonski par z enim otrokom. Mora živeti v hiši in govoriti slovensko. Kličite EN 1-6134.
(202)
MALI OGLASI
Peč za ogrev naprodaj
Dobro ohranjena plinska peč za ogrev 5-sobnega stanovanja je poceni naprodaj. Kličite EN 1-0037.
Sobe oddamo
4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St.	(X)
Stanovanje v najem
Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do' 3. zvečer.	—(204)
pozabili na to, da so morda njihovi očetje in matere prišli sem v nenavadnih Oblekah in da so imeli hude težave z jezikom. Ti bi morali še praV posebno razumeti težave novih, ki ne vedo, kako bi se čim preje uživeli v novo sredino in premagali domotožje. Pozival je, da sprejmemo nove v naše domove, v naša društva in družbo, da se bodo res počutili kot doma.
Brown je pohvalil nove, ki takoj, ko dobe priložnost posta-
131 leti, je dejal predstavnik Lawson Milk Co.
Pri volitvah 6. novembra bo na volivnici predlog za dopolnilo ustave, ki dovoljuje nedeljsko prodajo takozvanih “nujnih stvari.”
Javnost je v pogledu tega dopolnila deljena. Nekateri se izjavljajo odločno proti njemu češ, da je treba spoštovati nedeljski počitek, drugi oddajajo, da imamo 40-urni delovni teden, da skušajo nekateri celo tega
Stanovanjc oddajo
Štirisobno stanovanje oddajo v najem na 5915 Prosser Ave. Vprašati zadaj.	—(200)
Delikatesen naprodaj
C-2 licenca, $87,000 prometa na leto. Obstoječa 30 let. Nova oprema. Slovenska naselbina. — Kličite UT 1-5173 od 7. do 10. zvečer.	(202)
je pač,
je vseeno zbe-
je že hotel iti iz Beneške ječe so globoke Urana, čemu mu to zabra- črne kot grobovi; skoznje u*? Kaj pomeni ta tiranija? še prodrl pogled.
* smo sužnji ali prosti	(Dalje prihodnjič.)
in
ni
Vietnamci vpeljali v gverilsko vojskovanje novost: opoldanski počitek
SAIGON, Viet. — Tudi v Vitnamu je gverilska vojna grozna, brezobzirna in krvava, kadar je treba, toda na drugi strani je tudi idilična. Kadar se približa poldan, gredo gverilci obeh taborov, komunističnega in protikomunističnega najrajše na obed, potem pa na odmor do treh popoldne. Poveljniki morajo biti res že zelo sitni, da jih držijo na frontah tudi čez opoldanske ure. Zato se pa redno ob tretji uri zopet začne streljanje in vse, kar je z njim ne frontah zvezano.
Opoldansko kosilo je bogato. Pravijo, da na nobeni fronti niso vojaki imeli opoldne tako dobre hrane, kot jo imajo v Južnem Vietnamu. Naši vojaški inštruktorji seveda niso odobravali takega vojskovanja, ker stojijo na stališču, da je treba sovražnika na begu goniti brez prestanka, dokler se le da, toda morali so se vdati v usodo. To jim je bilo toliko lažje, ker so ugotovili, da se It u d i komunistični gverilci držijo “triurnega opoldanskega premirja”, ako jim ga komunistični komisarji in poveljniki ne prepovedo.
Pohištvo naprodaj
Thompson plinska peč za gretje štirih sob, plinski štedilnik, Cold Spot hladilnik, 2 kovinski kredenci, kromasta kuhinjska miza s 4 stoli, javorjeva miza s 4 stoli, divan, preproga s podlogo, 2 ogledali, električna namizna pečica (roaster), likalna deska. Vse dobro ohranjeno. Kličite HE 1-6817.	—(200)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj In znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK
Painting Sc Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Oglašajte v “Amer. Dcmovini”
Stanovanje oddajo
Štiri sobe oddajo v najem odraslim na E. 71 St. Vpraša se na 1036 E. 68 St., telefon 391-3411.
—(16, 17, 19 okt)
Naprodaj
6-sobna Colonial hiša v Eucli-du, 3 spalnice, ognjišče, garaža za dve kare. preproge, vgrajena peč, 50x150 lot. V bližini cerkve, šole in transportacije. IV 1-2314.	(203)
V najem
V najem oddamo 5 sob in kopalnico, zgoraj. Pet minut od cerkve sv. Vida. Vpraša se na 1249 E. 61 St.	(203)
11S7 E. 58 St.
4 sobe in kopalnica, spodaj, v najem. $45. Vprašajte za Mike-a ali kličite 944-5050 ali WH 3-0010.
(204)
Pfe/
£ y ■ j
mMm
V VARNO (ZAVETJE *— Ko so izpustili nosoroga, ki so ga 'pripeljali iz dežele Zulu v Afriki v New York) v njegovo pregrado v živalskem vrtu. jo je varuh naglo pobral v varno zavetje.
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.; v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St_ 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
HENRY BORDEAUX.-
Zametene stopinje
Odšel je počasi, da je ne bi zbudil.
V spanju je še vedno lahno ječala, in spomnil se je ječanja, ki so ga od blizu slišali tam doli na Kalvariji Proz. Strašno jasno in odločno je zagledal pred seboj grozni privid, ki ga je ena sama nepremišljena beseda vklesala v njegovo srce ko v marmor:
“Ležala je na mrliču. Bila sta le eno bitje.”
Komaj se je zavedel in je s silo udušil krik, ki je silil iz njega. Tiho in hitro se je oblekel in zbežal v noč pod zvezdnato nebo, kakor tat, kakor človek, ki je oropal mrliča ...
VII.
Caux, v oktobru.
Zakaj ste odšli, Mark, zakaj ste me zapustili? Ko sem Vas to jutro iskala in Vas nisem našla, me je spreletel mraz, kakor bi bili v hudi zimi; pa je zares zima v meni, ker me ne ljubite več. Vaša žena je postala Vaša, pa Vas ni znala obdržati. Že sinoči sem to slutila, ko se je Vaša roka doteknila mojih kratkih las, pa ste jo nehote umaknili. Bojim se, da Vam ni več zame. Treba mi je miru in sreče,1 a zdaj vidim, da je nikoli več re bom imela.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
LIQUOR STORE AND BLDG. Priced to sell. CO 7-5135 between 17:00 and 3:30. Doing over $125,000 yetttly. N. W. side.	(200)
FLORIST (retail) Glencoe. Must sacv green hse. 14,000 sq. ft. under glass. 1% A., 2-sty. bng. type 6-rm. hse., comp, inven. Terms, 40s. Owner Mr. Walter. VE 5-0609 or UN 4-4485.	(201)
BEAUTY SHOP — S. W.
Good business. Under $2,600. Owner leaving state. — Phone 422-8318.
(201)
BARBER SHOP — Complete four chairs. Fixtures, 2 air-conditioners. All equipment in excellent condition. To be moved out. Must see to appreciate. Will sacrifice for Best Offer. 5110 Lake Park. Ave. — BU 8-9374.	(202)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Permanent. — Live in. Own. room. Experienced in. serving. No children. — Reteent references. Call HA 1-5225.	(202)
HOUSEKEEPER — To take charge of two children. Light housework. Live-in. Beautiful rm. and bath. Excellent location in town. Recent references required. HU 6-2122, — EVE’S 327-0014.	(201)
REAL ESTATE FOR SALE
TINLEY PARK — 16921 Robinhood Dr. — 3 bedrm., 1% bath, garage, % acre lot, fenced back yard, living-room 18x25%. Close to everything. Owner $12,500. PH. (312) 532-6556.
(200)
HILLSIDE — 3 bedrm. brick ranch. Full basement, 2 car garage. Aluminum storm & screen. Gas heat. 1641 S. Wolf. — LI 4-8371.	(201)
BY OWNER.
2 - 6’s: 2 car garage. Full basement. Hardwood floor attic. Reasonable. Call Austin 7-3060.	(200)
Hitro sem oblekla Julko in odšla sem z njo' v Montreux, da Vas poiščeva. Nisem vedela, kako me boste sprejeli; toda če je Silvija lahko sama rešila očeta zase, sem upala, da me z otrokom v roki ne boste zavrgli. V hotelu so mi povedali, da ste se odpeljali z vlakom v Lausanne in dalje v Pariz.
Torej je res: po tej noči me več ne marate ... Torej sem se Vam na Velikem Svetem Bernardu le smilila? Jaz pa sem mislila, da me ljubite. Preden ste prišli tja gor, ko sem še umirala, sem se spovedala in duhovnik mi je rekel: “Pojdite v miru!” Ko ste Vi prišli k moji postelji, ko si me poklical: “Te-rezika moja!”... sem čutila, da je prihajalo vame božje odpu-ščenje in tudi ti si mi dal besedo miru. Tistega dne sem bila srečna. Najbrž sem prav radi tega ozdravela. Le to nam daje moč, da živimo, ker upamo, da nam življenje še nekaj hrani. Toliko sem že trpela, da zdaj sovražim bolečino. Ti pa si mi z Julko prinesel vse moje upanje. Si li to storil zato, da si me potem znova pehnil v brezupno življenje, v moje žalostno hotelsko življenje, brez doma, brez lastnega ognjišča, brez ljubezni, brez tvoje ljubezni? Res si mi vrnil hčerko, toda nisi mi vrnil svojega srca. Morda tega ne moreš. Nisi prišel k meni, kakor sem jaz prišla k tebi. Prišla sem k tebi brez zle misli, verjemi! Prišla sem k tebi... Joj! Tako težko ti pišem tako, kakor mislim in čutim. Bojim se, da te vsaka moja beseda ne bi ranila. Hudo mi je, ker te ne vidim, hudo mi je, ker me ne ljubiš več. Kaj ne razumeš, da si ti moje življenje ...
Tvoja mala Terezika.
Caux, v oktobru.
Vsaka Vaša brzojavka me znova razočara. Sprašujete po najinem zdravju, govorite o sebi in ne poveste, kdaj se boste vrnili. In niti enega pisma ne dobim od Vas. Kaj je brzojavka? Nekaj brezpomembnih besed, kratkih, brezpomembnih. Zame je to dosti, kajne? Ah, dovolite, da Vam potožim svojo bol in svoje ponižanje. Vsa sem obupana, nisem trda in ne zaničujem ko Vi, jaz sem le preprosto, trpeče srce, ki ste ga Vi ranili.
Včeraj sem izročila Julko dobri gospe Acherjevi in sem navsezgodaj šla na jezersko obrežje. Toliko da se je danilo. Zelo pozno v jeseni smo že in v hotelu ni nikogar več. Za gospodom Baulainom, ki je odšel istega dne kakor Vi — nismo ga več videli — so nas tudi Mone-stierjevi zapustili. In v mračnih, oblačnih jesenskih dneh se me polašča žalost — in zdi se mi, da sem že stara. Vsa sem odvisna od časa in vremena ter svojega ubogega srca. Pri Evia-nu sem se prepeljala preko jezera in se peljala v svojo hišo na Publierju. Rada bi rekla “najino hišo”, toda nikoli se niste vrnili vanjo. In vendar sva se tam zaročila in meni se je zelo čudno zdelo, da me marate za ženo. Tako velik gospod ste se mi zdeli in tako sem se Vas bala. Vedno ste me nekoliko plašili in zdaj me je Vas celo strah. Pred kostanjevim drevoredom sem zapustila voz in šla sem sama po poti, kjer sva nekdaj hodila skupaj. Moja ljuba drevesa so zgubila že skoraj vse liste: šumelo mi je pod nogami ali pa je plesalo v krogu, zakaj
bilo je zelo vetrovno. Taka huda burja je pihala, da sem morala z obema rokama držati za klobuk. Lahko bi bila jokala, pa niti same sebe ne bi bila slišala, ker je veter tako divjal. Nikogar ni bilo v bližini, in ko sem pomislila na Vas, sem skoraj zares jokala.
Hiša mi je govorila: “Zelo pozno se vračaš; kaj si storila s svojim življenjem?” Toda ni mi delala prevelikih očitkov, ker me ljubi. Še vedno ji streha visi, njen izraz je truden; Vi ste jo primerjali obrazu stare matere. Toda spremeniti se prav gotovo ne more. Tudi jaz se nisem dosti spremenila, veliko manj nego se Vam zdi. Še vedno mi trepeče v prsih srce, ki ste si ga Vi prvi osvojili. V nekem kotu sem bila vsadila grmič vrtnice bengalije. Vse rože so bile že porezane. Tudi zadnje so že potrgali. Ostala
je le še ena, že vsa odcvela, le njo so bili pustili. Ni je bilo vredno odtrgati in sama je zgubljala list za listom. Stisnila sem jo v roko kakor bi jo hotela ogreti, toda nisem je odtrgala. Ubožica! Zdelo se mi je, da sem to jaz sama ...
Ker se ne boste več vrnili v Caux, ker me ne povabite v svojo hišo v Pariz, iz katere ste me — ne, ne, zaslužila sem, da ste me spodili iz nje — mi vsaj dovolite, da se nastanim tam. Nimava več skupnega doma; torej bom imela vsaj tu svoj dom. Tu ni več drugih spominov nego oni na Vas. In varovale me bodo vse svete žene, ki so živele pred menoj tam. Obljubljam Vam, da bom učila Julko, naj jih posnema. Oh, da vsaj ne bi bila tako občutljiva in neprevidna kakor sem bila jaz! Da bi imela dobro družbo in bila v dobrem varstvu! Včasih se bojim zanjo zaradi sebe in tedaj prosim Boga pomoči. Hudo je, iče mora mati zardeti Vpričo lastne hčerke in zelo sem potrebna, da bi me kdo pomiril.
Hudo sem obupana, odkar ste me zavrgli, prijatelj moj! V svo-i'i bridkji slabosti potrebujem Vaše opore. Tako ste bili velikodušni, veliki, tako ste me nad-kriljevali. Na Svetem Bernardu ste mi ponudili roko in sklenila sem,, da bom pokleknila pred Vami, ko bom mogla. Zdaj
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Zupančič
iz Thompsona, Ohio,
ki nas je za vedno zapustil dne 15. oktobra 1961.
Spomini so veriga zlata, ki smrt ne stare je nikdar, ljubili Tebe, dragi ata, mi srčno bomo vsekdar!
Čas lahko zbriše marsikaj, a tega res ne bo nikoli, spomine tistih srečnih dni. ko bili smo še vsi!
Žalujoči:
Sinova JOSEPH JR. in FRANK ZUPANČIČ Hčerke: JENNIE HROVAT, MARY CARBONELLI, Rim, Italija, FAY FERRANTE, JOSEPHINE BARTCZAK Vnuki in vnukinje
Cleveland, O., 17. oktobra 1962.

V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
John Korenčič
ki je umrl 17. oktobra 1959. leta
Minila so že leta tri, odkar Te več med nami ni. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje.
Nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni!
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami!
Tvoji žalujoči:
SOPROGA
OTROCI
SORODSTVO
Cleveland, O., 17. oktobra 1962.
pa se mi zdi, da mi hočete odtegniti to roko in da padam, da znova padam v brezno kakor tam gori na ledeniku Proz, da se pogrezam v globino in niti kričati ne morem. Prepovedali ste
mi govoriti o tem, toda potem me ne bi smeli zapustiti.
Sporočite mi vsaj, da smem zapustiti ta samotni hotel in se naseliti v Publierju. Usmili se me in pošlji mi malo pomoči!
Vsa sem obupana —
Tereza.
(Dalje prihodnjič)
-------O--------
Hranit« denar za deževne A1’-*®'* —kupujt« U. S. Savinja bondel
ALI MORATE KDAJ PO ŽIVILSKE POTREBŠČINE OB NEDELJAH!
■bi
UZAKONITE
NEDELJSKE
NUJNOSTI!
•	Gas
•	Electricity
•	Telephone
•	Telegraph
•	Newspapers
Other news publications Public transportation Public communications i Drugs and medical supplies i Personal hygiene needs
•	Gasoline and oil
•	Household fuels
•	Radio
•	Television
<^Fresh rnilk"aiiyloo^
Sprememba o zapiranju trgovin ob nedeljah bo modernizirala ohijski zakon iz leta 1831 tako, da bodo trgovine odprte sedem dni na teden samo za te neobhodne potrebščine in nič drugega.
VOTE YES ON ISSUE f1
Ohio Blue Law Conititutlona! Amendment Ccimmittee - William Howlelt, Chairman
210 Broadway — Cuyahoga Falls, Ohio
sedaj je kuhanje zabava
novi plinski štedilniki
IM
imajo vsem
Plinska, toploto-obdržkjiva pečica, obdrži jedi servirno tople več ur!
Nova avtomatična plinska pečica začne, kuha ir. zopet zniža svojo lastno toploto, da obdrži jedi tople — brez vsakega nadaljnega kuhanja — več ur! Vi lahko naravnate toploto — obdržljivo pečico tako nizko, kot na 140 stopinj — pečica obdrži meso na pol
surovo in sočno do serviranja — pogreje krožnike — odtaja zmrznjeno hrano________osveži
zmrznjeno pecivo. Edino plinski štedilniki imajo te delo - prihranjujoče posebnosti: samopolivalni raženj, avtomatični mesni toplomer, v sredi na vrhu veliko pekačo, možganske gorilnike in perfektno kontrolo toplote.
Vgrajeno plinsko pečico in kuhalno enoto lahko namestite na najbolj prikladno mesto, v višino, katera vam najbolj odgovarja.
NI ČUDA, DA HOČE VEČINA GOS PODLNJ PLINSKE ŠTEDILNIKE ! *
Začsiiie se veseliti hladnejšega, čistejšega, okusnejšega, varčnejšega kuhanja.
Nabavite si moderni, avtomatični plinski štedilnik sedaj! Prepričajte se sami, zakaj se je od 82,744 povprašanih gospodinj, VEČINA izrazilo za plinsske štedilnike! Izbirajte med temi dvanajstimi glavnimi vrstami: Caloric • Crown • Duracrest • Hardwick ° Magic Chef • Norge • O’Keefe & Merritt • RCA Whirlpool • Roper • Sears Kenmore '• Sunray-Grand • Tappan.
Kličite ali pridite v East Ohio Gas Company ura d, da vam pojasnimo, nazorno pokažemo in povemo cene.
82,744 žena povprašenih ...
i
po telefonu ali osebno, ko so bile ravno v njihovih domovih, kjer kuhajo. Povpraševale! so bili v službi neke stranske raziskovalne organizacije — in ne v službi plinske družbe. Večina žen se je izrazila, da raje kuha s PLINOM.
W THE EAST OHIO GAS COMPANY