316
Nae slike. Liikenjski grad pri Preini na Dolenjskem (str. 273.) smo popisali na str. 251. Lepo se vidi na nai sliki njegova romantina lega. Pravo gnezdo za ponosne in nasilne viteze! Mrtvaki oder kardinala Mi s s i a (str. 312 je stal ez veliki teden in velikonone praznike v nadkofijski kapelici v Gorici. Truplo so balzami-rali. Trumoma je prihajalo ljudstvo kropit blagega .pokojnika. Dne 2. apr., na velikonono sredo, so ga pokopali na Sveti gori, kakor je sam elel v oporoki. Naa slika istr. 213.) nam kae del velikega pogreba. Med cerkvenimi dostojanstveniki so kofje: dr. Flapp iz Porea (oficiator\ dr. Mahni s Krka, dr. Jegli iz Ljubljane, dr. Kahn iz Celovca, in mnogo drugih. Na Sveti gori so poloili truplo zaasno v rakev grofov Coroninijev. K ivljenjepisu pokojnikovemu dostavljamo e, da je v mlajih letih mnogo dopisoval v liste in pod imenom Martini izdal knjigo Zur Congruafrage". Bil je posebno veak v cerkvenem pravu.
Iz Preernovih olskih let.
olska leta mlada leta! Kdo bi po njih sodil loveka? Saj se mnogokrat nadarjenost pokae ele pozneje. Zlasti pri moeh, ki so ustvarjajoega duha, se iz prve, isto receptivne dobe ne da sklepati e na prihodnjost. A gotovo je tudi to, da oni, ki v mladih letih zanemari svoje talente, pozneje nima niti javnega stalia, v katerem bi se mogel razvijati, niti one moralne in umstvene podlage, na kateri bi mogel snovati kaj vijega in popolnejega.
Vsekako pa je zanimivo pregledovati olska izprievala mo, ki so pozneje v zreli dobi krepko vplivali na narodni razvoj.
Dobili smo v roke izprievala pesnika dr. Franceta Preerna in dveh njegovih sorodnikov. Ta izprievala so lastnina gpd. Loarjevih v Vipavi. Izroil nam jih je dijak g. Z v. esen. ivljenje-pisne podatke iz upnijskih knjig nam je pa blagohotno poslal g. Toma Potonik, upnik na Breznici. Zanimiva so izprievala e zlasti zaradi tega, ker se iz njih vidi, kdaj je Preern obiskoval ljubljanske srednje ole, kako je napredoval in katere uitelje je imel.
Zbirka obsega skupno 22 izprieval treh Preernov. Vsi trije: Franiek, Joef in Jurij,
so bili bratje. Rojstna hia jim je bila na Vrbi h. t. 1. upnija je bila takrat v R 6 d i n a h. Zato jih imenujejo latinska izprievala Rodainensis", Rod-njanus", Rodejensis", Rodinzhanus", Rodnjensis", kakor je ravno dotini profesor latinil staro slovensko koreniko. Sicer pa je enkrat kot rojstni kraj Jurijev zapisana Zabreznica, enkrat pa Breznica, kar si lahko razlagamo iz krajevnih razmer. Saj so te vasi blizu skupaj, in upnija je zdaj res na Breznici.
Staria sta bila tem otrokom Simon Preeren (v krstni knjigi zapisan Prefhern"), zemljak, in Mina Svetina. Franiek je bil rojen 3. decembra 1800, Joef 25. marcija 1803, in Jurij 29. marcija 1805. Vse tri je krstil Jakob M a c h t i g, menda tedanji kaplan, ker upnik je bil v tem asu F r. S. C h r i s t i a n.
Zanimo z drugim sinom, Joefom! Poslali so ga v Ljubljano tudirat. Izprievalo javne izkunje iz prvega razreda, ki sta ga podpisala ravnatelj Franc Hladnik in profesor Ksav. Heinrich dne 13. marca 1818, mu nateva tiri primas eminenter" in eno primo". G. Potonik nam sporoa, da mu je o njem neak teh Preernov pravil, da je Joef umrl v 2. gimnazijskem razredu. Od njega ni nobenega izprievala ve.
Najmlaji, Jurij Preeren, je pa ivel in dokonal tudije. Vstopil je v ljubljansko gimnazijo v jeseni 1. 1817. Gibal se je med primarni" in eminencami", kar mu izkazuje est izprieval. Priel je iz gimnazije na licej, in v izprievalu z dne 29. novembra 1828 mu izpriujeta ravnatelj Mat. Petermann in profesor Elija Rebi, da je jako pridno" poslual v drugem teaju predavanja o sploni svetovni zgodovini nove dobe" ter si s tem zasluil prvi red". Ustno izroilo pripoveduje o njem to zanimivost, da mu je manjkalo levega uhlja le spodaj ga je nekaj imel. Ta defectus pulchritudinis" pa mu ni zaprl pota v ivljenje. Sprejeli so ga v bogoslovno semenie v Celovcu. Sluboval je kot duhovnik na raznih krajih, in neki njegov neak se spominja, da je bil pri njem na poitnicah v t. Rupertu. Zaradi duevne bolezni zaelo se mu je nekaj meati je moral zgodaj v pokoj. Kot penzionist je ivel v Ovji vasi in menda tam tudi umrl.
O naem pesniku Francetu je pa v tej zbirki 15 izprieval. Sicer imamo iz gimnazijskih let tu samo eno izprievalo, namre o prvem teaju etrtega razreda, v katerem si je pod ravnateljem Fr. Hladnikom
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si