Zaloški zadružni dom z druge plati
Po osvoboditvi se je na zalo-škem odru zvrstilo več kot sto Založanov in Kašljanov. Žal je večina iz takšnih ali drugačnih razlogov kmalu prenehala delo-vati. Eden glavnih vzrokov so bile slabe možnosti za delo: mrzli prostori, mrzla dvorana in oder.
Zadružni dom počasi, a vztrajno izgublja svoj prvotni namen. Knjižnica se je morala umakniti bifeju, kino je prenehal delovati lani decembra, shramba za kulise se je nenadoma spre-menila v drvarnico, razbita vrata, uničena školjka, odtrgana klju-čavnica, narkomani v spodnjih prostorih... takšna je podoba sedanjega zadružnega doma v Zalogu.
Zaradi vsega tega in zaradi pi-janih razgrajačev, ki gospodarijo okoli zadružnega doma, starši neradi dovolijo svojim otrokom sodelovanje v Svobodi in obi-skovanje njihovih prestav, pa čeprav svobodaši nimajo ničesar skupnega z naštetimi nepravil-nostmi.
Zalogu je kulturna skupnost Slovenije že lani in letos ponu-dila pripravljenost za sofinanci-ranje, vendar je ponudba nale-tela na bolj ali manj gluha ušesa.
Krajevna skupnost baje nima de-narja , posamezniki v njej pa imajo
vse   premalo   posluha   za   kulturo.      družbe v našem samoupravnem so-
Dragi tovariši in vsi Založani, zave-      cialističnem sistemu.
dajmo se, da je  kultura eden od                       BESEDILO IN SLIKA
osnov    svobode    in    brezrazredne                    MARJAN SREBRNJAK