Telefon št. 119.
Poštnimi plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*25 Din.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Št. 14. V Ljubljani, ponedeljek 18. januarja 1926. Leto I.		
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda .1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3'— Din. Pri večjem številu objav popust.
Spori v klerikalni stranki. Parlamentarna obravnava falzifikatorske afere.
Glavno glasilo* SLS prav rado govori o razcepih in sporih med soci-jalistr. Vsako najmanjše nesoglasje v našem gibanju mu pride prav, da pokaže, kako se socijalistično orijenti-rano delavstvo med seboj vojskuje. Ob takih priložnostih zlasti rado po-vdarja: glejte nas, kako smo edini in složni...
Ali vladata res idilični mir in soglasje med klerikalci? O ne! Krščansko soctjalno usmerjeni delavci (kolikor jih pač je), se silno jeze nad gospodo v vodstvu SLS, ker jih n. pr. pri sestavljanju kandidatne liste za »Delavsko zbodnico44 niso prav nič vprašali, če jim lista ugaja alii ne. Sestavljena je bila po želji in ukazih »višjih, za vodstvo stranke pa volja opozicije ni bogve kako pomembna, ker klerikalna strankina siročad mora molčati.
Kako se vse to dela in ureja, smo videli pred in po zadnjih volitvah v Narodne skupščino, ko so se kar igrali s kandidati in z mandati. Vidimo pa> kakor rečeno, tudi sedaj pri borbi za ..Delavsko zbornico14.
Upira pa sc tej monopolski politiki strankinega vodstva tudi duhovščina, zlasti ona na deželi, ki dobro vidi, kako ljudje trumoma zapuščajo klerikalne vrste. Značilne so v tem pogledu zlasti tiskane okrožnice, ki izhajajo že dalj časa in ki se bavijo z razmerami v vodstvu stranke. Pred nami leži brošura „Na.š odgovor44, ki je izšla „na sv. Katarine dan 192544, in v kateri beremo pod imenom župnika Antona Oblaka med drugim sledeče:
»Gospodom manjka osnovnih pojmov ... Zdaj vidimo, da so se polastili vodstva nesposobni ljudje, ki so jo privedli... do propada. Pri grobovih naših največjih ljudi (dr. Šušteršič, Lampe), ki so postali žrtve sovraštva znanih ljudi, naj prizadeti nikar ne dajejo naukov o liubezni. Gotovo pa |e, da se božje zapovedi brez kazni ne dajo kršiti. Tudi osma "iia svojo sankcijo!“
Tako župnik Oblak (str. 7) na naslov gospode okrog »Slovenca44.
Proti dr. Korošcu nastopa nada-vPr,trž->ški župnik Matija Škerbec. agar, pismo bomo še objavili (glej V’	1,1 Id), ko bomo pokazali
na gi do pisanje »Slovenca44 radi raznih izvoznic.
Zannni\o jc tudi pismo kanonika Bestra. iidi o men, bomo še pisali.
K.!! Sin. L-N •	1	t.
ENERGIČEN NASTOP SjOOI.l ALISTOV.
Brošura, kr so
•to izdali župnik
Budimpešta, 18. jan. Za torek je sklicana seja budimpeštanskega parlamenta. Za sejo vlada največje zanimanje. Ogrska vlada z Be-thlenom vred je pod vzela vse metre, da bi ostal svetovni škandal vsaj delno prikrit in da bi se na torkovi seji ne obravnavala škandalozna afera v vsej nagoti. Zato je 'sklical predsednik ogrskega parlamenta za pondeljek popoldne načelnike vseh parlamentarnih strank in grup, da bi že na ipondeljkovi iseji dosegel miren im vladi ugoden potek torkove seje.
Največjo senzacijo in enodušno odobravanje vsega poštenega ljudstva je vzbudil sklep soeijalistične parlamentarne frakcije, da se tfe seje ne ibodo udeležili, iker si ne puste vezati rolk pri parlamentarni obravnavi falzifikatomkega .škandala.
Ta svoj sklep so objavili madžarski socijalisti s posebnim proglasom, v katerem pravijo, da se ne dajo vplivati v svoji parlamentarni akciji, ker z največjim nezaupanjem mo fre vladno delovanje v f alzif ik a to rak i aferi. Vlada pa, da nosi polno politično jamstvo za vse zločine, ki so ostali nepreiskani im nekaznovani.
Budimpešta, 18. jan. Doslej je uspelo Bethlenu vsaj to, da je igral navidezno vlogo objektivnega in pri aferi neprizadetega ministrskega predsednika. Včerajšnji dam pa je prinesel pooolno jasnost tudi v tem pogledu. Bethlen je tekom preiskave uporabil vsa možna sredstva
in se poslužil vseh prilik, da je zakrival zločince in aferaše. Proti zločincem in zločinski akciji je nastopal le, kolikor ga je Ik temu direktno prisilila francoska, kontrola.. To prikrito in neiskreno nastopanje Bethlenovo pojasnuje tudi, zakaj piše nacijonaliistično in šovinistično časopisje tudi o Bethlenu sila dobrohotno im .naklonjeno.
Docela pa se je razgalil Bethlen, ko je zvedela politična javnost, da bo naperila Bethlenova vlada proces proti vsem opozjcijonalnim gp-votnikom v parlamentu.
Seveda tudi tak poizkus p,e Im zadržal s^cijalisfjčne parlamemtar-ne firakcije pan brezobzirnimi nastopu v papjaspentu.
Budimpešta, 18. jan. Uradna objava o .izvršeni preiskavi madžarskega škandala je bila pireuramjena. francoski poslanik je namreč zahteval, da ase imora preiska va iz vršiti tudi v tem praVcu, od kod so dobili falzifikatorji potrebna sredstva za nabavo strojev in ostalega materi ja la.
Preiskava, - izvedena in izvršena v tej smeri, je znova ugotovila naj-gorostasnejše in docela neverjetne svinjarije. Takoj so v preiskavo pritegnili tudi poštno hranilnico in izven dvoma je že danes, da je v afero zapletem tudi generalni poštni direktor, ki da je financiral celotno akcijo. Po teh ugotovitvah je izgubil tudi ministrski predsednik Be-tlden vsakršno zaupanje poštene ogrske javnosti.
Sankcija Mussolinijeve diktature.
Oblak in tovariši končava:
»Ne motite sc! Terorizem se ne ho rial do Ivo držati. Znduia ura ]e!“
Del duhovščine se tedaj s precejšnim kot-Pžo upira terorizmu katoliške tiskarne in »Slovenčeve14 klike, Priobčujemo to v informacijo našim ljudem, da bodo vedeli, da noka najhujše ravno med klerikalci, in no obratno, kakor se piše.
Klerikalni gospodi bije huda ura. Tega sc tudi zavedajo. Volitve v »Delavsko zbornico44, naj bi jo. vsaj *•'» nekaj časa še rešile. Pa ne bo nič. Zavedno ljudstvo ne bo glasovalo za klei ikalce. Polom v klerikalni, stranki je neizbežen.
Kini, 17. jam. Klerikalna ljudska stvarnika je nedavno .sklenila, da opusti svojo abstinenčno politiko .in se povrne v parlament. Fašistovsko časopisje je zato vehementno pričelo napadati ta, sklep in oficijoz.no fašistovsko glasilo je tudi konkretiziralo vse točke, katere .mora izpolniti ljudska stranka, preden jo bodo pustili sodelovati v parlamentu. Izpolnitev teh točk bi pomenila seveda za »popolare« popolno kapitulacijo.
Včeraj se je vršila po Novem letu prva seja rimskega parlamenta :n to iseje se je že udeležilo kakih 25 poslancev ljudske 'stranke. Seja jo bila posvečerna, zgolj spominu nedavno umrle kraljice — ma-
tere. Bo spominskih žalnih govorih je predlagal skupščinski predsednik, da naj .se vrši prihodnja Seja šele v sredo.
To priliko pa je porabil Mussolini, da je tudi v parlamentu manifestiral in sankcij oni ral svojo diktaturo. Zahteval je, da mora parlament imeti v nedeljo posebno sojo, ker se mora nujno razpravljati o važnem »moraličneim« vprašanju. DiktatMussolini jo seveda, uspel, še več, fašistovski poslanci so navalili na opozicijo in pretepli poslance Ijml.ske stranke.
Na nedeljski seji bodo obravnavali vprašanje prisostvovanja, odposlancev ljudske 'stranke v parlamentu.
Pri dispozicijskih fondih ni štednje.
Beograd, 18. jan. Pospešeno, nestvarno obravnavanje posameznih proračunov vzbuja v celi javnosti snlošein odpor. Seveda pa bo vlada kljub temu do konca meseca v fi-nnnčneim odboru izglasovala vse ororacuno. in ,ne glede na nezadostno pripravljeno oPo.zic!jo spravila pod streho nezaslišani proračun.
v cena.j je razpravljal finančni odbor o proračunu zunanjega mini-strstva. I inančni minister je v svojem ek.spožčju' ponavljal stare in
znane stvari, smatrajoč, da je najboljša diplomacija ta, če ostane v nejasnem vsa javnost is parlamentom vred.
Tudi opozicijomalni govori so bi-I oovsem vsakdanji. Za iizpremom-bo so zahtevali parlamentarni odbor %a zunanje zadeve, klerik albi govornik jo pose bi i obdelal previ-oko postavko za .ministrski dispo-zicijisiki fond, vendar Pa je bil splošen vtis včerajšnje seje .za vlado in za opozicijo ta, da: ima naša država
povsem 'Zgrešelno in državi kvarno zunanje politično ori jen taci jo. Pa kdo bi mogel zahtevati od sedanjih režimovcev, da .bodo resno pristopili k vprašanju priznanja sovjetske Rusije?
Zunanji minister dr. N.inčič je imel srečo, da. se je grški konflikt izcimil baš za časa proračunske razprave o njegovem resortu. Pravijo pa, da bi bila to grda kleveta, če bi kdo spravljal olboje v kakršnokoli vzročno zvezo.
SOVJETSKA RUSIJA IN RAZ-OROŽITVENA KONFERENCA.
Mosva, 18. jan. .Svetovna politična javnpst. je računala, da se bo razorožiitvene konference udeležila (udi sovjetska Rusija. (Čeprav še ni gotovo, če iin :kedaj se bo ta razoroži tvena konferenca vršila, je dvomljivo, če l>o sovjetska Rusija sploh sodelovala na tej konferenci. Sovjetska Rusija je namreč znova pokroniia zahtevo, da poda Švica zadostno zadoščenje za svoječasni' umor Vcmivskega. Zato bo sovjeft-ska Rusija bržčas izdelala samostojni razoroždtveni načrt. Zanimive so so tudi tozadevne izjave ( iče-rinove, ki priznavajo sogiasntotet s splošno im delno razorožitvijo.
NOVA MONARHISTIČNA STRANKA.
Varšava, 18. jan. Kakor na Madžarskem in v Avstriji, je tudi na Poljskem še vedno živa želja nekaterih, da upostavijo zopet monarhistično državno obliko. Doslej je sicer ta klika nastopala popolnoma neorganizirano, sedaj pa je ustanovil bivši poslanec radikalne stranke Kwiatowsky legalno monarhistično stranka, ki bo izdajala tudi svoj časopis.
RUDARSKA USODA.
New York, 18. jan. V ameriškem rudniku pri Wilburgu so se vneli strupeni plini. Vsled nastalega ognja je zgubilo življenje okoli 100 delavcev.
NOVA NEMŠKA VLADA.
Berlin, 18. jan. Dr. Luther je sestavil nemško vlado. Kaneelar dr. Luther, zunanje ministrstvo dr. Stre-semann, notranje dr. Koch, gospo-spodarstvo Burger, finance Reimhold, dela dr. Braun, prehrano Kcpp, promet Krone, pravosodje in zasedeno ozemlje dr. Marx, pošto Stingel, državno brarnbo dr. Gessler. Sestavi vlade, mora pritrditi še bavarska ljudska stranka. Čim se to zgodi, jo predsednik potrdi in se sestava vlade oficijelno razglasi.
PROTESTNA AKCIJA FRANCOSKEGA URADNIŠTVA.
Pariz, 18. jan. Strokovna uradniška organizacija je sklicala veliko motestno zborovanje zaradi nevzdržnega gmotnega položaja. Francoska vlada je to zborovanje sicer' orenovedala, vendar pa se je zboro-kljub temu vršilo, ker je prevzela organizacija odgovornost za red iti mir. Protestno zborovanje je pokazalo žalostne razmere francoskega uradništva.
PRED ZNIŽANJEM ŽELEZNIŠKIH TAR1F0V.
Beograd, 18. jan. V ministrstvu saobračaja so se — pravijo — začeli resno pečati z mislijo, znižati nevzdržne železniške tarife. Zato je kralj imenoval nov želzniški tarifni odbor. V tem odboru so tudi nekateri Slovenci in sicer: profesor pri-rodoslovja in nižje matematike, klerikalec Bogomil Remec, tajnik trgovske zbornice Ivan Mohorič in Ivan Lesničar, tajnik celjske zadružne zveze.
SESTANEK MED STRESEMANOM IN BRIANDOM.
Berlin, IS. jan. Kakor poroča »Vorvvarts", se bosta sestala v februarju francoski predsednik vlade Briand in nemški zunanji minister Streseman. Na sestanku bosta obravnavala baje vse sporne zadeve glede zasedenega ozemlja.
ZA SVETOVNI MIR.
Rim, 11. jan. Kakor poroča „Po-polo di Roma“, bodo zvišali v Italiji vojni proračun za 400 milijonov lir. Francosko armado pa bodo reorganizirali in francoski vojni minister Painleve je kljub slabim francoskim razmeram zasigural za organizacijo potrebne milijone. — Pri nas seveda tudi ne bo vojno ministrstvo najslabše odrezalo. Drugače pa je v Belgiji. Tam je vojni minister demisioniral, pa mesto bo ostalo nezasedeno in skrajšali bodo vojaško službo. Seveda, v Belgiji so socijalisti na vladi.
POMOŽNA BANKA ZA EVROPO?
London, 18. jan. »Morning Post" poroča, da se vrše pogajanja, kako bi ustanovili Anglija in Amerika v „pomoč" Evropi posebno rezervno banko. Očividno je, da je to resen namen angleških in ameriških kapitalistov, da bi ustvarili iz Evrope svojo kolonijo in potem vodili neovirano gospodarsko politiko s svojih kapitalističnih vidikov. Po dosedanjih izkušnjah v evropskem gospodarstvu bo evropski pritlikavi kapital z veseljem pograbil ponujano roko strica iz Anglije in Amerike.
Vpliv boljševiške stranke } na rusko državo. 1
Na zadnjem, .14. kongresu ruske boljševiške stranke je organizacijski tajnik Molotov podal med drugim zelo zanimivo poročilo o razmerju med komunistično stranko in sovjetsko državo.
Molotov pravi med drugim: »Vprašanje državnega aparata in njegovega vodstva po naši stranki ima posebno velik pomen pri zboljšanju naše celokupne socijalistične zgradbe. Naloga pri vodstvu državnega aparata obstoji v tem, da okrepimo prvič vpliv in vodstvo .stranke tako z ozirom na vodilne organe državnega aparata, kakor tudi z ozirom na celokupni sestav državnega aparata in drugič, da pritegnemo vedno večje množice delavcev iz kmetov k celokupnemu delu
našega državnega sovjetskega aparata.
V zvezi s tem dobi izredno velik pomen delo kontrolnih komisij in delavske ter kmečke inšpekcije.
...V ljudskih komisariatih se zvišuje oddelek komunistov pri vodilnih organih. Pri naših trustili in sindikatih, ki' so naši osnovni gospodarski organi, se je zvišal odstotek komunistov s 66 na 74. Število komunistov med ravnatelji največjih podjetij je poskočilo z 80 na 91%. Procent komunistov v vodilnih trgovskih organih se je zvišal s 56 na 68. Število komuni--tov v vodstvih bank je poskočilo za
1 V
V celokupnem idražavnem aparatu je narastlo število uslužbencev za i%, tako da je sedaj vseh skupaj 1,850.000. Procent komunistov med nameščenci državnega aparata je narastek
Narašča pa tudi udeležba izven-strankarskih delavcev in kmetov pri državnem aparatu. Tako razvidimo iz poročila gubernaei jskega odbora v Leningradu, da se je pritegnilo k različnim socijalnim praktičnim proslavam 126.000 delavcev, med katerimi je 44% izvenstrankarskih.
Molotov je koncem svojega poročila poudaril, da je treba zvišati kvaliteto uslužbencev v državnem aparatu in razviti med komunisti večji čut odgovornosti za delo državnega aparata. Le tako da se bo utrdila vodilna vloga stranke v državi. Sovjetski aparat je treba tudi demokratizirati s pritegnje-njem delavcev in kmetov.
IliM^ 'k • i ;
Neiskrena in škodljiva proračunska politika belgrajske vlade.
Prvotni proračun za leto 1926 in 1927 je izkazoval okroglo 17 milijard potrebščine. Po dolgotrajnih razpravah so ga spravili v finančnem odboru na okroglo 13 milijard, kar je ob neurejenih davčnih razmerah še vedno ogromna preobremetitev onih slojev, ki najtežje nosijo krivično obdavčenje, zlasti konsumentov. V finančnem ministrstvu menijo, da bodo s takim proračunom rešili ugled ra zunaj, zato so pa le v onih ministrstvih, na katerih buržuazija nima interesa, dali črtati velike proračunske zneske, se hvalili, da bodo reducirali nekaj tisoč uradnikov in slug, kakor da bi redukcija teh res rešila proračunsko ravnotežje v državnem gospodarstvu. Videli smo, da so znižali zlasti proračune ministrstva za soeijalno politiko, za javna dela, za zdravstvo, dočim so zvišali okroglo za 30 milijonov proračun notranjega ministra.
Iz tega jasno sledi, da hoče vlada štediti na račun delavstva in konsumentov, to je največjih siromakov in davkoplačevalcev zato, da pokaže svetu, kako solidno je nje gospodarstvo. V tem naziranju vlade tiči temeljna zmota narodno-,gospodarske politike, ki na zunaj kaže lepo lice, kakor pa v resnici ni, ker zaradi take politike propada doma delovna sila, davčna, sila in sploh vse, kar ibi utegnilo vplivati ugodno na socijalnopolitični, torej ekonomski položaj državljanov. V državi ne potrebujemo Potemkinovih vasi, ki kažejo svetu krasoto, doma pa propadajo ne le delavci, marveč državljani sploh, ker ni od strani vlade nobene iskrene inieijative, s katero bi skušale konkretno rešiti aktualna vprašanja državne administracije, so-cijalni položaj državljanov ter narodno gospodarsko politiko.
Tak« bo izglodalo vodstvo naše »Delavske zbornice«, ako ne l»oste delavci volili naše liste.
jo pohvali
Pravijo...
Nasa država una več vrst dolgov. Ima častne dolgove, ima leteče in neleteče, boleče in neboleče. Za častne dolgove štejejo zemljani i kvartopirske, naša država pa vojne dolgove. In, ko je prijadral fi-načni minister dr. Stojadinovie z vsemi eksperti na udobni ladji v Ameriko, je najpreje zagotovil Amerikance, da .so amierikaaiski dolgovi Ka našo državo častni dolgovi.
Potem pa je zaplesal S tojadi,novic v laiku na am eri kanskem parketu, Radič je pa zaplesal s kolom v svojem mirotvornemu »Domu«. .Spodrsnil bo Stojadinovie ‘na svetlem parketu, padel bo Radie na kraljevskem bainketu.
Tudi uradniki razvrščajo isvoje dolgove*. Veliko imajo letečih, še več pa ‘bolečih dolgov. In, za častne dolgovi' ne smatra uradnik že doJi^o terjanih in obljubljenih uradniških razlik.
Charles Dickens:
14 Božična pesem
v prozi.
Zdaj ne čita, marveč hodi ves obpuan sem-intje po sobi. Scrooge pogleda duha, žalostno zmaje z glavo im se v tesnem pričakovanju ozira proti vratom.
Vrata se odprejo, in v sobo priskaklja majhna deklica, mnogo manjša od dečka, objemlje ga krog vratu, poljublja ga in nagovarja svojega „dragega, dragega brata".
„I3rišla sem, da te popeljem domov, dragi brat!" de otrok, ploska z drobnimi rokami in se pripogiblje od smeha. „Da te popeljem domov, domov, domov!"
»Domov, mala Han?" vpraša deček.
„Da!“ vzklikne otrok poln veselja. »Domov za vselej. Domov za zmeraj, zmeraj. Oče je mnogo prijaznejši, kakor je bil navadno, da je doma kot v nebesih! Neki večer, ko sem se spravljala spat, je govoril z menoj tako ljubeznivo, da se nisem bala vprašati ga še enkrat, če smeš priti domov; rekel je, da smeš in me je poslal z vozom pote. Ti boš odzdaj svoboden mož!" pravi otrok in ga pogleda v oči »in sc ne povrneš nikoli več sem: a naprej bomo skupaj ves Božič in bomo imeli najlepši čas na vsem božjem svetu."
»Ti si cela ženska, mala Fan!‘ deček.
Ona ploska, se smeje in se skuša dotakniti njegove glave; ker pa je premajhna, se spet zasmeje in stopi na prste, da bi ga objela. Nato ga jame v otroški nestrpnosti vleči proti vratom; on se ne brani in jo drage volje spremlja.
Strašen glas zavpije v veži: »Prinesite kov-čeg gospoda Scroogeja dol!", in v veži se pojavi sam učitelj, ki buli v gospoda Scroogeja razka-čeno-ljubeznivo in ga navda z grozo, ko mu strese roko. Nato spremi njega in sestro v starodaven prostor, kjer blede od mraza zemljevidi na steni ie nebeške ter zemeljske oble v oknih. 1 n izvleče steklenico čudo lahkega vina in kos čudo težke pogače ter postreže mladeži s pičlimi količinami teh slaščic. Isti čas pošlje medlo deklo s kupico »nečesa" h poštenemu vozniku, ki se gospodu zahvali, če je pa izpod istega čepa kakor zadnjič, bi je raje ne imel. Ker je bil medtem kovčeg gospoda Scroogeja privezan vrh voza, se otroka od učitelja z lahkim srcem poslovita; ko sta na vozu, poženeta veselo ob raz-sežnih vrtovih, da kakor pene pršita slana in sneg s temnih listov vedno zelenega grmičja.
»Vedno nežna stvarica, ki bi jo bila lahko posušila vsaka sapica," pravi duh. »A imela je veliko srce!"
»Da, imela," pritrdi Scrooge. »Imate prav. Nočem tajiti, duh. Bog obvaruj!"
„Umrla je v ženski dobi, je imela, mislim, otroke.
nadaljuje duh,
nela, mislim, otroke.”
»Enega," odgovori Scrooge.
»Res," pravi duh. »'1 voj necalk.
Scroogeju je bilo menda tesno pri sicu; odgovoril je kratko: »Da."
Čeprav sta šele ravno pustila solo sta mahoma sredi najbolj prometnih cesi nekega mesta! kjer kakor sence odhajajo in prihajajo temni potniki, kjer sc borijo za pot temni vozovi in kočije, kjer vladata razdor in vrvenje pravega mesta Dovolj jasno je po opremi prodajalcu, oa je zopet Božič; večer je in ulice so razsvetljene-Duh se ustavi pri vratih neke zaloge vpraša Scroogeja, če jo pozna. ...
»Poznam!" se začudi Scrooge. vendar učil!"	v
Vstopita. Ob pogledu	sg{.e0K visokim po-
\alizijski lasulji sedečega	j zacjeti z glavo
P5et bTie dva S‘ca večji, vzklik„e
Serove	Boe	B	živi!
Fezzhvig	0dloži	pero in pogleda na uro,
m L-nčp sedem. Pomane si roke, popravi si obilen ,lansfk ves se smeje od čevljev do organa dobrohotnosti im pokliče z dobrodušnim, gladkim,
rvrvltlim iuSIlilU glaSOlh :
Šte v. 14.
„D h L A V S K A P O Li T l K A"
Stran o.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
pondeljek, 18. jan.: »Profesor Sto-rieiri«, B.
Opera:	y
pondeljek, 18. jan.: zaprto.
Ljubljanska opera nam je zopet predstavila »Orfeja v podzemlju«, ki se nam je že davno priljubil po isvdji mehki, melodični muziki, ki jo ume Offenbach tako diskretno pogoditi. Delo je prirejeno za naše razmere, žal, ne preveč posrečeno. Tako je iz opere postalo nekaj, kar ni več opera, ki pa je občinstvu radi lokalnih do-mislov ugajala. Med igralci, ki so v splošnem igrali vervno, ise je ,po svoji živahnosti in temeljitem pojmovanju uloge odlikoval Orfej, ki ga je predstavljal g. Medven. Naj mladi umetnik vztraja na tej poti.
Vijolistinja Albertina Ferrari je tudi na svojem gostovanju v Zagrebu dosegla lep uspeh. Ona se odlikuje s posebno muzikalno kulturo in nikdar ne hlasta po efektih. O izredni tehniki njene levice so že govorili slovenski časopisi. Zasvirala je Vivaldijev sta-roslavui koncert v A-molu, nato pa »Concerto romantico«, delo enega najmlajših italijanskih skladateljev Ric-carda Zandonaija. Občinstvo je umetnico prisrčno pozdravljalo.
Varšava, središče poljsko umetnosti je razpisala v svrho gojitve lepega slovstva dve častni nagradi, imenovani po predstavnikoma poljske moderne literature Žeromskem in Rey-mantu. Nagradi znašata po 2000 poljskih zlatnikov in se podelita vsako leto. Pisatelj J. Kaden Bandrowski pozivi je v listu »Uiadomošci Litera-cie«, naj slede temu vzgledu tudi ostala poljska mesta, med njimi predvsem bogati Lwo\v, kraljevsko Krakovo in industrijski Lodž.
Sloviti francoski igralki Sari Bernhar-dai postavijo letošnjo pomlad v Parizu spomenik, ki ga je osnul kipar Frederik Picard.
Namen »Stan in Doina«. Spisal E. Podfkrajšefk. — V zadružni knjižnici je izšla Ikot 12. zvezek brošura ki opisuje stanovanjsko zadrugo »Stan i.n Dom«. Priložena so tudi zadružna pravila. Prva kolonija je v knjigi naslikana. Cena brušure Din 2. Dolbi se pri Zadružni založbi v Ljubljani ali pa pri »Stan in Domu«.
»Prerod«, glasnik za preporod in nravno povzdigo naroda, ki ga izdaja in zalaga »Sveta vojska« v Ljubljani in tiskajo .1. Blasnika nasl. v Ljubljani, nam je v svoji prvi številki letos prinesla mnogovrstno in prav zanimivo vsebino. List deluje z vso gorečnostjo proti kugi-alkoholu in proti drugim zavratnostim, ki ženo naše ljudstvo v pogubo, zato ga toplo priporočamo in soglašamo z njihovim geslom, da »hinavcev, zahrbtnikov, izkoriščevalcev, lizunov, svetohlincev, kvantačev, pijancev in potratnikov naš narod ne potrebuje«. List izhaja že peto leto in stane vseletno Din 25.—, Posamezna številka J Din.—. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. ----------------------------------------
Brez naslova.
klerikalna Sodoma in Gomora. Vso
erikalno parlamentarno in javno delovali'10 >:ru lc za tein. da se za vsako ceno ?. op'*e*° do rnočj in bogastva. Nobene is renc esedu 0 politični in socijalni reakciji, no ene besede o groznem stanju delavca m me a. p;>c pa jz|torjj^anje „je.
govega po ozaja v strankarsko-politične svrlie z demagogijo in zahrbtno dipi.ima-cijo. Kakor tedaj za časa junijskih dogodkov. Vse polno kričanja in vpjtja po ma_ ščevanju nad Žerjavom, Orjuno in pa$j_ čem. Ko pa je klerikalizem prišel do mi-nistrskili in drugih položajih — tedaj so vsi obmolknili. Delovno ljudstvo je trpelo naprej. Sedaj so se zopet pojavili, kot maro-derji na bojiščih in lovijo glasove za ,,De-lavsko zbornico ker je tam delavski denar. To je eno. Drugo je pa to. Do začetka Volilne borbe ni ,.Slovenee“ dosti pisal' o Položaju delavstva in kmetov. Sedaj ima stalno rubriko o volitvah v »Delavsko zbornico”, kjer se ponuja kot največji zaščit-!|ik delavstva. Pri tem denuncira uradne Jogane, ki raznašajo volilne glasovnice, in aže o slučajih »goljufije" od strani ZDS.I.
To v trenotku, ko vsi vemo, da je tovarnar Pollak, veleindustrijalec, mož trdnega katoliškega prepričanja, pokrovitelj SLS, na svoj način izvojeval v svoji tovarni večino glasov za klerikalno listo. Proti zakonu o zaščiti delavcev in proti določbam volilnega reda, je preko pravilno izvoljenih zaupnikov izvršil volitve v svoji tovarni. Tretja in največja nespodobnost pa je ta. da skušajo klerikalci pod firmo krščanstva vtihotapiti v delavsko skupščino hlapce kapitalizma in črne reakcije, z namenom, da zasedejo to proletarsko postojanko in jo poklonijo kot darilo Korošcu in Pollaku. Toda proletarijat Slovenije ni pozabil onega časa, ko je bil katoliški duhovnik, minister saobračaja in je bil za časa njegove vlade udušen železničarski štrajk, ko je na Zaloški cesti padlo 14 nedolžnih žrtev in tudi tega ne, da je črni klerikalizem najhujše zlo in največji sovražnik revolucionarnega proletarijata. Naše delavstvo vse to dobro ve — in zato »Delavska zbornica" ne bo od reakcije, marveč od proletarijata, ki hoče uničiti svoje sovražnike in vladati svet.
Demokratska blagodejnost. »Jutro-va« dežela kar mrgoli razredno zavednih delavcev, ki bi radi izvojevali Del. zbornico za — »delavce«. Ni jim prav, da smo objavili ono svojevrstno odvratno okrožnico na delodajalce, ki je taka, da se je sramujejo celo njeni in-spiratorji. Saj so jo menda uprav zato tiskali v Ptuju. Zavijajo in renčijo, sedaj so pa poklicali celo Žerjava na pomoč, da se vsaj potom oblasti zasi-gura isoeijalno izkoriščanim in trpečim podjetnikom nekaj »zaščite« v Del. zbornici, kamor spadajo kakor govno na ogledalo. Pasus na omenjeni okrožnici, v katerem priporočajo delodajalcem, naj »blagodejno uplivajo« na svoje delavce, da oddajo svoje glasove izstradanim našim kapitalistom odtehta po svoji zlati vrednosti in iskrenosti vso zlato Severne in Južne Amerike. Kaj razumejo pod to »blagodejnostjo« ni težko pogoditi. Teror, grožnje z odpustom iz službe in slične blagodejne metode. Jasen dokuz nam je ravno demokratski Kranj, kjer wo skušali združeni »Neodvisni razrednoza-vedni mojstri in podjetniki« kar na svojo roko voliti za delavce! In v tej prijetni razredni družbi sede tudi odlični naši narodni socijalisti kot privesek državotvornega kapitalizma. »Lista je odvisna samo od vesti in poštenja njenih kandidatov«, tako piše ■■Jutro«. In kdo so ti kandidati? Nepo-litiki? Strokovničarji! O ne! Or junači so in demokrati, ki hočejo zavladati v Del. zbornici zato, da rešijo »interese delodajalcev« pred rdečo nevarnostjo.
»Dolžnost delodajalcev je, da poučujejo delavstvo, moralna dolžnost je delodajalcev, da jih hrani pred upli-vom onih, ki so razbili nekdaj močne strok, organizacije!« Tako nadaljuje »Jutro«. Kdo je razbil? Razpust »Neodvisne strok, organizacije«, razpust »Neodv. delavske stranke«, 1. junij v Trbovljah, aretacije, obsodbe itd., vse to se je zgodilo*vendar za časa »razrednega« vladanja teh »razrednih« delavcev. Vise to ne ho nikdar pozabljeno, v našem spominu ostane in v naših srcih. Še se bo saldiral račun. Pomnite to »razredni« demokrati! Delavsko zbornico pa pustite pri miru, ona je delavska in v njej ne bobo odločevali ne Žerjavi, ne Trseglnvi, ampak revolucijonaren proletarijat.
Poslanec Kremžar in Smode] sc mudita v Sloveniji, da »branita" volilno pravico delavstva. Obrnila sta se na glavni volilni odbor z zahtevo, da sme dvigniti glasovnice tudi ena sama oseba za \ se druge. Skromna je ta želja in krščanska obenem. Tisoči in tisoči morajo hoditi po kuverte sami — grozno! Ko bi vendar lahko prišla Kremžar in Smodej s tovornim avtomobilom in poslaniško legitimacijo po vseh 74.000 glasovnic in jih odpeljala v kr-ščansko-socijalno zvezo. Sploh je pa nerazumljivo, zakaj so še volitve in ž njimi nepotrebne hoje in brige. Ali ni bolj enostavno: Korošec bi kar komandiral: Krem-žar- Smodej:	po glasovnice, rechtsum,
marš! ‘ in Delavska zbornica bi imela svoje prave hi edine zastopnike Pollakovega slovenskega ljudstva... To bi ugajalo Korošcu. še bofi pa žerjavu. Saj sta si v tej zahtevi in želji oba složna in edina. Le škoda, da nista več ministra. V tem slučaju bi lahko s pomočjo zakona o zaščiti države še bolj enostavno in naglo rešila zase »Delavsko zbornico" in njen denar.
Dnevne
Delavska zbornica — delavcem!
Včerajšnjo nedeljo so priredile strokovne organizacije po vseh večjih industrijskih krajih shode in sestanke za volitve v Delavsko zbornico'. Na vseh shodih najlepša udeležba, na vseh shodih enodušna volja, da mora zmagati razredni proletarijat. Prav te volitve v Delavsko zbornico so znova pokazale, da je v delavskem razredu še vedno stara borbena volja in nepremagljiva razredna zavest. Na shodih in sestankih so kar tekmovali, med seboj, kdo bo več in boljše prispeval k brezpogoj-ni zmagi razrednega proletarijata.
Pribičevičev shod v Ljubljank V
sokolski, nedograjeni dvorani na Taboru je govoril včeraj Svetozar Pri-bičevič. Po običajnem pozdravljanju in obmetavanju z italijanskim cvetjem in ob čuječi eksistenci policijskega komisarja in številne civilne in uniformirane policije je otvorila samostojno demokratska stranka svojo letošnjo politično kampanjo. Pribi-čevjčev govor se najboljše karakte-rizira tako-le: za sedanjo vlado je vedel vse polno dobrih nasvetov in priporočil. Zakaj pa takih nasvetov ni uveljavil v narodnih blokih, ta odgovor je ostal Pribičevič navzočim dolžan. Zagotavljanje o ustavnih političnih pravicah uradništva in učiteljstva je živo nasprotovalo dosedanji vsakokratni vladni politični akciji samostojnih demokratov. Seveda ne izpremeni na stvari ničesar, če je Pribičevič rekel, da učiteljstva ni preganjal, marveč samo discipliniral. Umevno je, da je v svojem dolgem govoru napadel Radičevce, klerikalce in neparlamentarni lapsus je zagrešil, ko je nazval radikale za kliko in, „koterijo“. Pribičevičev govor, zgrajen na kritiki radikalno-radičev-ske vlade, občinstvu nepriljubljenih dispozicijskih fondih itd. bo dal dovolj snovi nesamostojnim strankinim agitatorjem. Brez haska pa bo ta govor ostal za idejne propagatorje strankinih načel — in to je najbolj pasivna stran včerajšnjega Pribiče-vičevega govora. Značilno je, da se v svojem govoru ni dotaknil konflikta z ..Orjuno", čeprav so mnogi, čakali baš na to pojasnilo. Spor o številu navzočih pa prepuščamo Slovencu in Jutru. Lagala bosta oba.
Nihče se ne gane. Društvo užit-ninskih paznikov je znova pokrenilo akcijo za uvedbo osemurnega delovnika. V posebni resoluciji je zahtevalo društvo, da izpolni gerentski svet njihovo zahtevo in brez odloga uvede zakoniti osemurni delovnik tudi v užitninarski službi. Toda: kakor vse kaže, se gerentski svet za zahtevo užitninarjev enostavno ne zmeni in še naprej gleda, kako se užitninarji mučijo j>o dvanajst in štiriindvajset ur v službi. Kaj misli gerentski svet, da je to lahko, če mora užitninar ostati v službi od nedeljskega jutra ves dan in celo noč do prihodnjega ponedeljka? In to bdeč, bog varuj, da bi ta siromak le za hip zadremal. Postavite gospodje gerenti v službo vse tiste, ki so pri užitnini le za komando in nadzorstvo, pa boste videli, da bo užitninar ob osemurnem delovniku vestno in pošteno vršil svojo službo brez komand in nepotrebnih kontrol.
Plakati. Poleg Meinlove kave, Zlatorogovega mila je dobila Ljubljana nove plakate velikega župana. Zastonj ponuja vožnjo na desno in ogibanje na levo. Plakati so čisto lepo izdelani, so „okusni“ in kažejo, da ,i,ma tudi veliko županstvo med svojimi številnimi referenti izvežba-ne reklamne in plakaterske mojstre. Samo eno je, kar se nam čudno zdi: po katerem cesarskem patentu in iz katerega leta, sme gosposka lepiti svoje reklame tudi na privatne hiše. Za navadno ljudstvo ima gosposka za take prestopke že kar v slabi slovenščini napisane kazenske formularje. Pa tudi čudno se nam zdi, da se gospod Frelih nič ne razburi. — Vsaj to sicer ni v njegovi naravi.
Zu mladino. O današnji mladini se je že precej obravnavalo in vsakoletni šolski uspehi, ki daleč zaostajajo za
novice.
uspelii predvojne mladine, so žalosten ■znak današnje materialistične poplave v duševnem svetu našega naraščaja. Učiteljstvo na ljudskih in srednjih šolah vsako leto več ali manj povdar-ja vzroke, prihaja do jasnih zaključkov, ki pa pri merodajnih krogih ostajajo v predalih in se učečo mladino pita še nadalje po kopitih, ki jih moderni, praktični čas že zdavnaj zametava. Današnji učni načrt gre vse predaleč v utepanju patrijotiznia, medlega in .brezkrvnega, premalo pa navaja mladino k spoznavanju, kako dragocen je čas, kako trdo je življenje in kako vsestransko moramo biti pripravljeni na njegove zahteve. V patrijotizmu, v omlednosti pojmovanja tega patrijo-tizma mi ne vidimo nobenih pozitivnih vrednot za človeški porast in njegovo napredovanje. Smatramo, da se država ne bo nikoli okoristila s takim pa-trijotizmom. Učna metoda je zgrešila smer, če misli, da je njena brezpogojna naloga, vzgojiti dobre, vdane in zveste državljane v ipatrijotičnem duhu, kot ga vzgojujejo današnja šolska berila. Mnenja smo in ,za nami z našim mnenjem je vsaj vse resno človeštvo, da naj šola vzgoji najprej človeka za človeka in sočloveka, ki bo znal vrav-navati ravnovesje dolžnosti in pravde i do sebe, do bližnjega in do države. To naj bi bila politična in vsa etika državne vzgoje, potekajoča nujno iz življenja samega, sesajoča vse nadaljnje kali razvoja samo iz življenja samega. Dokler tega ne ibo, dokler bo mladina ribarila v kalnih lužah abstraktnega prikazovanja življenja in iskalu utehe in hrane svoji radoznalo--ti v kino predstavah, romanih, ki jih današnja kapitalistična družba namenoma eksploatira v svet, se ne sinemo čuditi na eni strani slabim uspehom v soli, na drugi strani raznim pojavom, ki so že patološkega značaja. In to raste z dneva v dan; država pazi sicer, da kdo protidržnvno ne kihne, na vise drugo pozablja, kot bi ji bilo pruv, da se bodoča generacija že v kali zastruplja. V šole le več pravega življenja, takega kot je, ne kot si ga v svoj prid predstavi ja jo nekateri,
Na treh kraljev dan so klerikalci uprizorili v Ljubljani v »Ljudskem domu" božičnico za služkinje. Ob tej priliki sc je nebi kaplan v svojem govoru obregnil ob volitve v Delavsko zbornico ter služkinje nagovarjal. da naj volijo klerikalno listo. Po božičnici se je vršila čajanka, na kateri nas je zopet lepo nagovoril s prečastiti gospodi. prečastite gospe in cenjene služkinje in jel takoj nagovarjati služkinje, naj dajo in dajo za razne potrebe in naj volijo klerikalno listo. Ker je pa bil čaj in so bili piškoti samo za prečastite gospode in gospe, za cenjene služkinje pa nič, zato so služkinje rekle, naj prečastite gospe in gospodi darujejo za Jezusčka in cenjene služkinje one pa, da volijo listo »Združene delavske zveze Jugoslavije."
Planinski ples 1. februarja 192K.
Planinke in planinci! Vsak Izmed vas ve kako prijeten je odmor iti okrepča-nje v kaki planinski koči po dolgi naporni turi; še bolj se čuti ta potreba, ako turista zaloti sneg in dež, toda malo kdo pomisli, da stane vzdrževanje naših koč obilo denarja, ki ga S*PD le težko zmore z malenkostnimi dohodki. Ako si zaveden turist, planinec, se ne boš mogel vzdrževati, da ne pohitiš dne 1. februarja v Narodni dom, kjer boš odrinil svoj dar na oltar planinstva in obenem se boš v družbi tovarišev planincev in planink prisrčno domačo zabaval.
Konj se je splašil. Ko je šofer Ujus Ivan peljal z avtomobilom na desni strani po šentpeterski cesti v smeri proti Marijinemu trgu, je nasproti privozil posestnikov sin Alojzij Dimic. Tik pred avtomobilom se mu je konj splašil in se zaletel z vozom v avtomobil. Pri sunku je bil voz znatno poškodovan. Krivda zadene v tem slučaju posestnika samega, ker je poslal z vozom v mesto svojega še*ne 18 letnega sina, je pa ta nesreča tudi posledica novega cestnega umikanja, ki ga niso vajene ne živali, ne vozniki.
Zatekla .se je k Maričiču Antonu, oskrbniku Strubelnove pristave. Cesta mi Loko, mlada psica volčje pasme.
kratke dlake, je pa brez znamke. Lastnik jo dobi pri oskrbniku.
Vse prav pride. V Križevniški ulici št. 2 je nekdo na vogalu izmaknil vodovodno cev, dolgo štiri metre. Hišna gospodinja ga je sicer videla, pa se v dobri veri, da je kleparski pomočnik, poklicno zaposlen, zanj ni zanimala. Kje je spravil cev v promet, niso mogli še dognati.
Čuden romar je Kušljan Jakob, že dostikrat radi tatvine kaznovan, trdovraten nepoboljšar, ki se v večjo varnost izdaja za invalida in pa seveda, da laže omehči današnja zakrknjena srca. Zadnjic je obiskal jpos. Tometa pri Št. Vidu nad Ljubljano, obisk pa na svoj način seveda zaračunal. Odnesel mu je iz stanovanja ženske boks čevlje in se prav tako na svoj način poslovil.
Nasilen razgrajač. B. se ga je pošteno navlekel pa v svoji pijanosti še ni miroval. Na vsak način si je hotel udušiti žejo, čeprav je že zdavnaj odbila polnoč. Zaletel se je v gostilno na Viški ulici št. 8 in na vsak način hotel od gostilničarke pijače; ker mu ni hotela odpreti in ni hotela ustreči njegovim žejnim, željam, je iz maščevanja jel udrihati po vratih, razbil je šipo, pa po krvavih sledovih si je očividno razbil pesti.
Javno pohujšanje. Že več let krožijo po ljubljanski okolici vesti, da se ženskam tu in tam prikazuje neanan moški, ki ponuja mentaliteto svojih intimnosti. Opazili so ga na Gradu, v Tivoli, na Rožniku. Nekaj časa je vest o njem že utihnila, sedaj se pa je zopet pojavila. Policija mu ne more na sled, dasi ga z vso vnemo zasleduje.
Policijska kronika. Dne 16. jan. so bile izvedene sledeče aretacije; 1 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi razgrajanja in pijanosti, ter vložene sledeče ovadbe: 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi javnega pohujšanja, 1 radi poškodbe tuje lastnine, 9 radi prestopka cestno policijskega reda, 2 radi pirestopka obrtnega reda.
Po svetu.
Smrt zadnjega ruskega carja. ... Med
posvetovanjem o zakonskem predlogu o zdravstvu, med referatom s. Semaška je vstopil Sverdlov in se je usedel na svoje staro mesto za Leninom. Sverdlov je stopil bliže, se nagnil k Leninu in mu nekaj dejal.
„Sodrugi, Sverdlov prosi za besedo, da nekaj sporoči," — reče Leninu.
• ..Sporočiti imam,'* — je začel Sverdlov s svojini običajnim mirnim glasom, — da je pravkar dospela vest, da je bil v Jeka-terinogradu ustreljen Nikolaj II. na povelje okrajnega sovjeta. Aleksandra Feodorovna in njen sin (carica in sin) sta v sigurnih rokah. Nikolaj je hotel pobegniti. Cehoslo-vaki so prodirali. Prezidij centralnega izvršnega odbora je sklenil, da ta ukrep odobri."	,
Dolg molk.
„Sedaj čitajmo pftdlog po posameznih členih!" je dejal Lenin. Pričelo se je Citati je ; potem smo se posvetovali še o zakonskem predlogu o statistiki. Ob dveh ponoči se je seja zaključila.
(Iz: Mitjutin, dnevnik o Leninu).
Lepra je ozdravljiva. Grozovita bolezen, ki je huje od kuge in kolere ugonablja iztočne narode, imenovana lepra, je sedaj po zaslugi nekega indijskega zdravnika ozdravljiva. Ta bolezen je slična gobavosti; človek, ki se je je nalezel kratkomalo zgnije, Lepra razsaja zlasti v Osrednji Aziji in na Kavkazu. Prvi znaki se pojavijo na ustnicah, nakar sledi razpad vsega telesa. Zdravilo, ki ga je izumel omenjeni indijski zdravnik, ise vbrizgava v kri, ki ojačena s tem lekom zatre vse okužljive bakterije. Bolniki ozdravijo navadno že v petih dneh.
Akademija kol on i j al 11 ih znanosti v Parizu je razpisala 12.000 frankov za najboljše delo, ki bi obravnavalo gospodarsko vprašanje.
Članstvo ruske boljševiške stranke. Po poročilu Molotova, org. tajnika ruske kom. stranke, je štela stranka 1. nov. 1925 1,025.000 članov, dočim je štela stranka v prejšnjih letih največ 620.000 članov. Med temi člani je 57.4% delavcev, 25% kmetov in 17.6% nastavijencev. Med vsemi člani je le 12% žensk.
Najstarejši prekopi na svetu. Kdo jih je najprej gradil! Mezopotanci v Kaldeji, znani iz sv. pisma, ki so že pred 4000 leti gradili umetno zasnovane prekope med Evfratom in Tigrisom. Njim so sledili Egipčani, ki so kopali prekope v svrho, da napoje zemljo in jo tako oplode. Ni pa izključeno, da so prekope za napajanje zemlje izumeli prvi Pernanci v Ameriki, kar kažejo najnovejša razkritja.
Vlada Zedinjenih držav ameriških skrbi za zadnje ostanke Indijancev s tem, da jim odkupuje petrolej po izredno visokih cenah. Tako je .zadnje proračunsko leto plačala osagskim Indijancem okoli 30 milijonov dinarjev. Ker je teh ljudi malo, pride na vsakega člana približno 13.200 dolarjev na leto.
Sodišče.
na jetiki, šole sedaj se je malo popravila. V dvorano je stopila hčerka Marija, pokašljevala je in sključeno stala pred sodnikom. Bolezen ji je udrla oči, barva se ji je posušila z obraza.
»No Marija, kako je bilo? Ali hočete pričati proti materi?«
»Ne bom, res je bilo tako, ampak sedaj se je mati poboljšala! Odpustim ji.«
Ostale priče so izpovedale slično kot Rojšek. Sodnik je razglasil oprostilno sodbo z ostrim opominom. »Sedaj vas oprostim, kar se imate zahvaliti samo hčerki da se je odrekla pričevanju. Ravnajte z njo kot mora ravnati mati s svojim bolnim otrokom. Drugič vas zašijemo.« Ženska se je razgnjevila in opomin ji ni segel dosti do srca. »Drugič pa da veste, 'bom vsem fige pokazala. Kaj še otroka ne bi smela komandirati. Dosti mi je prizadejala z jezikom«, je še siknila in z despotskim okretom zapustila dvorano.
Trbovlje.
To pot je dobil sodnik in občinstvo dokaj čedno ilustracijo življenja in nehanja naših barakarjev, ki v svoji skromnosti doživljajo toliko in toliko družinskih tragedij i.n življenjskih za-pletljajev.
»No, Ilrajišar, obdolžena ste, da strašno nečloveško. postopate .s svojo jetično hčerko. Zapirali ste jo, ji niste dali hrane in z železno kopačico ste jo pretepali. Tako izpovedujejo vse priče!«
»Lahko, so vsi »naštimani«, ker so sami komunisti!«
»Ampak tepli ste jo le, pa zapirali tudi, saj so ji sosedje skozi okno dajali hrane!«
»Enkrat sem jo, pa čisto .nalahno, saj se mi je skrila pod odejo!«
»Torej samo pobožali ste jo z železno kopačico. Bila je pa le krvava!«
»Pa ne od tega, jetična je, pa je potem začela bljuvati kri!«
Priča Rojšek je izpovedal vse potankosti njenega mačehovskega ravnanja, potrpeval je in podpiral dekleta, nazadnje je pa le moral naznaniti. Ženska je pač taka, da ne more trpeti svoje bolehne hčerke, ki je že umirala
Čudna praksa. Na podlagi našega Jugoslovanskega vojaškega zakona je vsaki moški državljan, ako je zato sposoben, primoran da služi 9 do 18 mesecev pri vojakih. Tako so bili tudi lansko leto poklicani mladeniči, ki so bili zaposleni pri trb. prem. družbi, k vojakom, da odslužijo svoj rok. Sedaj pa, ko 80 doslužili svoj rok, zadostili zakonu, jih pa družba noče sprejeti v službo, češ, da nima več dela za nje. Tozadevno so v torek, 12. t. m. intervenirali pri reprezentanci trb. prem. prem. družbe v Ljubljani, zastopniki Del. zbornice, Zveze rudarjev in II. rudarske skupine ter odločno protestirali proti tej čudni praksi. Nič ne bomo več trpeli, da se iztrada še tiste, ki vršijo kakor pravijo meščani, »sveto domovinsko dolžnost«.
Redukcija. Trb. prem. družba je začela odpuščati delavstvo. Začela je v prvi vrsti pri vpokojencih, kateri so vsled svoje premije bili primorani še na .svoja stara leta upravljati službo, da zaslužijo vsaj suho skorjico kruha. Kakor čujemo, nameravajo tudi aktivno delavstvo v precejšnji meri reducirati, da se zmanjšajo produkcijski stroški in povečajo dobički družbe. Podjetje upravičuje redukcijo s tem, da je slaba konjuktura, da ne gra premog v denar. To sicer nekoliko verjamemo, vendar je potreba tudi tukaj iskati nravnih vzrokov. Dovolj je ljudi, posebno sedaj v zimskem času, ko ima vsak rad vsaj zakurjeno sobo. Premog je pa tako drag, da go no morejo kupovati. Družba naj bi znižala cene premogu in se zadovoljila z manjšim dobičkom, pa bi imela dovolj odjemalcev, in delavstvo, pri njej zaposleno, dovolj dela. Družba pa hoče na račun delavskih gladnih plač in redukcije, ustvariti konjunkturo in si zasigurati še večje dobičke, kakor jih je imela dosedaj. Delavstvo mora proti takemu postopanju družbe najodločneje protestirati, ker so ti nameni prozorni in gredo istočasno tudi za tem, da se znižuje delavske plače, ki so že itak nezadostne.
Kako ravnajo z delavci v mariborski mestni klavnici. Na zadnji javni obč. seji je stavil soc. klub na župana sledeče vprašanje, ki so ga meščanski listi kot nalašč prezrli. V soboto 2. jan. je bil dnevničar Babič nenadoma in brez odpovednega roka odpuščen zaradi očitka, da se ravnatelj klavnice malo briga za delavce. Babič je prosil ravnatelja odpuščanja, in vendar je moral zapustiti službo. Nedavno pa so prišli enemu izmed delavcev na sled, da odnaša in razprodaja okuženo in konliscirano — meso in vkljub temu je on še danes v službi. Zdi se, da velja za delavce v klavnici dvojna mera, zato predlagamo, da se uvede preiskava, ki naj dožene, če je bil takojšnji odpust Babiča upravičen in kako je mogoče, da ravnatelj ni enako postopal v ravnokar omenjenem slučaju z delavcem, ki se je pregrešil zoper živilski zakon. Na mesto odpuščenega delavca je ravnateljstvo nastavilo dve novi moči, kar pomeni, da je bil Babič marljiv delavec in predlagamo, da se mu po preiskavi dodeli služba v enem izmed ostalih mestnih podjetij. Klub SSJ.
Ni vse v redu v mariborski mestni kiav. nici! Obč. svet si je ta predlog sicer soglasno osvojil, vendar o kaki preiskavi do danes ni nič slišati. Prepričani smo, da se za potek preiskave briga tudi drž. pravdnik. Da vidimo, kaj nam o tem pove v bodoči seji naš klerikalni župan!
Mariborsko pokopališče na Pobrežju, ki so ga klerikalci hoteli z vso silo podariti cerkveni oblasti, še ostane nadalje v mestni posesti. Monsignor. Jerovšek je takoj po tisti seji — zbolel (!-), ko so mu celo demokrati odpovedali blokaško pokorščino in glasovali zoper oddajo. Ko ozdravi, bo spravil zadevo baje zopet na dnevni red. Morda stvar do takrat med seboj skuhajo in pridobe demokrate za to glasovanje?
Sneg so prosili! Lani ob tem času so si občinski očetje belili glave, kako pozimi pometati ceste, ko ni bilo snega, da ne opra-šijo vseh stojnic na glavnem trgu. Takrat jim je „Volksstimme" predlagala, da naj gredo prositi za sneg in kmalu nato so organizirali potovanje v Rim. — Brez uspeha. Snega ni bilo. Letos jih je bog uslišal in vprašanje pometanja je zaenkrat odstavljeno z dnevnega reda. Le za kidanje sne«,-! premalo delavcev na razpolago. Dovolj je brezposelnih, ki bi radi zaslužili nekaj dinarjev. Toda klerikalci štedijo vkljub visoki proračunski postavki v te svrhe.
Boj za Delavsko zobmico se bije tudi v Mariboru. Sedaj se šele vidi, kako daleč sega socijalistična tnisel. Celo v tovarnah, kjer delajo samo ženske, kakor Doktor in dr., Durjava itd. in kjer so imeli samo klerikalci neke vrste organizacij, je velika večina volila našo združeno delavsko listo. Zmaga bo naša!
Zebot agitira! Kapitalisti so njegovi pristaši. K njim hodi po delavske glasove. Vedite g. Žebot, vkljub temu, da so vam vsi delavski nasprotniki naklonjeni, boste tokrat z izidom razočarani. Ni več železničarjev, ki bi za vami hodili. Vaše so samo še farovške kuharice. - Delavce pa opozarjamo, da Zebot v delavnicah nima nič iskati. Zaupniki mu naj pokažejo vrata!
širite »Del. Politiko«!^
r
A
i
KRUH
iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je
najboljši.
Zahtevajte ga v vsaki prodajalni!
Vsak zaveden delavec in vsaka izobrazbe željna^ delavka bi morala biti naročena na družinski mesečnik
€€
POD LIPO
V
3
J
ki izhaja že tretje leto. — V letu 192S prinese zanimivo povest Griška in njegova žrtev, iz življenja ruskih delavcev, ki jo je spisal slovenski delavec, dolga leta vojni ujetnik v ruskih delavskih centrih, lepo črtico „23ela duša“ znamenile delavske pisateljic« Ade Jtežri. mične povesti, novele in črtice delavskih pisateljev Lovro Kuharja, Čulkovskega, K- Kocjančiča, l. Vuka, Jtfil« Klopčiča in drugih. - Y 1.1926 bo izhajal „?od lipo“ v novi opremi.
Naročnina na leto £)in 3S'—. — 7/aroča se pri
1 ZjMOŽSI" v Ljubljani,
Aleksandrova cesta štev. 5.	67
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike"
tiskarno odgovoren
(odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani.Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. - Za Mihael Rožanec.