Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 n GLAS NARODA IististoTenskihjSelavce^T Ameriki. the United States. ■ Issued every day except Sundays I and legal Holidays 75,000 Readers. U ,1 Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at ths Pott Offios aft New York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 117. — ŠTEV. 117. NEW YORK, FRIDAY, MAY 19f 1933. — PETEK, 19. MAJA 1933. VOLUME TLI — LETNIK XLL ROOSEVELT HOČE IMETI KONTROLO NAD INDUSTRIJO predsednik je pozval države, naj Čimprej glasujejo 0 preklicu 18. amendmenta Vlada namerava izdati za javna dela tri tisoč tristo milijonov dolarjev. — Kongres podpira predsednika v njegovi nameri. — Ako bo prohibicija preklicana, bo mnogo dosedanjih davkov odpadlo. Predsednik Roosevelt je podpisal predlogo g!ede Muscle Shoals. WASHINGTON, D. C, 18. maja. — Danes je predsednik podpisal takozvano Muscle Shoals predlogo, s katero bodo spravljena v tek ogromna javna dela v dolini reke Tennessee. Istočasno je pa tudi o-pozoril špekulante z zemljišči, ki skušajo izrabljati v svoje sebične namene ta velikopotezni vladni program. Ko je predsednik predlogo podpisal, je izročil pero senatorju Norrisu iz Nebraske, ki se je dvanajst Jet vztrajno boril za uveljavljenje tega načrta. Pri tem je rekel: — — Ta nova postava označuje razdobje v zgodovini našega narodnega življenja. To je spomenik, postavljen na čast dvanajst let trajajočemu boju, ki ga je bojeval narod proti Združenim silam monopolov in človeškega pohlepa. WASHINGTON, D. C., I 8. maja. — Predsednik Roosevelt je kongresu predložil drzen načrt, da bi spravil v zvezo vlado z industrijo dežele, da bi s tem pospešil prosperiteto. Demokratska stranka je takoj obljubila svojo pomoč. Z značilno in dramatično kretnjo je predsednik zahteval skoro neomejeno oblast, da prisili obnovitev industrije in da se prične izvrševati najobsežneje ši načrt za javna dela. Kongresni voditelji so takoj pričeli zbirati svoje pristaše, in kongresnik Doughton je takoj predlagal, da se zaslišavanja skrajšajo, kolikor mogoče, da bo osnutek postave že takoj prihodnji teden predložen skupnemu kongresu. Predsednik je zahteval, da se nalože novi davki za obrestovanje in odplačevanje bondov, ki jih bo vlada izdala v vrednosti $3,300,000,000 za javna dela, obenem pa je prosil za dovoljenje, da se morejo ti davki opustiti, ako bi po odpravi I 8. arriend-menta prihajalo dovolj dohodkov od davkov na o-pojne pijače. Značilne so njegove besede glede preklica 1 8. dodatka k ustavi. Predsednik je namreč rekel: "Kadarkoli je odprava 18. amendmenta, ki je sedaj v rokah zveznih držav, sprejeta in je izveden preklic Volsteadove postave, naj ti davki odpadejo. Davčne postave, ki so bile v veljavi pred prohibici-jo, bodo nato zopet stopile v veljavo in bodo prispevale dovolj, da bo mogoče preklicati vse začasne davke ki so potrebni za zopetno zaposlenje delav-• • cev. Predloga, katero je dolgo časa sestavljal posebni odbor, katerega je imenoval predsednik Roosevelt, je označena kot sredstvo za povzJigo industrije, za pospeševanje dovoljenega tekmovanja in za financiranje koristnih javnih del. Ta revolucijonarni korak je podkrepljen z izjavo, da obstoji narodna potreba, ki ima za posledico razširjeno brezposelnost in razbito industrijo, kar oboje obtežuje meddržavno trgovino, ogroža narodovo blagostanje in izpodkopuje standard življenja ameriškega naroda. "Sedaj nočem predlagati nikakih določnih davkov/' pravi predsednik dalje, "toda upam, da bo kongres skrbno razpravljal o finančnem načrtu, da bo mogel ob pričetku prihodnjega tedna že predlagati davke, katere smatram za najprimernejše in ki bodo obenem najmanjše breme našega naroda. Ako do tedaj ne bo ničesar zaključenega, ali pa da pred- Vstaši na Kubi postajajo aktivni razmere v industriji se boljšajo japonska nasprotuje predlogom Velika naročila za železniški most.— V Gary je bilo sprejetih 3000 delavcev. —Železna industrija je zaposlena. Gary, Ind., 18. maja. — V plavži Ji v Gary Steel Mill so prižgali ognje in zopet je prič Ju clelati nad 3000 delavcev. Uarv jeklene tovarne .so dobili; naročil za 75.000 ton jekla. Pa tudi tovarne za železniške vozove, farmenske .stroje- in drugv je-J klene predmete .so dobile mnogo naročil. Izboljšanje v jeklar.ski industriji se je .sedaj pokazalo prvič, odkar je v času depresije od 100 tisoč mestnega prebivalstva bila tretina odvisna od javne podpore. (Jarv jt-klarna je dobila naročilo :za veliki železni most v San Frtaracisco, Ta tovarna ima sedaj dovolj -naročil, da bodo ognji goreli celo leto. Gary tovarna je sprejela za most naročila 75,000 ton. United jStates iSteel Company v Pittsburghu pa 35,000 ton. Toda Gary ni edino mesto na se^veirdzapadu. iji ima ko-rist od železne industrije, temveč je že 250,000 ljudi, ki se posredno ali neposredno preživljajo z delom v tv'j industriji, v Bast Chicago. Hammond in Whiting. V Hammond j<> American Sheet and Tin Plate Company z*rradi-•la tovarno za pol milijona dolarjev in namerava zgraditi še eno tovarno. V.sled izboljšanja razmer v železni industriji bo tjiposlenih še rnlMro v*č delavčev, ko bodo tovorne ladje na Velikih jezerih pričele prevažati na tisoče ton že-Id'.ne rudM iz Minnesota in Mi-ehigana in ko bodo dolgi vlaki dovažali premog iz držav Illinois in Indiana. GANDIflJEVO ZDRAVSTVE-NO STANJE Poona, Indija, 18. maja. — Znani indnjski voditelj Mahatma Gandhi se že drugi teden posti, in ko ga je danes zdravnik pre-iskal. je rekel, da je zdrav not povprečen človek pri štiridesetih letih. Po zdravnikovem mnenju bo Gandhi srečno prestal svojo gladovno stavko. Japonci ne morejo sprejeti Rooseveltovih predlogov. — Amerikanci beže iz vojnega ozemlja. Tokio, Japonska, 18. maja. — Japonski militarizem je mnenja, tla. predlogi predsednika Roo.se-velta yjlede razorožitve in svetovnega miru niso primerni za Daljni iztok. •Posebno so Japonci nasprotni Rooseveltoverau priporočilu, da naj bi ne bilo nobeni državi dovoljeno poslati svoje vojaštvo čez mejo v kako tujo državo. Razmere v Aziji Japonski ne dovoljujejo. da 'bi se vklonila tej zahtevi. •Jiaponska vlada bo Roosevelto-ve predloge sicer načelno sprejela. toda s takimi izjavami, da bodo njih zahteve za Japonsko ne-] veljavne. Xavideizno bo Japonska predloge sprejela, v resnici pa jih bo zavrgla. Posebno ne bo Japon-j sk|a privolila v to. da bi bili Roo-I selvetovi nasveti uporabljeni v krtajsko-japonskem sporu. (Xajbolj bo Japonska nasprotovala ižahtevi. dr: nobena vojska ne sinrf prestopit i meje svoje države. Pri tem se bo Japonska izgovarjal, da je bila pri svojih vojaških operacijah v Mandžuriji in severni Kitajski prisiljena »zaradi samoobrambe. Zatrjevala bo. kot je zatrjevala doslej, da, je morala z vojaštvom posredovati na Kitajskem, ker so razmere na Kitajskem take, da ogrožajo njeno varnost. Pciping, Kitajska, 18. maja. — Ker se vsled japonskega prodiranja z dveh strani kitajske utrdbe rušijo, zapuščajo Amerikanci Tun grow in beže v Peiping. V Pi iping je prišlo 80 ameriških dečkov in deklet iz metodi-stovske šole v Tungcown. Tungcow. ki se nahaja 2-"» milj vzhodno od Pcipinga, leži na poti japonskega prodiranja od vzhoda. Japonci so zavzeli mesto Mi-viin. Jvithjski pove.'jnik jreneral Wan FuJin je pobegnil 1-: Tong-^ana v Tientsin. •Kitajska vlada v •Xankmgu -skuša doseči z Japonci sporazum, da ne bi zavzeli Pcipinga KAZEN ^AJLOČIN. Dedham, Mass., 18. maja. — Porota je spoznala danes Ah meda Osmana krivim umora po prvem redu. ker je na božični dan posilil in usmrtil devetletno Nellie Keras. Sodišče ga bo obosodi-lo na smrt. lagani davki ne bi bili zadostni, tedaj nameravam predložiti v tej zadevi §voje priporočilo.** Svojo poslanico na kongres končuje predsednik z besedami: "Konečno hočemo še povdariti dejstvo, da narekuje te predloge velika potreba in da je vsled tega nujno potrebno, da se čim prej prične kampanja za zopetno zaposlenje kar največ ljudi, da^preprečimo še večje trpljenje, podpiramo pa trgovsko izboljšanje in izboljšamo razmere.** Določbe postavnega načrta za državno kontrolo vseh industrij imajo namen odpraviti vse nedovoljeno tekmovanje med industrijami, olajšati nezaposlenost, izboljšati delavski položaj in gospodarstvo privesti na prejšnje stališče* vladarji odgovarjajo predsedniku Roosevelt dobiva odgovore od vladarjev.— Potrjujejo sprejem poslanice. — Vsi jo odobril je-jo.__ Washington, D. C., 18. maja. — Iz Bele h i "ie se naznanja, da je predsednik iRoosevelt prejel j>o-ttrdila o prejemu poslanice, katero je razposlal vsem vladarjem sveta v {>oned vam jo narekovala v vaši goreči ljubezni do miru in v iskreni želji za gospodarsko ozdravljenje narodov. Vlada francoske republike bo razpravljala o sporočilu v sličnem duhu in s skupnimi željami. Avstrijski predsednik Wilhclm Miklase: — Hvaležno potrjujem sprejem vaših kar najvažnejših predlogov, ki imajo za. cilj učinkovito vpostajvitev svetovnega miru. -Predloge sem izročil avstrijski vladi v resno in natančno raz-motrivanje, čegar izid 'bo takoj poroča n vaši ekselenci. Švedski kralj Gustav: — Iskreno se udeležujem vaših upanj, da se v tem trenutku vsi narodi združijo v skupnem delu za politični in gospodarski mir. (Norveški kralj Haakon : — Posvetoval sem se s svojim ministrskim predsednikom «r!ede vaše brzojavke in vam morem reči, gospod predsednik, da se moja vlada strinja z vaišim pozivom. kar mi daje veliko veselje, da vam morem naznaniti. Nizozemska kraljica Viljemi-n a : — Xitzo zenit ska je priprav I jena storiti z drugimi narodi ,sveta korake, ki jih vi priporočate : Prihodnja gospodaiska konferenca more biti zagotovljena o dejanski in odkriti podpori moje vlade. Švicarski predsednik »Schul-thess: — Zvezni svet. ki je razpravljal o vaši poslanici z globokim zanimanjem, izraža čustvo švicarskega naroda s tem, da pozdravlja vaše noro prizadevanje, ki ima namen preprečiti, da se razorožit vena konferenca ne konča z neuspehom, kar bi ogrožalo mir celega cveta in kar bi pustilo mail o upanja za ugoden uspeh londonske gospodarske konference. Let ski predsednik K vies is: — Vljudno vam naznanjam, da je Letska pripravljena pridružiti se k ure ničen ju fca vaše predlagan? visoke cijle. iMehiški predsednik Rodriguez: Popolnoma se strinjam z vašim nabiranjem in s štirimi določnimi točkami, katere označujete kot bistven cilj r&zorožitvtene konference, kar bo mehiške delegacija v Ženevi podpirala, v včerajšnjih spopadih je padlo nad sto oseb HAVANA. Kuba, 18. maja. — Vstaši so vpri-zorili drzen napad na mesto Lamaya, ki je oddaljeno trideset milj od Santiaga. Druge vstaške tolpe so prodirale ob obali v provinci Santa Clara ter napadale zvezne čete. Boji so zahtevali kakih sto človeških žrtev. Ko so vstaši napadli mesto La-mavo, ni bila zveizntai garnizija prav nič pripravljena. Vstaši so pognali vojake v beg. se polastili zalog in municije ter se razkropili po deželi. Iz Las Tunas poročajo, da se je tolpa vstašev polastila mesta Omlahe. ki se nahaja vzhodno od V i ct o rije. •Oblasti pravijo, da je to najbolj nevarno organiziran revolucijonarni izbridi proti Macha(lovi vladi izza letu 1931. Col. Hernandez, vojaški načelnik Santa Clare, je danes sprejel v vojaško službo *2-H) mož. s katerimi upa 'zatreti v svojem okraju vstaško gibanje. Vstašem poveljujejo neznani vojaški izvedenci. Iz zvezne armade dezerti-ra vsak dan večje število vojakov. Miami, Fla., 18. maja. — Dasi so kubanski revolucijorni voditelji (flanks odločno zanikali, da bi bili v zvozi z (zadnjo vstajo, se je iz precej zanesljivega vira izvedelo. da vsta:em poveljuje Mario Mendez. nečak bivšega predsednika iNfenocala. farmerski štrajkse nebo obnesel Državn e oblasti so aretirale tristo piketov. — Prva smrtna žrtev v farmskem štrajku- Milwaukee, Wis., IS. maja. — Miličarji so danes v bližini Aple-tona izvojevali 'feinago" nad štrajkujočimi farmer j i. Oblasti imajo dovolj vzroka za domnevo, da je štrajk zlomljen in da bodo mest a d rža v e Wise t > ns in 'k mh 1 u dobila potrebne množine mleka. ^Farmer ji. ki \so vprizarjali, štrajk. da bi dobili za mleko višje cene. pa pravijo, da še niso poraženi. 'Danes je zahteval štrajk prvo smrtno žrtev. 50-letni farmer William Dickmamn je skušal u-staviti truck ml°ka. ki je bil namenjen za Milwaukee. Šofer se pa ni -brigal -nubo predsednika Roosevelta za»i delo v gozdovih. One delegate, ki so .sh priglasili, da .so pripravljeni delati v gozdu, je bilo komaj slišati. Crnca J. ('. t'arter-ja. ki je hotel govoriti v prilopr ponu-be za tlelo v prozdoviji. so pre vpili s klici "ven ž njim!" in "ubij-te ga!" Sredi vroče debate je Rn-bert R. Jackson iz New Yorka predlagal, tla »e Bradv odstavi kot predsednik ko venci je. ker proti nekaterim delegatom ni bil pravičen. Ko so nekateri delegati pričeli po končani seji na hodniku razdeljevati komunistični list "The Daily Workers", jih je Albert Wood, ki se je boril v ameriški, a/gleški. francoski, kitajski in nikaraguanski armadi, pometal na ulico. •Konvencija je sklenila, da sa delegati razidejo iz taborišča v Fort Hunt v ponedeljek po zajtrku. Taborišče v Fort Hunt, kjer j« hilo pripravljenih 8000 postelj, prišlo pa je samo 1200 veteranov, bo izpremenjeno v ttfborišče za one veterane, ki so pripravljeni sprejeti dela v gozdovih. MISIJONSKO DEOVANJE OMEJENO Wasbingtoxit D. 0., 18. maja. — Baptistovska cerkev bo znatno omejila svoje misijonsko delovanje v inoizemstvu. ker je !v letošnjem .letu dobila v to svrho premalo prispevkov. Dosti misijonarjev je :bilo že odpoklicanih^ FRANC. ZBORNICA ' ' ODOBRILA POGODBO Pariz, Francija, 18. maja. — Poslanska zbornica je lanes soglasno odobrila francosko-rusko nenapadalno pogodbo, katero je meseca novembra lanskega leta podpisal r imenu Francije mini-, jtrski j>redsgagik 11* J LA»likODr HEW YORK, F1ZDAT, MAY 19, 1933. THE LARGEST SLOVENE DAILY ta V. S. A- ■LOVKMO rcmjemNQ amr ANY U Corporation) eC tto corporation and addreuM of ibava officers: »—of Mi^ittn Kw Y«k Ctty. N. I G L A 8 NARODA (Vato« mi Ite People) Daj Except Sondaya and BoMdaya Ri trto I «to valja m AmiUo te Ii« New Tort aa celo lato ••••«. 17.00 b pot leta .. «9.90 it pel M Se InoBctestro aa oelo leto ...... 97.00 Ar flatrt lit® ••••••••..»«•«.».• ll.fiO Za pol leta .. .................. ta jo FAŠISTIČNE VOJNE PRIPRAVE OB JUGOSLOV. MEJI BobecrtptJon Yearly 96.00 ▲drei A on Agreement "Glaa Naroda" lahaja reakl dan Izvcem« nedelj In pranlkor. m podpiaa ln neebaeotl aa ne prlobtnjejo. Denar dpJ ae blagovoli po Many Order. Pri spremembi kraja Mratnlkov, prosimo, da oe tudi prejšnje blrallHe naznani, da bi t reje najdemo naslovnika. "GLAS NABOOA". ti« W. 18th Street. New YoHl. N CHelMt 3—3878 ROOSEVELT IN SOVJETSKA UNIJA V zvrai s poslanico, ki jo je lioot>ewlt na T>4 držav, je treba odgovoriti na zanimivo vprašanje, namreč, vc vlada Združenih držav namerava pmuati vlado Sovjetske Unije ali ee jo je že mole*** priznala. To vprašanje se je zato pojavilo, ker je bila poslauiea poslana tudi pmlswxlniku Sovjetske Unije, doeiin je zadnjih petnajst let ofieijehii Washington .Sovjetsko Unijo dosledno ignoriral. Značilno je, da je bila poslanica naslovljena na "]>ml-sednika Mihaela Kalinina", ne pa na Stalina, ki je faktie-ni vladar Rusije. Iz Bele hiše poročajo, da zaenkrat še niso razpravlja-II o priznanju sovjetske vlade. Moskvi je bila predsednikova ]w»slaniea le zato poslana, ker bo na svetovni gospodarski konferenci v Londonu Zastopana tudi Sovjetska Unija. Senator Borah, bivši načelnik senntnega odbora za Zunanje zadew, je ])a javno izjavil, da je postalo priznanje fcedaj završeno dejstvo. ,V kongresnih krogih prevladuje precej dobro ntenK*-Ijeno mnenje, da se je priznanje za vršilo, kajti Roose*vel-tova administracija smatra zbližan je med Rusijo in Ameriko za absolutno potrebno. Prejšnje administracije so se izogib;slana vladi Liberije in Salvadora, ki nista priznani od Združenih držav. Vlada Salvadora ni zato priznana, ker se je s pomočjo Jiuea povzpela na kmulo; vlada Liberije pa zato ne, ker v Oni zamorski republiki še vedno cvete trgovina s sužnji. Izjema z Rusijo najbrž ni bila napravljena brez namena. • Pariški "L'Homme Libre" objavlja daljši članek svojega glavnega urednika Eugena Lotieja o italijanskih vojaških ukrepih nb jugu bi o venski meji. Članek pravi, da je nenavadno ojaeenje vojnih priprav v pokrajinah, ki meje na Jugoslavijo, izzvalo v Julijski krajini vesti o možnosti skorajšnje vojne med Italijo in Jugoslavijo. Že par let ■>em razvijajo italijanski vojaški kropi ravnr> v Julijski Krajini največjo aktivnost in iz fašističnih vrst so se od časa do rasa vedno na novo pojavljale vesti o možnosti voj ne, ,Vendar prebivalstvo Julijske Krajine, ki je po veliki večini jugo-slo vensko. ni poklanjalo mnogo vere fašističnim napovedim, ker ie prepričano, da fašistični vodilni krogi od časa do časa Sirijo take vesti samo za to, da hi preplašili ju-goslovensko prebivalstvo in s tem upravičili razne "reforme" za raz-naroditev in pofašistenje Julijske Krajine. naslovil predsednik I Odkar pa je bila sklenjena nova pogodba Male autaute, so se itali- janske vojne priprave v Julijski Krajini tako razširile in povečal**, da je bojazen pred možnostjo nov,? vojne prevzela ne samo široke ljudske sloje .marveč tndi trgovske in druge gospodarske kroge, ki so po. prej le z največjo rezervo sprejemali alarmantne vesti iz fašističnih vrst. Clankar govori dalie o jiojače-nein gibanju vojaških čet v Julij ski Krajini, zlasti o koncentraciji obmejnih čet vzdolž jugoel >venske meje. Pri tem opozarja, da so bili letos vojaški novinei vpoklicani pred običamim rokom; prav tako so bili pozvani na vojaške vežbe tudi rezervisti z Goriškega ter vsi rezervni piloti. Dela na raznih utrdbah na meji se nadaljujejo v pospešenem tempu. Poprej so bili pri njih zaposleni tudi domačini. s«-tlaj pa si vsi* domačine kot nezanesljive odpustili in namestili tlelavee in vojaštvo iz južnih italijanskih pokrajin. katerim je prepovedan vsa'c stik z domačim prebivalstvom. Izdan je tudi oillok. da se uvedejo za te oddelke posebne uniforme, da bo na ta način lažja kontrola nad nji mi. Vojaki in delavci, ki so zaposleni -pri t$h delili, ne hinrj > brez dovoljenja zapustit i svojih vojašnic niti tedaj, če- niso v službi. " . V šolah učitelji otrokom javno razlagajo, da bo kmalu vojna. V Trstu in Gorici navdušujejo otroke za vojno z "največjim sovražnikom Italije", s Francijo in "njenimi malimi zavezniki" v Srednji Evropi. V tržaškem univerzitetnem fašističnem krožku širijo vesti, da pride do vojne v najkrajšem času, tako da je že vse prepričano, da bo Italija sama napadla svoje sosede. Naravno je. da povzročajo tako ve sti med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Kdor jim noče verjeti, tega ua vse načine zasmehujejo fašistični miličniki, ki se povsod hvali jo. da imajo zaupne vesti z rnero-dajne strani. Razumljivo je, da prebivalstvo Julijske Krajine in tudi ogromna v«čina prebivalstva iz ostale Italije ni prav nič navdušeno za take fašistične načrte. Cesto je javno slišati govorice, da si bodo pravi Italijani že znali pomaagti. da jim ne bo treba sodelovati v morehiinih fašističnih pustolovščinah. Dasi je vse to samo notranji fašistični manever. s katerim hočejo vplivati na mase. pa je vendar silno značilno za duh in ]M»l:tiko fašističnega reži ma. ki je absolutni gos|x>dar sodobne Italije. Informacije lista "I/Ilommc Libre" so vzbudile precejšnjo pozornost. ker mečejo čudno luč na itali-iansko razorožit veno politiko v Ženevi. Vendar pa poudarjajo v in-foraniranih krogih, da iz italijanskih priprav ne grehklepati na vojne naklepe fašizma, saj imajo vse pretežno obrambni značaj. Pred svetom bi lt«lija rada ž njimi dokumentirala. da je od Jugoslavije ogrožena, doiua pa širi vojno razpoloženje, tla odvrne mnoliee od skrbi za \tsakdanji krili, ki je vedno bolj pičel, in tla utemelji preganjanj«' jugoslovenskega prebivalstva v Julijski Krajini. NEVARNA KLETKA Angleški vzgojitelj D. Aeherlv »e predaval v londonski pedagoški zvezi o svojem večletnem življenju ua dvoru nekega radže v Indiji. Ko ie obolel njegov gojenec, prestolonaslednik. na kozah, s«- ni smel dotakniti dečka na beden povabljenih zdravnikov. (> je moral bolniku otipati žilo, so poklicali pestunjo. Ta je vzela d«»čka v naročje. Potem je sine! zdravnik prijeti pestunjo ; ia roko. Na ta način je moral sklepati. ali narašča vročica...; Boginja Devi, ki po braminskih naukih zdra vi koze, ima tis«k~ rok. Vse so zaprte iu v eni bomo zbrali na cerkvenem .stop-njišču iu pred cerkvijo, kjer nas bo Mr. < i rdi na kineinato;l domovina nas obiskala za par ur. Vstopnina je radi slabih delavskih i^rarr zelo nizka : za odrasle zh otroke lOe. Toraj rojaki iu rojakinje, ne zamudite ugodne prilike videti nekaj slik lepe Slovenije. Sta riši ste uljiulno proseni. da bi bila mladina poliiotštov-blno 'zasttipana. Toraj ne pozabitdne tlA. maju ob S. uri zvečer priti v Slovenski dom ua Danube St. Pravijo, da nesreča nikdar sama ne pride. O. pa tudi slabi easi j ne pridejo sami. ker slabo .se z slabim druži. Tako imamo tukaj pre-eej slovenskih bolnikov. Op-raciji so se morali podvreči sledeči rojaki in rojakinje: Mrs. Ivana A1-breelit. Mrs. KMizabctH Godič in Frank »N'muk. Pri vseh so se operacije posrečile in so ž»i vsi v do-maei oskrbi. Franku LoiTinu je pri de»'ii zmečkalo kaRalee ua levi roki. Že «io mu hoteli prst odrezati, pa jih je Frank malo s ta ibelim pogledal. pa so se koj premislili. Sedaj mu jjre že ua boljše. F'rairk Grašič in Anton Gruden .sta z revniatizmom v obsedn<>m stan.hi. Vsem frre na bolje in se jim zdravje vrača, iz srea jim žerlim. da hitro popolnoma okrevajo. Da se vsem postreže, k'ar se lire zabave, priredi "Slovenski Dom na Danube St. due 27. ma.ja zve-eer "party" ali pojedino, ker nekaterim tbolj ugaja pojedina kakor ijrra. Kakor je slišati, bodo ta večer starn pevske korenine zapele par pesmi. Tudi od nekega beraea pripovedujejo, da nastopi in čudno, pravijo, da ne bo govoril in ne pel. Bog se nas usmili, če bo ple*td. Ženske imajo večer za večerom zborovanja, 'kaj bodo spe-kle. naevrrle in napohale. Xiltdar ni ko zadovoljne; vsako pojedino hočejo napraviti boljšo. Saj bi kaj (Purchaser's Signature) (Date) HI BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO FO&ILJATKV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gfa» Naroda" su west am mn new tork n. t. potrprašal, pa imam preve«"- slabe izkušnje ženske dražit, kadar pere jo ali gostijo pripravljajo. Igra "Trije vaški svetniki" je izpadla bolje kot smo pričakovali. Ženske »>o igrale brvizhibno. Moški izitlo dobro. Izjema s<» bili trije vaški svetniki. Nobeden ni hotel svojih grehov priznati, pa po-eajii so -\-vntlar prišli ž njimi na dan. Toraj ua veselo svidenje dne Ii7. mraja zvečer; vsi ua pojedino. Vstopnina je easu primerna: za odrasle ."»Oc, za otroke 25e. Igrala bo "Zore orkestra". •Hojak Frank Vtlovič je odprl gazolinsko postajo ua Dolgeville ltš prišel na pojedino, ^logoče ti ho po.vtre-ei s pristnimi idrijskimi žlinkrt-<>-daja kare. ki vozijo !K> milj na uro. Pozdrav! Ribenean. Farrell-Sharon, Pa. 'Kar se tiee dela. sr ne morem pritožiti, ker so nas nekatere zopet pritisnili po 12 ur na dan. American Sheet in Tin Plate t'o. in pa St eel M rli zopet delata .n polno paro. Zaslužek je pičel, in delo se zelo težko dobi. Življenjska potrebščine .se dražijo z vsakim dnem. tako da je zelo slabo za tiste. ki nimajo dela. Ohccti dosedaj ->e nimamo nič, dasi imamo tlosti zelo fletnih .M!ir-jane. pa t n ti i postavnih 1'antov se Peter Zgaga V |HUiedeljek se je začela v New Yorku sezona za slamnike. Sezona je tukjaj. slamnikov pa ni drugod kot v izložbah. iNe vem. ee ga bom no^ij to poletje. Lanski mi je nekoliko pretepati. leto.s pa .slamnikarice skregane z jim-noj. Sam ne vem. čemu. t'e se neporočene niso mogle predpustom jHiročiti. vendar ni moja krivda, in »"••• «,e tiste, ki s .svojimi možmi niso zadovoljne, ne morejo točiti. pa tudi ne. TiMe. ki so .s svojimi možmi zadovoljne, .m- pa* presneto ninlo brigajo. <"•«' ima Z^it^a poleti na glavi .slamnik, kapo ali klobuk. »reče brez nesreče — p rego vo r. Resn i če 11 pra pre- Ni je , vi stari govor, da le malo takih. Ivo je izd ravni k odpravil možu revmatizem. je vzkliknila njegova žena: — Za božjo voljo, kttko bom pa /anaprej vedela, kakšno vreme -bo jut ri! da bil 'Pričevalec je prisegel, bil obtoženec pijan. — iz česa sklepate, tla ji pijan? — je vprašal sodnik. — Ivo sv* se vračala proti do-mu. je stopil k letter boxi. vrgel notri penny, nekaj časa čakal in gledal, nato pa rekel: — Le j ga zlodja. že s pet Mem se za deset funtov zredil. Praški časopis Pravo Lidu je ugotovil naslednje: — Kod sedanjega nemškejja. kanclerja Adollb Hitlerja izhaja iz malega moravfekega inestrea Pol m v* ti i , • i ^ .Mestece ima pretežno ne zmanjka. Ao. se ooilo poleti kai .. ... 0 f,|j ' "cino židovskega prebivalstva. Med i -- - i i i i židovskim i>rebivalst vom je tudi rukajsuje pevsko društvo bo vi , .' , . . . , . ■ . ilosti ro<|l>in. ki pi-ejo llilU-r. soboto, to je mali ob s. uri .. . . . , , 1 red >to leti .sii se Hitlerjevi nred- zveeer imelo svojo nabavo v Slo- .. . .... . . 1 . venskem domu. Imeli bomo Kratajskega 'laueza in društvo bo zapelo par lepih pesmi. 1'deležili >e bodo tudi naši fant j-, iz Campbell. <>h:<; in bodo predstavili kratek komičen prizor v angli-ščitii in pn zapeli par pesmi, potem bo prosta za-bava iu ples. Igral nam ho Der-šin z Žug orkester iz Warren, u V imenu pevskega društva vabim vse rojake iz naselbine in o-koliee. posebno i.'. Sharon. Wheat-landt. (iirard in Warren. Ohio, da se udeležite naše zabave in tak<> pripomorete do boljšega uspeha Ob priliki smo vam tudi mi na ravw Jersey so pregrešni ljudje. Dvomijo namreč o resni dih svetega Pi»ma. Škof jo Loko. V Ameriko je prišla 'Toda kdo hi jim zameril, ee dvo- pred 3D Mi. Za pušča moža. štiri sinove in eno hčer. Pozdrav! Louis Taueher. KAKO ZMANJŠAŠ KRVNI PRITISK Dr. Bienstoek v Muehlhausenu je mnenja, da je naraščanje krvnega pritiska neke vrste kronično zastrupi jen je. Za zdravljenje te bolezni priporoča rastlinsko hrano za dva meseca. Celo mleko in jajca so kot živalski izdelki prepovedani. Dovoljeno je uživanje stročnega sadja, zelenjave, masla, kruha in mleka, sadnih sokov, sadja, kom potit. olivnega olja, inedu solate kave, čaja, kakava, čokolade in sladkorja. m VABILO NA VESELICO S POJEDINO SLOVENSKI DOM, Inc., LITTLE FALLS, N. Y. PRIREDI VESELICO S POJEDINO 2 7. MAJA ZVEČER Uljudno se vabi vse Slovence od tukaj in okolice, da se po možnosti udeleže te prireditve. JEST VIN iii PIJAČE NE BO PRIMANJKOVALO Vstopnina za odraslr bo 50 renfm'1 za otroke /nt erntov. IGRAL NAJt BO TUKAJŠNJI HARMONIKA O It K E STE It Začetek ob 8 uri zvečer.----Za točnost bo preskrbljeno. Frank M a s 1 e. niijo. da je vzel Noe pred svetovnim potopom na .svojo barko .samo eueira komarja in eno koma-rieo. Sodeč po komar^kem zarodu, je moral vzeti na barko Že vsaj par tisoč parov. * Iz Little Falls mi poročajo, da bodo priredili dru«jo soboto zvečer dne 27. maja v Slovenskem domu veliko |x»jedino. Vstopnina je petdeset centov, in za teh petdeset centov .se bo lahko človek pošteno najedel v«ehr dobrot, pošteno napil in pošteno 11aplesal. Pa se nekateri še nad depresijo pritožujejo. Ce to ni pro*peri-teta. ne vem khj bi rekel. •Nekoč sem bil v New Yorku na neki pojedini, zapravil sem u,sset-krat več za jed in pijačo, plesa pa sploh ni 'bilo. To so pravi, ples j4* že bil. kajti, ko .sem od mize vstal, .se ni i je od žeje in lakote vrtelo v jrlavi. Idrijski žlikrofi bi me kmalu premamili, da bi se vabilu odzval. Nerad, tudi resniei na ljubo moram priznati, da živi tatu moja ožja rojakinja Mrs. Hudales. ki me bita pri napravi te izredne jedi. (.'e jaz napravim žslikrtrfe. so prav o-kiLsni. toda z njenimi se nikakor ne dajo primerjdi. Nn. ih batna pa paliit. Pa eno so mi »poročili odtam, namreč, da je moj prijatelj, veliki in slavni ribič Martinez, ujel tako velik«) ribo tla radi pomanjkanja prostora ne morem povedati, kako velika je bilja. "Q til H AID OA THB LARGEST 8L0TBHS DAILY to tT. * vtATO.V CEHOV; 1 STAVA Hils j«> temna j<"«*'n»k« n«»č. st« ri bankir je razburjeno hodil |k kabinetu j,, s,- v,Himihj«|. kako je pml petnajstimi u-tj priredil /«- baro. Xa tej z«bi*vi m* j.- xbralo mnogih iiniriiit ljudi. ki is«. v«>«lili J iuiiiimive |«M/(ivcir. Al«-«I drugim .-o govorili tudi o smrtni kazni. < J ost j,-med katerimi je bilo mnogo učenjakov in časnikarjev, so po večini odklanjali smrtno kazen. Trdili da je ta vrst« kazni zastareli, nedostojna krščanskih držav in nevarna. I »o mnenju nekaterih izmed njih bilo treba smrtno kazen zame lijaki r. dosmrtno je«... 'Jaz s»« z vami ne strinjam," je dejal ;;'".st itelj bankir : "Sicer ni-*eiu izkusil niti smrtne kazni niti dosmrtne ječe. ali če je mogoče so flit i a priori, tedaj je po mojem 'in rt na kazen n ravne j*a in bolj člo. dokazati ljudem. <1h je smrtna ka-jgori en plamen. O, če bi vedeli, xen hujša ali boljša yd dosmrtne < kakšno srečo uživa moja duša, ker ječe * Ne iu ne! Neumnost ill newuii-m-I. 'A iitoje strani je bil« Mavy preaern«»4 sit»'«ra človeka, a » strani jurist« — navadna lakomnost...." Spominjal se je dalje na to. kaj se je Zgodilo p-i opisanem večeru. Sklenili so, da In» jurist presetlel -voja leta pod Mrojrim nadzorstvom v hišici, ki je stala na baukirje-vem vrtu. Dogovorili »-o se. da petnajst N't ne bo imet pravico stopiti čez prajr svoie celice. videti živili ljudi, slišati človeikih gla>ov iu dobivati pisem in dnevnikov. — Dovlili pa so mu imeti klavir, či-tati knjige, pisati puma. piti vinj in kaditi tobak. Z zunanjim avctoin ne bo smel občevati drugače kot j molče skozi malo ok<-ntr, vzidan« v ta namen. V s«- kar bi rabil, knjige. note. vino iu drujfo, I »o nioegl naročiti po lističu v poljubni mno- v«" enako iifiiaraviKi." je «l«"a! nekdo i^nnd jr»»sto\. "zato i-ii»a ol»«»j«- ■ —ti *iu«»ter — oropati /ivlj«-iij«-. Diuiva jii —- |;«i«f In ni »na pravic«* jemati tejra. r n«* ni -re \rniti. tudi >'•«• hi hotela.*" "I smrtna kazni iu do*inrtna je- <";» »*uako Iit-nrn\ ni. u«». .V hi mi '»ib» i/hirati m«-d tnlaj bi s! izvolil |m>-'eiliijo. Živeti kakorkoli je Imljše, kot pa >jtl >h ne živeti." Živali« n hrup «... j,, iviguil. lian kir, ki te bil takrat "'e mlajni in vi- jih razumem!" •fetiiikovM želja je izpolnila, ltankir >a* je čudno zdelo, da more človek, ki je v štirih letih prebral šest sto knjig potrati skoro eno leto za čitanje ene same lahko razumljive knjijr«*. Po Kvanjreliju so prišle na vrst«» zjrodovina relijrije in bogi o v je. Poslednji dve leti zapora je jetnik velik » bral. a brez vsake izbire. Zanimal .■■»< j«* za prirodoslovne znanosti ali j«* pro* i I za I »v r«»na ali Shakespeareja. Pošiljal je. tudi taka pisma, v katerih je prosil, naj mu pošljejo kemijo, medicinski nčbe uik. roman in kak filozofski ali Ih»-poslovni traktat. Zd*'lo **«* j«' kot da bi tonil po morju sredi ladijskih razbitin in se lovil zdaj za eno, zdaj zopet za drugo desko. II. *«'l v v?*- |mdrobno>ti in je obvezoval jurist«. da otlsedi natančno p«'t-uajst let «m1 li!. ure 14. novembra 1870. leta do 1*2. ure 14. novembra |eta. Vsak iiauuauiši poskus jurista. da bi prekršil pojroje. »i rešil I »a n ki rja obveznosti, da I»i mu plačal dva milijona Prvo leto je jurw4. kolikor j»' mo- i ,. ... soditi po njepjvih kratkih pi- tkam ^ " ™,ijo,li' T*m* seincih, Silno trpel zaradi aanu.te in U vp™*f' ^ ,,n« dolgočasja. Iz njegove celice -s, u I več - denarja ah dolgov. Ilazard- darjali dan in »oč zvoki klavirja hor2,• PrMrzne apekula- . i i • i t. i r,.lr 1,1 vihravost, ki ^a ni zapustita \ i mi in tobaku *»e ie odrekel. \ i- . . , " ' " , , - .; • ii it i na stara leta. s«, bili krivi, da no. — je pisal. — vzbuja zelje, a . . . ,. , •, - . -i i je skopnelo nje»ovo lH>srastvo in ne- ielje si» prvi sovražnik jetnikov; J . J " i --ii- ... ; ust r a« ni. ponosni iM«sataH se ore- razen ttva 4>a m nic 1k»Ij zoprne.) ' " ji* Tragična amrt pilota podporočnika Kupa. Iz Zemuna je prispela v ("erkui-eo vest. da je pilot podporočnik Alozjij K nap tragično preminil. Oomačini. med katerimi je bil zelo priljubljen, ko ;ra videli »e pred-kitisko jesen ko je delal nad Cerknico >z avionom drzne akrobatke vaje. Žalostna vest o nenadni smrti je hudo prizadeta njegove starše, brate in sestre, katerim je bil pokojnik v veliko oporo. •V maja popoldne se je vršil v Ze m nil n pogreli tragično preminulega mladega oficirja z vsemi vojaškimi čuk t m i. Alozij 'Knap je bil |>o rodu iz Cerknice. |>o domače Klemenov. Štel je komaj let. Kot Is-leten mladenič je šel v pilotsko šolo v Krairnjevac. ki jo je» dovršil z odliko. V Zeiiiiinu je služboval .vkoro pet hi ill je tatu z odliko dovršil oficirski izpit za ]>ilota lovca. llovi grobovi. Na zagrebfiki kliniki j«* umrl diplonviraui tehnik Ivo Trontelj. uradnik držiitv. železnic i« I^jub- I jane. — Vernebu je umrl posestnik iu gostilničar Anton Orar. — V Poljčanah je umrl trgovec Starec bankir se je spominjal ua iBniWf Antončie. star šele let. vse to in si je mislil: **-lirtri ol» 12. uri bo svoboden. Po dogovoru mu Itoni moral izplačati dva milijona. In če mu jih j»la cam. je vse izgubljeno!" Pred petnajstimi leti ni vedel. hravejši. je ueiiadtiniH ves i/, sel« udaril > piM jo po mizi ... zaklieal j ^ ^."in nikogar!lrv]] v ^jr vtmo. ki j« mla.lemn jurist.. "N, Slavim \ w vuu.ti A 1u,)J % l|? 4 11 rental pri v>»k,m ,višanju in dva miljona. tla ne bi vzdržali niti pet let v Tfl|Hiril!" "t'e mislite to resno," je odvrnil juri»t. "tedaj sprejmem stavo, tli 1m'in 'Mlseilel n«* pet. ampak |»eti»ajM let." lici kvari zrak. Prvo leto so poši- J35,11 * • ^ i- ,• • • 4 , ^ Preklela stava! je mrmral ■ Ijali jurintn knjure ve«* i noma lahke j , • . • - .-t J starec m s«» v obupu jyrabil /a irla- . vsebine: rimane sreemuii Ijubav- • ' " ra j niuii zapletljaji. kriminalne in ' an- ta-tične p ivesti. k«/.♦'rije itd. ** Petna :*t l)r/i!" j.- kliknil Drugo leto je klavir v celici že bankir. "(!o>po«la. jaz «tavim dva )utihnil in jurist je v pisemcih ua-iniljona!" 1 ročal le klasike. Pet « l«'t«» se j«' zuo- "|>obro je! Vi zastavite milijo j va o^Ufil klavir iii'jetnik j«' za- oe. a jaz svojo hvoIwhItave. Pri ««t««'du m* je norčeval iz juriMa in irovoril : " Spa met njte v vendar, mladi mož. dokler u«v I«« j»r»*|M**no. Zame kak«» je jokal. ta dva milij ma m.» l«nko»t. vi pif IVngo polovico šentega letanje ste v n«'v arnosti. Hti. ne b«»«*te \ zdržali ve«'-, hi ne j>oza : tako d« je bankir zanj komaj Kpro-bite. da .ie pnMovoljna »eča prer**j j ti nabavljal knjige. V štirih letih p hujša kot pa prisilna? Mi^l. da i ! je po njegovih željah naročil okoli vo.... Zakaj ta ."-lovek ni umrl * Sile KtiridefcW let ima! Vzel mi bo i«OKleonia};ani! *' "\'e. to je prevečf Kdiua rešitev pred polomom in »ranmto j«- Kiurt tega človeka!" Nekje j«« udarilo tri. Hankir j*- mate v ak«t minut » pravieo uiti na kvoIxnIo. vatn ofn»ri»la v^ vaš# pr«-bivanje v «'«'liei. 1)^ smilite w mi!" prosil vina. Ti-sti. ki so «»a opazovali ^ko/j okence, so pravili, da je vse to leto le jedel, pil in h*žal na postel ji, «V>4 i zehal in se srdito razgovarjal sani s >*-boj. Knjijr ni '•ital. V«*asih jH>uoei je «.«sle| in pi- prisluhnil r v hiši so v*i spali in čul • al. pisal vs«» no«" d«j jutra in zmi I je. kako je pred oknom šumelo traj raztrgal na konce vs«*. kar j»* I drevje. Tiho je vzel iz n^zgorljive napisal. Slišali niso >amo enkrat « omare kljilč vrat. ki se ni** odprla petnajst h-t. oblekel /»i plašč in š«*l. Na vrtu j«* bilo temno in hladno. I>ež je pailal. Rezka, mrzla burja je zavijal.i okro^r hiše in ui dala miru drevju. Bankir je napet oči. pa ni videl jie zemlje ne belih kip-ev ne vrtne ko«"-e in ne ilrevi^s. Nameril w je k hišici in dvakrat |H>klical stražarja. Nobenega odgovora ! Očividno. stražar >e je zatekel pred burji kam v kuhinjo ali pričel ii/zivati in pretepati vsa-ko-rar. kdor je priplesal mimo njejra. Seveda fantje te«ra niso trpulri in naatal je pretep, med katerim sta prejela Kosijeva tovariša precej bat in. Med tem pa je priplesal mimo Ko*ija tudi F. Metznarič. kateremu je Kosi zfa-.sa pa i leti v sobo eksplodiral in poškodoval >t nova nje in pohištvo, a k v-sej sre«'-i ni n«»k«»jrar ranil. «lodku alarmiran: orožniki iz hliž-nje Ki^.tal pred malim .se- šolsko potslojtj,* in pričeli inten- — V eeljski bolniei je umrl G3-Ietni jjos«>itnik Martin (V de iz Za lož ori Polzeli. Uboj na plesu. eakonskih pastel j in postelje 11. letne hčerke Slavice taka, da eksplozija ni dosegla sjiečih. Tako je strahoviti" pok poškodoval le i stroji, okno. zavese iu uničil ne-, kaj delov pohištva, predvsem psi-Ih>. Takoj je tudi pričelo goreti! jjoil hčerkin«* posteljico iu p«« p«>- j du. Osrenj pa so starši hitro pogasili in tako oteli hčerki življenje. ToiEa otrok sam gaže znake prestalejja .strahu in V»ati ^e ji-, da zločin zapusti na otroku hude posledice. V velikem razburjenju je šol.ski linpravitelj oddal proti oknu nekaj strelov, ki pa nis.» zadeli. Orožniki, ki .so vso n<»- in š«-j liaVehhije d«>po|ilue vršili hišne j pre-Lskave in poizvedbe. >o okroa poldneva a ret i rt! i kol nujno .sum | Ijivga IlO-letnega Aluzija Srpf-i-ča. lilapea pri .«ose.stniku J«»žetu Žil»ertu. Hlapec j«» tak«»j p«» are-♦ taeiji prosil komandirja Valen-[ čiča. naj »ra izpusti, nakar da boj izihil vse pri zločinu iidelež-ne so-' krivce. Toda t«\j prošnji »»rožniki ni.s.i ugodili, nakar je Srpči«'- vendar izdal s v« »je pajdaše. Označil .je za yrlavu«*ga krivca 23-letnega Kranea tiraniea i' >eilnje va>i liaziee in 17-letne«ra j Ivan1) Videniča i'. <*erk"lj. obal sta km»*čka sinova. \'si i ri j«- zf-i-činci so pri konfrontiranju pri- ( znaii brezdušno i7ločinstvi». ki edino p«» izrednem naključju ni /■>-ht«-val«» ne.Jolžnih člov šUih /.r-t«*v. Homba .-sta vrirla .skozi *«kii< Frane 4 i rame in Alojzij Šrpči« VODNJIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair i. in knjige Vam bodo poslzue naravnost na dom. }:i i^ zločinci vrgli skozi drugo pritlič- no okn«» u»vi desni strani poslopja, je bila napravljena iz bukovega debla, do!«?* nad po! metra. ok»»-vatia tz želoznimi obroči in je tehtala nad 10 k«»r. Skozi sredino te- ra. m povračil«« ,str«išk«»v m*]»«>"«.>j-iio. <>btožen«'e .*«• >|ejaije zanika!. vendar >•» ;»ri--e obtožeiiea obreiiD-nile. NENADARJEN DIJAK NAJ OSTANE DOMA •ločim je -Videnič stal pod bliž- ki 2a,l, va njim kozolcem na straži. Kaj je- ,lu:,k ' .s«i v !zpri -e\ alu /a k l ... . _____„ reil.l.Je šoli ilovedlo te mladini«1«*, da si sn« »v*;* I i in izvedli lako atrabn d«*l izločili, bo ilovnata v najkraj- , »crn času vsestranska preiskava, (•lavni zarotnik Frane 4 i ram« I>unij>ka vlada je izdala misled izključitev i/ v. Dijaki, k« a;erik«.li r«zr»d llizje sretluje S..I«- v.*č kak«»r v p« lovifi predmetov I. ,-kupilie prejeli mladostno", kakor tudi dijaki, ki nezadostno k valifieirani *. vasi. Tamkaj je namreč plesala z ga panja je bila izdolbena .'!."» i domačimi funi Kosijeva izvoljen-ka. kar je razburilo 1 jubosumnr-»a fanta tako zelo. da se v družbi svojih prijateljev Mihe Pešca in Štefana Hamnraka najprej napil v nekem vmotneu. nato ]»a priše! na ples v Cv»tkovo hišo in nt glolK»ka luknja v premru par cm. v katero .so storilci napeljal; vži-•ralno vrvieo. Storilci ie«ra zk»či-na >«» vrvico zaž«r;ili. nato pa za-•rnali peklensko napravo skozi »aprtu okna v stanovanj*. Feinek je bil zelo velik. K sreči je Ie«ra Knjigarna 'Olas Naroda' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 316 Wast 18 Street New York. H. T. -«» I«ili pravi. «la tra je «I«» zt«M~-iiia «l«»ve,|- j pre«lnwt i h I. -kujtint 1«. t«». k-r -vaščitni žele boeti v v" kateremkoli razr-du višje sreduj vasi bolj katoliškem I učitelja, ka-tlit,,,'• nimajo pravice ponavljati ra^. kor je sedanji". Splošno mnenje; r»*da na istem zavodu tiu kat«1 prebivale**v v.se«»a Kršk"«ra polja i remkoli v Avstriji, pa je. «la -so bili ti mboli ktne»ski ' '*r! "«IIiimIu napiše ra/r«-dnik v fantje z^«««llj orožje v rokah «1 ru- ; njihovo izjtričevalo t.»le pripombo: iS'- h oseb. ki imajo predvsem int«-- ' *" 1 *ij«»k j«- zapustil zavo-t ra«li ne-tVi«. da se tamo^nji šolski upravi ' /adostn«*»ra us|w|ui \ učenju, po-telj ukloni i/ C-erkelj. navi janj." ra/re.Ja j«> m d -pu^tno." \'si trije aretirane! so bili »»d-' Dijakom, ki .so d-»bilt več kakor dva peljani z uio«*n«» «>r»žniško ..skor- , ne/a«l«»srno r«'»|a i/ |»redm<*t«>v I to v Kr>k«». oilkixler h«»«lo v pri skupin«', .ie prepovedano vpisati s-ln»«lnjih dneh pripeljali v zaj»or<*!ua «lr:i«»o >re»lujo š«»l.. / različnim novomeškega okrožn-*fa >adišea. J učnim načrtom \ »ben «lijak ne ^m« I.jml.stvo se na*l takim /.l«»či»- J več kakor enkrat ponavljati en raz-skim ]»«»četjem močno „ - Splošna Knjižnica: št. ftt. «5. r«lc*lii #MT| II. del_______ ftt. 'M. (L. Andrejev) fnw ake. Mor. -tosl|» Vidmar. str. bnA _________________________________ KRALJICA LEPOTE PRI-M0Ž1LA PLANTAŽE 1. i Ivan All)r«cht» Em4m. Isrirna imtmI. 11M str. brtšlranu ftt. 0. (Iran Rozman) ljudska drama t -t dej., broi. 1U5 at ran J --------------------------.S3 St. 37. < K m n Erjarer t »fliMt in prahlfml tkrMr« a »0 UrtiA._____ Obeodba župnika Marka Kranjca Lani septembri so .s«> vršil«' žen-1 t i . i . - i ' e nimajo me«lnaroi! n* hinotu.A >ke •lennm.stracije ;»!-e,l sre.skim I , 1 1 "" tiačelstvolu v Konjicah. Proti šte-' t''K,m' .......... vi-lnim obd».lženkam ^e je vršila I kak',r ^»"»Jat t in-ske z neznanimi raz ura v a meseca marca pred k.»- j 'n-ticanu. treba reči. «la t«, nahv -Ji' njiškim s««liščem in so bile ob- j »/lniliijujejo. I> »s|ej t »lolženke po večini «ilv.«.jeue llH |se naiiin č že mn«.jre ''kraljice i v«*čje in maiiiše kazni. K«» .-«» za-, H"**1" dobro .»im.žile, .Vprav .-.«« WHI knjijr. V tej dobi je bankir pre- je| ml Hvojeira jetnika tole pism->: " Dt-atri moj ječ-ar! Pišem Vam •e vrstice v šestih jezikih. Pokaži-Iu >«-«laj m* je bankir, nrrvoaiojte jili učenim ljudem! N'aj jih pre-j cvetličnjak in tam zaspal, stopajo, i/ kota v k »l. spominjat berejo. Iu če ne,bodo našli uiti eue \ "Cv bom mo**'! izvršiti svojo namero, bo suni padel najprej na v "fH tejr.i Lii •<-' sprafceval: napake, Vns pronim. ukažite na vr- "C>iiim ta stava * Kakano k«»rist tu ustreliti. Ta *trel mi bo i»uve-iinam o«l te<^a, da je jurist izyubil 1 dal, da moj trud ni bil zaman. Oe-petnaj.-t let življenja iu da jaz za »niji vseh vekov in vseh krajev go-vrieni «ha milijona? Ali more to ^Tore v različnih jezikih, a v vseh Važno za potovanje. Kdor j« namenjen potovati v »turi kraj ali dobiti koga od tam, je pštrebno, da je poučen v neh $tvarek. Vuled nai« dolgoletni $kuinje Vam zamoremo dati najboljia pojasnilu in tudi use potrebno nretkrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato $e taupno obrnite na nas ta vsa pojasnila. Ui preskrbimo vse, bodiii prošnje za povratna dovoljenja, potne Ittle, vizeje in f>pl»ečica. Pečati na vratih, ki so vodila v samotno celico, *o bili celi. Ko je vžigalica nsra-snila. je »ta-rec. drgetajoč od razburjenja, pogledal skusi okence. V celei je motno brlela sveča. — Sam jefnik je si'de I za mizo. Videl je le. njegovo glavo, lase in roke. Ka mizi. ua dveh stolih in na »kri-nji poleg mize so ležale odprte njige. Pet minut je minulo, a jetnik se ni niti ganil. Petnajstletna ječa g« je naučila sedeti nepremično. Bankir je |>otrlcal * pmtom na okence, a jetnik tudi na trkanje ni orifro-voril niti z eno kretnjo. Tedaj je" bankir previdno strgal z vrat pečate in vtaknil ključ v zarjavelo ključavnico. Ko ga je obrnil, g« je s preletelo po \*eni životu in vrata mo za&lcripala. Bankir je pričakoval, da mu bo takoj udaril na tiae*a krik začudenja, a minule «o tri minute in za vrati je bilo prav tako M 4. St. fit. fit. 4. < Cvetko < Sola rt klaaje. izbrane i«eami. 184 atr.. l«roi'refl(i d. (Novak i fit -t«. Tinu aia mpir. ir«l«» vem., fit. ni. Rafc« rak« fit. :£-. Živeli fit. 3T.. t <«a j Kal u »t I j Kri up i Vaj-na m Jogurta. i»o«1»t. Ani. i »okle r. 12:: a*rmai. broA. T. 7Sm slovenska mlailtno prlre«Ula Utra. Ill M rani. hroA. ...............J| & Akt iter. 1» 73 fit. filer, t (Unlr. prof. dr. Weber, i PnUnri tafije. 347 strani, broi._____7« fit. 10. tiran Albreht). ..Andrej Tli mm. relljefua karikatura In mlnnloatl. ftS atr^ bro«.____28 fit. 11. (Pavel (iollat retertksre MMu povest fit. 14. (Dr. Kari Kozli«) narwlno-cospodarskl spla poslovenil dr. Albin Ogri*. 286 *tr„ bro«. ___________________________ fit. 15. mšmmš to Mu 4m Gw- Nori. Renee kisuperin__________ fit. 16. (Jsnkn Aau.ec) Življenje, pesmi, J12 str., bro«. _____________ fit- 17. (Prosper Ma rim re i Vama fck v v lesk. povest, p reve! ftfir-Ko Pretnsr, 80 stra. __________ fit. 19. (Uerbart Hanptman) r*> tspijeui s van, d rs m. bsjka v petih dejanjih, poslovenit Anton runtek, 124 strani, bro«. —_____ fit. 90. (JnI. Reyer) GwpMI ta ■taaasaridl Japonski roman, la MUSlna prevel dr. Fran Bra-dtf, 164 strani, bro«. ______________ fit. 21. (Frllollb 2olna > Dvanajst k—Iks is M|k agadMe. IL. 76 str. bro«. ••M«*«*«*!«**!**1 fit 22. (Toistoj) fit. 144 strani Me^ko) listki. fit. ::7. BiHi ilvtUI fit. 38. Tarzan in avst fitev. 141 fit. 47. MisterlJ 4mi* fitev. 48. Twimh« iivaN fitev. 4». Tnrrsniv sin. trd ves fit. »X Stika De Gmye Slav, knlade In V meteiu .......... Namišljeni balnik Ta in ankraj Salle Glad 4 Ramsun) ------------66 4 noatitjernki i Zapiski Is ------------- —35 piiačab* na dan rant p rave .soilmt I dvoi*.iiio in prišle pred .sodišče, je ..25 pristopil k njim župnik Marko ...ti Kranje, ki je priš-I ta dan v K»»-4 njii-e, in vzkliknil : "l.e k«»rajž.», le k«»ra.]ži. xee.sk«'. saj t«» j«« /a v:i.\ ■36 «*ast ! Si«» lahko pon«Ksio» ua t««'" Zaradi teira dejanja je bil obto-ženei* iA)s«ven pri konjiškem >o-dišču aprila na ^H) Din d»'- fit. SI. fit. 54. fit. 55. fit. 56. fit. 56. fit. 5!>. mrtvega isas«. L del fit. 60. 1 Dostojevski t 11. del la l— j fit. 61. (Golan Bratje In sestre.....15 fit. 02. Idi Jat. I. del (Dostojevki JH fit. 62. Idijat. II del ________________J6 fit. 64. Mtfol, 111. del !••*••• '»iHiMliiMifv St. 65. Idijat. IV. del ---------------Jt izšle iz .siromašnih razmer. Pravkar p »n»čai»» s Sumatr»\ da j«* tam našla ideal >v»)ii*ga življenja Herta llai-ntjena. "Miss Avstrija l!):'l " <*itio/.ila »«• 1».. s posestnikom plant:«' Daaiioin van Ten»l>ersre-iitm, ki ima na Sumatri oiio .1 dni /apo- zaljubil vanjo na prvi po*;N'»t Vsi 4 deli 3.25 .45 -36 fit. 23. (Sopbokifs) Antigsaa, talna Igra, poalof. C. Golar. 60 atr. fit. 06. Kamela, sknsl ube sivaa- ke, veseloigra —-------------- Slovenski pisatelji n. s*.: Potresna povest. Moravska slike. Vojvoda Pero I Periea. trtice Tigrov i tskjo Tik sa irwta TiUf. (Bevk), trd. vea. 1H Tnnel. aoe. rosnan .vi .75 3 KNJ1QK SKUPAJ Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" ii 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN T O A" MWYORX, TMWAY, MAY 19, 1993. DEDSCINA KOMAJ? IZ ŽTVLJBNJA Z A "OL1I NARODA" PRIREDIL I. H. 23 Konev.no Me rte uit zadovoljno jskonva raagovor in pravi sineje: — Zdaj pa greva «oprt k damam. Moja hei too ie huda, da bem \as tako dolgo zadržal. Jialf na to na ponovno n.annga\1anje ne odgovori, toda kri mu atopi v glavo. MertenH je z 'Ralfom, ker je o tem sama odločila in se j-i ni 'zdelo prav. Toda predobro je vedela, da se Jolanda za to ne bi zmenila. Poleg tega pa je tudi imela Ralfa tzelo rada, tako da bi ga prav 7, veseljem sprejela na svoje srce kot zeta-. Naj tedaj Jolanda poskusi svojo srečo. Nekolrko negotovo, in s-koro, kot hi jo grešila za oproščen je, pravi mati: — Dofcro, se imata eno uro časa do čaja. Half bi se rad odtegnrl Jolandini drufŽbi. tzato ji naglo reče: — Gospode ne xmeni več nadlegovati. Čas je že, da se poslovim. — O, gospod doktor, boste vendar Še pili z nami čaj; o kakem motenju ni nikakega govora. Toda — ee mogoče rajši sedite tukaj na terasi in se hočete 'z nami pogovarjati? — Ne, ne, mama; dovolj dolgo sem sedela in gospod doktor tudi; zda-j bova malo stekla v gozd, kaj ne, gosepod doktor? Ralf bi Ibil mnogo rajši sprejel povabilo gospodinje, ker se pač ni več mogel izogniti prijaznemu vabilu na. vaj; ko hi pa Jolandi odrekel, bi jo mogoče užalil in tega ni hotel. In tako se prikloni in pravi uljudno: ' — Tudi jaz se prav rad nekoliko premikam, milostljiva. gospa in sem milostljivi gospiei hvaležen, da mi hoče k temu pomagati Jolanda ga 'brez obotavljanja prime iza ro>ko in ga smeje potegne za seboj. Art ur Mertens z 'zadovoljnim obratom gleda za obema, nato pa. kot bi ga obšel posebno lji*be.znjiv občutek, položi obe roki v naročje svoje žene in pravi: — Torej, (Melanija, ali bi ti dr. Bernd ne ugajal kot eet? S sramežljivim, pa veselim nasmehom ga pogleda. — Artur. ali res mitflis. da kaj gleda na Jo? — No. — kako naj bi ne gledal! Saj je vendar nečakinja Jurija Rodenberga, Z negotovim pogledom se ozre vanj. — Dr. Bernda je ravno tako težko spoznati kot tebe. Mertens požre slino in se zave, da je rekel nekaj nespametnega. — Samo tako mislim; poglavitno je, da se Jo zanima*teanj in o tem nama prav nič. ne prikriva. Gospa Melanija vzdihne. — Jo je preveč moderna; pogosto njenega obnašanja kar ne morem razumeti. — Pusti jo. Melanija. saj ve, kaj hoče. Tn dandanes ima mladina druge pojme, kot tedaj ko sva midva bila mlada. — Čudim he, Artur, da o tem tako resno razmišljaš; saj si bil spočetka tako zelo proti temu, ko je Jo o tem govorila. Artur ji boža roko. —■ Ali misliš da sem breiz srea ? Svo je otroke hočem vendar videti srečne. Melanija se mu ovije okoli vratu. t — Ti, dragi ljubi mož; kako sem vcwela. da se bo vse izteklo brez bojev. Dr. Bernda sem vedno cenila ; nje^gov značaj je zelo pr:-kupljiv. In želim, da bi Jo navteiie svojim modernim nazorom postala tako staromodno srečna kot njena mati. •Artur je bil dovolj nesramen, da je bil prepričan, da je svojo ženo v resnici osrečil. In z nekako zlobno brezbrižnostjo pravi: — Bodi brefc skrbi; postala bo najmanj tako srečna kot ti, četudi na drug način. * * * Jo hodi ob Italfovi strani skozi gozd, ki je bil popolnoma miren in brez vsakega živega bitja. Od delavskih hiš ju nikdo ni mogel videti, ker jti je »zakrivalo visoko drevje. Sem in tam sta videla samo gri-'- z Rodenbergovo vilo in za njo «e višje hribe. Ralfovi pogledi ho željno leteli k lepi hiši na griču . Želel si je daleč proč od Jolande. Koliko rajši bi bil sedaj tam gori v družbi Eve Marije. Ta lepi pomladni dan je bil tarko zelo primeren, da bi ga preživel z lju-beznjivim in ljubljenim človekom. Toda poslušati je moral govorico tega tako neaimpatačnega bitja. — Tako molčite, gospod doktor; ali smem vprašati, kod se iz-prehajajo vaše misli? — vpraša nenadoma nekoliko ostro. Zbudi se iz svoje ocatopljenosti in se nekoliko nasmeje. — Mislil sem na to. da bo v nekaj urah konec te lepe nedelje Človek w ve* teden veseli na njo, toda vedno tako naglo mine. S svojimi drznimi črnimi očmi ga pogleda od nog do glave. — Torej sta se vendarle veselili na to nedeljo* To je lepo, kar mi povwrte. — Ali nisem drugače se nič lepega povedal, milostljiva go-spicaT — Ne! — Potem moram sam sebe ozmerjati, kajti mladi dami je treba vedno govoriti lepe stvari. — Dobro, potem pa nadomestite (zamujeno. Vedno ste tako strašno natančni v svojih besedah in tega kar ne morem trpeti. — Zelo mi je žal. da sem pri vas Obudil nezadovoljnost do mea*. — l*btem kar hitro popravite in mi povejte kaj lepega. — Na, primer, da primerjam ta krasni pomladanski dan z mlada damo, -jr S katero mlado damo? — ga vpraša koketno. ^■""RaLf a« ji prikloni. . m&SI&0 ena je navzoča. — Toda j vel j« t* poki on menit (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. Samomor. V Baieki Palauki se je obesil 66-letni Ivan Hrastnik »z Dunaja. V Bački Palanki, kamor je bil prišel pred 52 leti, je imel hišo in posestvo, ki ga je hotel prodati, da bi se vrnil na Dunaj. Ker pa ni mogel dobiti potnega lista, je začel pijančevati, dokler ni zapil vsega deuarja. Bogat ribolov. *' JSiišaški ribiči so imeli zadnje dni »zelo dober lov. Pred dnevi so ujeli 3500 kg tunina, te dni pa o-krog 200 manjših tunov v težki okrog 1500 kg. Nepravega je ustrein. Posestnik Tanasija Lačanin iz Sonibora se je v gostilni spri s Francem Koscišem in ga po prepiru s puško v roki čakal pred gostilno. Ko so se vrata odprla, je Ijačaniu sprožil, na mestu Kotsei-sa je pa zadel oigana Jovana Gubico, ki se je zgrudil mrtev. Pri .razpravi pred sodiščem v Somboru se je Lačanin nagovarjal. da sigana ni hotel usmrtiti. Obsojen je bil na 7 let težke ječe. Tisočaki v žitu. iKmet Pavel Považan Iz vasi Te-" merina bliizu Starega Bečeja je prodal ižito in najel delavce, da bi napolnili vreče. Ko so delavci polnili v,reče, so našli v žitu 51 tisočakov. Gospodar se je začudil, kako so prišli tisočaki v žito, ker jih je bil spravil drugam. Žena rodila — tobak. V Slatini pri Ključiui so imeli te dni zanimiv dogodek s tihotapstvom tobaka, ki priča, kako iznajdljivi so tihotapci. Ko je prišla patrulja pred neko liiSo, je tihotapec naročil ženi. naj skrije tobak pod krilo in leže v posteljo ter se deila. kakor da je tik prp&>porodonj. Žena: je .moža ubogala. Orožniki ji pa niso verjeli. Poklicali so sosedo, ki je ženo tihotapca Pranj ?iča preiskala. Ko je žena vstala, so padli od nje veliki svežnji tobaka in s tem je bil "porod" pri kraju. Razbojnik Alojz Horvat ubit. Že večkrat je bilo poročano o zloglasnem razbojniku iA3ojzu Horvatu, ki je bil nedavno aretiran, te dni je pa hotel orožnikoma v Bijelini pobegniti, pa je bil na begu ustrelien. Ljubica odvetnika aretirana. V Zagrebu so aretirali te dni ljubico znanega sleparskega odvetnika dr. Josija RLbolija Miei-ko iNovosel, ki se je izdajala za Marijo ftestak. Aretirana je bL'a po povratku iz Rima. kamor je pobegnil dr. Riboli. Ljubavna tragedija. Pretresljiva tragedija ljubezni in ljubosumnosti se je odigrala v Zagrebu, kjer je policijski stražnik Ivan Klobučar z revolverjem ustrelil svojo prijateljico S'avico Rejič. potem je pa pognal še sebi kroglo v glavo. Fant je bil zaljubljen v SVivico, ki ga pa ni marala. Oba sta bila takoj mrtva. STAVA (Nadaljevanje s S. strani.) tiho kot poprej. Odločil se je in vstopil. Za mizo je nepremično sedel človek, prav nič .podoben navadnim ljudem. To je bil okostnjak, zavit v kožo, z dolgimi ženskimi kodri z gosto sivo brado. Lice je bilo žolto-rumeno s prstenosivim odtenkom, obraz vj>adel in roka, s katero si je podpiral glavo, je bila tenka in suha, da jo je bilo žalostno pogle-dati. Lasje so se mu že posrebrili in pri pogledu na ta izmozgani o-hraz ne bi nihče verjel, da ima šele štirideset let. Sj»al je.... Pred njegovo sklonjeno glavo je na mizi ležal list. papirja, na katerem je bilo nekaj napisano z drobnimi črkami. "Strašen človek!" je pomislil bankir. "Spi iu najbrž vidi v sa-, njah milijone! A dosti bi bilo, če bi zagrabil tega polumrtveea. ga vrgel na posteljo in nalahko pridušil blazino, pa. bi niti najnatančnejša preiskava ne našla znakov paši 1 ne smrti. Vendar preberimo najprej, kaj je tn napisal....** Bankir je vzel z mize list in bral •. "Jutri opoldne dobim svobod«, in pravico občevati z ljudmi. «A predno zapustim to celico in ugle dam solnce, bi vam rad nekaj povedal. Po čisti vesti in pred Bogom, ki me vidi, vam izjavljam, da preziram i svobodo i življenje i zdravje, in vse to. kar vaše knjige imenujejo zemsko srečo. Petnajst let sem z vnemo proučeval življenje. Res nisem videl ne zemlje ne ljudi, a iz vaših knjig sem pil dišeče vino, pel sem pesmi, podil sem se po šuma h za jeleni in vepri, ljubil sem ženske.... Krasot i-ee,- prosojne kot oblaček, ustvarje ne s čarovnijami vaših genijev — poetov, so me obiskovali ponoči in mi šepetale čudovite pravliice, da je bila pijana moja glava. V vaših knjigah sem se vzpenjal na visoke vrhove Mont Blanca in Elborusa in gledal od tod, kako je zjutraj vzhajalo solace in kako je zvečer zalivalo neba, ocean in zeml;o s škrlatnim zlatom; videl sem zelepe gozdove, pol«a, reke, jezera, mesta; slišal sem petje siren in pesem pastirskih TBI LABOBBT BLOTCH? DAILY ta 0. 8. A. NAJBOLJŠI SLOVENSKI RQMAN "GRUNT (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetov ni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1.50 Sebe in ljubico ustrelil. Kata Jelevtič iz vasi Jorca blizu Valandovega je bila bogata in lepa. Zato je i meto mnogo snu-bačev, a zaljubila se je v siromašnega sosedovega siua Ivana Kra-sojeviča. .Starši so bili seveda hudi in niso hoteli o takem zetu ničesar slišati. Dekle je hotni o pobegniti, ptt jo je oče zaklenil v sobo. -Kljub temu pa je lepa Katja pobegnila s svojim fantom v bližnji golzd. kjer je Tvan najprej list relil njo, ,potem pa še sebe. Cela družina zastrupljena s pokvarjenim mesom. V Jahlanici blizu Kuršumlije se je zastrupila družina Stevtina Milošavije vira z mesom bolne svinje. ki si jo zaklali v zadnjem hipu, da ni poginila. Družina je imela za večerjo svežo svinjino in poslednea je bila. da so vsi štirje otroci v strašnih mukah še istega dne umrli, n^ter so pa prepeljali v bolnico, kjer ji bodo skušali rešiti življenje. piščali. čutil sem krila duhov Zla. ki so priletela k meni. da mi govore o Bogu.,.. Ob vaših knjigah sem se metal v brezdanje prepade, delal sem čudeže, ubijal, požiga! mesta. propovedoval nove vere, osvajal si prostrana kraljestva.. Vaše knjige so mi dale modrost. Vse to, kar je v dolgih stoletnli u stvarila neutešna človeška misel, je stlačeno v moji glavi v en sam majhen kupček. Vem, tla sem modrejsi ko vi. In jaz preziram vaše knjige, prebiram vse dobrine sv^ta in tudi modrost. Vse je ničevo. minljivo in lažno kot sanje. Bodite ponosni, modri in prekrasni, smrt vas vseeno pomete ko polivke miši. iu vaše potomstvo, zgodovina, nesmrtnost vaših genijev, vse bo oledenelo ali zgorelo skupaj s pisanim svetom. | Znoreli ste in hodite po napačni 1 poti. Laž imate za resnico in odličnost za lepoto. Začudili bi se. če bi iz čudnih vzrokov na jablanah in oranžah pognali kuščarji in žabe, ali če bi rože priče'e dehteti kot dehti prepoten konj —tako se tudi, jaz čudim vam, ki ste zamenjali nebo z zemljo. Ne razumem vas in nočem vas razumeti! Da vam z dejanjem dokažem svo-;'e preziranje do vsega tega, o čemer sanjate, se odrekam dvema milijonoma, o katerih sem tudi jaz nekoč sanjal kot o raju in ki jih sedaj preziram. Zato bom ušel jutri odtod pet ur pred rokom, da na ta način prekršim dogovor.... *' Ko je bankir to prečita}, je položil list na mizo. poljubil čudnega človeka na čelo. zaplakal in odšel iz celice. Nikdar preje, celo po strašnih izgubah na borzi ni čutil takega prezira do samega sebe kot sedaj. Ko je prišel domov, je leg. 1 v posteljo, a razburjenje in solze mu niso dale, da bi zaspal. Zgodaj zjutraj je pri h ite I straža«-in ga obvestil, da je človek, ki je živel v hišici, zlezel skozi okno na vrt in neznano kam izginil. Skupaj s slugami se je bankir takoj od pravil k hišici in ugotovil beg svojega jetnika. Da ne bi vzbudil nepotrebnih govoric, je vzel z mize list in ko se je vrnil v svojo sobo. ga je zaprl v nezgorljivo omaro. i Prmnlrl G. J. SLOVENIC PUBLISHING CO. v "GLAS NARODA" SI« WEST 18lh STREET NEW YORK, N. T. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE 20. maja: Conte Crnnrin v Genoa Bi emtn v liremtn Ceoiglc v Cobb 24. maja: Manhattan v Havre Albert BaUin v Cherbourg 25. maja: Conte dl Savola v Genoa 26. maja: Majestic' v Cherbourg Minnetiitika v lluvre Veeiidatn v Boulogne 27. maja: lie de Kranre v Havre Saturnia v Trst Aquitania v Cherbourg tO maja; Eurt'i>a v Bremen V JUGOSLAVIJO Prekw Havre If* Hitrem Ekspresnem Parnim ILE DE FRANCE 27. MAJA 17. Juniju — T. Julija CHAMPLAIN 3. Jnni.'a — Junija PARIS 10. Junija — /. Julija NI SKE CENE DO VSEH DELO*? J LG OSLA VI JE Za pejtanila in potne nete »prt-•ejte naše pvoblaifiene agente 9rerteh J&me INSTATE STREET, NEW YORK CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOfc*) BVM $2.— Naročite g« prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« West ISth Street Ne« Iwk City 31. m.ija: lluuiburir v Cherbourg J'res. ttoosevelt v Havre Uumu v Utitu« 2. Junija: OiymHc v Cherbourg Wettternland v Havre Volendam v Boulogne 3. Junija: Champluin v Havre ltex v Cent« Britannic v Cobb 6. Junija: Leviathan v Cherbourg 7. Junija: l>feutH( bland v Cherbourg Berensai ta v Cherbourg t. Junija: l.afa>ette v llavre Augustus v Ceno« Bremen v Bremen junija: Slatendam v Boulogne M innt -A aska v Cherbourg 10. Junija: Paris v Havre 14. junija: Brei». II u-dlng v Havre Majestic v Cherbourg New Yo. »t v Cherbourg A qui La nla v Cherbourg 15. Junija: Conte di Savola. v Genoa 1». Junija: Europa v Bremen fennland v Havre Rotterdam v Uuulufn* 17. junija: UritaIIl'. v Cobb lie de France v Havre 20. junija: De Grasse v Havre 21. Junija: Vuleania v Tret Albert Uallin v Cherbourg Manhattan v Havre 23. junija: Olympic v Cherbourg Minetonka v Havre Veendam v Boulogne 24. Junija: Champlain v Havre Rex v Genoa Bremen v Bremen 27. lunija: j L.evbuhan v Cherbourg > 28. junija: IBerenjjaria v Cherbourg Hamburg „ Cherbourg 29. Junija: Conte Crande v Genoa j 30. Junija: Majestic v Cherbourg , Btatendam v Boulogne 1. julija: Paris v Havre I^afayettd v Havre 3. julija-Europa v Bremen 6. julija: I Saturnia v Trst Acjuitana v Cherbourg r>eutxchiand v Cherbourg 7. julija: He de France v Havre 8. julija: Conte d i Sdvola v Genoa 11. julija: Bremen v Bremen 12. julija: Xew York v Cherbourg fi'ympic v Cherbourg 14. julija: Rotterdam, Rotterdam 15. Julija: Champlaln v Havre Rex v Genoa Berengarta v Cherbourg 18. julija: I.evlalhan v Cherbourg 19. Ju'ija: Manhattan v Havre Albert Rallin v Cherbourg 20. julija: Ma lest ic v Cherbourg 21. Julija: Pnrls v Havre Rnrnpa v Bremen Statendam v Boulogne 2«. Jwllla: I.afa*ette v Havre Hamburg v Cherbourg Pro* Rooaevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. julila: Veendam v Boulogne lie de Kranre v Havre 29. julija: Vulranla t Trst Aqultania v Cherbourg DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M Sta Baoetvo, pač ptt vel Slovenci v vaU okoHd, CENE 1A OGLASE SO ZIERNI ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: MILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA Potem še izlet dne 1 7. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja m nazaj pa samo......... .$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA Oena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval •; J PIŠITE SE DANES NA: Slovenic Publishing Company GLAS NARODA 99 216 West 18th Street New York, N. Y. k