Št. 128 V Gorici, v četrtek dne 10. novembra 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer r terei, četrtek in soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiijana : vse leto . • 15 K ,. V- „ ... 10.,, Posamične številke stanejo" lOVin V Gorici se prodaja BSoča" v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne! priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in -ftradiščaaskem' in dvakrat v letu „ Vozni red Že-leznic, parnikov ia poštnih zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj MflL Uredništvo ; nahaja v Gosposki ulici št. 7 Oorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. , • Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin,, 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za oblika in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a v c i č v Gorici. — Telafon it. 8j». — »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Iz delegacij. V 'plenarni seji avstrijske delegacije se je pojavi! tudi tir. § u s t c r. š i č, ki je posegel v debato o proračunu niinister-stva za zunanje posle. Dr. Šusteršič: Uradno poročilo pravi o njegovem govoru: -Delegat Šusteršič je izrazil svoje obžalovanje, da nista Bosna in Hercegovina zastopani z lastnimi delegati na zborovanju avstro ogrskih delegacij. Govoreč o političnih dogodkih zadnjih let, je izjavil, da odobravajo Jugoslovani kakor poprej tako tudi sedaj aneksijsko politiko grofa Aehrenthala in so pripravljeni nositi njene posledice. Aueksijska kriza je znova dokazala ne le vojaško temveč tudi političt > moč monarhije, ker so se vsi narodi postavili takrat v enotno bojno vrsto in pozabili na svoje notranje razprtije. Slavospev na zvezno zvestobo Nemčije je nepotreben, ker je Nemčija ravnala tako v dobro premišljenem lastnem interesu. ledina in najboljša garancija za trajno zavezništvo z Italijo je moč monarhije. Govornik je popolnoma odobril vodstvo zunanjih zadev. Slovani nimajo*sigurnosti. da sedanja zvezna politika naše države ni brez upliva na naša notranje razmere. Govornik sj izreče proti vsakim gospodarskim koncesijam napram balkanskim državam na stroške kmetijstva; on je za eolninsko zvezo z Balkanom. Ceia naša balkanska politika se mora postaviti na novo podlago; mi si moramo pridobiti simpatije balkanskih držav. Najboljše (!) sredstvo za to bi bili primerni poslaniki na balkauskh dvorih.« Pribiti treba, da je rekel glede zveze z Nemčijo dr. Šusteršič to-le: »Mi nimamo ničesar proti zvezi z Nemčijo kako«- stojimo sploh na stališču, da politične zveze niso nikaka stvar srca, marveč stvar interesov/. O razmerju do Italije je omenjal izrecno: Naše razmerje do Italije se označa po tem, da na eni strani obojestranski državniki pri vsaki priliki koustatujejo popolno soglasje nazorov v vseh aktuelnih vprašanjih zunanje politike, da je pa na drugi strani opažati nirzličavo nervoznost v Italiji, ako ojačujemo našo vojno silo. To je naravnost paradoksno protislovje. Naša zveza z Italijo je neka vrsta jamstva za mir ali bolje rečeno, dolgo trajajoče premirje. Vsakdo mora pa uvideti, da vsebuje tako razmerje velikanske nevarnosti. Jaz sem. je rekel govornik, za zvezo, ker sem za to. da to premirje traja čim možno dolgo. Je pa le eno jamstvo za vzdržavanje te zveze iu za osjeguranje zvezne zvestobe Italije, in to se imenuje: dreadnotighti. Govornik je omenil ljudsko strujo v Italiji, ki je naperjena proti Avstriji in je rekel, da dokler smo močni, gotovo ne ukrenejo ni odgovorni državniki Italije uiti javno mnenje Italije ničesar proti nam, kajti v takem podjetju ni Italija malo dobila, a bi utegnila mnogo izgubiti. Zato meni govornik, da je glede naših odnoša-jev do Italije potrebno, da smo močni, da imamo jamstvo za mirne razmere z našim jiržuo-zapadmm sosedom. Delegat Baljak. Naši zunanje-politični dogodki pomen ja jo boj proti Srbom, katerim s 2 ne more očitati drugega, kakor da so bratje onih Srbov, ki prebivajo v kraljevini. Vrhunec zatiranja Srbov pomenja zagrebški proces, ki je za državo po mnenju vsega kulturnega sveta velik škandal. Postopanje v zagrebškem procesu je bilo okrajno odurno. Friedjung je moral priznati, da so vsi njegovi dokumenti falsi-fikati. Aehrenthal bi bil moral javno pokazati pri zagrebškem procesu nesposobnost svojih diplomatov. Tega pa ni storil Nasprotno, za aneksijo se je potrebovala veleizdajniška afera, ker take ni bilo, so jo -morali diplomati sami napraviti. Zlasti Friedjung in zagrebški veleizdaj- niški proces spadata med predpriprave za aneksijo Bosne. Zunanje ministrstvo dela iul razdor med Hrvati in Srbi in Toma-šičev režim je zopet tak, od zgoraj in-spirirani (poizkus. Srbi in Hrvati ne morejo prenašati in odobravati tega, radi tega bo on glasoval proti proračunu. Delegat Grabni!;, polemizira z dr. Kramarem in socijalnhni demokrati, češ, da aneksija Bosne in Hercegovine nikakor ne pomenja kršenja prava. Ironizira dr. Šusteršiča, ki je opo-zicijonaleu obstrukcijonist iu nek r o~ n a n i v o j v oda k r a n j s k i, ki doseže vse, česar si njegovo srce poželi. To uamigavanje na izpremembo dr. Šu-steršičeve taktike je vzbudilo v delegaciji splošno veselost. Delegat prof. Masarvk se obširno peča z aneksijo Bosne in Hercegovine ter smatra za edino pravo rešitev tega vprašanja sklicanje diplomatič-ne konference mesto da je grof Aeliren-thal izvršil tako dalekosežne korake, kakor so bili izvršeni z aneksijo Bosne iu Hercegovine, ki bi imeli skoraj za posledico krvavo vojno. Govornik zavrača oficijalno utemeljitev aneksije. Glede tro-zveze poudarja predvsem, da zahtevajo Siovani od Avstrije, da se Avstrija v svoji zunanji politiki oprosti od nemške nadvlade in pruske zahrbtnosti, vsaj se vidi, kako delajo Brusi s Poljaki in Čehi. Toliko hvalisanih uspehov naše zunanje politike govornik nikjer ne vidi in negira, da li 'bila zasluga Aehrenthalova, da za časa aneksijske krize ni prišlo do krvavih bojev. Tukaj ni odločevala previdnost Aehrenthalova, marveč splošno mirovno naziranjc narodov, ki zabranjuje krvo-prelitje tako že pri skoraj sigurnem zmagovalcu, kakor tudi pri premagancu. Mirovno naziranje cesarjevo je samo pospešilo mirno rešitev aneksijskega vprašanja. Naša zunanja ipoiitika in zlasti trgovinska politika je brez vsakega cilja in nejasna. Naša diplomacija se nahaja še v Metternichovih povojih in zaradi tega je nujno potrebno, da se demokratizuje. Govornik se obširno bavi s Frledju n g o v i m pr.ceso m in dokazuje, da so prihajali Friedjungovi fabifikati iz avstrijskega poslaništva v Bielgradu. Govornik poudarja, da ni prijatelj oficijozne ruske politike. Rusija potrebuje miru, da si kurturelno in gospodarsko o,\,.aore in zaradi tega je treba, da živ> z nami v .miru in mi ž njo. Naša zunanja politika je nezadovoljiva in marastična, zato se nam vsak ponuja za varuha iti mi ga moramo sprejeti. Tako daleč je prišla naša zunanja •politika, da ne zna »niti interesov posameznih avstrijskih podanikov v tujini varovati. Taki vladi in takemu zastopstvu na zunaj pa govornik ne more zaupati in bo vsled tega glasoval proti proračunu zunanjega ministrstva. Socialni demokrate so bili vložili interpelacijo radi nedeljskega govora dunajskega podžupana Porzerja na shodu, na katerem se je protestiralo proti govoru rimskega župana Nathana. Aeren-tal je rekel, da Nathan ni uradnik italijanski, kakor tudi se more spraviti v zvezo z avstrijsko vlado govora dr. Porzerja. V delegacijah je govoril torej tudi dr. Šusteršič. Prej ga ni bilo. Govoril je Ploj in »Slovenec« ga je neusmiljeno napadal. Šusteršič je čakal doma sankcije volilnega reda za Ljubljano, prikrojenega po željah klerikalcev in Nemcev, dosegel je. kar je hotel, in sedaj ga vidimo na Dunaju. Kdor bi mislil, da bo grmel, ta je l. Ijuto prevaran. Toliko se je zamerilo cd klerikalne strani iFHoju govor, v katerem se je dotikal tudi Aerentalove politike, »Slovenec« je kričal in razsajal — sedaj je prišel pa dr. Šusteršič poklanjat in divit se Aerentalovi zunanji politiki! Kar je govoril Ploj, ni bilo prav, sedaj je prav tako, kakor je govoril dr. Šusteršič. Dr. Šusteršič je odobril aneksijsko politiko grofa Aerentala.....steni je Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jnles ?erae. — Prevel 0. I. (Dalje). Altamont hoče ravno splezati na visoko skalo, ko se začuje iz daljave nenavadno močno lajanje Dnika, ki je izražalo bolj bolest nego jezo. Poslušajte!« reče doktor. »Žival, ki ni ničesar zasledila?« pravi orožničar. »Ne, ne!« odvrne doktor tresoč se, »to prihaja od jadikovanja, to je jokanje! Truplo Hatterasa je ondi!« Pri teh besedah jo udarijo vsi štirje po stopinjah i)u-ka sredi pepela, ki jim je silil v oči, in pridejo do nekega zatoka, kjer so se valovi polagoma izgubili. Ondi je Duk lajal poleg trupla, ki je bilo zavito v angleško zastavo. Hatteras! Hatteras!« tarna doktor in se spusti na telo svojega prijatelja. Hipoma pa zažene nepopisljiv krik. Okrvavljeno in navidezno mrtvo telo prične utripati pod njegovo roko. »Živi, živi!« vzklikne doktor. »Da.« reče slaboten glas, »živim na zemlji tečaja, kamor me je zanesel vihar! živim na otoku Kraljice!« »Hura za Anglijo!« zaori iz vseh petero grl. »in za Ameriko!« pristavi doktor ter poda eno roko Hatterasu, drugo pa Amerikancu. Tudi Duk je po svoje klical hura. V prvih trenutkih so bili vrli junaki vsi zamaknjeni v svojo srečo, da zopet vidijo kapitana, in oči so se jim zaiskrile svetlih solz. Doktor je pregledal stanje Hatterasa in se prepričal, da ni bil hudo ranjen. Veter ga je bi) tiral do obrežja, kjer je bila stvar pač zelo nevarna; pogumnega mornarja je večkrat vrglo nazaj, končno pa se je z vso silo okienil neke peči in posrečilo se mu je povzpeli se iz valov. Ondi se je zavil v svojo zastavo in izgubil zavest, ki se mu je še le vrnila, ko se je pričel Duk laskati in lajati okrog njega. Koj po prvi postrežbi se je Hatteras že lahko dvignil in se napotil ob rameni doktorja se opiraje proti šalupi. -Tečaj! severni tečaj!" je ponavljal med stopanjem. Srečni ste!« mu reče doktor. > Da. srečen! In vi. prijatelj moj, ne občutite li tudi vi te sreče, da se nahajate tu? Tla, po katerih stopamo,, so tla tečaja! Zrak, ki ga vdihavamo, je zrak tečaja! Oh, severni tečaj, severni tečaj!« Pri teh besedah se je Hatteras črez mero navduševal, kakor da bi ga napadala mrzlica, in doktor se je zaman trudil, da bi ga pomiril. Oči so se mu ognjevito iskrile in misli so mu kipele po možganih. Cla\vbonny je pripisoval to prenapeto stanje strašnim nevarnostim, ki jih je prestal kapitan. Hatteras je potreboval počitka, zato so šli iskat prostora za šotor. Altamont je kmalu našel naraven skalnat brlog, kamor sta Johnson in Bell znesla živež; nato sta izpustila tudi groenlandske pse. Ob enajstih je bilo že vse pripravljeno za malico. Šotorovo platno jim je služilo za namizni prt. Zajutrek, ki je bil iz pemmikana, nasoljenega mesa, čaja in kave, je bil kar po tleh razpostavljen, in bilo je treba samo seči po njem thi uživati. Toda Hatteras je zaželel, da se še preje določi zemljepisna lega otoka; natanko je hotel vedeti, pri čem je v tem ozir-ii. Doktor in Altamont vzameta svoje priprave in najdeta za lego brloga 89° 59' 14" širine. Dolžina v tej visočini ni prišla več v poštev, kajti par sto korakov višje so se morali itak vsi poldnevniki strniti v eno točko. Torej se je otok v resniici nahajal na severnem tečaju in do devetdesete stopinje je manjkam od tu ravno še petinštirideset sekund, natančno tri četrtine milje, to.' se pravi, tečaj je moral biti ravno ob vrhu ognjenika. Ko je Hatteras izvedel za ta račun, je zahteval, da se zapiše v dvojni zapisnik, ki naj se položi v grobljo ob obrežju. Tedaj doktor koj prime za pero m napiše sledečo listino, od katere se še sedaj nahaija en izvod v-arhivu Kraljeve zemljepisne družbe v Londonu. Dne 11. julija 1861. je odkril s' svojimi sodrugi podpisani kapitan Hatteras, poveljnik ladje ForAvaid iz Liverpoola, »otok Kraljice« ob 89° 59' 15" severne širine. Kdor najde to listino, naj jo blagohotno ;izroči ad-miralstvu. %• Podpisani: Ivan Hatteras, poveljnik For-\varda; doktor Clawbonny; Altamont, (poveljnik P o r p o i s a; J o h n s o n, . orožničar; Bel 1, tesar.« »In sedaj, prijatelj moji, k mizi,« reče .veselo doktor. ?>i%JtŠ!ii ______.. „ , _. e n j e z v eze z Ne ni- ^ ^'ST^^reviaciovanj^ nemške- ; ga v p li vja-^a .$P naju ter v i- ^ s o ke :- tr.o Š k e.; Tu se da,,govoriti o »la^j^tvui >viadinov3tv'u« i— po besedah Šus^rŠjčevni, ,v; delegacijiah pada nanj rves.oni strup katerega je izlil »Slovenec* na dr. Ploja, * - Dat* ršusteršič je govoril tako, kakor govori človek, ki mora izkazati dano obljubo za izkazane koncesije. V državnem zboru je icrtčal m dbečal, kako bo govo- ' ril. v delegacijah, alt tu je bil lepo po- ' nižen pfed Aerentalom. Kje je ostalo gr- ' menje o 'bosenskih razmerah, o bosen- ' skem kmečkem vprašanju? Nikjer ni tega grmenja, le v kratkih -besedah se je dotaknil Bosne, grmenje: je izostalo. Res imenitno! Češki politiki so si pač djcela na jasnem sedaj, kako je s Šusteršičem in na jasnem so vsi člani »Slovanske Enote«, katere dolžnost je obsoditi tako klečeplazenje pred Aerentalom ter storiti korake, da se v bodoče ne bo culo več takih govorov iz njene srede v delegacijah, kakoršen je bil Šusteršičdv. To ni • sk,vansko, to je vladno-nemško, dobro plačano. Seja včeraj. Delegat Kozlovski je izrazil v imenu poljskih delegatov dr. Kramaru zahvalo za njegov odločen nastop v Petrogradu za zatirani poljski narod na Ruskem. Kritikoval je avstrijsko zunanjo politiko ne le do trozveze, marveč tudi do Francije in Anglije. Renner je povdarjal, da zasleduje avstrijska zunanja politika le dinastične interese, pri čimer so jej pa interesi avstrijskega ljudstva popolnoma tuji. Z ozirom na nedeljski govor dunajskega podžupana Porzer-ja obžaluje delegat Renner, da Aehrenthal si ni upal zavrniti umešavanja krščanskih socijalistov v notranje zadeve tuje države. Socijalni demokrati so za trozvezo, toda najodločnejše pa so proti pruski »kulturi«. Delegat Renner se je nato pečal v najostrejših besedah z osebo nemškega cesarja Viljema, katerega provokatorično nastopanje pomenja nevarnost za celo Evropo, da, za vesolni svet. Treba je napraviti konec pohodom in posetom tega ditetanta In harfekina, ki govori in ble-bece Pri vsaki priliki, razširja sramoto in nevednost. Klofač se je v svojih stvarnih izvajanjih obračal kar najostreje proti postopanju s češkimi radikalci in s Slovani sploh s strani avstrijskega zunanjega ministra. # . Naša bodočnost ne temelji na nevarnih in dragih ekspertizah onkraj meje, temveč temelji v pametnem in doslednem stremljenju za zboljšanjem blagostanja avstrijskega prebivalstva. Ravno to veliko nalogo pa naša država popolnoma v nemar pušča. Najboljši dokaz zato je vedno naraščajoča izseljevalna statistika in vedno neugodnejša trgovska bilanca avstrijska. Aneksija Bosne in Hercegovine, ki bi se lahko izvršila brez vsakega nemira in brez vsakega spora, le povzročila po avstrijski zunanji politiki Avstriji škod-dljivo razpoloženje v Srbiji in nenaklonjenost v drugih .balkanskih državah ;> je postala za nas tudi po svojih posledic .h škodljiva. Zakrivila je izprernembc naše politike na Balkanu in se zap' Au v carinsko vojno, v kateri je »terflus gaudens« Nemčija. Govornik nato zelo energično zavrača sumničenja, da obstoja na Češkem kar cela arrtimilitaristična organizacija m ostro kritizira postopanje najvišjega kasa-cijskega dvora v znanem praškem anti-militarističnem procesu, za kar ga kliče predsednik k redu. Aerental se je potem razkoračil ter imenoval nasproti Renuerju soc. demokrate stranko nereda in izjavil je, kako so ga zabolele besede o nemškem cesarju! Mašarykif je očital, da namesto da br učil mladino, dela razdor, in napačni so njegovi podatki oFriedjungovem procesu* Seja zopet danes. ? DOPISI. ; Iz krminskega5ctafa. IzfBig, (Klerikalne laži,) — . Slučaj»te%n dobil v robe prilogo »Novega '.(Lfii& kjer sem čital notico »Zopet napaCua %le«. Prijel sem se za glavo, ko sem citaiMaži, ki so nakopičene v onej notict.l>a.špbili 3 Orli iz Št. Ferjana ono nedeljo na Dobrovem, je res. Ni res pa, da so .tamkaj poučevali telovadbo, pač pa je res, da so prišli in zbirali fante ter jih odpeljali v Medano, ker se je vršil ples na Dobrovem. Iz Medane so pa prišli ob 4. pop, in mislim, da bi pač lahko šli še po dnevi domov. Strah pred Sokoli in »liberalci« je le zgolj njih fantazija in zvijanje, ker vejo, da so krivi in hočejo s tem odvrniti krivdo od sebe. Organizirano je bilo nekaj, a se jim je izpodletelo^ Nekateri nahujskani Medanci (čast onim, ki so se dostojno obnašali) so se cel večer pri plesu prepirali, nazadnje so še klofiH to dali nekemu fantu, da mu ie kri tekla iz nosa. Ce so za to dobili zasluženo plačilo, naj si zapomnijo, da, kdor išče, najde. Kdo pa je streljal v krčmi v sobi, kjer ni bilo nobenega prepira in niti najmanjšega povoda za to? Kdo pa je metal kamenje iz bližnjega vinograda? Povedala bode sodnija. Ti nesramni dopisnik v »Novem času«, ki trdiš, da so bili napadeni Orli pod Smartnem od Sokolov (od vseh fantov je bil Ie eden Sokol) kako zamoreš kaj takega trditi, ko vendar je resnica ta, da ko so se imeli srečati, so rekli oni »nedolžni« in »pobožni« Orli iz Št. Ferjana: »Zdaj grejo žabarji z Dobrovega«, nato so jih prašali, da kdo so žabarji, in so se razšli, je pa potegnil eden Orlov samokres izza hlač in rekel: »Kaj mislite, da se Vas bojimo!« Nato so oni z Dobrovega rekli: »ali podležemo mi ali vi, za norca nas Števerjanci pa ne bodo imeli«. Naravnost predrzna je trditev, da so Dobrovci vlomili vrata hiše, kamor so se šii skrit Orli. Kaj je mislil dopisnik one notice, da z debelo'lažjo zakrije vse? O ne! Razsojala bo sodnija, katera ima vso stvar v rokah. Pa je še tako perfiden, da kliče okr. glavarstvo in orožništvo, naj stori konec. Da, da, konec naj stori z Vašimi zdražbarskimi društvi in mir bode po deželi kot je bil! — Če so pa bili vže tako nedolžni oni »farizeji«- iz Št. Ferjana in Kojskega, zakaj pa niso naznanili vse stvari orožnikom v Kojskem? Zakaj pa je trdil g. K. Terčič, da on ni bil zraven, ko je vendar zgubil pri tem kiobuk. In slednjič na Dobrovem se je streljalo v krčmi, kjer so bili Orli, a revolver je pokazal Terčič 'pod Smartnem..... Značilno dovolj in jasno tudi. Na svidenje, ko bode razsodba razglašena. Iz biljanske županije. (Občinske volitve.) — Tukaj pri nas se bodo vršile v pondeljek 14. t. m. občinske volitve, Klerikalci strastno agitirajo, da bi zmagali H. in III. razred, kjer so dosedaj zmagovali naprednjaki. Tudi lemenatar Reja je prišel za praznike domov in malce poagitiral, ^posebno v Fojaini se je repen-čil. Morda da še spregovorim marsikaj o Fojani in o novodobnih društvih. Za sedaj bi le resno svetoval, da se poskrbi glede volitev, da ostane napredna stranka na krmilu! Pretep. — Na Dobrovem so v ponedeljek zvečer kvartali nekateri fantje v klerikalni krčmi pri Reji. Ko so se vračali pijani domov, so se pa pošteno potepli. Celo nož so rabili. To je grozno. Mladina, kam tavaš?! Iz goriške okolice. Iz Vrtojbe! — Naši gospodje podžupani so kaj čudni ljudje, občinske volitve! Pozor! Imenovanj« pri državni železnici. — V službo državne železnice stopijo: Franc Smerdu kot volonter v Lescah; Emil Dri-novc kot volonter na Bledu. Prestavljeni so: stavbeni adjunkt Josip Bežič v Ljubljano; asistent Franc Podbregar v Sv. Lucijo; uradniški aspirant Sclnvarz v Gorico. Imenovanja v finančni službi. — Carinski inšpektorji v področju finančnega ravnateljstva v Trstu: Adolf Bagnalasta, Matija Kheil, KutoI Nachtigail, Manfred Francol, Robert Baldassi, Anton Panzera, Josip Coloz in Anton Mangold so imenovani carinskimi revidenti. Shod soriške podružnice društva poštnih uradnikov. — Poštni uradniki bodo imeli v nedeljo 1.3. t. m. ob 4 popoldne shod po § 2 v dvorani »Angelo d' oro«, s sledečim dnevnim redom: I. Službena pragmatika. II. Draginjska dokiada. K temu shodu so vabljeni vsi državni uradniki goriški. Vsled pravil društva poštnih uradnikov so opravičeni udeležiti se debate in sklepanja o dnevnem redu le člani. Vpoštevaje važnost točk, ki se bodo obravnavale, se prosi, da se udeleže tega shoda vsi državni uradniki. Krščanska socialna zveza v Gorici se tudi pripravlja na boj za papeža! — Poročali smo? da se je vršil v nedeljo velik shod na Dunaju, katerega so sklicali krščanski soeialci. Protestirali so proti govoru rimskega župana Nathana 20. sept. t. I., ko je baje žalil papeža, omenjaje njegovo nezmotljivost. Ako bi ostalo le pri takem protestu, bi ne imel nikdo nič reči, ker so se kat. kristjani potegnili za svojega poglavarja — toda dunajski podžupan dr. Porzer je spravil vso to reč na politično polje ter napovedal križarsko vojno Rimu in laškemu narodu. Govoril je tako, kakor da bi se morali katoličani zdajpozdaj vzdigniti, pograbiti orožje ter odkorakati proti Rimu, da se reši papeža iz ječe ter se mu vrne ugrabljene dežele, da bo zopet posvetni vladar. -~ Na ta shod so poslali pozdrav tudi bojeviti kršč. soc. zvezarji v Gorici, ki hočejo torej tudi oditi na boj za papeža. Naj le gredo in odlikujejo naj se tako, da jih radi zaslug kar v Rimu pridržijo! Zimsko-športna anketa v Bohinjski Bistrici. -— Prošlo nedeljo, dne 6. t. m. se je vršil v Bohinjski Bistrici na vabilo ravnateljstva državne železnice v Trstu razgovor, katerega glavne točke so bile: 1) posebni zimsko-športni vlaki, 2) zni-| zanje voznih cen za obiskovalce krajev, kjer se goji zimski šport, 3) vremenska •poročila. Zborovanje je vodil zastopnik c. kr. ravnateljstva drž. železnice v Trstu, gospod dr. Foregger, ki je vzel na znanje želje in mnenja posameznih udeležencev. Navzoči so bili: zastopniki dež. zvez za tujski promet na Kranjskem, Koroškem, Goriškem in Trstu, odposlanci športnih društev kakor: Societa Alpina delle Giuiie, osrednjega odbora slovenskega planinskega društva v Ljubljani in njega podružnici v Trstu in Gorici, sekcij nemško avstrijskega plan. društva v Ljubljani in Trstu, ljubljanskega »Bicvcle-Ciuba« in »Schi-Cluba«, Beljak. Predvsem se je povdarjalo naj se tudi tetos uvede posebni vlak, ki bi vozil ob nedeljah in praznikih po znižanih cenah iz Trsta do Jesenic. Isti naj bi odhajal iz Trsta šele ob 6'30, vračal pa bi se tako, da bi pasiral Boh. Bistrico zvečer ob 8'30 kar bi ustrezalo željam vsestranskega občinstva. Dalje se je izrazila želja naj bi se tudi letos izdajale športne karte z dokaj znižanimi cenami, katerih razpečevanje bi prevzele deželne zveze za tujski promet. Željo dež. zveze za tujski promet na Koroškem: naj bi se uveljavile športne karte iz Trsta, Gorice in Ljubljane tudi za Koroška športna shajališča,, kakor Weitzelsdori, Celovec, Beljak, je •&r#o' p"aQ5ttf j Jfc*j ¦ ^^rheljBval -/aafoftnik * deželne zveze za tujskl^rofnet ha Kranjskem. Naznanila o vremenskih razmerah iz Kranjskega in Koroškega bodo sporo-čevale oficielno postaje državnih želez.-rtic v, mestih, L>siii.jii Liiibljani pa bodo razglaševale poročila ondotne zveze za tujski promet. Potemtakem se bode letos že izdatno izboljšal cel promet, ter se poljubno razširil. Športne karte se uveljavijo tudi za Kranjsko goro, s čimur bode posebno ustreženo željam Ljubljančan nov, ki jim bodo na ta način odprte 3 proge. Prav posebno pa se bo dvignil in povzpel, kakor vse kaže, v bližajoči se zimski sezoni, zimski šport v Bohinju, tako da smerno pričakovati, da postane naš Bohinj v "kratkih letih po raznih na- drušfvo na strankarsko stališče, ki bo Poljake informiralo o nas, kakor bo slučajno prav r— S. L. S. Kar klerikalci storijo, je vse le enostransko, zato škodljivo. Drzni ulomilci. — V pretekli noči so udrli trije neznani ulomilci v vilo g. vit. Engla na poti proti Soškemu mostu v Oo-[^k4*~-.ledruw>gospodič.na Englova je iz strahu pred tatovi, ki so jej grozili, skočila skozi okno ter si pri padcu zlomila roko. Podtaknjen dopis. — V torek smo priobčili iz Št; Petra dopis, ki je podtaknjen. Po pismu smo morali soditi, da imamo opraviti z g. B. iz Št. Petra. Priobčili smo dopis s podpisom, kakor je bilo naročeno. Nemalo pa se je začudil g. Miroslav Brumat, ko je videl svoj podpis v listu. Dobili smo takoj pojasnilo, da dopis ni iz roke nobenega Brumata, torej ga je neka zlobna roka podtaknila. Podpisani M. B. ni seveda v nobeni zvezi z onim dopisom, katerega vsebino preklicujemo, ker ne vemo, koliko odgovarja resnici. Trgovka s človeškim mesom. — Na daljnih napravah, "prvo in glavno moder- j državnem kolodvoru v Gorici so aretirali neko Magdaleno Šolo s Hrvatskega, ko je hotela odpeljati s seboj neko dekle za neko tolerančno hišo, rekoč, da jej preskrbi dobro službo. Pekle se je vrnilo v svojo prejšnjo službo v mestu. Neumorno deluje Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici da spravi svoj izdelek na višek. Kakor se nam poroča upeljuje sedaj novo vrsto »Pekatet«, ki so valjana in rezana prav tako kot domače. Te vrste izdeluje pa le v najboljših kakovostih in sicer s štirimi in osmimi rumenjaki. Vdobivajo se le v vrečicah in Škatljicah po ', - in l/4 l\g. Ne dvomimo da bodo naše gospodinje tudi po teh vrstah pridno segale. no zimsko športno shajališče. Nova pot iz Bohinja do Ravni, po katerih bo mogoče s konji in sanmi dospeti do starta sankališča »Belvedere«, ki se bo letos v ta namen zgradil, t\ pride še na vrsto Martinova gos, ki se bode izsrečkala in vsak bode rad kupil mnogo srečk, češ, mogoče pa se bom le jaz z njo masti!. — Vojaška godba bode svirala raznovrstne komade in tudi valčke pri plesu. -— Drugi pa, ki se ne bodo hoteli vrteti, pa se bodo lahko s starimi znanci in prijatelji zabavali medsebojno do 2. ure po noči. — Za vse to pa bode treba plačati vstopnine le 50 vinarjev, tako da se bode lahko vsak udeležil tega večera. »Goriški Sokol« ponavlja torej še enkrat svoje vabilo na ta večer, da se ga udeleži slavno občinstvo mnogoštevilno. Torej na veselo svidenje v soboto zvečer. Na zdar! Iveza narodnih društev. Brano društvo iz Hruševlja (Zapadna tvide) priredi v nedeljo dne 20. t. m. veliko veselico na Križadi v dvorani g. Kocjančiča. Sodelovala bodo razna društva. Program se objavi pravočasno, čisti dobiček je namenjen za Sokola. Ker bode v programu tudi Šaljivo srečkanje, se prosi cenj. rodoljube, naj bi blagovolili v p o s 1 a ti kakšno d a r .e demostritei-jam od strani tujih klerikalcev. Angleški kralj, Jurij V. je podpisal proklamacijo, v kateri je določen termin za njegovo kronanje na 21. junija 1911. Na nedeljskem shodu naroilno-na-predne stranke v Ljubljani je predsedoval dr. Kokalj. Govorili so dr. Triller, .los. Turk in dr. Tavčar. Prvi je govoril o gospodarstvu klerikalne večine v dež. zboru, drugi o novi občinski postavi in o cestnem zakonu, tretji pa o nasilstvih klerikalne deželnozborske večine, proti meščanstvu. Sprejela se je resolucija, v kateri se izreka narodno-n«preduim poslancem popolno zaupanje in se odobrava, da niso zapustili deželnega zbora. Odklanja se tudi sklenjeni načrt novega cestnega zakona ter se protestuje proti temu, da hi se ta zakon predložil v sankcijo. Bosanski proračun. — Deželnemu zboru za Bosno in Hercegovino je bil te j dni predložen proračun za leto 1911. Po- ' trebščine znašajo K 79,482.429, pokritja je 79.493.675, torej ostaja prebitek K 11.246. Razne vesti. Slučaj kolere v Trstu. — Oni Lah iz kraljestva .los. Pappalepori, ki je bil obolel na azijatski koleri, je izven vsake nevarnosti. Bolnišnice pa ne sme še zapustiti, ker izločuje še kolerične bacile. Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi. — IV. redni občni zbor slovenskega akad. društva »Ilirija« v Pragi se bo vršil v soboto 12. listopada 1910. ob H. uri zvečer v prostorih društva Kral. Vi-nohradv. Taborska ul. 14. Morilec, ki se je sam prijavil. — Na Dunaju je prišel na policijo čevljar Matija Markus in izjavil, da je na svojem stanovanju umoril svojo priležnico Ivano Kindl. Prereza! ji je namreč vrat. Policija se je koj prepričala o resnici te izjave, zaprla morilca, ki je pa videti blazen. Avtomatičen stroj za patrone. — Avstrijski artilerijski stotnik Henriquez je izumd stroj, v katerega se vrže na eni strani ovitek, smodnik in strelivo, na drugi strani pa pridejo že popolnoma iz-gotovljene patrone. Stroj napolni patrono, odmeri še precej natančno količino smodnika, vtakne strelivo, meri dolžino patrone, jo pregleda 'in odstrani vsako pomanjkljivo patrono. Dva delavca lahko napravita v desetih urah 150.000 patron. Okrog 20 delavcev zamere napraviti v 10 urah 1.500.000 patron. Bn tak stroj stane 10.000 K. Dosedaj je moralo delati desetkrat toliko delavcev enako količino patron. V Poštorni na Nižje-Avstrijskem so se vršile občinske volitve. V 4. volilnem razredu so končale s češko zmago. Nato J je volil tretji razred, ki je bil odločilen. Zmagali so nemški kandidatje z 141 glasovi proti češkim, ki so dobili po 93 glasov. S tem je usoda češke Poštorne zapečatena, ker dobe Nemci večiio v obč. zastopu. Nemci so delali s skrajnim te- rorizmom in zmagali tudi v ostalih dveh razredih. Slovenci v Sarajevu, katerih število je tam jako narastlo, so sklenili ustanoviti društvo »Slovenski klub«. Vlada je pravila društva že potrdila in je bil minolo soboto ustanovni občni zbor. Samolor grofice. — V Budimpešti se je ustrelila 24 letna grofica Lisi Berenvi. Pred dvema letoma se je poročila, njen soprog pa je postajal od dne do dne bolj melanholičen. Prvi sadovi boromejske enciklike. — — V Gmiindu na Nižje-Avstrijskem so položili temeljni kamen novi protestan-tovski cerkvi, ki se ima graditi kot odgovor na boromejsko encikliko. Pri polaganju kamena je biia tudi vlada zastopana po glavarju Ritscheljji. ¦* Nobelova nagrada za fiziko. — Akademija znanosti v Stockholmu je sklenila dati letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko I. I), van der Waals-u v Amsterdamu za njegova dela o" plinih in o tekočinah. Umor v Berolinu. — Ko se je vračal ženski krojač Robert Tetschke s svojo soprogo in 7 mesecev staro hčerko s sprehoda v svoje stanovanje v Berolinu, je skoči1! v veži nasproti neznan vlomilec, ustrelil ženo in moža in neznano kam zbežal. Krojač je bil na mestu mrtev, Žena v bolnišnici, edini otrok je ostal pri življenju. Ruski zrakoplovec, Macijevič, se je, kakor smo žt svoječasno poročali, ubil pri padcu iz svojega letalnega stroja. Par dni pred smrtjo, se je vozil ž njim v zrak ministersi predsednik Stolipin. Sedaj se je dognalo, da je bil Macijevič Član revolu« eflonarne organizacije, da je imel ukaz umoriti Stolvpina, česar pa ni mogel storiti, ker mu je malo pred vzletom zaupal StoJvpin svoje življenje. Ker so mu so-člani organizacije grozili s smrtjo, se je sam usmrtil in prostovoljno skočil iz letalnega stroja. Nacljonalno darilo nemškemu cesarju. — Za proslavo 25 letnega jubileja vladanja, ki bo dne 15. junija 1913., namerava nemško ljudstvo podariti nemškemu cesarju ladijo-jahto za njegove privatne izlete. Stroške pokrijejo z radodarnimi doneski. Dekliška glava v sobi grofa Seefrie- da. — Ko je vstopil grof Seefried v Rožnu na Ogrskem v svojo delavnico, je opazi! na svoji pisalni mizi krvavo dekliško glavo. Preiskava je dognala, da je prinesel njegov pes glavo na mizo in kmalu na to je vlači! tudi žensko truplo brez glave proti stanovanju svojega gospodarja. Deklico je povozil vlak in truplo je izvohal pes. Samomor dijakinje. — V Gradcu je izpila dijakinja Vera Hammerle, hči okrajnega sodnika na Tirolskem, cijankali, ker je padla pri izpitu. Bila je koj mrtva. Študirala je filozofijo. Strup je dobila, v vseučiliščneni iaboratoriju. (Dalje na četrti strani.) Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe' su. C. in. (TI.! Ivan Kravos na Komu it. II. GSRfBi na Komu it. I! in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje zalogi razlifine konj--J«^^^»«JK5r~ Bke potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-Čege, torbicd, denarnice, listnice • itd. — Izvršuje in sprejma v ^^^3V popravo različne koleseljne in X^||s|j§3 .........:: kočije. ~as= '; Popravila se izuršujejo točno. Cene zmerne. Kolera. — Uradna poročila o žrtvah kolere na Ruskem so naravnost grozna. Od septembra do oktobra t. J. je obolelo na Ruskem za kolero 218.630 oseb, od katerih jih je umrlo 99.609. Tu pa še niso ušteli slučaji kolere med Kirgizi in Tatari, kjer se smrtni slučaji strogo prikrivajo. — Radi zadnjih turških manevrov v Mali Aziji, so vojaki zanesli kolero tudi v evropsko Turčijo, ker se dan za dnevom bolj razširja. V bolnišnici v Tuzli leži že nad 100 za kolero obolelih vojakov. Nad 400 vojakov, ki so bili v Tuzli internirani, je ubežalo. V mestu Adrianoplju je v nedeljo obolelo za kolero 13 oseb, pet jHi je pa umrlo. V Carigradu jeMo 8. t. m. prijavljenih 22 slučajev kolere, med temi 11 smrtnih. Konec »veleizdajniškega« procesa. — Kakor je znano, je stol sedmorice razveljavil sodbo v »veleizdajniškem« procesu in ukazal državnemu pravdništvu, naj uvede novo kazensko ipostopanje. Državno pravdništvo je uvedlo novo preiskavo, ki je že končana, da bo torej »ve-leizdajniški« proces skoro izginil z dnev- . nega reda. Državno pravdništvo namreč poda izjavo, da je »vdleizdajniški« proces temeljil na lažnjivih informacijah in da se vsled tega ustavi vsako kazensko postopanje. Požar v norišnici. — V norišnici mesta Brandon (Kanada) je nastal požar, ki se je zelo hitro širil. V norišnici je bilo 600 norcev, katerih se je polastila nepopisna panika. Pri izhodih so se norci kar klali, grizli, tepli in brcali. Mnogi so po-skakali z oken, mnogi zbežali nagi po ulicah, nekateri so celo 'plesali v gorečih prostorih, dokler se niso spekli. Pri pogledu na take prizore so se nekatere priče onesvestile, nekateri so pa še sarni znoreli. ! SvoiksuDlemu ! Mali oglasi. HajmanjJa pristojbina stane 60 vtn. Ako Je oglas obsetuejSI se računa xa vsako besedo 3 vin. NajpripravneJSe lnseriranje xa trgovce in obrtnike. Koliko jo manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deioli (in celo v mestu) nlUfie ne pozna, ker nikjer ne tnserirajo. Skoda ni majhna. sprejme takoj Ivan Golob, "krojaški mojster v ____Solkanu. __ Fran letak, brivec SrftjKTr&J! cbčinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in cista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 12 naprej kg. Anton Potatzky v Gorici. Na sred! Baltelja 7. { TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kuptvalfcSa bfrnberikega ta drtbiea« fclagt ter tkaili, praje li ¦KIJ. POTREBŠČINE H piiarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za ArojaŠo in Sovlfatfe. Svetlnjice. — Rožni Tenet. — Mašnr knjlllee. f išna obuAala za vse Istne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga ža kramarje, " " " \a. nrodaialo.a no Beimf ,_ *—"* 9 krošnjarjo, prodajalce"po"8ejmih in trgih ter na deželi • *">-* j nova i v Št. Petru pri Gorici. Ista se nahaja ob državni cesti in v bližini kolodvora. Jako pripravna za gostilno. — Obsega 1 nadstropje, podstrešje in klet. Pri hiši je lep vrt. — Voda v hiši. — Natančen" naslov pove' naše upravništvo. Če prav zagovornik on naše je sloge, polena mu mečejo vedno pod noge. Zakaj se ne zmeni politik zato ? Uganeš, če misliš, da nosi „0H0!" P. S. - Tvnlka -I. Mfdv.-il |>l: 1-i'iiu kitno •> Cvvljih „0|lo" LM i in McM;i". Dij;,ki t\>A»> nf-r; d., izj.l. Ltidovik Borovnik = pnSkar = v BOROVLJAH (Fertach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pilšk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako s.e mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! "KAJ DELA" DAME KRASNE? diorovta saii)o nedosegljiva specijaliheta Proda se velika hiša z zemljiščem ob ghvni cesti v Tržaški ulici št. 13, Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Ušaj, istotum. Varstvena znamka: ..Sidro" liniment. Ca ptici notno. |S^3 Nadomestek xa I Ai!ker-Pain-Expeiier je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prebiajenjn itd. Za ceno 80 vili., K i *40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v čkatljah z nafto varstveno znamko „si-drcm", nor le tako je zagotovljeno, oU je izdpJek pravi. Dr. R1CHTERJEV A LEKARNA othgttasu Stov. 5 nova. Ub&t^u rupotinanj«. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z o.zirom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra i905. sklenilo za leto 190B. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v potili letih, proti odplačilu po ¦i kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine llt% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'.% večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po * kroni, glavni po -20 kron. Zadruga Objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila bo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem doinu*. Nflfplstvrv in M*Amrrobnič in drug, Ivančič & Kurinčič, Fran / ¦: Novak, Gosposka'ulica. 1 Zagrebški Pfiporoiujeme ft/fi^/JHi Pretek t koffir/tffčM UOJvOiJSl is kave! Tokajec, kralj vseh vin! Kar jt nilfko ne/ncim otioku to je odi isti m ljudmi pristno *ok ijskn /diaviln \m< Zd"ivinsko pupoučeiio posumnm z ilitt \ mi odgoruj ijr čt tokijsko \uu jt /druiln /i mline in >-tu«j in ne bi smelo m mjk iti v nobeni hi5i ( sto iicjm n ulji ti > tikij&kj \ini o/dr ulji p< ^el n > /ti lun mdlo„'< [ioni iiijkanje km \sUuji ipitit m \/bujp \ m liki m n \tM'jt d > /i\ljtrni pit minili 11 starih — Pifiduktijo v tli n isih \in uui/oiujt ui/a\a m ti um jt ii/Jisilo mm ko ki u^i jtljt dtlj^ko iniiiibtti>»t\o ket t lun /diuilni \mi Ziuvtn /di i\ilmli iispthov mili lokiju tun /i i u/ittk • — Ta &o omogoči \sikoniui u/n°ti ti bist i iiid \simi vini smo s stnih skihn d\t k 1 k liji, kattn n/pošiljoPio \ ise ki ijb fianko uboju u« i> ti mko po^tuinu m -> ct i Kolekcija žt. I. sMilfiiiLd O 5 1 ((tle^negi mtd -Mmomlu ^imoi ilnoiv ,. 0 5 I oseiilitntgi ,, „ 025 1 pLtla birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah PriporoCa se slavnemu občinstvu za ranogc-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 6W- po lako zmernlli cenah. "-«¦ POZOR1 Dobroznana in povsod vpeljana tvrdka m. Ga! naznanja siav. občinstvu, da ona trgovina, ki se je nahajala v tekališču jos. Verdi ni več njena last. Nje edina trgovina se nahaja sedaj samo v ulici Teatra Sten. 14. Tam se kupi 30- 50°" ceneje nego prej, vse gumijaste predmete, parfume, m i I a, toaletne predmete priprave za bolnike, kilne pasove, preveze za život, kirtir-gične instrumente m ortopedične aparate. Itrctfllc. KrHoIIe. Velika zaloga dvokoles od K 20 - 300; Šivalnih strojev od K 30 '250; gramofonov od K 15 - ir>00, plošče od K 1-4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkesirijonov i. t d. -- Mehanična delavnica pri B a tj e I-u Gorica Stolira ulica 34. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. 30 let obstoječa strokovna krojačmea za gospode vsakega stann. Zaloga usakourstnega blaga iz inozemskih in čeških louaren ter izgo- louljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Na željo se obleka tudi ukroji- Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate »Sokole", samo v trgovini M. POVERAJ v Gorici na Travniku štev. 5. SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karei Kocian S v Humpolcu na češkem Tvorniške cene. Vzorci franko.