TRDO ŽIVLJENJE Nikoli še nisem bil v Dvoru: to je raztresena vasica, nedaleč od Šmarja pri Jelšah. Meni je bila všeč — nikoli š-e nisem videl toliko pristnih hiš kot prav tukaj, v Dvoru. Naenkrat, brez vsakega premisleka se ti zazdi, da si v muzeju. Da je vse to narejeno nalašč in samo za obiskovalce. Zgoraj nad vasjo so vinogradi. Ne vem, kakšno vino raste tam gori. Mo- goče je celo dobro, veliko pa ga prav gotovo ni. Nekaj malega zemlje ima va- sica v ravnini, vse ostalo je v bregovih. Kot povsod na šmarskem. Na bregovih se ubijajo ljudje in čakajo na smrt. In pijejo tisto vino ki raste nad vasjo- V vasi živita tudi Lorgerjeva dva: Anton in Angela. Sama. Brez otrok. Tri hektare zemlje jim tlači dušo. Delati je treba, davek mora biH plačan. V hlevu sta dve kravi. To je zaslužek. Mleko se proda. V štali se valja en prašič. Vse je komaj za sproti — da se živi. »Pri Obrezati« pravijo hiši po do- mače in ji še bodo rekli, ko Antona in Angele nikjer več ne bo. Sama sta, brez otrok in nad njima leži težko, svinčeno težko vprašanje: kaj bo, ko ne bova mogla delati? Kaj ђо takrat? »Včasih, ko je največ dela, po tri dni skoraj nič ne jem. Ni časa, pa ga ni. Sama ne moreva vsega opraviti,, po- morejo nama sosedi. To pa je treba vr- niti. Oni imajo mašine^ midva pa ne. S čim bi le kupila?« Angela je zavrtela kuhalnico in se trudno zagledala v tla. Res ne vem, za- kaj vsi ljudje, kadar jim je hudo, gle- dajo v tla. O tem sem že dostikrat pre- mišljeval. Kot da bi spodaj bila rešitev. Morda. Letos ni bilo krme in morala sta jo kupiti, zato sem se pogovarjal samo z Angelo. Mož je odšel ne vem kam ponjo. Tudi bolna sta. Mož: TBC, ona: pri- tisk, žolč, slaba kri. Bolezni, kot da bi jih naklel. Delati pa je treba. Zakon narave je trd in neizprosen. »Marija, ko le štibra ne bi b'la tako velika. Težko zmoremo. Z možem po- časi ne bova mogla več delati.« In se je ves pogovor vrtel okoli de- la. Delala bi, pa skoraj že ne moreta več. Kakšno leto še. Temno je v izbi, zunaj pa je bilo sonce in življenje. Anglela je še kar naprej vrtela kuhalnico. Nad Dvorom Se je razgledoval sveti Miklavž, nemi prijatelj bajt, ki so se stiskale po celi dolini, da Si še dihati ni upala. »Je res, da smo danes reveži, am- pak za staro Jugoslavijo smo bili pa še enkrat večji. Saj nismo pOd ljubim bo- gom nič imeli, kar je bilo na nas.« Ta- ko je rekla Angela, ki je šestnajstkrat dala kri, potem pa ni rekla nobene več in je bilo tiho. Kaj bi še silil vanjo. Izvedeti? Kaj? Vse je znano: kdor more, naj dela. Zrinil sem se skozi vrata in pred mano so se zasvetlila Angelina polja. Saj ni tako hudo-koliko jih je še, talcšnih. -mis- аввваввввшаавнвшниавнвнннввававшааоввганшвншвавввввнвваввеваавквавввв ODLIČNA SPODBUDA Sporočili smo že, da bosta po odločitvi delavskih svetov v AERO in ©ETIS v prihodnjih dneh o predloženi integraciji oziroma priključitvi CETISA AERU odlo- čala oba kolektiva na referendumu. Te dni poteka v obeh kolektivih široka akcija informiranja med članstvom obeh kolektivov, in sicer prek zborov kolektivov, se- stankov političnih organizacij in v samoupravnih organih. Izdali so tudi skupno glasilo kolektivov, ki vsebuje podrobnejše obrazložitve upravičenosti takšne inte- gracije. Nam ostane torej predvsem ta naloga, da poskušamo predočiti, kaj ta in- tegracija pomeni za Celje, za integracijske procese v Celju, za hitrejši gospodarski razvoj celjske občme. Odločitev, ki jo bosta na referendnumu prinesla kolek- tiva AERO in CETIS, močno presega zgolj integres obeh kolektirvov. Ta integracija bo, v obeh kolektivih pa zago- tavljajo pozitiven izid refe- rendiuma, izredno pomemben za celjsko gospodarstvo ne samo zato, ker gre v tem pri- meru za največjo integracijo zadnjih let, marveč tudi zato, ker se sklada s srednje- ročnim programom razvoja celjskega gospodarstva, ki posveča posebno pozornost razvoju kemiične in grafične industrije. Oba kolektiiva sta že doslej imela zelo tesne poslovne oblike sodelovanja, pa je integracija samo korak naprej na začerti po¡ti. v naslednjih petih letih bi zdru- ženo podjetje žanoglo samo okoli 20 milijard dinarjev investicijskih sredstev za modernizacijo in raz- širitev proizvodnje, kar bi ob prav tolikšni udeležbi bančnih kreditov pomenilo okoli 40 milijard na- ložb. To pa je številka, o kakršni v Celju nismo ravno navajeni govoriti. Poleg obsežnega prodora grafičnih storitev v okviru do'bro razpredene tržne mreže AERA se obeta spričo grafične finalizacije proizvodnje kemije tudi močan prodor na tuja .tržišča, ki se je na vzhodu že začel, ob enkratni akumrjlaciji pa se s konkurenčni- mi cenami zmore plasirati tudi na konvertibilno področje. Skupno podjetje bo tako po- stalo pomemben izvoznik. Od štirih podjetij, ki vk'ijuču- jejo tudi grafično proizvodnjo (Cetis, Aero, Cinkarna, Potolik) se dve močnejši grafični pročz- vonji združujeta. Tako združeni v bodoče potrebujeta le tisto, kar jim skupno še manjka, ne pa, kar je vsaJcl manjkalo doslej. Združitev pomeni nov močan koleiktiv, k¿ se bo uvrščal med najmočnejše v Celju, ne samo po številu zaposlenih, marveč pO akv mulacdji, po dohodku. Pomen: tudi družbeno in politično osve- ščen kolektiv v skrbi za družbeni in osebni standard zaposlenih. Združitev pa je hkrati zelo učin- kovit odgovor na prerokovanja, da so sedanji dogodki v AERU oslabili ta kolektiv. To je ravno narobe, saj je pospeáena akcija za združitev ravno posledica zma- ge naprednejših sil. Mimo gospodarskih predno- sti pa predvidena združitev pomeni tudii spodbudo za na- daljnji razvoj integracijskih procesov tako kemijsko gra- fični panogi, pa tudi na dru- gih podiročjih gos.podairstva v celjski občini. To je le nekaj razlogov za utemeljitev šiiršega interesa za izid referenduma v CETI- SU in AERU, zato pri odlo- čanju člani obeh kolektivov ne bodo imeli pred očmi sa- mo svoj, marveč tudii šiirši družbeirii interes. 7TJRE KRAŠOVEC Pevski zbor Svobode iz Polzele je med najboljšimi v žalski občini. Zbor redno vadi, tako da je vedno pripravljen za sodelovanje na raznih prireditvah. Že več let ga uspešno vodi Vinko Rizmal, ki uvršča v repertoar svojega zbora tudi naj. lezje zborovske skladbe. Tekst, foto: T. Tavčar Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Nandor Božoki Za vojaka Nandorja v Šlan- drovi vojašnici v Celju so po- vedali dvoje: je eden izmed najbolj mirnih vojakov, kar so jih imeli, in da le malo razume srbohrvatsko. Nan- dor je Madžar. Doma je v Vojvodini v kraju Bačko Pe- trovo Selo in ima dvajset let. Pogovor z njim je tekel po- časi, z mešanjem nekaj je- zikov. »Nandor, kaj delaš doma?« »Doma delam na kmetiji, kjer pridelujemo predvsem koruzo.« »Koliko vas je v družini?« Imam še dva manj- ša brata.« »Kako je bilo, ko si zvedel, da boš služil voja- ški rok?« »Nisem se bal tako kot nekateri. Vedel sem, da je to potrebno.« »Se razumeš z drugimi?« »V vojski je vse- eno, kaj si. Jaz sem Madžar. Moti me le jezik, drugače je pa vse v redu.« »Si že bil prej v Sloveniji?« »Nikoli še nisem bil, želel sem si pa.« »Si večkrat v mestu?« »Ka- dar morem.« »Kaj ti je naj- bolj všeč tu?« »Planine. Teh pri nas ni, tu te pa povsod obkrožajo. Zelo rad grem na Stari grad.« »Kaj pa ljudje?« Ljudje so odlični, zelo prijaz- ni.« »Si spoznal katere Ce- ljane?« »Sem. V prodajalnah. Pa še mogoče kakšnega fan- ta.« »Dekleta nobeneça?« »Ni- ti enega.« »Kam greš, če si v mestu?« »Bil sem že v kinu, vendar ne razumem podpi- sov.« »Veliko zapraviš?« »Ze- lo veliko. Vsak mesec 120 dinarjev.« »Zakaj?« »Kadim ne, pijem tudi ne. Denar dam za pismo, poleti za sladoled, sedaj pa zja torte. Na kosilu še nisem bil nikoU. Vedno jem v vojašnici.« »Ti od do- ma kaj pošljejo?« »Pakete s kolači.« »Imaš doma dekle?« »Imam. Mogoče se bom po- ročil, če bo čakala, seveda..« »Kakšna ,ie hrana v vojski?« »Dobra in slaba, še najraje imam kruh.« »Najtežja stvar?« »Najtežja ni discipli- na, ampak to, da ne morem večkrat domov.« »Boš še prišel v Celje?« »Prav goto- vo« ŠE LETOS — TE Graditev tretje faze šo- štanjske termoelektrarne se bHža koncu. Po predvidenem programu bi morali dela kon- čati pred kratkim, toda zara- di nekaterih objektivnih vzro- kov so se zakasnila in tako vse kaže, da bo naš največji termoenergetski obrat dal pr- ve kilovate električne energije proti koncu decembra letos. Gre za tretjo fazo z močjo 275 MW. S polnim obratova- njem tretje faze bo šoštanj- ska termoelektrarna dala vsak dan okoli osem milijo- nov kilovatnih ur električne energije. To je sicer veliko, toda spričo potreb še vedno premalo. Prav zato lahko pri- čakujemo, da bo v ok-viru slovenskega programa razvo- ja elektrarn že v nekaj letih prišlo dio graditve četrte fa- ze. Tudi ТЂ šoštanj IV bo namreč morala prevzeti in kriti del primanjkljaja, ki bo nastal vse do začetka obrato- van.ia atomske elektrarne v Krškem. V tem pa se tudi odpirajo nadaljnje perspekti- ve velenjskega rudnika lig- SOCIALNO ŠIBKI OBISKANI ZA NOVO LETO v krajevni skupnosti Dolgo polje, so se odločili, da bodo za Novo leto obiskali vse so- cialno šibke občane in jim iz- ročili darila. Za otroke iz te krajevne skupnosti ne bodo pripravili nobene obdaritve. Proslava za dedka Mraza bo samo v vzgojno varstveni ustanovi. Tudi v krajevni skupnosti Gaberje—Hudinja pripravlja- jo v svoji, vzgojno varstveni ustanovi sprejem Dedka Mra- za, obdariti pa prav tako na- meravajo vse socialne podpi- rance iz njihovega območja. AKCIJA USPELA Krajevna organizacija rde- čega križa iz Žalca je minuli petek pripravila krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 225 ljudi iz Žalca, Pirešice, Ponikve, Galicije in Vinske gore. Da je akcija tako uspe- la, gre predvsem priznanje delovnim organizacijam, ki so z razumevanjem omogoči- le, da so se lahko delavci udeležili akcije. Posebno se je izkazal Ferralit iz Žalca, od koder je prišlo kar 57 daro- valcev krvi. . Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane je bil nad odvze- mom krvi presenečen, ker v Žalcu že dolgo ni bilo akcije, ki se je bi udeležilo toliko ljudi. T. TAVČAR ŠOLSKA КиНШЈА POLZELA — V osnovni šoli na Polzeli je te dni pri- čela redno z delom šolska kuhinja. Kosilo za otroke do 4. razreda stane 3,00 din, od 4. razreda do 8. pa 3,5 din. Na dan pripravijo preko sto kosil. T. T. VZGOJA MLAbsr! SAMO- UPRAVLJALCEV v velenjski občini so letne konference osnovnih organi- zacij Zveze komunistov. Na konferenci v rudarskem šol- skem centru so ugotovili le- pe uspehe pa tudi nekatere pomanjkljivosti. V razpravi so opozorili na potrebo po boljših kulturnih odnosih med učenci. Sicer pa se je skozi debato vlekla kot rdeča nit zahteva po izobraževanju in vzgoji. Nekaj težav pri tem ùnajo zaradi pomanjkanja u- streznih prostorov, že sedaj imajo pouk od sedmih zjut- raj do devetih zvečer. V sred- njeročnem načrtu razvoja predvidevajo povečanje vila učencev za sto odstot ter otvoritev srednje te ške šole za strojništvo in mijo. Zato bo nujna izg nja še enega trakta za i nice. Za novega sekretarja so volili predavatelja Iva I« za. SPREMEMBE V KULTURNI SKUPNOSTI Zaradi preobr emen j en nekaterih članov izvršn odbora kulturne skupnost izA^olili nove. Tako je pi sednik skupnosti postal I go Tratnik, predsednik iz' nega odbora pa prof. Ji Jug. Na seji skupščine kultu skupnosti so govorili tud kulturni akciji in se doge rili za večjo propagandno javnost. Predlagali so t okrepitev radijske postaje Slovenjem Gradcu, ki bi zajela še območje velenj: občine. ZA OBČINSKO KONFERENCO ZK ŽE VOLIJO v zadnjem mesecu je v( ko število osnovnih organi ci j ZKS že imelo svoje let kcinference. Temeljito so nalizirali minulo delo na renu in v večjih podjetj najbolj pa so se lotili ana ze v osnovni organizaciji 2 prosvetnih delavcev v S venskih Konjicah. Na sests küi SQ volili nova vodst in nove člane v občins konferenco ZKS, ki se najverjetneje sestala na p seji 23. decembra. ZA DAN JLA VELIKE PRIPRAV! v Slovenskih Konjicah že pripravljajo na ргал vanje JLA, ki bo v torek, decembra zvečer v domaâ domu kulture. V kultum delu programa bodo med ct g:m predvajali film s tea tiko NOB, posameznim zervnim starešinam pa bo razdelili odločbe o napre vanju Ln odlikovanju. Čl mladinske organizacije b« obiskali pripadnike JLA, i čim si bodo učenci OSE I razredov ogledali garni ! JLA v Slovenski Bistrici. ' občinski skupščini pa bo prupravili sprejem za pr stavnike delovnih in poli • nih organizacij ter predst nike JLA. I DOGOVOR REZtHä NIH STAREŠIN i Pred dnevi je bila v d I rani restavracije »Stara fi šta« letna skupščina kra; i ne organizacije ZRVS B 'c ske Toplice. Predsednik : í činskeea odbora ZRVS Lai ћ Na volivni konferenci SZDL organizacije »Pod gradom« v Celju so lete- le precej ostre besede na račun podjetja »Men«, ki dolgoletne želje občanov na Polulah in v Zagradi teši predvsem z obljuba- mi. Tudi obljube, da bodo iz Velenja prestavili 'v Po- lule prodajni kiosk, niso držali. Prebivalci tega ob- močja pride vsak kilo- gram kruha ali liter mle- ka dražji Za vozovnico v mesto in nazaj, ki je po zaslugi »Izletnika« sko " tolikšna kot polovica zovnice do Laškega ! nazaj). Na konj er end - predstavnik odbora, ici • poteguje za rešitev ^ problema, povedal, da jc novem »Merx« ponuja i kako potujočo trgovi^'' ir, na kolesih, ki bi se J dan za uro, dve usta^ »o; v Polulah s kruho ^ mlekom, sadjem in I dobnimi predmeti. To i ^ nudho je občan kar ^ ^