Poštnina plačana t gotovlnL Leto JI, 6t. 276 LlubViand, nedelja 24 novembra 1929 Cena 2 Drn Naročaoa ana&a mesečno J5 Dta. M loozemst-vo 40 Din. I Uredništvo: UaMlasa. Kjjaftieva otaca 5. Telefon Mn. 3123. 3123. 3124. 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandroma cesti 13. Tetetoo St 440 Celje: Kocenora oL t Tetefoa ftte*. 190. Rokopis se ne vračajo. • Oglasi po tarifo. Uprav*!ttvos UaMlana. Prešernova m 84. Teleta« It >123. J123. >124. 3125. >12«. hueratal eddelek: Uubtiana. Prešernova ■taca 4. lelefoa 61 2492. Podružnica Maribor: fcie&sasdrova cesta It. 13 Tetetoe St 455 Podružnica Cede: Kocenova af.ca it. 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt ček. ra-rodih: Ljubljana fe. 11.842; Praha čisto 78 180; VViea Nr. 105.241. LJubljana. 23. novembra. Včeraj smo objavili uradni komunike, ki opozarja, da se vrši organizirana akcija, naperjena proti smotreni in dosledni izvedbi zakona o banski upravi, in ki preti inspiratorjem tn udeležnikom s kazenskimi posledicami Ta organizirana akcija, katero tako energično obsoja komunike banske narave, izihaja iz vodstva tako zvane »županske zveze« v Mariboru, predja-nuarske organizacije županov, pripad-; nikov ene bivše politične stranke. Vodstvo te »Županske zveze« je 11. novembra razposlalo onim podeželskim županom v bivši mariborski oblasti, ki so Še člani »Zveze«, zaupno okrožnico, v kateri jih poziva, naj se občinski odbori njihovih občin takoj s posebnimi sklepi izrečejo za to, da ostane velik del onih banskih kompetenc. ki so dosedaj pripadale oblastni samoupravi, še naprej v Mariboru, zlasti pa kmetijske zadeve. agrarne operacije, gradbene zadeve m nadzorstvo občin. Okrožnica izhaja s stališča, da bi prenos teh po- Islov na bansko upravo v Ljubljani znatno oškodoval interese bivše mariborske oblasti, ter poziva člane Župan-1 ske zveze, naj tozadevne resolucije od-nosno spomenice pošiljajo predsedniku vlade, dravskemu banu m — »velikemu županu« v Mariboru. Okrožnici je priložena kot vzorec soomenica. ki naj gg. župane razreši dolžnosti, da sami premišljujejo o argumentih za očuvanje »upravnega aparata v Mariboru vsaj v dosedanjem obsegu«. Med argumenti se energično navaja tudi nacijonalni moment, češ da se bo sicer vpliv nem-stva v Mariboru in v bivši mariborski oblasti kvarno ojačal. Spomenica končuje z apelom, ki postavlja adresate pred alternativo, da ustrežeio željam »Županske zveze« al! pa se izpostavijo dvomu, ali so zares »za močno državo in za d o vol jmo lau d stvo «... Kakor je iz uradnega komunikeja raz- 1 vidno, so se nekateri župani res podvizali in se odzvali okrožnici »Županske zveze«. Kaj so si pri tem mislili, ne vemo. Čuditi bi se vsekakor morali. Ali jih niso oni isti krogi, ki so županom sedaj poslali okrožnico, takrat, ko ie bi-Jla mariborska oblast ustanovljena, z nič fmanj gostobesednimi argumenti prepričevali. da je ustanovitev te oblasti največja škoda za Slovenijo in pravo izdajstvo nad slovenskim ljudstvom? Ali jih niso silili k podobnim spomenicam proti tej oblasti? Ali ni g. dr. Vebie. ki je podpisal sedanjo okrožnico, še pred dvema letoma sodeloval pri sklepu veČine obeh oblastnih samouprav, ki sta v slovesni manifestaciji zahtevali odpravo »razdelitve Slovenije« ter pro-klamirali to, kar je sedaj z oktobrskim zakonom izvršeno, za edino zveličavno? Res je. da so si arosoodje stvar nekoliko drugače predstavljali, toda za naš primer je bistveno, da so bili baš za odpravo posebnega, takrat zakonitega upravnega aparata v Mariboru in da so vsakogar, ki ni bil njihovega mi-,šljenia. proglašali za sovražnika živ-Ijenskih interesov našega ljudstva! Pa pustimo reminiscence! V predle-žečem slučaju ne gre za razpravo o tem. kdaj so bili razni pozivi na spoštovane gospode župane iskreni in pošteno mišljeni — preje ali sedaj —. gre namreč za ono. kar tako ostro podčrtava službena objava banske uprave: za organizirano akcijo, nanerjeno proti smotreni in dosledni izvedbi zakona o banski upravi. In tu je najnovejša mariborska okrožnica le člen v vrsti oči-vidno sistematičnih poskusov, katerih namen je vzdržati ljudstvo v stalnem vznemirjenju in negotovosti. Okrožnica »Županske zveze« je izšla iz iste kuhinje. iz katere je bilo pred kratkim razposlano famozno strogo zaupno pismo na gg. župane, člane iste »Županske zveze«, naj pazijo, da pridejo v nove Občinske odbore samo zanesljivi »naši krščanski možje«. S takimi in slianimi, več ali mana prikritimi akcijami, ki se ponavljajo zdaj v tej zdaj v oni oblika, se v resnici ustvarja »nepotrebno vznemirjenje prebivalstva in neti nerazpoloženje napram veljavnim zakonom in obstoječemu stanju«, z drugimi besedami: spodkopava se in otežkoča se provedba politike historičnega kraljevskega manifesta. In to ne mo-rda v interesu kake dobre stvari, v resničnem interesu prebivalstva. temveč vedno zopet iz že dobro znanih zakulisnih namenov, ki se docela jasno kažejo v oni prvi okrožnici glede volitev v kmetijske odbore. Mi smo že zadnjič napisali in ponavljamo danes zopet: nehajte vendar z raznimi špekulacijami, ki gredo morda v račun raznim še ne premaganim partizanskim interesom, a so konsolidaciji naroda m države v največji kvar! Zavite vesti o atentata pri Caribrodn Kako so skušali iz Sofije prevarati inozemstvo in otež-kociti sofijska pogajanja Beograd, 23. novembra. M. Povodom atentat na mednarodni brzi vlak pri Caribrodu v bližini bolgarske meje, je bil veliik del inozemskega tiska o njem od bolgarske strani popolnoma napačno obveščen. S prozorno tendenco so bile razširjene zlasti vesti, da so bili med potniki mrtvi in ranjeni, da je naša policija izvršila več aretacij med obmejnim prebivalstvom, da je bilo veliko potnikov oropanih teT maltretira-nih itd. Nekateri inozemski listi so objavili celo vest. da je zaprta naša meja proti Bolgarski. Kaikor smo obveščeni s pristojnega mesta, so vse te vesti bile razširjene z zlim namenom in so docela zlagane. Usoeh preiskave službenih organov »e pokazal, da ni bfl nihče Izmed potnikov oronan .niti ni bilo kaHh žrtev In zato tudi nobenih mrtvih ali ranjenih. Prav tako niso Mle Izvršene nfkake aretacije, ker Je bilo takoj jasno, da ]e bO atentat delo Istih organizacij, ki so že doslej priredile nešteto sličnih atentatov po že prej določenih načrtih. Namen teh tendencijoznih vesti je bil predvsem, ustvariti čim težjo atmosfero povodom sedanjih pogajanj, ki se vrše v Solili med Bolgarijo in Jugoslavijo. Zlagane in zavite vesti pa so obenem dokaz, da makedonstvujušoi in njihove organizacije delajo z vsemi silami na to. da bi ustvarili v inozemstvu napačne pojme o možnosti sporazuma med Jugosloveni in Bolgari glede na obmejna vprašanja. Zlasti poslednja vest o zatvoritvi meje se demantira že samo s tem. da je mednarodni vlak. na katerega je bil izvršen atentat od bolgarskih razborni-kov. imel samo dve injjol ure zamude m da je še iste noči došel v Sofijo. Makedonstvujuščim še ni dovolj krvi Podrobnosti o najnovejšem dvojnem umoru v Sofiji Časopisje bi rado prikrilo politični značaj zločina Sollja, 23. novembra. AA. Snoči je bil (kakor je »Jutro« že kratko poročalo) v Sofiji ponovno izvršen dvojen umor. Trije neznani atentatorji so napadli in umorili peka Strašila Kostova. ki je rodom iz Skoplja. in pa Alekso Hristova. Šoferja župana sofijske občine. Časopisje objavlja danes obširna poročila o tem atentatu, vendar je značilno. da nihče ne piše o političnem ozadju tega krvavega zločina ter o morilcih, ki jih je treba iskati v vrstah makedonstvujuščih. Atentat je bil izvršen na naslednji način: Nekaj pred 7. uro zvečer se je ustavil pred pekarno Strašila Kostova v Niški ulici avtomobil sofijskega župana. Strašilo Kostov je stopil iz pekarne na ulico ter izročil šoferju Aleksi Hristovu hleb kruha. V tem trenutku so trije neznanci pričeli streljati in težko ranili Kostova. Šofer je skušal pobegniti z avtomobilom, toda v naslednjem hip« ga je že zadela smrtonosna krogla, tako da je mogel samo še z nogo ustaviti motor. Šoferja Hristova so našli mrtvega z eno roko na volanu, z drugo pa pri vzvodu za motor. Strašilo Kostov se je zrušil sredi ulice na tla ter preminul, še preden so mu mogli nuditi pomoč. Atentatorji so bili skriti ▼ veži sosedne fotografske trgovine, kjer so čakali, da bo Kostov stopil iz svoje pekarne. v kateri se je nahajalo dokaj kupcev, med njimi tudi oboroženi ljudje. Po soglasnem pričevanju svedo-kov so atentatorji oddali samo tri strele. Po izvršenem krvavem dejanju so pobegnili po Niški ulici v Ulico Očeta Pajsije in nato izginili v neznani smeri Nihče se jih ni upal zasledovati, ker so bili oboroženi. Policije v času atentata ni bilo v bližini. V sofijskih krogih priznavajo, da Je bfl atentat na Kostova in Hristova izvršen na način, ki je karakterističen za medsebojna obračunava raja med makedonskimi revolucionarji Končno je zanimivo. da se je ta dvojni umor pripetil nenosredno pred kongresom makedonskih bratstev. Nov madžarskorumunski konflikt Silno razburjenje madžarskega tiska zaradi napovedane likvidacije madžarskih veleposestev v Rumuniji čajanka v zunanjem ministrstvu Beograd, 23. novembra, p. Snoči je ztmamB raa-nšster dr. Voja Marirakovič priredit v svojem sta-novaaijii prvo oificijetrno diplomatsko čatjarako, ki ee fe je ndetežiJo 140 povabljencev, med njimi ministri, ves dSplomatskj zbor m r&zce oeSeidoe osebnosti beograjske Budimpešta, 23. novembra. AA. Madžarska telegrafska agencija poroča: Vest iz Bukarešte, ki je bila priobčena v fistu »Berlaner Tageblatt«, da bo neka članica Male antante, po vsej priliki Rmmunija, likvidirala madžarska veleiposestva. Je izzvala v vsem madžarskem tiska burne proteste. Madžarski listi stoje na stališču, da }e ta na-kilep rurnunske vlade v nasprotju z določbami medna rodne ga prava m da bo zato zadel na energičen odpor madžarske vlade Vlada v Budimpešti se bo sklicevala na člen 250 trianonske pogodbe, ki prepoveduje likvidacijo madžarskih Bolgarske manifestacije proti mirovni pogodbi Sofija, 23. novembra. AA. člani vsebolgarskega tudruženja «Atec Paisdje« je objavilo program za prireditve dne 27. t. m- Ta da« bodo po vsej Bolgarski manifestacije proti mirovni pogodbi v Neuitleu. Vse hiše bodo razobesfle črne zastave. Po glavnih ulicah bodo korakate povorke državnih uradnikov, intelektualcev kn meščanstva, pri čemur bodo udTuženja nosila črne za stev«. Po-vorko v Sofiji bo vodili general Laza rov. Dijaška omiadina bo prirediila posebne manifestacije. Dunavski most med Romunijo in Bolgarijo Sofija, 23. novembra. AA. Ia BdkareSte čajo: Raapraiva boligarsko-romiiHiske konference, k| bo 1. decembra v Ru&čutou, bo veljala gradnji mostu preko Dunava pri (Bitrjevu. Ak» bo konferenca zaključena s pozitivnim sporazumom, nameravajo pričeti z gradnjo tega mostu prihodnjo pomlad. Oradlnja bo trajala 2 teti, a niost bo stal 400 milijonov levov. Znižanje diskemtne mere t Rumuniji BokareSta, 23. novembra, s. Narodna batica |e znižala diskomtino mero od 9 in pol na 9 in fotn-bardrno obrestno mero na 10 ostotkov. Eksplozija v medicinskem laboratoriju Bukarešta, 23. novembra, s. V laboratoriju medicinske fakultete v Jassy)u se ie dogodila pri eksperiment« efcspil©®ija. Štirje dijaki so bi Si težko ranjeni. Spopad med Ke^uncS in policijo v Solunu Atene, 23. novembra. AA h Sofoma poročalo, da je tam okrog 100 begumsikih rodbin naskočilo na neko novo hišo. hoteč se po vsej sili vseliti v o jej. Moraiia je intervenirati policija, pri če- ; mair ie prišlo do spopada med njo in begunci i *=er ie faffio ranjenih 10 oreb. ' posestev oa ocenita Mndnh Mot. V zvezi s tran dokazuje »Pester Lk>ytf», da gredo pretemije Rum unije daleč preko dopustnih mej » da se Rumunija doslej ni znata bradati. Rumumija bd pač želela, da se revidira samo ena stran mirovne pogodbe. — »Pesti Hiriap« napoveduje, da bo Rutnunija z novo kampanjo proti Madžarski dosegla baš nasprotno od onega, kar le v njenem interesu. »Budapesti Hiriap« pa meni, da so madžarska posestva pod mednarodno zaščito. Približno enako je trudi pisanje drugih listov. Iz bolgarske politike Sofija, 23. novembra. AA Kralj Boris je sprejel v avdijenci ministra zunanjih sadev Burova in ministra financ Molova, ki eta mu poročala o reparacijah. _ Burcrv in Molov sta o istem vprašanju govorila pred parlamentarno skupino »Zgovora«, kjer sta potrdila svoje prejšnje izjave, da pogajanja o reparacijah še niso zaključena in da je treba pričakovati dobrih uspehov. Iz vrst te parlamentarna skupine prihaja informacija, da ni razloga za rekonstrukcijo sedanje vlade, o čemer sedaj mnogo govore v javnosti. Sofija, 23. novembra. AA. V tefen parlamentarne razprave je socijaliatični poslanec Nejikov odgovoril poslancu liberalne stranke Petrovu in ugotovil, da je Radoslavov pognal Bolgarsko v propad. Reparacije so posledice njegovega režima. Italijanski minister v Budimpešti Beograd, 23. nov. M. Včeraj Je doSel ▼ Budimpešto preko Avstrije italijanski minister za narodno vzgojo Giuliano Baldini, ki so ga na kolodvoru sprejeli madžarski prosvetni minister grof Klebelsberg. italijanski poslanik v Budimpešti conte Turino di Mcmza, cPržavni tajnik Barsi kot zastopnik predsednika vlade, več visokih madžar« skih uradnikov, funkcijonarji italijanskega poslaništva, večji oddelek budimpeštanskih faši-stov m zastopniki madžarskega društva »Matija Korvin«. Ko je vlak dospel na postajo, je sodba zasvirala madžarsko in fašistično himno. Italijanski minister je bil burno pozdravljen od madžarskih patrijo-tičnih društev. Kuga v Grap Atene, 23. novembra. AA. DanašnS trsti poročaj« o 4 nov'h primerih kuge v Pirgosn. Dve obotenji sta bili smrtni. En primer buge Je bil ngotovlten tudi v nasellbrm Amalija bfen Pirgosa. Prebivalstvo je zelo razburjena. Veli Clemenceaa v agonij Stanje bolnika je brezupno - Poslednja želja Clemen-ceauja je, da ga pokopljejo brez vsakih svečanosti Pariz, 23. novembra g. Zdravniki so opustili vsako nado za ozdravitev Cle-menceauja. Bolnik je zaradi velikih bolečin prebil zelo nemirno noč. Okoli polnoči se je bolnik zbudil zaradi velikih bolečin v trebuhu. Zdravniki so mu dali zopet injekcije. V polsnu je nato zopet zadremal do jutranjih nr. Ob 8.30 so ga zopet posetili njegovi trije zdravniki. Po konzultaciji Je Izjavil proi Laubry, da nI nobenega upanja več na okrevanju velikega bolnika. Kljub močni konstituciji pojemajo telesne moči Clemenceauja vidna Delovanje ledvic Je že pred 30 urami prenehalo. Kljub temu pa Je delovanje srca skoraj normalno. Ves dopoldan so prihajali posetL Skoraj vsi ministri ln zastopniki diplomatskega zbora so oddali svoje po-setnice. Opoldne so se zdravniki sestali k novi konzultaciji, po kateri so izjavili da se mora katastrofa pričakovati vsak čas. Bolnik se nahaja napol v agoniji ter napravi vtis, da ne pozna več okolice. V pretekli noči je Clemencean, ko Je trenutno prišel k sebi, poklical izvršitelja svoje oporoke ter mu sporočil svojo zadnjo voljo. IzrazU je željo, naj se ne vršijo nobene nacijonalne pogrebne svečanosti ter naj njegovo truplo prepeljejo v St Vincent sur Jard in ga pokopljejo ▼ rodbinski grobnici poleg trupla njegovega očeta. Nemožnost vojne med Anglijo in Ameriko Pozdravni govor lorda Cecila bivšemu državnemu tajniku Kelloggu - Dalekosežnost sklicanja londonske raz- orožitvene konference London. 23. novembra, o. Sinoči Je M bivši državni tajnik Zedinjenih držav Kellogg gost na banketu, ki ga je priredil klub »Pilgrim«. V pozdravnem govoru je lord Cecil narlaSai velike Kelloggove zasluge za svetovni mir. Kelloggov protivojni pakt je zelo resna stvar. Kljub temu pa moramo priznati, da se vojna pošast ne da uničiti s sentimentalnostjo In z željami, temveč, da le treba za dosego tega velikega cilja veliko trdega dela in žrtev. Zaradi tejja smo tako navdušeno pozdravili tovarištvo Zedinjenih držav v Kellongovem paktu. Nato se je spominjal Cecfl kritičnih trenutkov svetovne vojne ta vstopa Zedinjenih držav v vojno vihro, ko se is Anglija globoko oddahnila Isti občutek smo imeli pred nekaj meseci, ko smo videli, da so se Zedinjene države zopet priključile gibanju za svetovni mir. Med Anglijo ta Zedlnieniml državami te vrše važni raz" KOTOii glede rešitve pomorskega vnraša-nia ta njihov rezultat bo predložen ▼ kratkem pomorski konferenci peflli velesil v Londona. Upajmo, da bo ta konferenca pomenjala velik napredek na potu k rešitvi vprašanja pomorske razorožitve. Pomorski razorožitveni problem Pa Je le del razorožitvenega vprašanja. Ostala še vnrašanie razorožitve letalskih In konnth bolnih sfl. Resnica Je, da smo Angleži ta Američani v glavnem tateresi-rani oa rešitvi vprašanja pomorske raz- orožitve. KHub tema ne smemo pozabiti. da tvori mir eno samo celoto. Ne popu-ščajmo, je zaključil Cecil, pri naših naporih za svetovni mir ta zasledujmo pot, ki smo k) nastopili Lorda Cecila Je odgovorfl Kellogg naslednje: »Omejitev oborožitve mora ffl tako daleč, da bodo podvržene redakciji vse vrste voinega ladievfa z Izjemo onega, ki le oo-trebno za obrambo prebivalstva. Če bo Iz" vršena pomorska razorožitev, lahko račn" natno na pooolno varnost, tako da ne bo niti eden niti drugI narod ▼ položaju, da zagospodarl nad Svetom. Kontrola ta gospodarstvo nad morjem le sedaj postalo popolnoma neizvedljiv sen. Varnost sveta bo podana v trenntkn. ko se doseže oonoln sporazum. Pn reševanju razorožitve med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo je bilo treba odpraviti mnogo težkoč. B5 sem mnenja, da bi nikoli ne prišlo do omejitve oboroževanja, ako bi bili obe strani prepričani, da ie vojna med ZedinjTeniml državami ta Britanijo mogoča.« Kellogg je nadaljeval: »Jaz smatram n poffdčno ta praktično potrebo, da se vzpostavi pariteta med pomorskimi silami obeh držav Tedaj bo nemogoče. da bi prišlo do izbruha vojne med obema. Hkrati smatram tudi. da bi v tem primera bila Izključena vsakršna voina med Zedinjenimi državan* ta kako drugo državo.« Zaključek vzhodne reparacijske konference Konferenca se fe končala brez uspeha zavoljo nepopustjivosti Bol^arffe m Madžarske — Ostri komentarji francoskega tiska Parts, 23. novembra, s. Komite n vzhodne reparacije je izročil predsedniku haaške konference Jasparju poročilo glede avstrijskih, madžarskih in bolgarskih reparacij, v katerem se ugotavlja nemožnost, da bi ee glede Madžarske in Bolgarije prišlo do sporazuma. Komite je imel danes dopoldne sejo. Zaključna seja komiteja bo najbrž v sredo. Tudi odbor za likvidacijo stvarnih dajatev je končal svoje delo ter izročil poročilo Jasparju. Pariš. 23. novembra. Francoski tfek obširno razpravlja o neuspehu vzhodne reparacijske konference ter skoro soglasno ugotavlja, da je pripisovati nepričakovani zaključek te konference izključno nepopustlji-vosti Madžarov in Bolgarov, ki raje sprejemajo mednarodna posojila za sanacijo svojega sicer dobro stoječega gospodarstva, kakor pa da bi izpolnili svoje mednarodne obveznosti do držav, ki so doprinesle za zmago zavezniškega orožja tako velike krvne in materijalne žrtvi Listi dalje pozivajo velesile, naj store vse, da Be bo prisililo Bolgarijo in Madžarsko k izpolnitvi njunih reparacijskih obveznosti, kakor jih bo izpolnila Nemčija po ratifikaciji Youngove pogodbe. Bukarešta, 28. novembra. Rumunski tisk se obširno bavi z vprašanjem madžarskih in bolgarskih reparacij ter naglaša, da bo morala Mala antanta, 6e bo ostala demarša velesil brez uspeha, ukreniti primerne korake, da prisilijo Madžarsko in Bolgarsko k izpolnjevanju dolžnosti in obveznosti, ki sta jih prevzeli z mirovnimi pogodbami. Zmagovita ruska ofenziva v Mandžuriji Ruske čete so prodrle kitajsko fronto in ujele 8000 Kitajcev ter zaplenile mnogo vojnega materijala — Rusko-poljski spor London, 23. novembra, o. Po veste« te Mukdena ta iz Moskve so sovjetske čete na rusko kitajski meti prešle končno v ofenzivo. ki postaja od ure do ure zmagovi-tejša za sovjetsko armado. Sovjetska armada ni le pregnala kita:skih čet z ruskega ozemlja, marveč jih je celo zasledovala pri Turjem rogu na kitajski teritorij in tamkaj razorožila preko 8000 kitajskih vojakov in tri častnike ter zaplenila 10000 pušk, večje število topov in znatne količine streliva. Rusi so zasedli dne 19. ta 20- t m. mesti Dalainor ta Mančuli, potem ko so napadli Kitajce tudi z 20 letali in 30 tanki. Zaradi neprestanega prodiranja ruskih čet se je umaknil kitajski g'avni itan iz Hajlarja v Bučat in namerava braniti Mandžurijo na gorovju Čingan. Kljub vsem tem uspehom pa priha!ajo neprestano še daln:a ojačenja ruski armadi. Podoba je. da bodo nadaljevali Rusi započeto akcijo kar najenergič-r.eje ta da Kitajci ne bodo mogli uspešno ustavljati ruskega nap«da tudi ne v novo zavretih oostojanka'} Riga, 23. nov. s. Zaradi odhoda nemških kolonistov iz Moskve, so se pojavile nove težkoče. Pogajanja, ki jih vodi nemški poslanik v svrho ureditve te zadeve^ so še v teko. Odločitev sovjetov zaradi CKfpotorrs-cja 500 kolonistov, k j tvorijo prvo skupino izseljencev,, se pričakuje šele za ponedeljek. Moskva, 23. nov. o. Sovjetsko časopisje obširno opisuje napad na ruski konzulat v Krakovu. Listi naglasa jo, da so pripravili in izvršili omenjeni napad poljski fašisti« ni dijaki, ki vedno nekaznovani vprizarjajo gonjo proti sovjetskim institucijam v polj« ski državi. »Izvestija« zahtevajo, naj sovjetska vlada pozove poljsko vlado, da kaznuje krivce in plača odškodnino za nastalo škodo. Končno pozivajo »Izvestija« poljsko vlado, naj zaščiti ruske konzulate na Poljskem. Smrtne obsodbe v Rusiji Moskva, 23. novembra. AA. V Voronežn je bila končana razprava proti pristašem sekte tako zvanih Fjodorovcev. Obsodba bo razglašena nocoj. Zanimivo je, da »i v teku tega procesa spregovoril niti en obtoženec ene same besede Obtoženi so, da so pripravljaš upor v voroneškeni ofarožjiu, ter organizirati oborožene napade na sovjetske uradnike in zbirali prebivalstvo pod zastavo »Bože carja hrani«. Pričakujejo, da bodo vsi obtoženca obsojeni m smrt. Težkoče pri sestavi češkoslovaške vlade Socialni demokrati odbili predlog za sestavo koncentracijskega kabineta - Sestavljena bo najbrž vlada stare koalicije z narodnimi socialisti Praga, 23. novembra, h. Ponudba, ki 70 je včeraj ministrski predsednik stavil socijalnim demokratom, ie imela za cilj koncentracijski kabinet, v katerem bi bili poleg cele stare koalicije čsl. narodni socijalisti. češki in nemški soci-jalni demokrati. Nemške stranke naj bi pri tem dobile dva ministra, toda brez portfelja. Danes dopoldne je ministrski predsedink Udržal modificiral to ponudbo tako, da bi dosedanji dve nemški predsednik Udržal modificiral to agrarci. dobili po eno resorno ministrstvo, nemški socijalni demokrati pa ministra brez portfelia. Zastopstvo češkoslovaških sociialnih demokratov, ki ie danes zasedalo, je to kombinacijo odbito. Istotako pa je niso sprejeli nemški socijalni demokrati. Ministrski predsednik Udržal je v teka dneva poročal predsedniku republike o stanju pogajanj. Popoldne je ministrski predsednik predložil predsedniku češkoslovaških socijalnih demokratov posl. Hamplu nov predlog. Po tem predlogu bi ostala sedanja koalicija, ki naj bi jo na podlagi posebnega sporazuma o delovnem programu. socijalisti kot manjšinsko vlado podpirali. Zastopniki socijalnfh demokratov so odklonili tudi ta predlog in sicer z ozirom na sklepe, ki jih je danes storilo zastopstvo stranke. Socijalni demokrati so izjavili, da ne bodo mogli tolerirati nobenega kabineta, ki bi re-prezentiral celo ali samo del bivše meščanske koalicije. Zdi se torei. da se bo sestavila nova vlada na podlagi stare koalicije s slovaškimi klerikalci in bi prišli v vlado še narodni socijalisti. Pogajanja so bila danes prekinjena ter jih bo ministrski predsednik Udržal nadaljeval v torek. Omajan položaj angleške delavske vlade Vlada bo Drisilfena umakniti zakon za omejitev brezposelnosti in načrt rudarskega zakona, zaradi odpora liberalcev In delavskih levičarjev London, 23. novembra, d. Angleška delavska vlada je zašla v precej kritičen položaj. Ob svojem nastopu si je nadela med 'drusim nalogo, da reši vprašanje brezposelnosti in izboljša socialni položaj delavstva- Dasi je bilo pričakovati, da bo pri tem naletela na odpor pri konservativcih, je vlada vendarle računala s tem, da bo mogla glede na svoje zunanje politične uspehe izsiliti tudi na znotraj dobre rezultate. Zadnje dni sta v razpravi pred parlamentarnimi odbori zakona o omejitvi brezposelnosti in novi rudarski zakon. Oba zakona stremita za tem. da se izboljša položaj delavstva. Docela nepričakovano pa se je proti načinu, kako skuša rešiti brezposelno vprašanje vlada, pojavil odpor ce-3o v vladni stranki sami, ker ie levičarsko radikalna skupina pod vodstvom poslanca Mastona vladni predlog brezpogojno odklonila, kljub temu, da je še pred nekaj dnevi pristala nanj. V imenu liberalcev le L!oyd George izjavil, da bo liberalna stranka glasovala proti zakonu ter opozoril Macdonalda. nai ne veže s tem vpraša" njem zaupnice vladi, ker bi doživel neizogiben poraz. Glede na ta položaj prevladuje v vladi mnenje, da bi se razprava o rudarskem zakonu odgodila, tako da bi se vršila šele za časa zasedanja pomorske razorožitvene konference. Ker bi bil spričo tako važnega zunanjepolitičnega dogodka padec vlade nemogoč, upa vlada, da ji bo tokrat uspelo, spraviti ta zakon pod streho. Zdi pa se, da se tega zaveda tudi opozicija, ki bo zategadelj skušala po vsej verjetnosti izzvati odločitev že sedaj. V vseh političnih krogih presojajo položaj vlade dokaj pesimistično. Odhod Glasbene Matice v Francijo S sinočnjim monakovskim brzovia« kom ie odpotoval pevski zbor ljubljan« ske Glasbene Matice na turnejo v Francijo. Slovo na kolodvoru je bilo brez vsakih ceremonij, a za to tem bolj prisrčno. Matičarje, njih 80 po šte« vilu, so spremili na kolodvor njih ožji domači in zvesti prijatelji društva, ta= ko, da se je na peronu zbralo nad 200 ljudi, ki so do odhoda vlaka ostali z Matičarji v kaj živahnih pomenkih. Matičarjem sta bila dana na razpo« lago dva posebna vagona, v katerih so se udobno namestili za dolgo pot do Napcvja, kjer se bo vršil prvi koncert. Brzovlak je odsopihal proti Jeseni* cam z zakasnitvijo 46 minut ob 22.22. Z vzkliki »Živeli!« — »Srečno pot!« — so Matičarji izginili v noč. Vojaška imenovanja Beograd, 23. nov. p. Kralj je podpisal večje število ukazov o vojaških imenovanjih. Med drugimi je za vršilca dolžnosti komandanta dunavske divizije imenovan general Dragoljub Petrovič, za vršilca dolžnosti komandanta jadranske divizije pa general Dragoljub Blagojevič. Odlikovani železničarji Beograd, 23. novembra. AA. Ni- Vel kralj k m predlog ministra prometa odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje Lainberta Budana, postaje-Bačetaika na Jesenicah, z redom sv. Save V. stopnje Forda Žužka, šeia postaje Lesce-Bted in Franka Majerja, šeia postaje Bted-Jezero. Iz zunanjepolitične službe Beograd, 23. ncv«mbra. AA. Ni Vel. kralj ]e ea predlog ministra zunanjih del podpisal ukaz, 8 katerim jc Ilija Militič, tajnik k.r. poslaništva v BtidŠTTEpe&ti, postavljen za vicekoozuia v Trstra, M'Soje Smčtjainič, vicekonznsl v Trstu, je premeščen za ta>jflika h kr. poslaništvu v Tirani; Iv« Kovaoevič, vicekcmzul v Marseilhi, je rmenovam »a tajnika v ministrstvo za zunanje zadeve, a Stanislav Viiraver, dn državna misli. Kriza v Hrvatskem Sokolu Zagreb, 23. nov. č. Vodstvo Hrvatskega Sokola je danes sporočilo javnosti da je demisijoniral predsednik dr. Hoffer zaradi nepestanih napadov na starešinstvo Sokola. Z njegovo ostavko se je solidariziral tudi odbor, ki je istotako podal d ©misijo Službeno poročilo pravi, da pride ta demisija še na dnevni red glavne skupščine, ki bo 5. januarja. Celjski mestni proračun Celje, 23. novembra. Snoči se je vršila proračunska seja celjske občinske uprave za 1. 1930. Sejo je ob 18-35 otvoril župan dr. Goričan. Navzoči so bili vsi občinski odborniki razen štirih, ki so se opravičili. O mestnem proračunu za bodoče leto je poročal referent finančnega odseka dr- Vrečko, kj je izvajal med drugim: Predloženi proračun izkazu!e skupnih potrebščin 6,561-529 Din, kritje znaša 3.7S6.457.92 Din, tako da ostane primanjkljaj 2,775.081.08 Din. Ta primanjkljaj nai pokrijejo naslednje občinske davščine: 10% doklada na zemljarmo, 45% dokla-da na zgradarino, 20% doklada na občo pridobnino. 320% doklado na družbeni davek, doklado na državno trošarino od 4800 hI vina m vinskega mošta po 25 par od litra, 8% najemninski vinar od čiste najemnine brez 25% odbitka za vzdrževanje stavb, 2% kanalska pristo bina, samostojne občinske naklade na pivo. šampanjec, fina in navadna vina v steklenicah, na žganje. rum, kon;ak, likerje, poslaleno žganje in jajčni kon:ak ter užitnino na meso in sicer po 12 Din od konja, po 12 Din od goveda, po 7 Din od teleta, po 15 Din od prešiča in po 2 Din od kosa drobnice, dalje občinske takse po najviš'ih postavkah zakona iz 1. 1921-, občinska cestna naklada, davščina na igranje s kvartarni in tržne pri-sto:bine v skupnem znesku 2,375.800 Din. Občinska uprava računa s tem. da bo državna uprava prevzela stroške za vzdrževanje policije zlasti zato. da je mestni proračun obremenjen vsake leto z zneskom 300-000 Din za regulacijo Savinje, ki spada prav za prav v delokrog državne uprave. Ako bi državna uprava ne prevzela stroškov za policijo, bo morala mestna občina pobirati višio doklado na drž. trošarino na vino m vinski mošt po 1 Din od litra, pri pivu pa 60 par od litra, kar bi dalo končno zvišanje do-liodkov za 2,775.400 Din. Po tem računu bi proračun za 1. 1930 izkazoval celo 318.92 Dm prebitka- Vse občinske davščine so pobirajo po isti tarifi in v isti izmeri kakor 1. 1929. Mestna občina najame pod najugodnejšimi pogoji 5 novih posolil v skupnem znesku 2.250-000 Din ln sicer: za nabavo cestnega valjarja in drobilca za gramoz 300.000 Din. za gradnjo dvoriščnega trakta za magistratnim poslop!em 750.000 Din. za obratni kapital elektrarne 600.000 Din. za odkup nepremičnin v cest-no-regulaciiske svrhe 300.000 Din in za ureditev izvoza fekalij 300.000 Dm. Vodarina se zniža v mestu na 10% čiste najemnine brez odbitka 25% za vzdrževanje poslopij. Ako pa bo donos tekom leta večji, kakor se računa, se bo potem sklepalo o eventualnem znižanju vodarine med letom. V okolici se zniža vodarina na 15%-Elektrarna in oPn^rna se združita v eno podjetje pod naslovom »Mestna elektrarna in plinarna«. Potrebščine in pokritje za L 1930. izkazujejo: prebitek iz pre.iš. let 210.612.62: prebitek 1- 1929. 140.000; obča mestna uprava: potrebščine 1,424-617 Din, pokritje Din 220.500; ulice, trgi. kanali mostovi: potrebščine 934-532 Din, pokritje 133.524; mestno oskrbništvo: potrebe 176.760, kritje Din 141.056: oskrba mestnih revežev: potrebe 175.232.50; zdravstvo: potrebe 92.325, kritje 625; dobrodelnost in prosveta; potrebe 294.680; šolstvo: potrebe 448.897-50. kritje 41-620; aktivne obresti: kritje 8.500; pasivne obresti: potrebe 1,214.449-93, kritje 673.128; amortizacija obč. posojil: potrebe 206.077.57, kritie 59-140 80; pobirane obč. davščin: potrebe 70.850; kritje 264; prehodni promet: potrebe 300-000, kritje 300-000; hiše in posestva: potrebe 2S5.990, kritje 1.050 990; gozdno gospodarstvo: potrebe 123.650, kritie 198.400; izvoz greznic: potrebe 70.400. kritje 48-900; mestna tehtnica: potrebe 2 800. kritje 5.596: ribarska pravica: kritie 4.000; kopališča ob Savinji: potrebe 8--000, krit:e 44.000; parno kopališče: potrebe 119-600. kritie 70.530; mestno gledališče: potrebe 42.050, kritje 878; mestna pokopališča: potrebe 114.610, kritie 51-176; mestni ubožni sklad: potrebe in kritie 263.330 in meščansko oskrbovalni sklad: potrebe in kritie 119.687.50 Din. Vse potrebščii.e skupaj znašajo torej 6,561.539 Din, pokritje pa 3,786-457.92 Din, nak3r ostane priman kljaj 2.775-081.08 Din. Kril se bo na zgoraj omenjeni način- Odobrijo se dalie proračuni samostojnih mestnih podietii: vodovod: potrebe 768.100, kritje 714.000; primanjkljaj 54.100 Din bo krit s predvidoma večjimi dohodki ozir. iz premoženia mestnega vodovoda; klavnica: potrebe 467.534 90, kritje 471-268, prebitek 3.733.10 Din; pogrebni zavod: potrebe 323-480. kritje 322-000, priman kljaj 1.480 Din se krije iz premoženja zavoda; elektrarna in plinarna: potrebe 3,450.853, kritie 3,447.000. primanjkljaj 3.85-3 Din. V proračunski debati je bila stavljena od posameznih občinskih odbornikov cela vrsta različnih predlogov, katerim je finančni referent deloma ugodi!, večinoma pa zavrnil. Ugodil je predlogom dr- Hrašovca, da se zaokroži odstotek doklade na družbeni davek od 330% na 320% in da se spremeni klavnični regulativ ▼ zadevnem odstavku v toliko, da ni v gotove odredbe glede izvozničarjev pooblaščen le klavniški obratovodja, temveč da odloča v takih primerih komisija, obstoječa i« referenta za klavnico, načelnika odseka, živnozdravnika in obratevodje. Ugodil Je tudi predlogu obč- sv. Oolčerja, naj se uvede v mestni klavnici za prestopke v slučajih trpinčen'a živali kazen od 50 do 1000 Din. Zgodili so se namreč še primeri, da so gotovi mesarski uslužbenci napol žive živali razsekavali in jih še žive metali v vrelo vodo- Proračun Je bil nato r celotf sprejet. Droge važne določbe v novem proračunu so: Mestna občina plača svojim uslužbencem samo polovico uslužbenskega davka, dočim je doslej plačevala ves davek. Mestnim upokojencem se zviša pokojnina za 50 Na magistratu se uvedejo odslej uradne nr<» od 8. do 12. in od 15. do 18. Uradne ure za stranke bodo vsak dan. Na magistratnem dvorišču ee zgradi dvonadstropni trakt; v pritličje se bo preselila požarna bramba, v I. nadstropje uradni/ štvo iz dosedanjih uradov v Badakovičevi hiši in eventualno policija, v II. nadstropju pa bo 5 stanovanj s kuhinjo in sobo za one mestne nameščence, ki so občini vsak ča< nujno potrebni. Aškerčeva ulica dobi makadamski tlak, Kersnikova ulica se podaljša preko bolniškega vrta do Ipavčeve ulice, nova cesta iti odvodni kanal se gradi za Mestnim mlinom pri Mariborski cesti; popravijo se kanali v Kolenčevi, Aškerčevi in Vrvars.ki ulici. Za popravilo kopališča »Diane« 6e doloS 10.000 Din. Les v mestnih gozdovih, ki je določen za sekanje, naj se proda na panju, če pa to ne bo mogoče, naj se šele izseka v lastni režiji. V smislu zakona o samoupravnih cestah se bo pobralo 50.000 Din pri onih podjetjih, ki ceste prekomerno uporabljajo. Podrobnosti se bodo določil« naknadno. Med slučajnostmi sta bila pooblaščena obe. svet. Ravnikar tu dr. Vrečko, da kupita 73 m platna za napravo državnih zastav. Na Spod. Lanovžu s«? postavijo v stanovanjski koloniji tri cestne svetilke. Rešene so bile še nekatere manj važne cestne in cestnopolicijske zadeve, nar kar je bila seja ob 22.15 zaključena. .lili!" vol! Ugodna prilika za nakup daril za Miklavža Din 496 sedaj m Din 310 „ 381 * w « 200 „ 320 M „ „164 » 280 * m „ 150 Različni ostanki češkega in angleškega blaga za ženske in moške! Nekaj primerov: Celi ostanek 1 80 pripraven za suknjo in telovnik Din 110 prej ra D 120 , , 367 „ „ 320 , . 346 „ . 186 1 80 230 4-S0 260 manjšo celo obleko celo moško in fantovsko obleko za žensko obleko ali kostum . . za 250 300 775 260 Cene se razumejo na dolgoročno odplačevanje brez vsakega pribitka! Oblaeilnica Ilirija, )Yiestni trg 17/1 tel. 2825 Na zahtevo pošljemo potnika na dom! Oglejte si naše izložbe! Navodila bana za proslavo 1. decembra in kraljev rojstni dan Ejnbljana, 23. novembra. AA. Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec sporoča javnosti o proslavi 1. in 17. decembra 1929. ter izobešanju dr* lavnih zastav naslednje: Dne 1. decembra praznuje naš celo* kupni narod svoj največji narodni in državni praznik, praznik enajstletnice osvobojenja ln ujedinjenja, 17. decem* bra pa praznujemo rojstni dan Nj. Vel. Aleksandra /„ kralja Jugoslavije. Letos imata navedena praznika še prav pose* ben pomen. Letos bo namreč prvič, ko se bo vršilo to praznovanje v okolišči* nah, kt bodo tudi na zunaj pokazale naše popolno ujedinjenje. Zakon o na* ztvu in razdelitvi kraljevine na uprav na območja Je dal naši državi ono ime, ki so si ga v svojem delu in v svo* Jih borbah za naše osvobojenje in uje* dlnjenje zamislili vsi, ki so polagali te* melje naši edinstveni državi: kraljevi* na Jugoslavija. Omenjeni zakon pa je poleg enotnega imena določil tudi za naš narod skupno nacionalno zastavo, ki je naša državna zastava. Odpravil je vse plemenske zastave, ki so nam v prejšnjih časih, ko smo ječali še pod tujim jarmom, bile naše narodne svetu nj. ter nas vzpodbujale k vztrajnosti v borbi za svobodo. V določbi, da se smejo v obče izobešati in nositi samo državne zastave, moramo tedaj videti le simbol naše nerazdružljivosti in ena* kopravnosti. Temu svojemu prepriča* nju moramo dati tudi viden izraz s tem, da na dan praznovanja naših na}* večjih državnih in narodnih praznikov izobešamo samo našo državno zastavo, zastavo kraljevine Jugoslavije. Tega pa ne bomo storili samo žara* dl dolžnosti, ki nam Jo predpisuje po* itivna določba zakona, temveč tudi iz notranjega globokega prepričanja, da smo en sam narod v naši kraljevini Ju* goslaviji ter da hočemo tudi na zunaj manifestirati ter vsemu zunanjemu svetu pokazati to svojo edinost Glasbeno drufcvo t Hrastniku U le ▼ nedeljo praznovalo desetletnico, • čemer smo včeraj podrobneje poročali predvideno, marveS Je »tanje ■ ofHMHtvtJo obeh vlakov na progi Kotoriba — Prager-abo poslabšano. Ob teh progah Je domala 100.000 prebivalcev, večinoma delavno ljudstvo, ki vzlic temu, da tn ni posebne industrije, potrebuje promet in zvezo e centralo. Dolgo že prosimo, da bi dobila 1 rani ali 1 pozni vlak, če ni mogoče obeh. V prvem primeru bi se dalo dospeti v Ljubljano okrog 10., v drugem pa odpotovali ob 18. Tako bi tukajšnja ljudje potrebovali za opravke v Ljubljani po dva dni, dččim sedaj po tri, kakor da bi nas imeli v Ljubljani tako pre-erčno radi. Navaja se, da bi sa taik vlak bilo potrebno dvojno osobje. Morda pa bi se dalo šte-diti z nočnim vlakom na malih postajah, kjer bi se lahko nočna služba opustila in bi sprevodniki izdajali vozne listke v vlaku. Morda pa bi se dalo ugoditi tudi s potniškimi motornimi vozili, ki se. baje uspešno preizkušajo v subotiški direkciji. Naši argumenti držijo, zato ponovno prosimo, naj se naše želje in potrebe upoštevajo. Dr. Kasal o novem načinu odranja r t Ljubila**. K. novembra. Sfero« h predaval v društvenih prosto-rth UdruženJa Jug. htženjerjev to arhitektov vseuč. prof. dr. htž. Kasal o svojih Izkušnjah z novim načinom odranja, ki ga Je prvič opora bil pri gradnji novega mosta oa Zktamem mostu. Največje težave so bSte ▼ tem, ker Je bilo potrebno graditi do 35 m široke loke, pod katerimi se je moral vršiti med grad-bo vodni (splavarski) promet Velika ovira za primerno odratije pa ie bila tudi trda skama struja Savinje, v katero ni bilo mogoče zabiti niti pilotov, niti tračnic. Dr. Ka-aal se je prvotno odločil, da postavi šest močnih opornih stebrov, za katere bi po-pabfi 490 m' betona hi bi staSl z delom vred okoli 150.000 Din. Obenem pa bi moral porabiti tudi 480 m* lesa tn 4800 kg železa. Celotni oder bi po tem načrtu staJ ndkaj nad 500.000 T>"m. Pri nadaljnjem proučevanju načrta pa se Je odločil za novi način odranda, podoben onemu francoskega inženderja Fravssinetta za gradnjo rekordnega mosta preko reke Loune. PosSužil se ie odranja s predelcmm lokom. Za oporo lokov Je uporabili svinčeni tečaj, ki mu je omogočil sorazmerno razdelitev pritiska. Pri primerjavi stroškov se je izkazalo, da se bodo znižali na 380 tisoč Dm. Nadalje pa Je ostal po večini za odranie uporabljeni les kakor tudi železje tn svinec tečajev, uporabljiv še za druge podobne "Zgradbe. Ko Je bila zgradba končana, so se ugotovile naslednfie male deformacije: Pri loku št 1 G evi breg) = 9.4 cm, pri 2 f srednji lok) = 14.3 cm ln Pri 3 (desni breg) — 11.8 cm). Opazovane deformacije so se presenetljivo dobro uiemale z usedanjem, ki iih Je graditelj pričakoval. Izvajanjem univ. prof. dr. KasaJa so prav gtevfliTi poslušalci sledili z velikim zanimanjem. Ob živahnem odobravanju se ie fnK. Mačkovšek zahvalil predavatelju in mu čestital k lepemu uspehu pri gradnji novega mosta na Zidanem mosta. Železniške zveze Prlekiie Ormož. 22. novembra. Orfelej bo »met treba večkrat potovati po trradnih opraVMh v Ljubliano. Pri današnjem stanju lahko potuješ tako-le: odhor iz Ormoža ob 7.20. prihod v Ljubljano ob 13.46. dalie: 12.45 — 18.12, ali pa 16.16 - 22. Prihod v Ljubljano je torej v vseh treh primerih tak. da v uradih ne opraviš tisti dan nič več. Iz Murske sobote so odhodni časi: 5.16. 9.12 in 14.12. Iz Hodoša pa je treba oditi že dan prej ob 7-07, ®oer ne dobiš zveze na glavno progo. V osnutku novega voznega reda *> «cer na glavni progi in pa na progi Kotoriba — Prasersko predvideni nočni vlaki, zato pe bosta vzeta iz prometa dva vlaka, ki sta bila najugodnejša za dopotovanje v Ljubljano in za vrnitev v naše okraje odnosno v PreVmurje. A za progo Ormož — Hodoš in Ljutomer — Gornja Radgona ni samo nič Električni tok ubil monterja Mul-ska Sobota. 23. novembra. Včeraj zjutraj so hoteli štirje monterji z nadmonterjem Leharom izmenjati stari transformator z novim. Medtem, ko se Je nahajal Lehar zunaj poslopja pri novem transformatorju, ki so ga hoteli spraviti z voza, sta mantenja Jožef Meleš in Aleksander Bagari demontirala stari transformator. Ob 8.50 pa je na Jožefa Meleša, ki je stal na starem transformatorju, skočila električna iskra 30.000 voltov in ga usmrtila. Zvrni] se je s transformatorja, a spodaj stoječi monter Bagari ga je prestregel. Odnesili so ga ven iz poslopja in ga skušali z umetnim dihanjem obuditi. Na kraj nesreče je prišel takoj z avtomobilom šef bolnice dr. Škrilec, ki pa je izjavil, da je vsaka pomoč zaman. Kljub temu pa niso nehali z umetnim obujeva-njem, ki pa je ostalo brez uspeha. Poslopje je takoj Po nesreči nadmonter Leliar zaprl in ga je odklenil šele pred sodno komisijo. Komisija je naprosila inž. tvrdke Siemens, ki je prišel z novim transformatorjem, da opiše dejanski stan. Po mnenju tega in tudi nadmonterja je napaka najbrž v oljnatem stikalu, ki ni dovoli dobro izoliralo izklopljenih 30.000 voltov. Dejstvo, da telo ni ožgano, dokazuje, da tok ni imel popolne jakosti. Ponesrečeni Jožef Meleš Je star 24 let In je bil kaka tri leta zaiposlen pri mestnem električnem podjetju. Zapušča ženo in dva otroka. Pri astmi in boleznih srca, prsi in pljuč, Skrufolozi in rahitisu, povečanju šeitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franu Joselo-ve< grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa eo opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke po nehava jo s pomočjo »Frani Josefove« vode, ne da bi ee pojavile driske, ki se jih vsak boji. »Frani Josefova« voda se dobi v veeh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Svetislav Petrovič kot kava&r, osvojevalec ženskah ce&arice Matije 'r> do teh HMev. iti na It* liu-cfi. ki lwki ■znali bi hoteli občo korist nas vseh. K. iftehnicno mup&aCičnt peUulaCci radia katerih glasbeno čuvstvovanJe }e tako razvit« NAJSTAREJŠA ISKUSTVA - NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA Dirka podivjanega vola Gosteče pri ŠkofH Loki. 23. nov. Dobrih deset mmnt iz Škofje loke leži prijazna vasica Pungart. katere prebivalci imajo posestva v neposredni bližini svojih domov. Veliko govorice je povzročil sedaj med njimi Pestotnov vol, ki si ga bodo domači gotovo ohranili v živem spominu, ako ne zaradi njegove uporabnosti na polju, pa zasradi »avanture«, ki si jo Je dovolil rujavi rogar sredi tedna. Domači so se baš odpravflafl na polje ta vpregafi žival v voz. Ze so hoteli na pot, ko se žival na lepem splaši Predno so se navzoči dobro zavedli je podivjano živinče podrlo štiri, okoli stoječe ljudi po tSeh m v čudovitih skokih, z visoko dvignjenim repom oddirjalo v 15 minut oddaljene Gosteče. S skrbmi so opazovali gospodar in njegovi, kaj bo z živaljo in vozom, ki je v vsej širini ceste odletaval r?a desno in levo. Po isti poti Je šlo nazaj, ko je pogumni Gostečan divjo žival ustavil in jo navidez umirjeno izročil Pestotinovemu HapciL Na vso smolo Ps Je tedaj hm ovinka prtvozfl ▼ hitrem tempu avto, W Je žival znova ssplagfl. Po bliskovito Je hlapec z udarcem ▼ nogo obležal na cesti, a podivjani vol Jo Je ubral preko po?ia navkreber v bližnji gozdič, kjer je z lastnimi poškodbami, preklanimi lestvami, zlomljenimi oj-nicami tn vozom onemogel obstal med praprotjo hi drevjem. Na nadaljevanje voižmje seve ni b&o več misliti ta vol je romaj nazaj ▼ hlev. vzame vse mera, (h se bodo naredbe zdravnikov, ki vrše najtežjo službo, brez ozira oa levo ta desno tuda vedno izvršile Širjenje škrlatinke Tržič, 23. novembra. Odkar Je ormrla županova hčerka Metka je preteklo že devet dni, ne da bi se pojavil kak nov primer obolenja m vse si je že oddihovalo, češ, sedaj je pa konec bolezni Ravno deseti dan pa sta se pojavila kar dva primera v eni hiši, obolela sta hčerka in sinček mestnega tajnika g. Japlja. Okrajni zdravnik g. dr. Pavel Pance je takoj odredil popolno izoliranje bolnikov in vseh članov družine, občinska pisarna pa se je temeljito razkužila z ozirom na veliko nevarnost za vse stranke, ki imajo na občini opravka in ki imajo doma otroke. Po navodilih zdravnika bi morali oba mala bolnika odpeljati v bolnico in tudi mizarskega vajenca Tomšeta, ki ie imel lahek primer bolezni iti ki se ne da tako izolirati, da ne bi bflo za njegovo okolico nevarnosti. Vprašanje pa je. če je v bolnici dovolj prostora. Zato je interveniral tudi mestni žunan g. Lončar pri upravitedjstvu deželne bolnice, ki bo menda nujni prošnji ogroženega mesta ustreglo in sprejelo vse obolele. Zdravnikovo mnenje je, da Je nrišlo to novo okuženje ne potom šole, kakor bi bil marsikdo misli, temveč iz vsakodnevnega občevanja z okolico nezadostno izoliranih bolnikov. Zato znova pozivamo vse starše In drage odrasle osebe, da se vedno ravnajo strogo po zdravnikovih odredbah in tako odstranijo že v kali vsako nevarnost novega okuženia. Kakor razmere sedaj, čaka zdravstveni dom velika naloga za pravo zdravstveno vzgojo konservativnega naroda, ki si ne da dopovedati, da se take bolezni prenašajo po nerorevidne-žih, ki v svoji naivnosti mislijo, da so «ni sami bogve zaradi kakšnega vzroka pred prenašanjem in obolenje^n obvarovani. Pozivamo mestno županstvo, da naj pod- Zavarujte svoja poslopja! V litijskem okraju le pogorelo »pet dvole nezavarovanih kmetij. Litija, 23. novembra. T hdraJSnfl ekofld ie vpepeEl ognjeni petefin vse premoženje 54-letnemu zasebniku Matiju Tomažiču iz liberške fare. Tomažič Je prebivaš v malem naselja Bernardovcu. Imel je sredi vinograda zidanico. Spodnji del Je bil zidan m mu je sJužil za vinsko klet zgornji, leseni del pa je uporabljal za svoje stanovanje. Tomažič si je običajno sam kuhal na majhnem železnem štedilniku. Takisto si Je tudi predvčerajšnjim skuhal večerjo, potem se pa napotil v Libergo k bratovi družini. Ko je zaklenil Tomažič svoj hram, ie storil usodno napako. Ognja v pečici ni pogasil. Nekako po-1 ure za tem, ko je odšel Tomažič z doma, so se drva, Iti so se ob peči sušila tako močno ugrela, da so se vnela. Sosed Dragar, ki stanuje prav v bližini Tomažičeve zidanice, je opazil v večernem mraku sumljivo svetlikanje v sosedovem hramu. Predno pa je obvestil o tem domače, se je ognjeni petelin že povzpel skozi leseno ogrodje na streho. ^nahodu T trenutku Je bfla zidanica ▼ plamena. Požarni soj je privabfl okoličane iz Liber-ge m Lupince, prihiteli so tudi gasilci iz Velike Kostrevnice, a niso mogli Tomažiču prav ničesar več oteti. Z združenimi močmi so še komaj preprečili, da se požar ni nadaljeval po ostalih hišah v Bernardovcu. Medtem se je ogenj že povzpel na Strma-novo hišo. Rešili so jo le na ta način, da so razkopali vso streho, ki je bila deloma že v plamenu. Tomažiču je pogorelo vse pohištvo in sploh vse, kar je imel. Občutno škodo mu je prizadejal požar v vinskem hramu. Tamkaj je imel v sodčkih 1400 litrov letošnjega vina. Domačini so skušali, da mu otmo vsaj vino, pa Je bi! njihov trud tudi ta zaman. Tomažič je postal na mah ubožec. Zavarovan ni prav nič, kar je še bolj tragično v vsej nesreči, ki ga je zadela tik pred zimo. Podobna nesreča se Je dogodila tudi v Volčji jami pri posestnici Ani Kaplji, ki je po požaru zelo prizadeta ker ni imela svojega imetja zavarovanega. Posestvo Kapljevih Je precej na samem. Tam stanuje gospodarica-vdova s svojo hčerko, v čumnati pa stanuje sorodnik, ki je precej beteižen: šteje že 80 let in je mu-tast. Starčka Je pričelo Madno Jesensko vreme stresati, zato si Je v mali pečici zakuril. Hotel je še priložiti, zato Je odšel v drvarnico po gorivo. Medtem pa je uhajal iz raizbefljene cevi ogenj na lesen brun pod stropom hi ga užeal. Predno se je starec povrnil je bila soba že v plamenu, ogenj pa se je jadmo širil dalje, skozi podstrešje na streho. Iz goreče strehe so preskočile iskre na sosednio kaščo, ki Je niso mogli več oteti. K sreči so še pravočasno rešili živino iz gorečega hleva. Kanljevim je požar uničfl ves letošnji Pridelek žita m drugega živeža. V shram-bi so imeli okrog 30 mernikov ovsa, Isto-tr^fko aide in okrog 70 mernikov ostalih žit. Zdai na je uničen ves nnihov ce'o'etni trud in imaio kaščo — prazno. Požar je uničil tudi 15 kokoši. Zanimivo je. da bi se bil dal požar že MINCTON HSELESS Pred 55 leti: prvi pisalni stroj: Remlngton. Sedaj, prvi brezhrupni stroj: Remlngton Noiseless. Glavno zastopstvo A.PREILOG &$uh1faitu, Marijin trg. Zahteva/te prospekte gratis. Telefon edavaaj zlatica preprečiti. V čumnatl je bilo Bantreč tile nad pečjo bruno, tako da Je vodila pločevinasta cev prav ob njem. Ta nevaren kos lesa so prislonili tjakaj še pred enajstimi leti, ko so hišo popravljali. Mesto, da bi bruno obzidali, so to odlagali od leta do leta dokler ni postal ta nedostatek jrsrok težke nesreče. V našem okrajn je le precej posestev % nezavarovanih. Ni napak, če opozorimo j ponovno na to okoliščino, ki našemu go- 1 spodarstvu tako Škoduje. Res je, da priskoči nesrečniku, ki ga je požar spravil na beraško palico, vsa soseska na pomoč, kar moramo sicer pohvalno zabeležiti. Po lanski sezoni požarov v našem okraju je izdalo sresko načelstvo dopis na vse občine, naj opozore 'Judi. da si zavarujejo svoj hnetek za primerne vsote. Svoj čas le nudil pogorelcem prvo podporo okrajni Rdeči križ, ki Pa je v bodoče odkloni! vse slične prispevke Iz razloga, da se pred polarno škoko vsakdo lahko zavaruje. Dobro tri bilo, ko bi izdalo sresko načelstvo z ozirom na oba navedena žalostna primera ponovno navodilo in priporočilo, naj si vsakdo zavaruje svoj (metek, da ga Be spravi nesreča na beraško palico. Za Zdravstveni dom na Jesenicah Jesenice, 22. novembra. O nujni potrebi gradnje Zdravstvenega Soma na Jesenicah ee je pri nas že mnogo razpravljalo. Ravno Jesenice, ki so od Ljubljane razmeroma zelo oddaljene, morajo imeti takšno zdravstveno ustanovo, saj morda ma-Jokie tako razsajajo različne nalezljive bolezni, ki so posledice splošnih socijalnih razmer. Predvsem daje povod za razne bolezni slaba prehrana dece, ki je tudi zelo slabo oblečena, osobito pa so leglo bolezni skrajno slab«, zatohla in premajhna stanovanja ter •o zelo pogosti primeri, da bodi r eni sami družini po 5 otrok ▼ šolo, doma pa večinoma spijo s svojimi mlajšimi bratci in sestricami skupaj v eni sami sobi, dostikrat po dva, bije v eni sami postelji. Da se v primeru raznih bolezenskih epidemij, kakor škrlatin-Jce, davice, influenee, griže in drugih lakih bolezni prenese okužen je od enega samega otroka v družini na vse ostale, je po sebi umevno. Primerilo se je že, da so oboleli »si družinski člani, pa ni bilo nikogar, da bi jim bil stregeL Pa to ne velja samo za Jesenice, ampak B&oraj za ves radovljiški srez, katerega naravno središče so Jesenice, saj bi Zdravstveni dom, ki naj bi imel izolirnico, lahko slutil vsemu prebivalstvu blejskega kota ter bohinjske Ln zgornjesavske doline. Staršem ni prijetno, ako ob grasiranju škrlatinke pride po njih otroka ljubljanski avtomobil in ga odpelje v ljubljansko bolnico ter pri tem lirtarši ne vedo, ali se bo otrok še kdaj vrniL 0 zadevi Zdravstvenega doma se je že ob-firrno razpravljalo v sredo, dne 20. t m. pri seji občinskega zastopa, pri kateri je občinski odbornik g. župnik Kastelic omenjal, da je Higijenski zavod v Ljubljani pripravljen k temu, da se tudi na Jesenicah uredi Zdravstveni dom, ako občina preskrbi ta to potrebne prostore. Da se temu odpomore, je gosp. župnik predlagal, naj občina kupi Katoliški delavski dom na Savi za vsoto 300 tisoč Din, kjer bi po njegovem mnenju bili najbolj primerni prostori v ta namen. Draga skupina občinskih odbornikov pa je bila mnenja, da bi bilo bolje za Zdravstveni dom kupiti vilo dr. Janka Pretnarja, katere lastnik je sedaj gosp. župan. Mi smo mnenja, da Katoliški delavski dom na noben način ni primeren za Zdravstveni dom in sicer zalo ne, ker se nahaja v najbolj prometnem kraju in sta v bližini dve gostilni, dalje, ker nima nobene kanalizacije in je tn tudi ni mogoče izvesti, nima nobenega vrta in sploh samo par m1 dvorišča. Dalje to poelopje tudi sato ni primerno, ker se nahaja v neposredni bližini tovarne in kolodvora odkoder se vedno vali gost dim, vrhu vsega je poslopje predrago in bi notranja preureditev stala še težke stotisočake. Tudi preureditev vile g. tupana bi stala občino ogromno denarja. Za ta denar bi občina lahko zgradila že lepo in svojemu namenu primerno stavbo. Kot najbolj primeren kraj pa ee smatra zemljišče gosp. dr. E. Rekarja, tako zvane Pisarje. Ta kraj je najbolj solnčen ter nekoliko oddaljen od cestnega prometa, ima v bližini dobro pitno vodo, je z vozovi lahko dosegljiv ter bi tu imeli bolniki vedno dober srak in mir. Apeliramo na občinski odbor, naj bo pri izbiri poslopja, odnosno etavbisča za Zdravstveni dom previden, naj vzame v pretres vse dobre in slabe okolnosti, naj se iz-fcede vsa stvar objektivno, naj se ne da za- vesti po potrebah tat željah predstavnikov kakega društva. V splošnem je občinski odbor na svoji seji v sredo soglasno pozdravil idejo Zdravstvenega doma na Jesenicah, glede nakupa primernih prostorov pa izvolil odbor, ki ga tvorijo gg,: Pinter, Vovk, Tor-kar, župnik Kastelic in Peter Sitar. Ta odbor bo na prihodnji seji poročal ln stavil definitivne pogoje. — Razen tega odbora je bil na seji izvoljen tudi kmetijski odbor, ki ga tvorijo naslednji gg.: Franc Klinar, posestnik na Piavžkem rovtu; Jakob Vovk, posestnik na Jesenicah; Valentin Markež, posestnik na Savi; duhovni svetnik Anton Kastelic, župnik na Jesenicah in Anton Hribar, posestnik pri Sv Križu; kot namestnika pa Pavel Smole j, posestnik na Hrušici in Alojzij Novak, posestnik na Jesenicah. Pismo iz Beograda V starodavnfh časih, ko je še nrav »lušt-no« bilo. ie imelo vsako veliko mesto svoi poseben duh Tako ie n. or- Dunai dišal no »kofetu«. Moskva oo kožuhovini. Pariz oo Darfumn. Trst oo vrečah itd. Dandanes se ie ta. za vsako posamezno mesto karakteristični duh izgubil Nadomestil ga le splošni, za vsa velemesta enotni »duh«, ki ie oa boli podoben smradu kot dišavam — duh bencina k; ga razširiajo do ulicah križem kražem švigaicči avtomobili. Vkliub temu Da si ie naša Drestolica. ponosni Beograd, ohranila svo! starodavni tn staroslavn: karakteristični duh- Zato tudi ie v naši liubi orestolnici še zmerom »lušt-no« kot ie bilo nekdaj- Veste, kakšen ie ta duh? Duii no Dečenih čevabčičih. oo pečenih prašičkih in ouranih do milodišeči šlii-vovic? in vsakovrstnih srbskih gurmanskih speciialitetah ki so na radost tvc:ega trebuščka preljubi šetalec. in na oogubo Tvo-fega žeou vidno izložene v okenskih izložbah kakor ženskemu očesu kake nrav okusne nogavice ali čeveljčki, ali rute. da se ne moreš ubraniti nnnovemu mamečemu vabilu. In tam v tistih navidez zakotnih »paizelinih« tam biie Dravo srce Beograda ne Da v velikih kavarnah ali restauran-tih. Tam ni preskrbljeno samo za dober prigrizek in Izborno kaolnco. ampak tudi druščina le nrvoklasna- Zakai nravi ln resnični Beograjčan ne hodi v kavarno. Jok! Na čevabč!če. rakiio. na kakršnosibodl »meTe« in na pogovor s mratelii se on sestane v »svoii kafanici«. Bogra.ičan Je namreč skozi in skozi demokratičen jn ne mara tistega zapadnoevropskega lizania. mazania in klanjania. Rad t' »oodvali< če more. amDak na čisto pošten, domač srbski način. Zato tudi krivo gledajo stari Beograjčani to naglo naraščan!e tn soreminiante glavnega mesta kraljevine Srbije v Donosno. moderno mesto kralievine Jugoslavije. Žal iim ie vseh tistih prijetnih kotičkov, vseh tistih zlatih in sladkih uric, ki so iih oreživeli oo nifh- Temoo zaDadnoevron-skega velemesta že bi'© po modernem tlaku Beograda rn v zraku brni propeler najmodernejšega »saobračajnoga sredstva-«, k; veže srce Jngoslaviie z vsemi deželami Evrope, da si lahko v nekoliko nrah na Dunaju. Budimneštj. Mfinchenu. Berlinu ali Parizu- Po cestah ne slišiš več »govoriti samo cirilioom. da te razume ceo svet*, ampak H udaria na ušesa že blagoglasna francoščina, odrezana in sikaioča nemščina ploščnata madiarščina. godrnjava angleščina. da ne pozabim omeniti mfle ruščine, matuške naše in še mnogo, mnogo drugih iezikov. Kakor gobe po dežjn rastejo palače kar čez noč. In tam, kier ie še včeraj stal kak stari, znameniti »paizel<. pribežališče bohemov. .gurmanov in raznih drugih »vinskih mislecev«, se dviga danes že ponosna štiri, pet šest ia še reč nadstropna palača. In uboga »umetnička raia« si je prirnorana poiskati nov kotiček. Iz centra mesta ie že šla. Tam Je že popolni kozmo-politizem. In tisti pravi resnični Beograi-čani. ki so na to svoie beogra'čanstvo tako silno ponosni, se seliio na periferijo, kjer še lahko nemoteno uživajo v svojih starih šegah in navadah, kier iim cigan Je lahko nemoteno zaigra na uho nlihovo omilieno sevdalinko aii kako drugo staroslavno in ginliivo oesem. kier se še lahko ndaiajo »dertu«. ne da bi bili izloženi posmehovanju nove. brezsrčne generaefe. Edini kvart (okrai). ki je ohranil še malo stare zunan:ost? je znamenita Skadarliia, shajališče vseh umetnikov in bohemov. Tu kraljiiie Tin Ujevič. ki so ga zdaj prijatelj; nosJafi malo na potovanj« v Sarajevo in Hercegovino na »sevdalisanje«. In ker se Tin Ujevič hoče zrnerai prilagoditi milieuiu. v katerem živi. so mu nataknili »pravo-verniki« fes na davo- Zve se. da bo Tin Ujevič. ko se povrne s »hadžiluka« (roma-n:a) obdržal naslov Hadži Tin Uievič. Poleg niega iih ie še lepo število znanih ir, priznanih bohemov čudežne soecijalitete Beograda. Doslednega odmeva nekdaniih borcev za svobodo paševanj3 na našem Parnasu Sicer oa nič novega- Dež in iesensko vreme kakor tam Dri vas. Le denaria primanjkuje nekaterim, sicer bi bile »kafani-ce« še br»H oolne nego so. Ruski restauran-t; na so seveda nab'to Do'nt. V »Mon re-Pos«. »Ruskoi semie«. »Liri«. »Akvariumu« ne dobiš prostora Ni čuda. vse Dolno ru-skfn specialitet- Poleg izborne kulinarične postrežbe. se ti razmanne ruska pesem otožna in sanava. ali vz temperamentni ka-začek in druge v srce segaioče Desmi. da moraš hočeš-nočeš »v vrzino kolo«. In kdor hoče spoznati vsai nekoliko predvoino Rusijo. mu Beograd nudi lake lepo priložnost. Naj obišče »Mon repos« ali »Ruska:u semniu« ali »Jar« in se lahko počuti kot Tolstojev Fedfa rz »Ziveea mrtveca« ko ie hodil k Maši. Še to: kinematogiafi igraio zelo zanimive reči. Fritz Lang s svoio »ženo na luni« polni vsak večer dvorano Tudi Moskvin zanima in sploh vsi sovietsko ruski filmi ki niso vsebinsko tako prazni kakor arne-rikanski- Začela le na intenzivna sezona nlesov i plesnih šol. Vse oclno. Vrača se s turneje po Dalmaciji beograiska opereta k;er rostovala 7. velikim uspehom, moralnim ln materiialnim. pod vodstvom Mariborčanom dobro znanega kapelnika Ple-citvia v svoio matico na TeraziJe v Clarid-ge. ki Je nanovo predelan ln nonravHen. Teatru ie dogralen balkon, vse ie razširjeno in miz ne bo več ampak nnmerirani sedeži. Na ta način bo za znatno več Hudi prostora nego Je bilo dosedai. Kmalu na — Draviio — izide novi sled- zakon, ki bo dal privatnJ iniciiativj več svobode in ie upati, da se ustanovi več priv- gledališč. Zdai se snuie otroško gledališče, ki ga fl-nansira neki beograjski miliionar. v pro-iektu ie liudsko gledališče (drama) za katero se bo gradila posebna moderna zgradba v stiJn starogrškega amfiteatra. vendar s premikajočim se krovom tako da bo poleti lahko odprto- Teater bo nekakšna kombinacija circnsa ln gledišča z tako velikim. visokim in globokim premikaiočlm se odrom Ideio za to ie dal naš znani režiser Rade Pregarc. Baie bo sodeloval pri tem tudi režiser kraljevega danskega gledišča v Kopenhagenu. mani izumiteli novega praktičnega odra. oo rodu Srb Drago-mir Ziberac. ki se mudi zdaj v Beogradu. V sredo 30. t- m. otvori sezono ruski teater pod vodstvom Čerepova »Ivanom Groznim«- Za to predstavo vlada veliko zanimanje. Cerepov ie znan umetnik in režiser-Stvar so študirali baie več kot 4 mesece. V Narodnem gieda'išču ie gostoval te dni z velikim uspehom Slovenca Janko Ra-kuša, ki ie bil letos kar od treh teatrov zaporedoma zaposlen: v Zagrebu Osiekn in zdaj v Beogradu, kier bo angažiran za prvega ljubimca. V Mariboru in drugod oo Jugoslavii? je bil znan in oriliublien v vlogi »Romea«. Zdai kreira »Kamiča«. delo ki ima tukaj lep uspeh. Tudi pisatelj Kulun-džič. avtor najmodernejših iugosl. dram »Škorpijona. Polnoči. Misterioznega Kamiča« se ie lepo uveljavil. Poleg tega Je razjokal nekaj mehkih src tudi 'Nušič s svoio »Veliko nedelio<. komadom iz trolienia srbskega begunstva za časa svetovne vo:ne skozi Albanijo- Vendar očita kritika delu veliko slabosti, tehnične in vsebinske pri-rode- Kot teaterski komad stvar ni uspela. Zato oa polni hišo njegova »GosDa mini-strovka«. Nušič ie sploa v komediji in burki moister. drama in tragedija mu razen »Kneza od Semberije« ne uspeva. Hašekov »Šveik« n; doživel tisteg2 uspeha. ki smo ga pričakovali. Igran ie v preostrih, pre-akademskih liniiah pretrdo in oreresno. Jedra humorja beograjski umetniki niso izluščili. Nekai scen ie na kliub temu dobrih Literarno življenie ie tudi orecei živahno. Po izložbenih oknih se polavliaio počasi že nova letošna dela- Vendar še ne vsa. ki se Dričakujeio. V Beograd se fe preselil znani književnik Nlko Bartulovlč s nclnim košem idei in veliko zalogo energije- Bo začel baie izdaiati nov kniiževni list. v kattrem nai bi sodelovali i Srbi I Hrvati i Slovenci- Nekai podobnega kot ie svoiečasno izdaial v Zagrebu »Kniiževni Jug.« Zimska sezona ie torej več ali manj že v polnem obratu in blagor mu. kdor le preskrbljen s premogom in gorivom, kaiti pravijo. da bo letos huda zima. Še boli blagor tistim, ki stanuieio v že asfaltiranin ulicah kaiti tiste, k? so iih radi oopravliania razkopali. so nodobne neprehodnim močvirjem. Gorie mu. kdor vanie zabrede! AH Beogra:čani so »gemiitlich« ljudje, že deset let navaieni na take ulice, ki boli sličiio kanalom nego cestam in Prav ravnodušno skomigaio z rameni ter zadovolino prenašajo vse križe in težave, da bo le ljublieni Beograd lepši in gosposlri. prc> Adria čevlji CELJE NARODNI DOM Modna razstava Dfenes, t nedeljo, dne 24 t m. priredi občeznana tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg 18-19, splošno razstavo svoie bogate zaloge te zlasti modnih novitet za nastopajočo sezono. Tvrdka, ki je po pravici že davno zaslovela zaradi soIJdnosti in Izredno bogate izbere svojega blaga ter točnosti postrežbe, je ena najpopularnejših, obenem pa tudi najnaprednejših modnih tvrdk v Ljubljani ter skuša, v kolikor to dopuščajo naše razmere, dvigniti svoie poslovanje na višino. ki jo opažamo v trgovinah velikih mest Tako je bila tvrdka A. Šinkovec nas.l K. Soss prva, ki je pred leti nastopila s splošnimi razstavami, ki ao v LJubljani upravičeno vzbudile občno pozornost ter žele vsestraaiskp priznanje občinstva. Tudi v estetskem oziru se more reči, da je na višku, saj ji je žirija za ocenjevanje izložb že dvakrat naklonila prvo priznanje Kakor obetajo priprave, bo današnja razstava razprostrla pred občinstvom vso krasoto letošnjih modnih novitet v prav okusnem aranžmaju. Na razstavi bodo zastopani damski in moški modni predmeti od najfinejših pa do najcenejših, a vendar solidnih kvalitet. Tvrdka je uverjena, da bo ustregla s to razstavo vsem slojem občinstva, ki se bo v nedeljo lahko teme'iito informiralo ob razstavljenih predmetih samih, kaj si bo najprimerneje omisliti za nastopajočo sezono, zlasti za Miklavža in Božič. Razstavo priredi tvrdka v prostorih moškega m ženskega oddelka. 1504 Miklavž lahko izbere najrazličnejše ostanke po skrajno nizkih cenah, kakor tudj drugo primerno manufakturno blago za svoje darovance prj O H LA€1 ICI %A §LOVE^IJO LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 7. Pismo iz Julijske Krajine Trst 22. novembra. »Ctrcolo del Commercio« ▼ Trstu, to je staro društvo, katero se le prej imenovalo »Associazione dei Commercianti« in je imelo svoj sedež v poslopju »Tergesteo«, je razpuščeno. Prefektura obdolžuje društvo, da je nadaljevalo svoje delovanje navzlic izpremeinbi imena in navzlic modifikacijam v pravilih po predvojnih kriterijih, posebno na trgovskem polju, ki so v nasprotju z direktivami fašističnega režima Za varstvo interesov trgovine in trgovcev obstoji fašistična deželna zveza trgovcev, zato je odveč vsako drugo trgovsko udruženje »Circolo« so posečali elementi dvomljive politične zvestobe in redke trgovske ten-kovestnosti. »Popolo« pravi, da so ti ljudje radi govorili o težkočah, o krizi in o potrebi rešitve Trsta iz sedanjega položaja, na kar opozarja Tržačane. da »koraka asimilacija svoio določeno pot in povsodi, kjer bo zadela na odpor, bo potreba malo kirurgije. Vse, kar ie anahronistično m kar nasprotuje realnosti, bo izginilo.« »Stelvio« je znova mučno razdražil živce Tržačanom. Vladni načelnik ie ukazal inž. Fabbriju, da nai se takoi zopet loti študija načrtov za predor »Stilfserjocha«, ki odpre Italiji pot v Srednjo Evropo. Ta zveza, za katero se ogreva Mussolini že več let. bi koristila posebno Genovi rn bi oškodovala Trst v trgovskem in turističnem prometu iz zaledja gotovo izredno občutno. O načrtih so pisali tržaški listi v zadnjih letih zelo Izčrpno in se zavzemali za predelsko železnico. Milanska poročila pravijo, da se je Duce odločil za izvedbo predora »Stelvio«. Tržaški tisk je pozabil na Predel m govori le o alpskem prebitju, ki bo »velikansko delo, vredno nove Italije«. Slovesna inavguracija akademskega leta na univerzi trgovskih ved v Trstu se je izvršila 17. t m. Lani Je bilo vpisanih viso-košolcev 488, med njimi 55 inozemcev. Promocij za doktorje trgovskih ved je bilo 40. Rektor Morpurgo ie v svojem govoru izrekel bojazen, da bo univerzi vedno bolj primanjkovalo sposobnih učnih moči. Slič-nih zavodov je v kraljestvu precej, uči-tejskih kandidatov malo. Problem je posebno težak za mlado tržaško univerzo ob meji. Prva leta je vse drlo v Trst pa so vsi hitro odšli na boljše plačana mesta Na tržaškem municipiju je bilo posvetovanje, s kakim dobrodelnim činom naj se proslavi poroka prestolonaslednika. Pred-tagala se je zgradba zavetišča za bolehne tržaške otroke, ki bi se postavilo na primernem kraju na Krasu. Koliko bi trebalo nabrati denarja v to svrho? Prefekt Porro je odgovoril, da se ne more določiti višina svote, katere bitnost je odvisna bol' kot vse drugo od čutstva udanosti savoj-ski hiši in dinastiji s strani Tržačanov. Z bližajočo se zimo si sestavljajo italijanski smučarski klubi, na čelu jim tržaški »Tricorno«, programe za svoje delovanje po navodilih Turatija. ki želi, da se razvije ob vsej meji smučarski šport do viška da bo fašistična mladina poznala gra-nico tudi v mrzli zimi. Notar dr. Artur Brumati, star 47 let, doma iz Vilesa v Furlaniji, je bil pred tržaškim sodiščem obsojen na 3 leta ta 15 dni zapora ter na globo 700 lir. ker je zakrivi! razne sleparije m oškodoval številne stranke. V Severni Istri in v Brkinih so Imeli letos glede poljskih pridelkov srednjo letino. Sadja ie bilo malo, razen češpelj. Število živine stalno pada, ker so kmetovalci prisiljeni, da jo prodajo za kritje drugih potreb. Kriv je tudi majhen pridelek krme. Gospodarski položaj je slab. Ljudje se Izseljujejo. tudi dekleta ?z boljših družtn, večinoma v Argentino. Na bolonjski univerz! so promovirafi: za doktorja prava Boris Mašera za doktorja živinozdravništva pa Fran Rutar in Slavko GrahlJ. vsi trije Iz goriške pokrajine K zagorskemu pismu o prosvetnem delu Zagorje, 23. novembra Ker ima ves članek v zadnli nedeljski številki značaj napada na snujočo se knjižnico in pisec g. Ami— nekako ne zaupa, da je Kolo jngoslov sester bilo zmožno voditi ln urejati tudi veliko lavno knjižnico, naj sledi par vrst pojasnila resnici na ljubo. Pred vsem članki te vrste, kakor ga je napisal g. Ami. niso prosvetno delo in pričajo samo. kako malo mu ie do resnega pozitivnega prosvetnega dela — ker je namen Jasen! Mahati po glavah onih. ki kažejo vsai dobro voljo za resno delo, je kaj malo prosvetno! Pisec govori o petih knjižnicah a imenuje samo — rudniško! To ie šele ena. Ravno tu sam dokaže s številkami, da se knjižnica premalo uporablia. ker ni bralcev. To Je tisto! Ljudstvo treba k branju lepe knjige navajati — to pa zahteva mnogo po- drobnega poštenega dela, za kar ravno nima vsak smisla ne volje. Najpompoznejša knjižnica ne bo spremenila sedanjih ra;-mer glede knjige po deželi, ako se ne bo storilo drugega, kot pobijalo pozitivno delo, katerega ima vsekakor za sabo to društvo, ki se je zavzelo za lavno knjižnico. Ta misel ravno na izšla iz glave ene osebe. ampak je bila želja Izrečena mnogokrat iz prav preprostih vrst Ko ie začelo prihajati v dolino ničvredno štivo. zoper katerega so nastopili vsi, ki iim le kultura naroda pri srcu, se Je neštetokrat čula opazka: »Dajte nam kaj boljšega citati!« — Čudno je. da se proti uvažanju šundlite-rature ni zdelo vredno zapisati ali izreči samo eno besedo, za javno ljudsko knjižnico pa toliko skrbi, nasvetov in priporoči!. Sicer Pa ie »rekvijem«, ki ga je zapel pisec, dokaz, da je delo kritikovano in N©-mec pravi, da ni najslabši sad, v katerega ubadajo ose K. J. S. Začarano mesto Američanka E. Hucklejeva je v Londonu izdala knjigo »Ciganjenje no Sahari«, v kateri popi>uis čudeže severne Afrike. Said-Uio-Amooi, knez in sodnik (kaid) nekega arabskega rodu, izobražen mož m vrt m Častne legije. x> je med drugimi do/ (Ki' naj si ogleda čudež njegove dež^e. začarano mesto Hadžijero. Nekoč 'e bila to nepremagljiva trdnjava, ki je varovaia deželo Said-Uida pred sah irskimi razbojniškimi rodovi Zdaj ie mesio sicer še popolnoma ohranjeno, t prazno. V njens žuborijo vodnjaki. poi*;c y.ct, a ni videti nobenega čiovi-ti. Nova naselbina je nastala v daljavi enega kilometra od mestnega obz-idja »n tn stoji tudi kaido-va razkošna mavriška palača. Američanka se je seveda zelo čudila. A~ je ntr.ieno in leoo rnes o popoinoma prazno. Toda kaid o tem m maraj eovorm m njegovi podanih Se man;. Le po dolgem prigovarjanju je zvedela mrs. Hucklejeva. da so zootrstili prebivalci mesto nekako pred 150 leti ker so jih nadlegovali džitti (hudobci). Podnevi ne gre nihče noter, ker ie prevroče. Ponoči pa se vsuje na vsakega obiskovalca toča kamenja, s katerim ga obmetavajo nevidni džini Kaid je to sam rzku-sil v mladih letih. Pokazal je Američanki več nradnih izjav francoskih oblasti in raziskovalcev, ki potrjujejo ta čudni pojav. Povesti so jo tako prestrašile, da se je premislila izzivati hudobne džine in ni obiskala Hadžijera. Najvišja modrost Profesor Einstein je b^ na obrsT® v Pariza, kjer so tiru podelSj častni doktorat na Sorbomvi, Rad je sprejel poročevalce dnevnih listov, a jih tudi razočaral. Pravijo, da so Einsteinovi naz<> ri prav tako težko umijlvt za povprečnega zemljama kako njegova disertacija. Neki poročevalec je profesorju namreč stavil nedolžno vprašanje: ali nosr s seboj beležnico pa svinčnik, da takoj zapiše nove misli — »Nikoli-« — je odgovoril Einstein. — »Kako pa ohranite v spominu svoje nove domisleke?« »Nikoli jih nimam.« je odgovoril učenjak, »nimam in mi tudi niso potrebm. Jaz raziskujem samo objektivna dejstva.« Tako se je razpletel pogovor o pravi znanosti in se je Einstein ob tej priliki neusmiljeno znesel nad . . . zgodovino. »Mar je to znanost? Kako tw i? raarpaH? Raziskovalci vam pripovedujejo »nedvomna zgodovinska dejstva«, a vsak jih po svoje tolmači si izvaja. Ali morete potem dokazati, da so res obstajala v tej ali oni obliki?« Einstein je za trenutek umolknil m prepričano dodal: »Mislim, da je to popolnoma nemogoče. In jaz porabim svoj čas raj§ za nedvomne realnosti!« Nepričakovana politična Dne 16. t. m. .te opravfl angleŠd zračiti orjak »R - 101« peturno pot, katere se je udeležilo 80 članov parlamenta m 20 lordov gosposke zbornice. Prvotno se je zglasilo kar 159 narodnih poslancev. Toda zrakoplov je imel samo za 100 potnikov prostora in se je moralo vršiti žrebanje. Med onimi, ki so po-teginili iz žare prazen listič namesto za-željene številke potniškega sedeža v zrakoplovu, je bil tudi neki liberalni poslanec. Moral je biti zelo hud, ker je postavil na naslednji seg zbornice zra-ko plovnemu ministru sledeče vprašanje: »Ali se je vlada potrudila pravično razdeliti sedeže med pristaše vseh strank?« Minister je odgovoril, da se to vprašanje ne tiče politike — »Zal da sem primoran ugovarjati visokospošto-vanesm gentlemanu,« je odgovoril nezadovoljni poslanec. »Pomislimo, da lahiko doleti zrakoplov katerakoli nesreča. Če ne bodo v pravilnem razmerjn zastopane med potniki vse stranke, bodo stale nadomestne volitve preveč denarja vse one, ki izgubijo naijveč poslancev. Predvsem pa moramo pomisliti, da izgubi zbornica sedanje ravnotežje m da bo trpela Angleška zaradi novega boja posameznih političnih skupin.« Ta ugovor je izzval v zbornici veliko smeha. Na srečo pa je pripeljal »R-101« vse politike nepoškodovane na zemljo. Domače vesti • Vojaške Testi. V naS vojski to hrenova m: Drago Kober ra tnženjerskega ka-petana 1- razreda; Borislar Babič za nižjega vojaškega uradnika 1. razreda; Alojzij Levart za nižjega vojaškega uradnika 3-razreda sodne stroke; za pehotne porotnike: Jakob Blažon, Karel Pirš, Leopold Skodlar. Alojzij Peližon, Josip Rijavec, Hertnenegiki Vidmar ia Stanko Rupnik; za artilerijske poročnike: Vil.em Ogorelec, Karel Novak, Ivan Ravnik, Fran Mladič, Andrej Irc. Zvonimir Bohte, Rudolf Adamič, Pavle Jezernik, Pavel Vošnar tn Josip Horvat; z« Inženjerske poročnike: Josip Šolar. Vendelin Šimenc, Rudolf Romšak, Drago Brezovšek, Josip Kropar, Ivan Svetlin hi Viktor Gliha, za konjeniške poročnike pa: Josip Golob, Romaa Bradaška tn Fran Pintarič. • Osebne vesfl s pošte. Napredovanj«: n zvatrlčnika 2. skupine: Ivan Godec, sln-žltelj 1. skupine pri 31. ter. teh. odseka r Ljubriani; za zvaničnike 8- skup- siužitelji: Boris Sirnik na Ljubljani l. Ant Primožič t Kranju, Zorana Fischinger v Novem mestu. Josipina Scninko v Rušah, Draga Starec r Rogatcu, Pavlina Mozetič v Črni pri Preval ah, Janez Kržlšnik na Jesenicah aa Gorenjskem, Rok Pogačar v Tržiču. Peter Mlakar v Rogaški Slatini hi Josip Mejač na Ljubljani I. Premeščen!: pt. manip. I11-2 Josipina Zavrtanik z Ljubljane i t Ptuj; zvan. 3. skup. Ida Skrbeč z Ljubljane I na Rakek, Marija Slapar fe Vojnika v Trbovlje I »n Ana Ribič fz Trbovelj t Vojnik; služ. skup. Marija Podberšček od oblastne pt- uprave na Ljubljano I, Josip Zakra šek z Rakeka t Grahovo pri Cerknici hi Fr-Menart a Dptnjega Logatca na Rakek ter dnev. Vit. Timinskij iz Cakovca na Maribor 2. Prestanek službe: pt ur. H-4 Vida Tiefalt na Ljubljani I je pustfia službo, po-godbem poštar Iv. Tkalec pri Sv. Martimi na Muri Je bil odsJovljen. Poroka: pogodb, poštarica Ana Dolenšek ▼ Loki pri Zidanem mostu je vzela za moža profesorja Ivana Mlinarja- Izpit za vodstvo pogodbene pošte sta napravili Emilija Novak in JeMsava BendeFsovič. • ZdravnPška vest Mkilster ra socWno politiko in narodno zdravje je podelil naslov špecijalista za kožne hi spolne bolezni gospe dr- Zdenki Tomlnškovl, zdravnici r Ljubi ani- Gospa doktor Je delovala več let na dermatološkem oddeRcn splošne bolnice t LJubljani in se nahaja sedaj v inozemstvu v svrho nadaljnega študija. • Promocija. Na univerzi v Ljubljani Je bil včeraj pronroviran absolvirani pravnik Kyovslcy Rudolf iz Roča ▼ Istri za doktorja prava- • Diplomiran Je bil za strojnega fnfe-njerja na graškl tehniki g- Fr. Peteršič, sin trgovca v Ptuju, Čestitamo! • Napredovanje v sodni slnibL Z odlokom ministra pravde j« pravni praktikant dr. Jakob Mlinar pri okrožnem sodišču r Mariboru potrjen za stalnega ter pomaknjen v 8. skupino L kategorije. • PorokL PoročBa sta se g. Blaž Sobofht-Cfč, računski nra&iik pri finančni direkciji ▼ Ljubljani in goč Vera Skalarjev*, hčerka g. Josipa Skalarja, višjega računskega svetnika v pok- hi šefa gospodarskega odseka »AVALE« ▼ LjubljanL Čestitamo. — Danes se bo poročil na Zg- Igu pri Ljubljani g. Lovro Zrni tek, znan napredni delavec iz Javorafka, z gdč. Katico Jeršinovo z Zg. Iga pri Ljubljani. Naše čestitke! • Nova meščanska šola. Ministrstvo prosvete Je dovolilo otvoritev nove meščanske šole na Senovem pri Rajhenburgn. Pouk se ne bo priče! prihodnjo Jesen, kakor Je bilo včeraj omenjeno ▼ članku, marveč že v kratkem, čim bo imenovano učitefj-stvo hi sicer ravnatelj ter dva učiteTa. Za pričetek se namreč takoj pretvorita peti In šesti razred osnovne šole v prvi in drugi razred meščanske šole, ki bosta tekom dveh let dopolnila popolno štirirazredno meščansko šolo. Obisk nove meščanske šole bo zelo ugoden ne le za mladino lz neposrednega okoliša marveč tudi za ono z Velikega kamna, Mrčnfh sel. Koprivnice pa tudi Rajhenburga m dela občine Blance. Prostori so v poslopju nove senovske šole urejeni hi, kakor smo poročali. Je občina prevzela nase tudi vso skrb glede popolnega krit;a stroškov za trajno vzdrževanje meščanske šois- • Lepo prosvetno delo y hribovski občin!. Prejeli smo: Na Sv- Gori v Zasavju, ki je prav pri! uM j en izletniški kraj. je društveno življenje prav razvito. Zanimivo je, d« so imeli še do nedav-jega ti hribovski prebivala celo 2 god ! in srcer na pihala in tamburaški zbor. Lepo prireditev pripravljajo Svetogorci že 1- decembra ob 11. letnici irjedinjenja. Po slavnostni sv. maši ob 10. se bo vr\ a akademija. Na programu bo nekaj g.*?lenrh komadev. Po slavnostnem govoru nastop j3 šolarji vseh oddeFkov ▼ igrici »Nandn. prarn:k«. Nata bo sledilo več pevski"' t *čk Izvedba programa bo po večini v rokah * lskr-.» upravitelja na Sv. Gori g. Ivana Zagažna- Na !cpo patriotično prireditev opozarjamo tudi nedeljske izletnike. • 10.000 krasnih kn% brezplačno bo letos razdelil sv. Miklavž. Blagi svetnik Je namreč rezerviral v svoie namene skoro vso naklado pravkar izišlia novih zvezkov Bo^at Miklavž Ce bo izbiral zimske suknje, oblek«, konfekcijo. pJetnine, trikotažo, dalje krasne športne čepice, perilo, klobuke in druge oblačilne potrebščine ▼ veliki Id cen! Izberi pri tvrdki ANTON PRESKER LJubljana — Sv. Petra cesta štev. 14. Mladinske knjižnice »Jutra«: »Prigod« porednega Bobija«, »Janko in Stanko«, »Skok, Cmok, Jokica< m »Prigode gospoda Kozamuririka«. Vsak priden otrok dobi vsaj po en zvezek tega prelepega ln bogato ilustriranega branja, najbolj pridni pa vse štiri zvezke! • Društvo prijateljev VeRke BritanlJ«. V Zagrebu se Je nedavno osnovalo Društvo prijateljev Velike Britanije, ki je te dni pričelo svoje delovanje- Za tajnika ie bil izvoljen dr. M Čurčin, urednik »Nove Evrope«, za blagajnika pa dr- PTiverič. generalni direktor Prve hrvatske štedionice- Za častna člana društva sta bila izvol ena dr. Seton VVatson, ki je dal taicijativo za ustanovitev društva, ter britanski konzul v Zagrebu J. Bullock. Društvo bo v kratkem Izdalo brošuro o Veliki Britaniji ter bo od časa do časa izda alo komunikeje o delovanju ln napredovanju društva. * Pogreb nemške turistke. Nemška turistka Melanija Becherjeva iz Dresdena, ki Je, kakor smo poročali, v EHibrovniku pri kopanju ▼ morju utonila, je bila predvčerajšnjim ob veliki udeležbi meščanstva pokopana na tamka šnjem pravoslavnem pokopališču. Nj eia starši so poslali pooblastilo. da se truplo začasno pokoplje v Dubrovniku Pozneje se pokoinica prepelje v Dresden. * Mornariška palača ▼ Šftenikn. Kakor poročajo iz šibenika bo druga pomorska obalna komanda zgradila priiiodnje leto v Šibeniku veliko palačo, ki bo služila za urade komande ln za stanovanja ofidriev. • Smrtna kosa- V Zapužah je preminula ra. Sofija Strojeva, posestnica tovarne- Pogreb pokojne bo danes ob 16- — Šolskemu upravitelju v Donački gori g. Tonetu Ste-lanclosl je umrl sinček Dušan v nežni starosti 3 let — Pokojnikoma bhag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! t borbi proe trgovcem z beSm bfcgom. Naprej Harryi Kino Ideal. * Konzulat Češkoslovaške republike v LJubljani naproša tvrdke ter agenture na področju Dravske banovine (Ljubljana, Maribor, Celje itd.), lci zastopajo poedine le-škoslovaške tvornice in eksporterje, da mu blagovolijo pismeno al! ustmeno sporočiti svoj kakor tudi naslov dotične češkoslovaške tvrdke, ki Jo zastopajo. * Ugotovitev. K članku »Lažni oblastni zdravnik«, ki je bil objavljen 16. t m. m poslan od Sv. Križa, sn.o dobili naslednje informacije. V stvari gre za popolnoma re-elno poslovanje zastopnika ljubljanskega zdravstvenega zavoda- Zastopnik je priše! v okolico Sv. Križa In se tam slučajno znašel v družbi potnika neke druge tvrdke. Ker Je že običajno, da se zastopniki raznih tvrdk, zlasti pa taki, ki razprod?..iajo higijenske predmete zglasijo na podlagi svo ih legitimacij pri občinskih uradih, kjer dobivajo naslove in najmerodajnejše informacije, je tudi ta zastopnik pri občinskem uradu na svojo prošnjo dobil nekaj naslovov, obiskal potem te stranke brez vsake pretveze kake oblastne lastnosti ter v»č predmetov svoie stroke tudi v redu prodal z izpohrenimi naročilnimi listi, ka-teriii kopije dobi stranka- Vsa ta naročila so že davno izvršena- Da bi bil zastopnik koga preiskoval, je izključeno. Tudi njegov tovariš, ki sploh ni z njim obiskoval strank, temveč se le slučajno istočasno znašel na občini, ni v nobenem oziru imitira! kakega zdravnika ali asistenta. V tem smislu Je ta zadeva že popolnoma urejena in izkazalo se je, da izhajajo vse netočnosti iz spominov na nekdanje pustolovske primere, ki so jih drugi zagrerili v tamošnji okolici. * Jugoslovenski hoteli«. Pod tem naslovom Je v založbi »Potnika« izšel nemški seznam večjih hotelov v naši državi z navedbo števila sob, cen Itd. ter se dobiva brezplačno v vseh podružnica.! »Putnika«-Knjižica je namenjena tujim turistom, ki v vedno večjem številu obiskujejo naša letovišča. * Osnovna šola pogorela. V dalmatinski vasi Karin v okolici Benkovca Je te dni zgorela osnovna šola. Vzrok požara ni znan- * Krvava svatovščina- Po vesteh Iz Mo- starja se je v vasi Beljakoviča oženil te dni neki Ivan Dragičevič- V hiši je bilo veselo. Ko so bili gostje že t najboljšem razpoloženju, se ie pojavil med njimi Ni-kola Vasin, kj je imel prej z nevesto !ju-bavno razmerje, potegni! iz žepa revolver in začel streljati med goste. Svat Božo Šega se je mrtev zgrudil na tla, težko pa sta bila ranjena tudi poročenka Anica in n:en brat. Splošno zmedo med gosti je Izkoristil atentator ter brez sledu izginil. Za njim je bila izdana tiralica. * Sleparstvo z delom v HofandHL V Sla-vonfji se Je nedavno pojavil neki agent ki je najemal delavce za neko podjetje v Holandri. Najel Je 29 delavcev, ki so mu morali plačati po 100 do 300 dinarjev za neke blankete. Delavci so odpotovali v Holandijo, odkoder poročajo, da jih Je agent osleparil. Jugoslovenski konzulat ie delavce napotil v Belgijo, kjer so dobili delo. * Šofer oropa! žrtve avtomobilske nesreče. Meseca julija 1927. se 'e pri Bologu v Bosni pripetila huda avtomobilska nesreča, pri kateri sta se smrtno ponesrečila ameriški žurnalist Edv/ard Aldrich ln njegova soproga E!len Šofer M;lan Popovič i iz Beograda je predvčerajšnjim sedel na )■ potrebNas« ujcose)* v drogerljai kako, ljubljana KARO (Wol(r«mt, MARIBOR CENIK ^JRATIS! zatožni klopi, ker je proti predpisom vozil Po levi strani ceste ter zaradi tega povzročil nesrečo- šofer je nadalje okrivljen. da je po nesreč! mrtvemu ameriškemu žurnalistu vze] iz žepa 6700 dinarjev ta 70 dolarjev. Komisija, ki Je prišla na kraj nesreče, je pri mrtvecu našla le še šest de-setdinarskih bankovcev in sedem dolarjev, pri šofer u pa 6000 dinarjev ta 70 dolarjev. Ugotovilo se J®, da je dan pred nesrečo Aldrich 130 dolarjev zamenjal za dinarje. Obravnava se še nadaljuje. a N«)'-o!JU lovsko ki sbraabao ' erožje ter mar.irljo dobit« pri A. RUTAR pnškar CELJE. »70 * Arhitektonski natečaj za tzdeiavo idejne skice za poslovno in stanovanjsko poslopje Akcionarskega društva za gra-djenje kuča v Noveoi Sadu s tremi nagradami po 15.000, 10-000 in 5000 Din ter s pravico odkupa skice za 2000 Din- Pogoji se dobijo proti plačilu 50 Din prt Akcionar. društvu za gradjenje kuča v Novem Sadu. Zelejeznička 98. 1499 • 6-mesečn| deček, sirota, t« odda za svojega. Natančnejša pojasnila ▼ zavodu za zdravstveno zaščito mater ta dece v Lipičevi uKci v Ljubi ani- * Dr. Čerinove pesmi »MRJencf« in »Iz vrela Ihibavl« so za salonske orkestre zelo avaležna koncertna točka. V tem aranžmaju Je šlo že več izvodov v Nemči o; tako bodo spoznali tudi tujci naše lepe nato dne pesmi • Podpiratje Ciril Metodovo dniibo! Nabira te članarino ta darove, ter kupujte družbero koledar ta r«zg!edn!ce! 1502 • Zelo ugoden nakup zlatnine, srebrnine. nr In poročnih prstanov se nudi vsakomur, kdor naroči katalog tvrdke H. Suttner. či-tajte današnji oglas! * D»našn!| švevliki našega Hsta Je priložen prospekt »Skrivnost borznega ospe-ha« na katerega opozarjamo naše čJtatelle- 14256 ITO — zobna pasta nafboljša I • Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga aH lika tovarna Jos. Reich. * Darujte Podpornemu društvn slepih, Ljubljana, ključavničarska ulica 3-II- • AB * kajenje ttodttr* aofcorfnT Čeprav kajenje ne povzroča direktne fkode zobovja, razen pri kadilcih pipe, se vendar pokažejo posredna poškodovanja. Produkti, ki jih vsebuje tobakov dim pri nepopolnem dogorenju, se primejo zob v obliki rjavkasto - črnega sesedka (kadilski zobje). Ta kadilski sesedek pa povzroči močnejšo tvorbo zobnega kamna, ki zopet lahko dovede do audih poškodb zobovja. To lahko preprečiš samo z rednim negovanjem trst- Kot specifično zobno čistilno sredstvo za kadilce se priporoča zobna pasta »Pebeco«. 260 Iz Ljubljane a— Slavnostni večer na narodni praznik bo tudi letos priredilo Društvo novinarjev. Čvrsto je že v Ljubljani ukorenm ena tradicija, da novinarji poskrbio za čim izbra-nejši spored. Ljubljančani pa se enkrat na leto. na praznik njedin enja, sloge, bratstva. v ogromnem številu odzovejo njihovemu povabilu. Tako bo tudi letos. Priprave so v polnem razvo;u, zagotovljeno ie sodelovanje prominentnih ljubljanskih glasbenih faktorjev — a novinarji vabimo kratko m odkrito vsakogar: Priditel o— Predavanja ▼ društva »Pravnik<. Ta teden prične društvo »Pravnik« zopet t rednimi zimskimi predavanji. Vršila se bodo predavanja iz vseh pravnih strok, v prvi vrsti pa bodo letošnja predavanja namenjena razlagi ta navodilom za praktično uporabo novih zakonov- Prvo predavanje se bo vršilo r sredo 27. tm. pod naslovom: Praktični prikaz doiofl> o tatvini ta ntail po novem kazenskem zakoniku- Drugo predavanje bo t soboto 30- tnu ta sicer: Praktični prikaz določb o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo po novem kazenskem zakoniku. Predaval bo obakrat rektor g. dr. Metod Dolenc. Predavanja bodo v Jn-stični palači štev. 79. Pričetek vsakikrat točno ob 6. popoldne. Podrttfeioa Jnlio Meinl d. d. v Ptuju . Panonska ulica S ulju dno vaU vse svoje eenjene odjemalce, njih rodbine, prijatelje in snance k pokasnem kuh&aiu tafa M se vrši v ponedeljek 25. novembra t L (celi dan) Ve&k gost dobro do8ell * Ne razširjajte napačnih vesti! Neki trgovec na drobno Je razširil vest o britvicah Gillet«, da se te ne izdelujejo več v Ameriki, temveč t Centralni Evropi, iz česar bi sledilo, da Je njihova kvaliteta manjša- GiJlette - Company je tožila dotičnega trgovca na preklic ome-niene hz ave pri trgovskem sodišču. Obtoženi trgovec sigurno ni mogel sv o ji.i trditev podpreti z dokazi ta zato ni izrabil roka za zagovor na tožbo. Na predlog Gillette - Company Je bila potem izrečena zamudna sodba Iz te>ga primera sledi n«uk, naj vsakdo opusti izjave o tvrdkah ln njihovih fabrikatih, ako Jih ne more podpreti z zanesljivimi dokazi. Obsojeni trgovec bo moral sedaj plačati znatno vsoto za stroške procesa, ta vse to samo zaradi lahkomiselne lz ave. »Molk Je zlato!« Je star pregovor, a še vedno velja- 1560 * Obleko In klobuke kemično Clsft, barva, piisira ln lika tovarna Jos. Reich. Angleška bolezen (Rahitis) Otrolk, M ziboti za airgleStoo boJesmijo, četiudi za bolj lahko, je mainj odporen zoper nalezljive Jxrle®i*i in pri njem morejo imeti navadne otrošfke bolezni, navadno pre-Majenje, teske posledice, navadfno prehlajanje, težke posledice. Je torei zelo važno, da zavarujete svojega otroka zoper vsak napad angleške iKJleznl. Angleška boJe-zem nastane zibog pomanjkanja zraka, svetlobe in nege, zlasti pa spTičo pomanjkljive in nezadostne hranidlbe. Skrbite torej pri svojem otroku za dobro telesno nego, nu-diite rmi dovolj svežega zraka in soln-ca, pazjte, da bo vedno snažen, da se bo mtnogo prosto gibal, predvsem pa mu dajte pravilno sestavljene hrane, ki bo smela dovolj najpotrebnejših vitaminov. Nestle-Jevl otroški mok| »mo sedaj posebe pridelali vitaminov, ki so za zdrav razvoj otrok neobhodno potrebni, hi kj služijo za t«, da obvarujejo va-šesra otroka angleške bolezni in njenih nevarnih posledic. Redna raba tesa IrdeJfra pri prehrani Vašega otroka V um je sorok za niega idravie. danes res ne zamudite ogledati! a— Iz gledališča. V operi se bo pela drevi Kalmanova opereta »Grofica Marica« c go. Poličevo v glavni vlogi Dirigent g-Neffat režiser g. Povhe- Izven abonmaja pri znižanih cenah. — Opozarjamo na ljudsko predstavo lepe drame »Nevesta s krono«, ki se bo igrala drevi v drami prj znižanih cenah. Vstopnice se na željo reservi-rajo- Telefon štev. 2231. n— »Morala gospe Dulsfce«. Komedijo, ki je dosegla pri včerajšnji predstavi pra* lep uspeh ta je občinstvo izborno zabavala, ponovi danes ob 20. Šent akobski gledališki oder. Predprodaja vstopnic ob pol 20. pri večerni blagajni. Posetrte predstavo ta se boste temeljito nasmeiafil o— O Ni a ga rl, največjem slapa m sveta, o Wasbingtonu, najlepši prestoficl, kakor tudi o Sai t Lake Citvjn, »novem Jeruzalemu«, ta Chicagu bo ime! predavane g. prof. dr. Pave! Brežnik v torek ob 20. v dvorani Kazine. Zanimivo predavanje bo spremljalo mnogo lepih barvnih slik. To bo zadnie predavanje, ki ga bo imel g. dr. Brežnik v ZKD o svojem potovanjn po Ameriki. o— Materinski večeri se bodo tudi r letošnji sezoni vršili ▼ zavodu za zdravstveno zaščito mater ta dece ▼ LJubljani-V okviru lanskih materinskih večerov z obširnim sporedom in razgovori z mat»r-jo se začnejo 27. t m. točno ob 8. zvečer. Večeri trajajo po 1 uro- Na sporedu bodo govori ta razgovori iz vseh panog življenja. Sodelujejo razni strokovn aki iz teologije, zdravstva, gospodinjstva, pedagogike itd. Dne 27. t m- govoril bo dr- Dragaš o snovi: »Mama, zakaj in kako.< Čila j te! Naročajte! >ROMAN< zabaven tednSc LJUBLJANA, Breg 10. MS!3 *— Pevsko društvo »Slavec«. V torek mešanj zbor, v sredo moški zbor. Vsi! n— Centralno akademsko podporno društvo v LJubljani, ki stopa te dni v novo dobo svojega poslovanja, se najlepše za-nval:uje svojim velikodušnim podpornikom, ki so staii društvu preteklo študijsko leto z darili ob strani In jih prosi, da ostanejo revnim akademikom ta Centraln. akademskemu podpornemu društvn tudi v bodoče naklon:ent n— Karambot na Dolenjski cesti. Predvčerajšnjim okrog 7.35 se Je pripetila na Dolenjski cesti pred »Zelenim hribom« težja prometna nezgoda. V omenjenem času je peljal posestnika sin Stanko Jarnnfk na dvovprežnem vozu trugo gramoza- Baš ko je hotel zavoziti čez progo cestne železnice, pa je pridrvel nasproti tramvajski voz. Voznik Je Jamnikov voz prepozno opazil in zaradi mokrih tračnic električnega voza sploh ni mogel pravočasno ustaviti. Nastal je silovit karambol, pri katerem je trpel tako Jamnikov voz kakor tudi tramvaj Nezgoda ie nastala čisto po naključju. navzKc temu pa je priporočati na promet-nejših cestah voznikom v bodoče več pažnje n— Prometna nezgoda na Gosposvetskf cesstf. Ko ie pel al avtoprometnik France Magister ▼ petek ob 12.30 z avtobusom po Gosposvetski cesti v smeri proti Št. Vidu. je pred gostilno »Pri levu« dohitel eno-vprežni voziček. Ker mu Je Istočasno privezi! nasproti tovorni voz, le mora! Magister z avtobusom postati. Tik za njim pa Je pripeljal neki drugi avtobus, katerega Svetovni patent . • • on more preiti vse meje . . . Kamorkoli prideš, najdeš te peč] peči na pota •koli sveta! 90.000 komadov • t uporabi IG greje eno sobo ki drv nr Zahtevajte brezplačen opis! Zephk, tvornica peci, d. d, Suboflca Samoprodaja za Ljubljano; BBEZMK & FRITSCH Samoprodaja u Celje: D. RaKUSCH Samoprodaja ca Maribor: PINTEB I LEKARD 4of®r je aotd navzlic veliki guečS naprej, vendar se mu ni posrečilo giadko zvoziti. Zadel Je r Magistrov avtobus, katerega je poškodoval na več mestih, z&radi česar ima Magister na vozu nad 4000 Dm škode-Magister je takoj prijavil zadevo, ki se bo, Ce se stranki ne pobotata med seboj, obravnavala na sodišču. o— Povožen pes. Avtomobilski tzvošček J M le privozfl predvčerajšnjim po Aleksandrovi cesti, kjer se mu Je na križišču Beethovnove ulice prikadH nasproti pes volčje pasme, ki Je obležal pod vozilom mrtev- Povoženi pes Je bil last pleskarskega pomočnika Franceta T. x Ambroževega trga. •— Najdeno kote. Dne 17- t » je bOo najdeno ob levem obrcž;u Save pri Cerna-čah moško kok) znamke »Styria< s tovarniško številko 616.012. Pri ko.©su Je bilo odlomljeno prožno pero. Najdeno kolo, ki izvira najbrž iz kake tatvine, se nahaja za enkrat na orožniški postaji v Cernučah. Nora modna trgovca (^ct^lceva Mestni trg 14 (tal v vetm btx*1 prvovrstno bHfo m diuf ta coapoda po koakarnačath eeoah. MK8 m— PobeznS od doma- Pred par dnevi le pobegml od svojih itaršev, stanujočih na Kongresnem trgu štev. 15. koiw*j ISletni Mirko Muc. Imenovani ie srednje postave, črnfh las. oblečen v kratke hlače ta kratek suknjič ter obut v rujave čevlje. Ker je mogoče- da ie postal imenovani žrtev kakega zavajaica mladoletnih otrok, se prosi, da vsakdo, ki bi opezi! dečka, bodisi v mestu aH na deželi, prfjavt zadevo najbhžjems varnostnemu cblastvu ali pa direktno očetu M- Mucu, krojaču na Kongresnem trgu IS. n— Pobfjald šep- V hiši Štev. 6- na Mestnem trgu v drugem nadstropju stanu šofer Franc Cerar Je prijavil, da je neznan storilec zagnal predsinočnjim okrog 18.15 v šipo okna n egovega stanovanja velik kamen, ki je priletel s pobočja gradu. Kamen Je razbil obe šipi v oknu ter obležal t stanovanju. Oškodovanec je takoj hitel na cesto ter prijavil zadevo stražniku. Stražnik Je skušal neznanca prijeti pa tri nspet Kakor znano je bilo takih primerov, da pobi ajo šipe v oknih v mestn že več, pa Je navadno zlobnež ostal vedno neizsleden. C»rar trpi 60 Din škode. n— Promenadnl koncert godbe dravska dlv. oblasti danes v Zvezdi ob 11. bo Imel naslednji spored: Sousa: »Pod zvezdnim praporom« koračnica; J. Str«uss: uvertura k operi »Princ Metuzalem<; Sedlžček: »Beograjske pesmi«; Gillet: »Loin du ba!<, intermezzo; Thomas: fantazija tz opere »Mignon«; Meyerbeer: slavnostna koračnica iz »Propheta«; Lehžtr: valček lz operete »Grof Luksemburg«; Urban: »Dimitrijevič«, koračnica. — Dirigent vSji kapcinik dr. Josip Cerin- Ko VTshnti se Je vtelesfl M, prispel ie v sveti palmov gaj, Brahman ga star je pogostil, ponudil mu je BUDDHA čaj! Tea Import LJubljana, Aškerčeva tiL a— Ceskoslovenskš Obec v Lnblani /ve sredečne všenhny svd velkč i miprateie na zahajovaci pfedstaveni loutkiivčho di-vadčlka v Narodnim dome (v;hod x F:ei-weisowy cesty) Hraie «e v n;ded. dne 24. t m. o 4- hod. odpoledni vese'o.ira »Kašpirek a hastrman« a— Siguren nastop doma In ▼ dnrfbl. Govori! bo o tem prof. O. Šest. Opozarjamo občinstvo, da bo 3 večer v ponedeljek 25. tm. ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice. vhod Miklošičeva cesta, pritličje Prispevek za kurjavo in razsvetljavo 3 Din. TKD Atera. 1503 n— Opozarjamo na današnjo razstavo konfekciic in športnih predmetov tvrdke P. Magdič. Glej današnji osrlas! 1497 n— Pevsko društvo »Slavec«. V nedela 24. tm- bo ob 10. dopoldne nujna vaja z« moški zbor. Vsi! ob V, 11, 3, V» 5, «, 7,8, » ari Preskrt>ile si pravoCasno vstopnice zakaj vCeraJSnja premflerm Je Mla razprodana. Pretresljiva dram« k življenja ruske aristokracije ta sibirskih kaznjence*. Bedni položaj kaznjenter mnogokrat sffl uporu Guverner SibrrHe (Priti Kortner) se spre s sinom, ki ljubi preprosto Marfo, hčerko kaznjenca. Beg očeta te Marfe, ki prosi nato guvernerja milosti, guverner pa kot račun hoče njeno telo- Mladi knez obrani Marfo. Skrajna napetost. Načrt irihilistov za atentat na vlak. Krasna režija, lepe slike. Drama pravice in krivice, nasilja hi upora, ljubezni in sovraštva. t Kino »Ljirblfans!d dvor«. — Tel. 2730. a— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Bratje, udeležite se pogreba g- Lovra Ber-Hika danes ob pol 3- popoldne iz. mrtvašnice splošne bolnice! ■— Pediker Dekamč Ivan f*vt)3L da Je T kopališču hotela »SIon< ceni. občinstvu aa razpolago. 1466 o— Rezanie karflh oč«i ta r meso vra-tlih ncrtitov radikalno rn brez bolečin v ko-paiišču hotela »Slon< dnevno razen pone-delTo od 8. do 19- (blagajna odprta do 18.30). 1456 DAMSKE PLA3ČE NAJMODKRNBJSB |jortoe in trpežno od Din 300 naprej modne, s kož>;iio damske obleke iz bari od Din 175 » tulranje halje iz barhenta in bareuna. otroške igralne in dekliške oblake iz barhenta la ba rž una v vseh velikostih, danske in otroške predpasnike iz listra, klota, kreto-na, ba tista in Sifona, v vseh najnovejših fazonah nudi: F. in l. GORICAR. Ljubljana, Sv. Petra «. 29. Oglejte si biago in cene v naših povečanih izložbah! BA MIKLAVŽA PRIPRAVLJENA VELIKA IZBIRA PO ZNIŽANIH CENAH. a— Kam r soboto in v nedeljo? Vsi ljubitelji pristne dolenjske hi štajerske kap-l ice ter domačih jetrnih in krvavi« klobas v aovo gostilno Svetič, Gerbičeva ulica 7, v biižvni Kolezije. 1496 n— Plesna vaja »Svobode« drev< odpade- Prihodnja v soboto v Delavski zboniici. 1506 Iz Celja e— nesreča pri dela. V Westnorl tovarni se je pred dnevi ponesrečil na stroju za izdelovanje loncev 25-ietni delavec Štefan Čakš iz Gaberja. Stroj, na katerem dela Čakš že polnih 13 let, ga je zgrabil in mu težko poškodoval in deloma odtrgal 4 prste na levi roki. Pomoč je moral Is-kati v bolnici. e— Na naslov mestne občine. OpozoriS W mestno občino, naj bi v interesu varnosti pasantov in voznikov v Benjamin Ipav-čevi ulici na koncu bolniškega zidu čimprej dala izravnati veliko Jamo, ki je nastala po premestitvi zidu ta odstranitvi transformatorske postale, ker je nesTeča, zlasti v nočnem času, kaj lahko mogoča. Darn^ko in posteljno perilo, fino ia elegantno izvršuje proti naročilu in po meri M. SkiiiAK, Aleksandrova ulica ŠL 2 (Poleg D. Zaji-parutlj. Boguta izbira v^eti vrst čipk in krasnih iiiet motivov. e— Usmiljena srca. Za bedno Cehner-Jevo dTužino je darovala ga Valerija Loib-nerjeva, trgovka v Celju. velik zavoj živil, neimenovani gospod pa 20 Din. Srčna hvala! e— Zastonfkarska gostija. V odri gostilni na Bre&u pri Celju se je poiavfl v četrtek proti večeru med drugimi gosti tudi 23-letni brezposelni koiarski pomočnik Jože V. iz Rečice ob Savinji. Fant je imel v žepu par »kovačeve, za katere si je hotei privoščiti dobro večerjo in kozarec močnega letošnjega vinca. Vin« pa je fantu kmalu zlezlo v glavo m vzbudilo v njegovem mladem srcu silen pogum. Naročal je liter za litrom, jed za jedjo, vmes za slaščice, cigarete, likerje itki cesti med llemo hi Škofjeloškim pokopališčem je vocsil v petek popoldne tovorni avto, naložen z zaboji. Ko pa je ho* tel s ceste zaok raniti, so se rau všfrla zadnja kolesa globoko v mehko njivo. Po dalj. šem čakanju je pmivo-zil minto i)a skupščina in otvoritev diruštvenega <£a met j ln Krško poverjenik g. Karel Pod* bevšek v Novem mestu. n— 70!etnica zvestega mJutrovega* čl fotelju. 70ietnuka ljudskoSolski učenci domov, je napadel neki 13ietni šolar 9!etnega Joška Sir.kovca iz Gotne raa< ter ga s tako silo udaril s svinčeno kroglo, pritrjeno na vrvico, po glavi, dfc mu jo je prebil Deček ae zdravi ▼ domači oskrbi Iz Šoštanja Iz Litiie 1— ZaduSntca ra pokojnim VtadTrrrfrom Gortanom. Podružnica Jugoslovenske Matice v Litiji vabi k maši zadušnici za blago» prakojnim VladimiTOm Gortanom. Maša se bo čitala v četTtek 28. t. m. v litijski cer-kri ar. Nikolaja. i— Apel na narodno zavedno cbftnstvo! Danes prodajajo litijske gospodične razglednice s sliko pokojnega Vladimira Gortana v konst Gortamovega sklada ki ga voefi ljubljanska centrala Jugo&lovenske Matrice. Naj ne bo niktgnr, ki bi ne daro» val po svojih močeh v Gortanov sklad. Litijska podružnica Jugoslovenske Matice ima v zalogi krasne stenske slike vseh puri j« »kih žrtev. Pokojnega Vladimira obdajajo v »liki njegovi tovariši ki so obsojeni vsak na 30 let ječe Vsaka stranka naj okrasi •v oje staroovaiijo • to lepo spominsko sliko. i— Nesreča mladega gospodarja. Mladi g. Pepko Planinšek a Frtice je vozil pesek iz GradaSkLh Laaov. Ko je korakal ob vozu po srtrmii in ozki poti nad potokom Jab-lanioo, ao mu je udrla zemlja na razmočenem klancu. Mladeniča je vrglo preko strmih skal. da se je zvalil v dolino. Kazalo je že, da ga bo odnesel aunek v narasli potok, k »poči pa se je ponesrečenec- ustavil tik nad potokom ob samotnem borovcu. Voznikovo nezgodo Je opazil eden njegovih znancev in splezal do ponesrečenega Planinska, ki si od poSkodb ni mogel prav nič sam pomagaiti. Z velikim trudom ga Je zvlekel znanec iznad potoka ta ga je na. ko4il na voz, naikar ga je odpeljal na njegov dom. K ponesrečene« so poklicali zdravnika. Iz Za??oria t— Proslava lile t niče ujedinjenja. Sokck sko društvo bo lotos svečano praznovalo 11. obletnico ujedinjenja. V soboto. 30. tega meseca ob pci 20. »e uprizori v Sokol-skem domru v reži}i brata Kf>smerlja Spi-carjeva simbolična igra »K luči*. 1. decem« bra zvečer bo svečana telovadna akademija s izbranim sporedom. Po akademiji govor, zaobljuba članstva ta zabijanje zlatega žeblja v sokolski prapor v počaščenje Gor. tanovega spomina. Tudi v soboto med igro bodo igralci počastili njegov spomin. z— Izvolitev članov v kmetijskt odbor. Na zadnji občinski sejfii so bol na predlog g. Wetnbergerja izvoljeni v kmetijski ob» činski odbor: Kolenc Alojzij, Kiembas Alojzij, Prosenc Anton, Kovač Anton in Hrastelj Ivan. Namestnika sta VVeicberger Mirko in Snoj Anton. z— Hitra *mrt. V četrtek popofdne Je Sla vtJova rudarja MetJveda, lci stanuje v Dolenji vasi, obiskat svojo sosedo, stairujok če v isti hiši. Žena je sedla naenkrat globoko vadihniSa, »e »tresla in bila mrt^ Smrt je rešila 80 letno ženico, da ji ne bo treba voč iskati usmiljenih src, ki so pod pirali ženo. j z— Otrok se opekel. V četrtek Je fena . uslužbenca podntžnice Ol'ZD gospa S. po- i sadMa 2 letno hčerko nad štetfflnik. Med j kratkim časom materine odsotnosti je pa | dekletce potilo na štedilnik in se hudo opeklo. Otrokovo vpitje je privabilo ženo, ki je opazila kričečega otroka na štedilniku. Dekletce je ckcbilo nevarne opekline z— Tatvina jermenov. Pred kratkim Je nekdo ukradel na žagi g. Hribarja v Izlakah in na Roterjevi žsgi v Mošeniku imje« raa jermena, vredna 3f>00 Din. Orožništvo je to dni izvršilo preiskavo pri nekem delavcu, ki pa je bila brezuspešna. I? h— Tffra »Nedeljski oddih* Je Imela rodnem domu. Hrastničani ne zamudite ugodne prilike in oglejte si po dališem odmoru zopet enkrat dovršeno igrano m ve-lezabavno rro. Vstopnice se dobe danes ves dan v Narodnem domu. h— Predavanje o »Palestini« s skioptič-rthni slikami se je vršilo pretečeno sredo v Narodnem d>mmu. Predavana se je ude. ležšla šoJs^ka mladina obeh šol. Predaval je g. katehet Zalar. h— Osebne vestt. V Hrastnik je preme« 5čen učitelj g. Milan Mnhkota iz Turja, v iSrrje pa g. Stanislav Eržsen iz St irega trga. h— Himen. Poročil se je v Lkibljani gospod Ferdinand Mejač. nKiniški paznik, z gdč. Irm-o R bičevo, hčerko šhtmojstra g. MMoša B-biča. Narodnozavednemu paru želimo ob'lo sreče! h— Av*rtbus-pos f n fpfifče f*i Narodnem domu. Splošni želji, da hi se avtobus *-edno ustavljal in trenutek počakal tudi nek'e v sredini Hrastnika hoče ustreči go» spod Hercog s tem. da bo imel avtnKns pri vožnji na in s postaje od 1. dece^brr. naprej enominuten postanek pri Na^^orltr-m domu. S tem ho tMi l^tre^eno Dv lanom, ki avtobus dostikrat v zadnjem trenutku zamude. 9t— OH\"o!\fjr>cn pevski odsek. Po skorv enoletni pavzi se je pevski od^ek tukaifei joga sokolefke^a društva zopet 21. t. m so-stail. Predsednik odtsoka je šef davčne uprave g. Franjo TrcpeL, blagajnik pa g. Josip Siirr.erl; pevovodja ostane požrtvovajm uči« tetj g. Jurče V reže. Na prvem sestanku je bilo prisotnih 20 pevcev, kar kaže. da zanimanje za petje pri nas ni baš najmanjše Pevsko vaje bodo v 4 razreda onnovne So» k vssk četrtek ob 20. Savmšsio se cenjeni gg. pevci da so vaj potcoštevilno in točno udeležujejo. št— Ljudska knjttntcm postaje orf»leJ fco nedeljo od 10. do 11. v razredu le osnovne šole. Pripominja »e, da ima knJ45>-nica na razpolago precejšnje Število ouvib knjag. Iz Prekmnria Gradbena a^ketja v Mvrrkt SoMt je bila ukinjena b Prekmurje t taca osrim direktno priključeno Mariboru. Z« ogiede wradb t»o morila sedaj ved t »o prsti komisija te Maribora, kar bo mnogo fe do spopada, prt katerem je Horvat Martin občutno obdelal Jožefa Stanka a krampom po glavi. Rc|>ertoar|l LJUBLJANSKA DRAJIA. Začetek ob 20. IfetMJi, TA. ob 15.: Janezek-I^oranfek. BR» dinska predstava Izven. — Ob 20.: sta s krono. Ljndska predstava po nih cenah. Izven-Ponedeljek, 28 : Utopljen**. 0L Torek, 26.: Zaprto. L.n nijA»rf«KA Začetek ob pol 20 !?fdp?Ja, ?4.: Grofica Marica- Or-vrrta Ljudska pmistava r>o znižanih eenah. Itr Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, 26.: Beneška nož Opo^tm B^ HAEIBORSKO OLKDALISCH. Začetek ob 20. Ifedelja, t*, ob 15.: Pohujšanj« v MM ient-Gormniski Zuižime dranielce cene as kopani. _ Ob 20.: VVormala oružaz. Pon»ieljek, 26.: Zaprto. SiSNTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODIOL Nedelja, 24.: Morala ge- Dulsk«. . ' t Kateri jezili ima največjo bodočnost? Argentfnski pkatelj C. Villafcoe Donrta-guex je v revi ji >No6ostroix »prožil vprašanje, kateri izmed svetovnih jezikov utegne biti v bodočnosti najbolj razširjen. Njegovo 6tališče je, da tefinični razvoj, ki se očl-tuje zlasti v neprestanem krajšanju časa in prostora, nenehoma zbližuje narcolo ta pripravlja nekako svetovno vzajemnost Le-ta zahteva že »iaj, da »e ljudje iim lažje in hitreje sporazumevajo med »eboj. Tako, kakor danes, niso bili kontinenti še nikdar zbližani med seboj. Ta prooes je nujen in bo zavzemal vedno širše kroge. Danes je že minila naivna vera da bi kak umeten jeeik — jezikovni »uro^-at kakor je n. pr. eeperanto — prevzel vlogo prvega ln splošnega svetovnega posredovalca. Tak Jezik mora biti živ in za njim mora stat! večja sila nego so krožki amnterjer. Ameriški Španec, sicer zaljubljen v »roj jezik in preverjen o velikem duhovnem poslanstvu la!inslc"h narodov, vidi je;*ik bodočnosti v angleščini. In zares je na reej ziemlji vedno več ljudi, ki jjoznajo ta jezik Pre»l petdesetimi leti je bilo na pr na Japonskem težko najti človeka, ki bi govo ril kak tuji jezik. Danee pa *i težko mislil izobmaenega Japonca, ki ne bi govoril po angleško. V velikih japonskih sreJiščiH imaio angleško tiskani časniki ve^jo naklado nego japonski Proces, ki ga vidimo na Japonskem, ee odigrava tudi v drusrih iztočnih deželah in sploh po vseh oetallh kontinentih. Velika večina narodov, ki vstopajo v aktivno sva tovno življenje, ee mora odločiti za kak svetovni jezik. Izključeno je. da bi postal vodilen jezik človeštva kak azijski jezik Izmed evropskih pa nudi prebivalcem drugih kontinentov največ prednosti in koristi angleščina. Ta jezik je dobil novega učinkovitega proj>agatorja tudi v govorečem filmu. Najboljši govoreči filmi bodo v angleščini in kdor jih bo hotel uživati, »e bo moral naučiti jezika, ki že dolgo ni več samo naroden. Kulundfč — režiser beogratskega Na* rodneea gledališča. Te dni je bil imenovan za režiserja beograjskega cledaHšča znart književnik e. Josip Kulundžič. o katerem je b la v »Jutru« že do nov no beseda. Prva njegov^ režija (notem. ko ie zrežiral svod lastni komad »Misteriozn- kamič<) bo re« žija sentimentalne komedije »Trikrat poročeni« (Ana Nicholson). (p) Kočevje in Kočevarji K 600 letnici naselitve Kocevarjev na naši zemjfi Pogled na Kočevje, središče Kočevske Pred davnimi 600 led nI bil Slovenec tako samosvoj gospod na rodni zemlji kakor dandanašnji. Vladali in izsesavali so ga tuji plemiči a še ti so privajali na njegovo zemUjo podlož-nike od drugod. Tako najdemo poleg Hahsburžanov v 13. in 14. stoletju med piemiči, ki so imeli velikanski vpliv ▼ naših krajih, ortenburške grofe. Ortenburžanl so se prvotno naselili ca Koroškem. Na desnem bregu Drave so si postavili trden grad, ki je popolnoma obvladoval za tiste čase vele-važno prometno zvezo med južno Moška narodna noša NemčtJo fn Italijo, cesto, M Je vezala tirolske dežele s Koroško, Bavarsko in Italijo. Trgovci, ki so hoteli s svojim blagom proti Beljaku, so si morali pri Ortercburžanih odkupiti prosto pot in se z njimi razgovarfaiti o varnem spremstvu, ki jih je čuvalo pred napadi roparskih vitezov. Ta posel jim je donašal ugled in premoženje. Ze v 12. stoletju se je razširila or-tenburška posest daleč preko mej koroške grofije na Kranjsko in Štajersko. Na Gorenjskem so imeli v oblasti tnalone vso dolino Save. Izven njihove posesti je tal samo Bled. Na desnem bregu Save so zgradili utrdbo Lancovo, po Upniškem gradu blizu Radovljice pa je orteniburška posest v teh krajih dobila naziv Upniško go-spodsitvo — danes Pusti grad, nemška Waileaburg. Druga posest ortenburSkih grofov v naših kraljih je bila na Dolenjskem. Imenovali so jo Ribniško gospodstvo. Segala je od grada Cušperka do Kolpe, središče pa ji je bila Ribnica. V čase, ko so imeli oblast v teh pokrajinah Ortenfouržani, pade tudi nastanek Kocevarjev in nemškega jezikovnega otoka sredi kompaktnega slovenskega ozemlja Ortenburška posest Je segala od Ribnice do Kolpe. To ozemlje so pokrivali gozdovi, kjer so se mestoma že brili naselili slovenski drvarji in naseljenci. Toda ljudstva je bik) malo in orienburški grofje so prišli na čudno misel, da bi te kraje poselili s tujim življem. Privedli so najprej nekaj pod-ložnikov iz Koroške. Jedro naselbine pa je postalo šele 300 mož z ženami in otroci, katerih prihod v naše kraje opisuje starina Valvazor takole: »Potem, ko je rimski cesar in češki kralj Karel IV. premagal Frankovce in Tu-ringijce, je podaril grofu Frideriku Ortenlburškemu na njegovo prošmo 300 mož z ženama in deco. Ti ljudje so brli obsojeni zaradi upora na smrt. Imenovani grof jih je poslal v kočevske gozdove podirat drevesa m zidat cerkve.« Tako so prišli prodniki Kočevarjev Iz tajnosti prirode«, ki je obsegala več zanimivih sestavkov, a videli smo, da so take zbirke za knjižni trg mrtve in da je boljše, če je knjiga enotna. Težko je dobiti primerno delo, ki bi zanimalo 18.000 čitateljev in ohranilo stalno vrednost Za poljudno znanstvo skrbe danes razni časopisi, revije in založništva in res je, da te vrste del čim dalje več potrebujemo. A meni se je zdelo važno, da dobimo knjige, ki odkrivajo in kažejo smernice našega kulturnega, narodnega in državnega življenja. Mislil sem na to že prej. Kulturna zgodovina je bila od nekdaj moj najljubši predmet, posebno naša slovanska- Kot Masarykov učenec sem spoznal kako je oblikoval ta veliki mislec češko narodno mišljenje, kako je dvignil iz misli in del največjih narodnih mož vodilno idejo in kako je ta zgodovinska ideja vodila do zmage pravice in resnice. Videl sem, da zunanji dogodki predstavljajo zgodovino samo na zunaj, treba pa jim je poiskati notranjih vzrokov in zvez in prodreti do onih skrajnih skrivnosti, kjer snuje, misli in ustvarja duh. Glede te vodilne ideje ima slovenski zgodovinar težko stališče, če jo hoče iskati in dokazati iz zgodovina Oprostite, nekoliko sem se oddaljil. Hotel sem le reči. da potrebuje narod, kakor človek, v življenj'u vodilnih idej, ki jih mora najti v sebi, L j. v zgodovini, v 6voji preteklosti in v delih svojih velikih mož. Torej fanaje vse tri knjig« nekaj sknp- nega? _ Gotovo. Prva kaže vodnike ln preroke drugi dve pa pot v obljubljeno deželo. Smatral sem te knjige potrebne za našo narodno vzgojo. Mi slavimo razne dogodke in može, a morda premalo vemo, v kaki zvezi so med seboj. Res je — in nič čudnega ni, — da premalo poznamo svojo narodno zgodovino. Morda zato, ker je tako skromna, da je skoraj ni. Zato sem bil vesel, ko sem videl, da so bili celo 6tari gospodje radostno presenečeni. Še bolj pa je to potrebno za mladino. To je namreč naša srčna zgodovina, ona, ki jo moramo nositi ▼ sebi, po nji misliti, delati in živeti. To ni »tuja učenost« ampak naše lastno življenje. Recimo, to je ono, kar mora vedeti vsak pošten Slovenec, z drugo besedo: abecednik našega narodnega mišljenja. Lanska knjiga se je »dela nekolik« previsoka ta širše vrste. — Mogoče, a zato bo morda letošnja bolj razumljiva. Stvar je taka: bližala se je desetletnica Jugoslavije in družba je hotela izdati primerno knjigo za jubilej. To bi morala biti knjiga o svetovni vojni, ki je tekom desetih let še nismo utegnili napisati. Obljubil sem. da napišem to knjigo. Toda svetovna vojna je nerazumljiva, če ne posežemo nazaj v balkansko vojno in pa nerazumljiva, če ne pogledamo na Balkan od časa aneksije — in tako sem se odločil, da začnem tam kjer se ie res začelo resno, odločno in s polno zavestjo. L j. pri Karadžor-džu in Napoleonu. Tudi če nam prejšnje čase pokriva mrak. pot od Ilirije in Karaižor-dževe Srbije do danes mora nam stati jasno pred očmi. Je težka, a zanimiva, Dolna bojer, a poučna, trda, a naša in slavna. Ona nas js pripravila na odločilni boj. Imena mož, ki so nas vodili, bodo ostala večna. yj»fa> sem smatral a potrebno, da podam pregled našega kulturnega, narodnega in državnega boja, preden stopimo v svetovno vojno. Vem, da take knjige ne smatrajo vsi za enako važne, potrebne in zanimive, a večina članov je vendarle našla v nji marsikaj, kar pojasnjuje našo polpreteklo doboi. Mislim, da je z njo družba storila svojo dolžnost Katerih Tirov ste se držali pri »roj letošnji knjigi? _ Kolikor mogoče prvovrstnih. Dogodki tik pred svetovno vojno, mislim, niso nikjer tako objektivno in pravilno podani, kakor jih je nam podal Seton Watson v svojem »Sarajevu«. Knjigo imamo v srbskem prevodu in se čita z velikim užitkom. Ravnokar je izšla tudi ▼ češkem prevodu. Naj marljivi prof. Ferdo šišič nam je zbral t »Dokumentih« skoraj da vse izjave, prokla-macije itd. iz časa svetovne vojne, ki so važne za razvoj naše misli. Slovenski prevod programa »Jugoslovenskega odbora« sem dobil v zapuščini Janka Kosa, ki ga je prevajal v italijanskem vjetništvu. Za skupen pregled mi je služilo obsežno Češko delo v petih knjigah, Zipkova »Vojna narodov«. Srbi imajo že lepo število splošnih in špecijalnih deL Čital sera Nušiceva »1915« in Barbujevo »Albansko Golgato« poleg drugih srbskih in čeških deL O našem zunanjem boju imamo lepo knjigo dr. Vo-šnjaka, nekaj nam je o tem podal že dr. Ogris. Poleg tega časopisi, brošure, revije. Marsikaj se mi je še rešilo in ohranilo is predvojne in medvojne dobe, kar. sem s pridom porabil. Sicer pa sem sam videl vojno od V6eh strani: iz ječ in taborišč, v kasarnah in na fronti, v bolnici in v prevratu. Ker sem bil že preje na vse pripravljen, sem zasledoval razvoj dogodkov s polno zavestjo. Še danes mi posamezni trenutki zvene živo v duši. Gotovo ni bilo lahko spraviti vse gradivo na 128 strani in poleg tega vedno paziti, da ostanemo pri našem glavnem vprašanju. Ob času zadnjih ilirskih slavnosti, je naštel neki ljubljanski dnevnik samo tri slovenske može, ki so si baje upali med vojno zahtevati Jugoslavijo. Ta trditev je bila prav tako predrzna in smešna, kakor krivična in neumna. Vidi pa se. kako hitro pozabljamo, če si upamo po desetih letih pisati na tak način. Upam, da je zdaj dokazano, da je zahteval Jugoslavijo še marsikdo in morda še drugače nego omenjeni trije gospodje. To je bil namen knjige. Vidim r knjigi precej »animmh ilustracij. Od kod bo? — Treba je bilo precej zbirati. Res je, da Imamo znani »Ratni album«, a treba ie bilo dati slik iz naših krajev. Vem, da jih ima še marsikdo, a težko je zvedeti zanje. Rabili bi mnogo večjo, natančnejšo knjigo o svetovni vojni. Čehi imajo o tem že celo literaturo. Pri nas je to začetek Zdi se. da nas začenja vojna šele zdaj zanimati. Takoj po vojni smo je bili siti, sedaj pa je dorasla že generacija, ki se je več natanko ne spominja. In tudi mi smo si že malo oddahnili. Zato je tako zanimanje vzbudil roman »Na zapadu nič novega«. Marsikateri dogodek se bo nam šele sedaj pokazal v pravi luči. Želeti pa je, da se reši čim več spominov, slik, fotografij itd. kar hranijo ljudje, da bi se dalo pozneje pisati o tem večje delo. Saj brez tega ne moremo prav razumeti sedanjosti in vsega, kar se godi okoli nas. Posebno za mladino je važno, da 6e ji dogodki pokažejo v pravi resnici, da more pravilno gledati v našo preteklost in sedanjost Kje ste dobili slike is Amerike? _ Našel sem jih pri Drašlerjevih ▼ Borovnici. Bil sem prav presenečen, ko sem jih zagledal. Kakor vidite, so naši Ameri-kanci marljivo sodelovali. Imel 6em priliko videti nekoč pod Stolom cel arhiv pri gosp. Možini, ki je bil tajnik in je imel vse govore stenografirane. Take stvari bi bilo treba rešiti in sčasoma izdati. Amerikanci hranijo še mnogo teh spominov, dobil sem jih še nekaj od brata in mislim, da bodo ravno ti spomini krepko vezali staro in novo domovino, pa bodo morda tudi ugovor proti agitaciji, ki se je tam razpasla med enim delom našega naroda. Takrat med prevratom je šlo vse prehitro in nenadoma mimo nas, zato marsičesa nismo shranili, kar bi nam bilo danes lep 6pomin. (Pa ne mislim na plen in drugo, tega smo »shranili« še precej). In splošno e številu letošnjih članov? — Nekoliko smo napredovali, a ne toliko, kolikor bi morali, število 18.000 bi se lahko podvojilo, če bi 6e ljudje zavedali kako je 20 Din malo v primeru z delom, ki ga vrši odbor, tiskarna itd. Ko bi ljudje enkrat pogledsli. kako knjiga nastane, koliko je dela od misli do vezane knjige, bi videli kako majhen je njih dar za veliko skupno dv Id. Za 5 Din dobi naš Slan zgodovino svetovne vojne s 115 slikami in s prilogo v ba- krotisku _ če pomislite, da za ta denar ne dobi niti toliko nepotiskanih šolskih seskov. No, pa to so stare pritožbe. Jaz mislim, da je največ kriva, oprostite tujo besedo, — kompdnoet. Ta se drži nas vseh. Če nas kdo prime in zahteva _ plačamo, če ne, oe izmuznemo, in mislimo, da smo kaj_ prihranili, če smo odvzeli svoji kulturi. Treba je vedno misliti, da imamo vsi skupne dolžnosti in da bomo le skupno zmagali. Letošnjo knjigo ste posvetili dr. Žerjavu? — Da. On je bil vodilna in gibalna sila eele naše generacije in njegova borba pred vojno in med vojno zasluži, da gledamo nanjo s spoštovanjem- On je omogočil Vodnikovo družbo in brez njega bi morda ne zagledala belega dne niti — ta knjiga. Ta knjiga obsega svetovno vojno do prevrata; ali nameravate pisati še III. del. — Ne vem; za sedaj ne. Mislim, da bi bilo to potrebno. Kakor vidite, je ostalo na karti dvoje črnih mest Treba bi bilo podati boj za našo zemljo, kako smo se zanjo borili na Koroškem, na Primorskem, v Pariza, boj a Reko, vpad d'Annunzijevih ar-ditev, zasedbo Medžimurja in Prekmurja, plebiscit na Kroškem, 6mrt kralja Petra, seveda tudi notranje razmere in njih vzroke itd. itd. recimo, do prihoda regenta Aleksandra v Ljubljano, oz. do Rapalla. A za sdaj pustimo besedo našim čitateljem. im Urejnfe dr. MHan Vidmar Kakor ▼ vojni, le tudi v šahovski partiji silno važno, da izkoristimo vsako potezo, da torej ne zapravljamo časa. Enota časa je za šatrista ena poteza- V teku boja do-brmo velikokrat kmeta, dostikrat se nam posrea priboriti sa figuro. Prav tako važno pa je, da poskušamo dobiti včasih potezo, enoto Šahovskega časa, »tempo«, kakor pravimo. Pa saj to ni mogoče, bo rekel neizkušeni šahist. Saj ne morem potegniti dvakrat zaporedoma, ne da bi nepošteno igral. Pač, mogoče je! Postavimo si figure za normalno partijo in poglejmo si sledeči začetek, ki seveda nima praktične vrednosti, P3 vendar zelo dobro ilustrira boj za tempo: BeS: črni: 1- d2—d4 d7—d5 2. e2—e3 e7—e6 3- c2—o4 dSXo4 4. LflXo4 Beli je pridobil ®n tempo, potegnil je dvakrat zaporedoma. Ce bi beli po drugi potezi stavil predlog, da naj se belj kmet na c2 in črni kmet na d5 postavita enostavno z deske, bo črni seveda energično protestiral. Črni kmet d5 je vendar že porabil eno potezo, beli kmet na c2 še ni konzumiral nič časa. Kupčija bi bila slaba. Črni bi postavil z deske kmeta in tempo, beli samo kmeta- Pa vendar šahisti vsak dan zapravljajo čas, ne samo božji, temveč tudi šahovski. Zamenjav, sličnih oni v 3. potezi črnega mrgoli v partijah. Smisel za izrabo časa šahistom manjka. Veliki mojstri zmagujejo ne samo z ran ni ran o izrabo latentnia sil figur, temveč v izdatnj meri tudi s skrajno izrabo časa. Kako važen je vsak tempo, kaže mogoče najbolje sledeče. Mislimo si partijo, ki dovoljuje belemu trajno dve potezi zaporedoma, črnemu pa samo eno. V takem neenakem boju nastopimo tanko brez figur, torej brez dame, brez trdnjav, lovcev ia skakačev, samo s kmeti in kraljem proti popolni orni vojski- Pa še bomo zmagali. Ce sme beli vsakokrat, ko pride na vrsto, potegniti trikrat, namesto enkrat, bo dragic partijo že zaključil. Ne verujete? Postavimo si zopet začetno pozicijo in igrajmo: Beli: Crnl: 1- Sbl—c3 e7—e6 Sgl—£3 »K poljubno in Sf3—d4 2. Sc3—bo Sb5—c7 Sc7XeS, vzame kralja, torej mat afi pa Sd4—b5 Sb5—c7 Sc7Xe£, tudi mat. Po vsem tem je tempo važen element igre. V začetkih partije se računa tri tempe za kmeta- Seveda so možne situacije, ki postavljajo tempo nad kraljico. Saj so tudi možne pozicije, ki stavijo kmeta nad trdnjavo ali kraljico- V igri moramo misliti na tempo. Navadno bomo skušali pridobiti si tempo prav Josef Kocoorek; Svetnik in devica L Izba gospodične Helene bledi med zidovji kakor bela roža. V njej domuše žena- Okmo. Kos blede pokrajine. Stol. Ure: črna mravlja, ki večno leze navzgor in nizx3oi Podoba svetega Antona z liJijo v roki. Vse molitve mlade žene gredo do nebes pred to podobo. II. Somrak. Soince zahaja. Sence gredo v neskončnost Zemlja je wjporedna z nebom. Na belem kolodvoru črne lokomotive kukajo kakor žoteie. ki si v debla borovcev dolibejo gmezda. Po stezi se sprehaja martinček, ki opleta vsenaokoli z jezičkom, da bi si ujel mu-šico. Na cesti pod Heleninim oknom je zajel goslač z obema rokama v somrak in zabrenkal nanj kakor na gosli. Iz srca svira v srebrno godalo, ki se zdi na ustnih kakor cigareta. Sliši se, kako se zvezde z zelenim svitom našla«-njajo na stekla v okmih, sliši se, kako si slačijo krila, da bi se mesecu poka-zate vse do pasu, sliši se, kako se je somrak izvfl iz otrplih rok in je gosflač čisto obnemel. tak«, kakor krrtmo kmete- T terednfr prilikah pa bomo tempo tudi žrtvovali, kakor žrtvujemo kmete in figure. Da je to tudi mogoče, nam kaže sledeči problem kralja problemistov S. Loyda. a b c d e f g h 8 7 6 5 4 3 2 1 BeD: Ke7, De2, Se6, h3, f4, h3 (6 figur). Črni: Ke4, Se3 (2 figuri) mat v štirih potejah- Pozicija je skoro simetrična z linijo e kot osjo simetrije. Jasno ]e, da moramo biti pripravljeni na simetrične varijante-Črni kralj tudi zares iahko beži na dve strani, na d5 ali na f5- Očividno stojita bela kmeta na b3 in h3 zato, da zavirata črnega kralja na begu. Je M ta beg res tako nevaren? Poglejmo! L--Ke4—d5 2. De2—J3+ m mat aH pa 1. --Ke4—15 2. Pe2—d3+ in mat. Pa saj to ni problem! Črni kralj sploh nima drugih potez. Mat je čisto enostaven. Veliki komponist vendar ni mogel upati, da bomo občudovali tako trivijalne varijante, brez idej in umetniškega ognja, ki žari iz vseh kompozicij S- Loyda. Nu, Loyd se nam zlobno smehlja.. Saj ni trdil, da je črni na potezi. Seveda Je mat enostaven, če črni začne. Tega Loyd ne taji Še celo z izbrano zlobo je ta mat postavljen kar se da enostavno. Toda beli začne! Naj poskusi. Komponist mu podari še tempo vrhu vsega. V tem podarjenem tempu tHS vsa per-fidnost problema. Jasne je, da bi se beli rad znebil poteze; da se je mora znebiti za vsako ceno, da ma baš ta poteza, ta previšek moča zapira pot do mata. Da ie temn tako, ni težko dognati Kmeta na b3 in h3 sta potrebna in ker sta ravno na svojih poljih potrebna, ne smemo ž njima izgubiti poteze. Skakač na efi drži pod kontrolo važna polja c5, d4, f4 in gS. Skakač ]e priklenjen na polje e6. Kralj pazi na polja d6 in f6 ter krije skakača. Kaj pa dama? Dognali smo že. da mora dama biti pripravljena, dati mat na d3 ali pa na f3- Do obeh polj ima odprto pot le če stoji na e2, dl, ali fl. Na žalost ne sme konzumirati nesrečne prve poteze s tem, da stopi na dl ali fl. črni skakač bi }o takoj podrl. Zadnja nada Je še kmet f4. Pa saj res ta kmet moti simetrijo. Tn bo najbrž rešitev. Poskusimo. 1. 14—ffi Ke4—d5 ali (X!5) 2. De2—f3 (ali d3)+ Ke4-«5 Razočaraijle! Km«t f4 Je bil potreben- Držal je polje e5. Napačno pot smo ubrali. Ce še enkrat natančno pregledamo vražjo pozicijo, bomo našli, da so vse bele figure priklenjene na svoja polja, da pa beH kralj trenutno ni vezan. Res je, da mu je poverjen« kontrola nad polji d6, c6 in 16, toda v trenutku, v začetni poziciji, ta tri polja še niso napadena. V kralja bomo to- Ta večer so sence zaffie pokrajino, da ne bi niti slutili o tem. Ta večer so šle zvezde čez nebo v petih dolgih vrstah kakor bele note. in je grobar v dr» LJUBLJANA 9 JO: Prenos oeršovene «fasix- — 10: Religiozno predavan}«- — 10-20: fe prazeodo-■vuie žita m kjratea. — ti: Koncert rajiio-orltc-stra. — 15: Or»ani®actta zadrug. — 15.30: R- Muroikova resetatera »Mapo4eonoisat«S MJKSosfci). — 17: Konoert tettbe glasbe (trio-Maostro*). — 20: Prenos Wa®DefTjees. — LAiNGENBERG 17J0: Večerni koncert kvarteta in solistov. — 20: OricestraJen koncert. — 21: Glasbeno predavanje. — LaMca godba in ptei. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19-30: Prenos koncert« i* Frankiar-ta. — 20: Prenos orkestrafri«®« koncerta b Ba-den-Baden. — 22.15: Cftaafl« posmL — 22.16: Godba za pJes. — BUDIMPEŠTA 9.16: Dopoldanski koncert. — 12.05 Koncert radio-brarteta- — 17.45: Popoldanski koncert tri«. — 20JO: Mednarodni koncert: madžarska glteaba. — 22: Koncert satanskega orkestra ta ciganske kaipede. — IjONDON 20.45: Peivski koncert ta vojaška godba. — 22-35: Koncert komorne gžasbe. — 24: Godba za pfes. — RIM 17J0: Prenos koncerta ta fiRiamrooifc. — 21: VefiJri koncert po^skili peismi. — STOCKHOt-M 18.30: Koncert laiike gkisbe. — 20: Premos koncerta ta kr. ^e-dc^kča. Torek 26. mormbrt LJUBLJANA 12JO: Reproc^jcaran« tftaaba. — lfl: Napoved Časa, borsa, reprodociram giasbm. — 13JO: Poročila ta dnevnikov. — 17J0: Koo-cert iasdbe. — 21: Koooert radio-ortotstra. — 22: Napoved Ca* ta poročla. — 22.15: Koncert t»-«t3-orkes*ra. ZAGREB 12 JO: Reprodiiciram ftaab«. — I7J0: PopoMaaaki koncert radio-odcestfr«. — 20: Prenos koncerta ta LjUbUaoe. — 22.10: Prenos taonenjskiih posta}. — BEOGRAD12.4P. Reprodn-ctrana fVaSb«. — 17J5: Popoldanski koncert. — 18: Prenos koncerta ta kavarne *Moskw»«. — 20.30: Koncert RnijinsteaDove ctaabe. — 22: Poročata. — 22.10: Koncert radio-kvarteta. — PRAGA 16-30: Prenos mfedfoGke«« koncert« CeSk« filbaranonOe. — 19.05: Koncert eodbe n« ptnta. — 20: Prenos ko*TK>rtxs&a koncerta FoeraterJevEh ritfadlb. — 22.13: Koncert fafcke giaSbe. — BRNO 16.30: Prenos ir&adlmke-ra koncert« ta Prage. — 19.06: Prenos koncerta ta BraGringoire>i. — 21 JO: Prenos koncerta iz Frankifarta. — 22.45: Godba BUDIMPEŠTA 9.16: Koncert voiaSke godbe. — 12.06: Pevski ta Mavinid večer. — 17.10: Ciganska sodba. — 20.10: Sfchoisra. — 21-25: Zfco-rovstei koncert. — LaMca godba. — LONDON 20.45: Orkestralen koncert lahke sodbe. — 22.40: Kabaretni presnam. — Godb« aa ples. — RJM 17.30: PopoMjmski koncert — 21: Preoo« opere ta *fedafigča. — STOCJCHOI-iM 20: Koncert švedske glasbe. — 22.10: Koncert seksteta. Kino Novi filmski problemi v Hollywoodu Zvočni fSm ie res kakor tornado Prihnr mel nad filmsko mesto Hollywood in uničil karijere mnosrin slavnih igralcev, a ie nrele so tam izgubili popularnost mnoce zvezde, ki so v Evropi še dandanes dovoli nriliub-ljene. ki pa jih ie na oni strani Oceana potisnila ob stran temperamentna in bujna mladost. V evropskih kinematografih so Se zmerom vrtili filme z Ano Ou. J«filssonovo. Violo Dano in Mary Prevostovo ter drugimi. a vse te igralke so v Hollywoodu že davno vreli iz vrst zvezd. Kakor povsodl tako ie tudi v Ameriki publika zahtevka novih obrazov, mladih obrazov, ki so bili šele ravno dozoreli in ki so zahtevali, da pred film- kamero dokažejo svoj talent- Mlade zvezde, tako rekoč še »bebice«. ki so jifc v poslednjih letib mnosro zaposlili, da iia preizkusijo, so se izkazale za zelo talentirane in so v mnosrih primerili zamenjale starejše zvezde, katerih slava ie spričo njih obledela. Javnost spremlja to nesta-ianje dosluženlh zvezd precej ravnodušne in le redko se zgodi, da iih ne pozabi. Pred desetimi leti ie bila slava Wallacea Reida na vrhuncu, toda tudi njesa so do njegovi nenadni in tragični smrti kai kmalu ooza- na okno kakor muren v obliki kvadrata. Martinček je prijel svojo samičko za roko in sta odšla v kavarno; kolodvor je igral kakor čmi klavir. Mesec je odgrnil postelj s svojimi melanholičnimi rokami in položil vanjo svoje sence, da bi mu v sanjah prebudile Heleno. Molila je. Med nebom in zemljo se je odprla podoba. Lilija v svebnikovi levici je slabotno trepetala; z desno roko se je še oprijemal za okvir, da ne bi padel in bi se cvet ne zlomii na ženinih rokah. Žena se je sredi besede pokrižala, kakor bi pletla redko zaveso, in desnico prižela na nedra. kakor da bi morala zdaj iti čez bodičje in za tem znova nazaj. Lepotica, vrtnarjeva hčerka, je sedla pod murvo, in svilopredec ji .ie stkal zidano oblačilo, čisto brez šivov, kakor je bila brez šivov tudi rdeča Jezusova halja. Pod oknom je goslač zaigra! prvo melodijo. Žena pred podobo moža je zaslutila v sebi gJas. ki je bil podoben glasu srne. Molila je in poslhišala. Goslač je igral zamoflklo. Popje na svetnikovi liliji se je odprte in prašniki so se stegnili kakor zlati kiji. Helena je zmolfla pol molitve. Žena je spoznala ženo. bifi navzlic vsemu trudu nitzove žene. ki ie hotela oaraniti n ezov soomin. Rudolf Valentino ie bil v tem pozledu izjema- Njegova popularnost in vzdihovanje do niem se je šele v zadnjih mesecih nekoliko poleglo. a še zmerom ie nebroj deklet, ki kt»-Dujejo njegove slike, in še zmerom ie dovoli nepoučenih filmomanov. ki pišeio slavnemu filmskem l ubimcu Pisma, ne vedoč. da je že zdavnaj umrl. Z novimi obrazi, ki iih danes videvamo v ameriških filmih, je prišla tudi nova vrsta filmov. Niso se samo izralci izkazali za zastarele, nezo tudi problemi, ki iih film obdeluje, in silni naval mladih sil na ameriške ateljeie se ie moral nakazati tudi v vsebini in teman novih filmov. Tudi zvočni film le prinesel na olatno nove obraz* in nove probleme in lahko rečemo, da se danes v Hollywoodu baviio in ukvarjajo s problemi režiserja Harryia Beairnonts. strokovnjaka v snemanju družabnih filmov. čizar delo ceni ves svet Beaumont ie odkril mnozo talentov: niezovi fihni so strozo realistični — zato. ker ie znal zmerom oriti v dotik z najmodernejšo zene-racijo. On se ie bavfl s problemom »mladost« že tedaj, ko so se njezovi kolez? ukvarjali s čisto druzimi problemi In če on pravi, da so nasprotja med mladost]p in starostio v fiknu vselej inteTesantna. ne pove prav za orav nič noveza. ker ie bila to ena izmed naiboli priljubljenih tem mnet-nostL V tvvlem filma »Prodane hčere« dokazuje Beaumont. da dan»šnie devolke niso tako zle. kakor to mnosd misli:o. ta da zahteva poznavanje današnje mladine mnogo truda ta osiholoziie- Prl tem moramo pripomniti, da i« boli čudno to. da le Beaumont Izšel tt tako zvane »stare šole«. To le tem bofi čudno, ker ie znana stvar, da se Beaomon-tu vselei posreči dati svoiim filmom I v umetniškem I ▼ tehničnem Dozledn Mper-moderno noto. »Popolnoma naravno le«, pravi etn. »da se vsaka nova rmcracita Tazlikuie od stare: vsaka ima svoie lastn« ideale, svoie testne klele in probleme, k* Jih skuša rešiti odnosno uresničiti ta w način — zato le ta motiv eden Izmed bofi '.Tratežnft filmskih motivov vobče. »Odgoiitelii ta socijolozt bodo troflS. dokler bo obstojal svet da ta Mladina slabša ah boliša kakor le bila prel — rakat ona bo zmerom problem, neraziskan mi-storil, ki ra nikoH ne bomo t>o*>diB čo konca. »To Je dr ud rczkME. ta t6tn» nb dlna eden Izmed nalboll hvaležnih motivom za filmsko prikazovanje, vrhu teza oa ta najboljši su'©t ki odraža n»ša lastna eo»-žania ln izkustva. Nismo mi vsi Drežlviia-fi trazedil: mnoe! izmed nas niso doome& Hnbezni niti dramatsko niti kakor probleji. a množi niso niti mislili nanlo. A mladi ttao mi vsi bffi ta tista doba. doba miadostt. nam ie oredmet najuzodneiših sponrnov. Mi vsi smo bili mladi m vsi sms oočeft neumnosti kakor današnia mladini- M«rda samo neumnosti druge vrste, a ven-iar neumnosti. Zato nisem nikofi bi docela si-zuren. aH 1® današnja mladlia taka zk. kakor zovore. E>a ie mladina nrnozo bo® nevezana ta svobodna. nI nfkak ereh. samo odgoiitellj. » to »o ▼ prvi vrsti starši M-morali Dokazati mnozo reč razumevanj« svoie deco. Naposled lafrko rečemo, da ta gotovo brez Izjeme nerazumevanje na strani starejših ljudi, ako se vobče more *o-voriti o kakem nerazumevanju med mladino ta starino- »S koliko večjim posmrncrm ta hrabrosti« stopa današnja mladina nasproti problemom sedanjosti! AK ni to bolie ▼ orimeri s starejšimi eeneraci;ami. ko so bih taSnstvent šepeti edini kažipot za bole in vfbarie. k< Jih imenujemo fivlienJe? »Velika škoda le. da zavzema ▼ Baše« flvljenju mladost tako mak) časa. A vendar si želimo v mladosti, da bi se čim Dres postarali — da ootem orerano pridemo da spoznanja, da le mladost minila, mtafia » zmerom. »Dramaturški biro« vr*r te trii rarioaor neprestano stikalo za filmskirm stdeJL kS obdelujejo probleme mladosti. Toda ne iščeio jfh samo oni. neeo tudi razni maza-zini kakor na primer »Saturday Evenina: Post«, ki prinaša danes ▼ svojih stolpcih članke o problemih, ki bi se lih pred pol leta ne upala prinesti. NaipopoternelšfcR scenaristom, med katerimi je največ žens* r zrelto letih, ta preofcret ffl oozoda. N« samo. da morajo zaradi zvočneza filma delati skupaj x dramatski verziranimi IJndms. ki morajo ž niins tudi deliti honorar, nejso tudi zato, ker iim te modeme teme nič kai posebno ne priiajo- Ti scenaristi so se bil! navadili, da dejanje filma razvijejo t» običajni šabloni in da za naposled dovede!** do happy-enda. a zdai prihajajo nad n« nove zahteve, ki ikn niso dorasli in za ks». tere le treba mlademSke svežosS ta polete. Nove sile. novi suieti — to so zdal ameriškega filma. Darujte za Jugoslovensko matico Sredi adraveanartje je zvonar pretrgal ritem, m mi v molitvi pravimo: »Jo jaz, o Gospod, sem služabnik po tvoji besedi.« V tem ao tfho prSl« ore. Goslač na temni strani G, go6H nasSonjeaie oa srce. 1 Helena se je srepo zazrla ▼ ipodobd in gledala tja, radi česar je mož moški. Liiija je v roki med nebom in zemljo m žemo migljala z be?o brazdo kakor meduza. Cvetni prah se je razsUl iz nje in posipal Helenine ustnice, da so bile ko iz medu. In tedaj je svetnik zganil oči itn stopil s podobe k ženi. Neznana roka je zgrnila na netra po-lovico mesečine, jo pripeljala do okna in razlila v izbo. Vstala je. Mož Ob ženi. In svetiljka na mizi ni bila več sv** tiljka. ki jo je svetnik poznal m blagoslavljal Stala sta minuto. Dve. Helena mu je ponudila stol. Sedel je. Svetnik je bi! blede, žofte polti kakor vsi iz Lisabone. Njegove velike in črne oči so gorele z angelsko miMno ia dobrohotnostjo. Rahlo nardele ustnica usta in noge so hile bolj lene ko majhne. Ovijal je lilijo, pa sr.el svoj svetniški sij m ga nataknil Heleni na roka da bi se ž njim poigrala. Sloan-ov Linlment odpravi bolečine Osvobodili se boste bolečin t križu ako uporabljate Stoan-or linlment (mast), ki odpravi naglo vse bolečine. Mala količina, namazana na obolele sklepe hi mišice, prodre takoj ▼ kožo, krvni pritisk izginja, živci se umirijo In saželjeno olajSanje nastopi zelo naglo. Uporabljajte Sloan-or« mast proti rermatlsniii) bolečinam v krtin, ishija.su, bolečinam ▼ ledjih, bolečinam distorzije ia kontniije in proti rsem rrstam bolečin mišičevja. Glavno zastopstvo: M&KOVIČ & Co, BEOGRAD Sarajevska 70. Pobi s« t vseh lekarnah ia drogerijah. v »JUTRO« SL 378 =Nede$Ja, 24. XI. 1529 = Ih večer me J ličkarji U9Saaifc koruze na ksnefah — Hailo, tu radio š5ska..* Livarske nagefJvosrtS — Zaspana Jera nad® s trana — Rdeča Ančka -orna zamorita — Ličfkairska zaJkustka in lahko noč! orna Ko Je pridna kmetova družina zvt« šila na polju domala vsa večja dela, se loti ob jesenskih večerih posla, ki prinaša v naša naselja obilo pisanega življenja. Kdo od nas, ki sicer ne spremljamo vsega kmečkega dela prav od blizu, ne pomisli rad nazaj na prijetne večerne sestanke, ko se zbero vsi sosedje, da pomagajo drug drugemu hitreje opra< riti delo in da se obenem v živahni, razigrani družbi povešeile... no,... da,... na ličkanju. Ličkanje je zdaj geslo podeželja! Saj je vendar življenje tako enostav* no in najdeš glavne osnove vsepovsod: naši kmetje se sestajajo »u jesenske duge noči« okrog zvrhanih kupov ko« ruznfh strokov, drugje se zbirajo ka* vopivke ob svojih »venčkih« — po drugih običajih se nazivi jejo taki se« Stanki — čajanke, če pa hočeš biti po« sebno podkovan v rabi slovarja tujk, boš celo krstil razvedrilne sestanke za »five o'clcck tea«... Torej nič novega na svetu!... me« njajo se le forme... in nazivi. Mi na ostanemo, kakor smo b*H in Io mahnemo na pristno pošteno staro kranjsko zbirščino — na ličkanje. Že popoldne nam je dela soseda ta« ko nekam sramežljivo: »Zvečer pa bomo pri nas ličkali...« Kar tako mimo« grede, kakor bi bilo to vse nekam vsakdanje, v resnici pa občutiš, da ima fe vse dopoldne nekam več skakamia m potov, in se je tudi nekam močneje kadilo iz sosedovega dimnika. Dandanes ličkanie že še gre! Vse Je moderno, vse je šimi... Ko stopiš v zračno sdbo, je že zbran tam cvet de-vistva, fantje junaki, skromne maitere ln resni očetje. Močna električna žar« Trica meče jasno hnč P© veselih obrazih, koHkor se jih sploh izpočetka opazi izza visokega plota koruznih strokov. Danes gre tak posel že zlahka od rok. Ampak včasih ni bilo takšne« ga razkošia. Brl?ava leščerba je kadila ^ nos in trepetala v nizki zakaifni sobi, ali pa so še morda snroti palili trske in jih zatikali v mehka bruna. Danes pa je ličkanje — iuhej! Če ti zmanika govorice in u+ihne pesem, ti navij e domač fantič, tak, ki svoje čase še peresa ne bi znal vzeti v roke in mu niti živine n;so dali v varstvo, da bi jo gnal na pašo: — danes ti stojii tak pobič pri politirani omarici in vrti ko« lesa tako sigurno, kakor bi bil imel opravka s kavnim mlinčVmrt. in ie vsa ^mba na mah polna veselih akordov ali pa kratkočasnih besedi: pač — radio« časi!... Izpočefka .fe vsa StPvffrta drufba tako umih rok, kakor bi šlo na akord. Hišni hlapec pa, tisti, ki je bil v voj« ski za »unteroficirja«, ne z?mbi ni+i tu svoje poveljniške zavesti. Kar s škor« nji razmeče kup koruznih strokov, da mu zame«1? pogled do brhke dekline, mu sedi nasproti. Še hitreje grabi fant. da izpodnese hribček strokov, ki branijo pogledom do rožasteda gvanta deklice, ki jo ima že ves večer v mi« slih... Tn kakor vesten hišni fospodar deli kupe strokov ta hlapec. Jaeh vrs» kuvert Moravska dolina in Moravčam favime franoosfce pasfiS;« VALDA proti preHaJenjn. grij>', mfluend vid. Prodaia^r* vse tefcamne ir dirogerii«. Kmetijski uestniU Žito v shrambah Letos smo pri na$ pridelali razmeroma dobro žito v precejšnji količini. Sicer je ponekod napravila toča nekaj škode, pa tudi razne bolezni so škodovale, kakor rja in snetljavost, ali kljub temu je večina kmetovalcev prav zadovoljna s svojimi žitnimi pridelki. Naloga vsakega kmetovalca, ki ima z žitom opraviti, je sedaj, onraniti ta pridelek v shrambah v dobrem stanju, da se ne pokvari. Predvsem naj omenimo nekaj o žitni shrambi. Žitna shramba naj bo predvsem suha, snažna in da se da dobro zračiti. Okna shramb morajo biti zamrežena, da ne prihajajo v shrambo miši, podgane, vrane itd- Pa tudi tla shrambe naj bodo lepo izravnana, to je brez lukenj in špranj, da se s tem ne nudi prilika pripravnih skrivališč in zavetišč raznim žitnim škodljivcem in boleznim, ki čestokrat napadejo žito v kupih po shramba.!- Izmlačcno žito, ki se nam ie zdelo sedaj v jeseni tudi že na polju ali pa v kozolcih popolnoma suho, se začne, prenešeno v shrambe, čez čas zelo potiti, in sicer zaradi tega, ker je začelo v kupu močno dihati. Nekaj siičnega opažamo tudi pri krompirju, še boli pa pri jabolkih, ki se v kupu tudi čez čas spotijo. Znre je namreč živo bitje; kot tako torej tudi diha, to je sprejema kisik iz zraka ter izdihuje ogljikov dvokis in vodo. Istočasno pa se proizvaja pri tem energija, to je toplota. Znano je, da je vsako dihanje prav za prav počasno gorenje; pri tem se namreč organske snovi spajajo s kisikom; razvija se toplota, voda itd. Dinanje žita pospešuje in je tem močnejše, ako je toplota ozračja višja, ako je bilo žito »kbo sušeno in se je spravilo še nekoliko vlažno ter če je zrnje zelo drobno in vsebuje večjo množino beljakovin kakor po navadi- Ce leži žito v debelih plasteh v kupu in se ni ob pravem času prostor dovolj prezračil, se žito zaradi tega zelo segreje, v sredini včasih do 80 stopinj Celzija in tudi še več; žito se vname in pokvari. Vlaga namreč, ki se je tukaj razvila, ne more iz-hlapevati iz te plasti, temveč se polagoma zbira v kapljice in te lezejo na dno. Tu se potem razvijejo razne plesnobne glivice ir. gnilobni bakteriji, ki Potem napadejo zrnje in ga pokvarijo- Da to preprečimo, naj se zrnje, preden se nosi v shrambe, razgrne v tankih plasteh, 15 do 30 cm debelih, da se dobro posuši. Pri tem pa je treba žito večkrat premešati in prezračiti, čez dobrih 14 dni se žito lahko zmeče v večje kupe, ki pa naj ne bodo nad pol metra na debelo. Kljub temu pa se morajo potem vsakih 14 dni tudi ti kupi premešati. Šele pozimi se lahko povišajo kupi do enega metra. Izredno važno je torej, da se določi primeren čas za obračanje žita in zračenje shrambe pozimi in pomladi- To delo pri nas premalo uvažujemo. Zrači se poljubno, kakor se pač komu zahoče, in s tem se dela velika škoda- Pri zračenju žita je treba upoštevati predvsem fizikalne pojave- Toplota žita namreč proti zimi čezdalie bolj pada, kar je v zv®zi z dihanjem. Ce tedaj shrambo zračimo, ko je zunaj bolj suho in hladno nego v shrambi, potem se zunanji zrak pri stiku z notranjim segreje in sprejema vlago; žito v shramban se potem dobro suši, in to ie prav za prav namen zračenja. Proti pomladi je toplota žita zelo padla, včasih na 8 stopinj C in na tej nižini tudi dolgo ostane. Ker pa postaja zrak zunaj proti pomladi navadno toplejši, kakor je žito in zrak v shrambah (in ker vsebuje topli zrak obilo vlage), zato se pri pomladnem zračenju shrambe pri stiku gorki zunanji zrak z notranjim hladnejšim na mah ohladi in Izloči se vlaga v podobi rose na žito. Siičen pojav opazujemo, ako prinesemo hladen predmet pozimi na topli prostor; na predmetu se takoj nabere vlaga. Zrnje pa kot podlaga se vlage kaj hitro napije, in tako žito se potem rado kvari- Iz navedenega torej sledi, da s« zračenje in obračanje žita v shrambah izvršuje le takrat ko le zrak zunaj hladnejši in bolj soh kakor v shrambah. V toplih nočeh in ob vlažnem vremenu proti pomladi naj se okna shramb zapro. Nikdar se ne sme žito zračiti, in to zlasti proti pomladi ne, ko je deževno vreme; to je pri nas namreč precej običajno, a je škodljivo za žito v shrambah- Zračijo naj se torej vse žitne shrambe Ie ob lepem, suhem in hladnem vremenu. Pregovor pravi, da vsa pota vodijo v Rim. Za moravško dolino to sicer ne drži, pač pa jih je mnogo in raznih. Najhitreje prideš tja z avtobusom izpred Figovca in to v eni uri. Vendar velja to prometno sredstvo v prvi vrsti domačinom, ki se ga iz praktičnin ozirov prav pridno poslužuješ. Nam izletnikom ostane še vedno najbolj pril.ubljen dohod v Moravče iz savske doline od železnice. S postaje Kresnice greš pičle četrt ure nazaj proti teku Save in se pri Ribčah prepelješ z brodom čez reko. Nato se vzpenjaš po senčnati, deloma strmi stezi proti sedlu Grmače, kamor do-speš v dobri pol uri. Se preden si na vrhu se ti nudi prekrasen razgled nazaj na savsko dolino na vasi Gornji in Spodnji Pre-ker, s precejnje višine pa te pozdravlja bela cerkvica sv. Miklavža, podružnica mo-ravške župnije. O njej poje šaljiva narodna pesem: Svet'ga Miklavža cirkuca. gor je namalana mirkuca. Ona mene gleda, jaz pa nio, jeza me popade, smuk! za njo. O tej cerkvici pripoveduje legenda, da je stala pred davnim časom v dolini ob Savi, ker so brodniki častili sv. Miklavža kot svojega patrona. Ker so pa prav grdo preklinjali, so jo našli neko jutro na vrhu gorovja. Na savski strani sta še občini Velika vas in sv. Križ. ki tudi pripadata morav-ški župniji. čudovit je razgled, ki se odpre z vriia Grmač na moravško dolino. Pred tabo leži vsa širna in bahata, vsa v pričakovanju Sredi nje se beli trg Moravče, v ozadju pa kipe proti nebu mogočne kulise Kamniških planin in zelene Menine planine. Bele ce ste se iztekajo med zelenimi travniki in pk) dnimi njivami tja v trg. z desne te pozdravljata z Limbarske gore (768 m) sv. Valentin in brat njegov sv. Peregrin. Pred smrekovimi in bukovimi gozdi se dvigajo starodavni gradovi, priče davne sužnosti. V resnici je malo tako krasnih razgledura točk v naši ožji domovini kakor ic baš ta. Poleg tega dohoda je še več drugih. Naj omenim pot s postaje Laze čez Savo na Jemčevo znamenje in Vrhpolie ali čez sv. Trojico, odkoder imaš diven razgled na gorenjsko stran tja do Bleda. V novejšem času je pristop v moravško dolino tudi po novo markirani poti s postaje Jevnice skozi Veliko vas preko vasi Vrh pri Miklavžu. Odtod imaš nekaj minut na vrh Cicelj (817 metrov) z obsežnim razgledom na celo mo ravško dolino. Južna savska stran ima mnogo studencev s prav dobro nitno vodo, dočim jih ima severna moravška stran malo. Pogorje, zlasti proti severovzhodni strani, je porastlo večinoma z iglastim drevjem (smreka, jelka), tudi bukev ie močno zastopana. Zal, gospodari zadnja leta tod okoli neusmiljena sekira ter zaoušča občutne, vidne pleše. Pred desetletji je šel o onem kmetu, ki je izsekaval les glas, da se mu mora preklicano slabo goditi. Danes pa kmet v tem pogledu ni preveč občutljiv. Po skalnati poti se spuščamo navzdo! in dospemo v dobri pol uri ▼ trg Moravče. Na levi ostane vas Cešnjice, na desni Der-tija. Ponosni kmečki domovi z velikimi gospodarskimi poslopji pričajo, da ie tod blagostanje doma. Ljudstvo se povečini peča s poljedelstvom in živinorejo, posebno na glasu ie prašičjereja. V moravški dolini kopljejo stoodstotni fini, beli in rumeni kremenčev pesek, ki ga izvažajo letno po več sto vozov v livarne. Tudi marmornati kamen se dobiva v Straži, Pečah in Kolovratu Pri raznih kopanjih so našli odtiske morskih rib in Školjk. V Soteski so pred leti kopali premog, a so pozneje to opustili. Poskušnje so pokazale, da gredo žile v smeri proti Zagorju. Prebivalci moravške doline žive v marsikaterem pogledu še dandanes zelo preprosto in niso še tako okuženi od slabih strani mestne kulture kakor drugi kraii na deželi. V tej dolini vlada neka samoniklost in preprostost, akoravno ne več taka kakor pred več desetletij, ko je šel moravški kaplan maševat k sv. Miklavžu in ie izročil kmetici kavo v zrnjih, da bi mu skuhala zajutrek. Po maši pa ni bilo pričakovane kave in je žena tožila, češ, da kuha že toliko časa tista zrnja, ki pa nikakor nečeio postati me.ika.... No, danes je tudi v tem pogledu drugače in sem se prepričal, da Je znala Malinova teta v Cešnjicah skuliatl tako kavo, Kakoršno bi zaman iskal v mestih po kavarnah in bi jo celo »angelci pili«. Ljudstvo ie prijazno in uslužno, a sila ponosno in samozavestno, kar se večkrat tolmači kot bahavost. Govorica ie počasna in pojoča. Ljudje dosledno »švaDajo« t J-izgovarjajo 1 za v. Neka posebnost je raba dvojine v ženskem spolu, tako n. pr. sve šle. Ljudskemu značaju tudi ne manjka primesi šegavosti in humorja, kar nam priča narodna pesem o »moravškem mačku<. Dolga je, baje okrog 99 kitic. Nai navedem samo začetek, ker bi mi sicer utegnila slaba presti, akoravno sem po materi moravške krvi in je nisem sam zložil. Torej: Moravčanl se skup zberfi pa star'ga mačka oder6. V Požarjev štal so mačka kval, brca, brca, še ga udar' itd. Tik pred trgom nas še pozdravlja imo-viti in prijazni dom na Trznu. V trgu smo. Preseneča nas čistost ulic in prostranega trga pred cerkvijo, kjer stoii spomenik moravškemu vo'aku, slavnemu matematiku Juriju baronu Vegi, ki je bil roien v Zago-rici pri Sv. Križu. Tudi tam ima spomin na rojstni hiši m svetokriški cerkvi. Prvotna pisava imena je bila Vena. Kronika Piše, da se nahajajo v matriki imena Veha, Vecha, Veicha. — Tik cerkve stoii hiša »pri Jurku«, k;er je bil rojen plodoviti pisatelj Franc D e t e 1 a, gimnazijski ravnatelj in vladni svetnik. — V Spodnjih Kosezah je ml rojen slovenski bard, pesnik Jovan V e s e 1-K o s e s k i. 2ivo je še v spominu starejše generacije slavnost ki se je vršila pred tridesetimi leti ob pesnikovi stoletnici ro stva. Aranžiral jo je takratni visokošo-lec, sedaj vpokojeni gimn. profesor Makso Pirnat znani publicist in literarni zgodovinar, domačin z bližnje starodavne tuštanj-ske graščine. Porabil je to odliko, da je vzbujal v ljudstvu narodno zavest. Zgrnile so se takrat v moravški dolini mase naroda kakor redko poprej in pozneje. — V bližnji vasi Vrhpolje je doma zaslužni gimnazijski ravnatelj v p. in vzgojitelj srednješolskega dijaštva dr. Lovro Požar. Iz Češnjic je obetajoči kipar Tine Kos. Iz moravške doline so kiparji in umetni fotcsrrafi RovškL — K svoji teti v Sotesko je zahaal na počitnice Andrejčkov Jože — P o d m i J š a k in jemal snov svojim spisom is teh krajev. — Z bližnjega Brda je prihajal odlični naš romanopisec, notar Janko K e r s -n i k, po svojih uradnfn in zasebnih poslih ter spretno uporabljal značilne osebe, dogodke m razmere moravške doline r plo-dovitih svojih spisih. Tako ie iskati Obio-škega Tončka v RokovnjaSh v Nadloga pri Moravčah, kjer ie biva! tipični, originalni mešetar nadloški Tonček. — Tudi Pre-šern je nekoč obiskal Moravče. Dijakn mi je pripovedoval že davno pokojni osenv desetletni starček Martinka, da je v nekdanji gostilni »na Mlaki« dajal za pijačo, f2ntie pa so mu morali peti narodne pesmi, ki jih je zapisoval. Pred cerkvijo stoji spomenik vojnimi žrtvam, domačinom iz moravške doline. Ako govorimo o moravškfh narodnih is gospodarskih društvih, ne moremo mimo moža, ki je z njimi v tesni z vezi. To je vpokojeni šolski upravitelj hi posestnik, Janko T 3 m a n. Pre 40 leti je prišel v Moravče m našel prazno ledino. Mladeniško navdušen se je s spretno roko takoj lota dela. Snoval je društvo za društvom in b!l v početku skoro edini aktivni delavec v njih. Poleg notranjega šolskega dela je vsepovsod pomagal ljudstvu z nasveti in dejanji. Pri vseh svojih odličnih zmožnostih stoji še vedno skromen in preprost v ozadhi, pravi učiteli svojega naroda. Kakor prepogosto v podobnih primerih, tako je tudi on. zlasti v začetka, naletel na neume-vanje in celo na odpor. Danes Pa v vsei moravški dolini ni imena, ki bi bilo tako spoštovano in visoko cenjeno kakor je To-manovo. Pred tremi leti je stonil po 4.1 letnem službovanju v pokoj. Ne da si pa še pokoja ▼ narodnem ln gospodarskem delu za procvit in napredek tako priljubljene ma moravške doline in njenega prebivalstva. Številne in težke so naloge, ki jih hoče g. Toman izvesti. Na čelu vseh ie zamišljena preskrba Moravč in bližnjih krajev s pitno vodo. S pomočjo Higijenskega zavoda v Ljubljani se napeljuje baš sedai vodovod v Drtiii, kjer se je pokazala naibol.i nujna potreba. Sledila bo napeljava vodovoda v trgu, ki bo črpal vodo iz bližnjega močnega studenca na Pogledu. §e dve življenjski nalogi si Je stavil g. Toman in to sta: regulacija Drtijščice in Rače, ki ob pomladnih in jesenskih poplavah povzročata dolini ogromno škodo ter elektrifikacijo doline Geografska posebnost teh kralev, zlasti pogorja med savsko in moravško dolino, ;e kraški svet ln podzemske jame. Take jame so blizu Srjuča, sedaj že boli zasute. Enako tudi pod sv. Miklavžem. Dalje od Vrh-polja do sv. Trojice jami »lastavica« m »dolga cerkev« s kapniki, pregledani že od strokovnjakov, ki so tam iskali jamske hrošče. Pod cerkvijo sv. Andreia v Kra-scah, pravijo, da je vse votlo. Nekaj časa greš lahko pod zemljo, potem pa prideš do velike globoke vode in ni moč dalie. Tam i«-tudi jama »vetrnica«, odkoder vedno enakomerno veter piha. V dolini je več večHh ln manišfh graščin. Poleg že omenjene, gotovo naistare še graščine Tuštanj, je še češenjska, dalje Belnek in Zalog. Tudi trg je imel v davni preteklo?-sti svojo gračino. Valvazor Jo naziva »Hof von MorSutsch«. Danes ni o njej ne duha. ne sluha. Iz razvalin so pozidali hišo, današnji Ljudski dom in cesto proti Zalogt. Mirno in enakomerno poteka življenje v blagoslovljeni moravški dolini in tiha idila se razprostre nad njo v jesenski večer, ko se oglasi D. M. v Drtiii, pa ji prizvanjata sv. Peter in Pavel z Vrhpolia ter možuie sv. Andrej v Krascah ln sv. Valentin z Limbar-ske gore, pa tako po vrsti vseh enajst podružnic. Zadnje besedo pa ima doneči bronasti bas farnega sv. Martina. Pridi, potnik in poslušaj! D. R. »Kreto" edina tvornica raket v Jugoslaviji, Ima v zalogi in prodaja najcenejše in najboljše: Čudežne svečice za Božič, rakete, žabice, petarde (topiče), brizgače (šištalice), beng, vžigalice, bak-tje za bakliade, aparate proti vlomn Itd. Zahtevajte novi cenik za L. 1929. ^-Ta Albrechtova: * Po soince L Na Gorjance leze polž. oe navzgor, on jrre navzdoS. A na Šmarno goro mravlja, dve nedelji se odpravlja. Bolha se je odločila, aa bo Trigiav preskočila. V Trst je žaba jo mahnila, da bi morja se napila... i . Jojme, pojme, kam pa vi, vsi pred vami so odšli? Pa pojdite k solncu v goste, tam leipo sprejeti boste! A s seboj vzemite lonce, da prinesete v njih soince! n. Sobice v sito so zapri, žarki skozenj so prodrli. Pa so brž po ^ečo stekli, a vse prstke si opekli, bi skoz vrečo osmojeno, soince je izšlo rumeno..« S slamnikom so ra po/krffi, a kaj hitro so gasili, drugi so ga v sod stlačili čep trdnd r dno zabili.— Zdaj pa ptpo nasadite, v vrče solnca natočite! Jos k) Vandot: Gob ji kralj MafTkrn srno se vse čudili, kakor bi se nra čudili budi vi, če bi ga poznali. Bil je vese! pobič in je imel smeh spravljen kar v rokavu. Če je strese! rokav, se je ■priče! smejati in se je smejal tako prisrčno. da smo se morali smejati za njim. čoprav nismo vedeli, zakaj se smejemo. Matijec je bil nekaj več nego mi vsi skupaj. Prepričani smo bili, da je v zve® z vsemi dobrimi gozdnimi bitji in prijatelj celo one prečudovite Vile, ki domuje v zelenih gozdih visoko gori pod skalovjem skrivnostnega Vitranca. Čudno — če smo stali na livadi tokraj Save in je Matijec samo trikrat potrkal s kazalcem po nosu. se je že zgodilo čudo. »Smrček, hufku, smrček!« je zakli-ca1 Matijec tako skrivnostno, da nas je bilo strah, ker smo bili prepričani da čara. A Matijec !e že stresni! z rokavom in se zasmejal. Kar sklonil se je, pa je pobiral leno rujave smrčke!« im jih tlačil v žep, dokier mu niso bili vsi polni Hodili smo za njim in okrog njega, da bi tudi mi zagledali smrčke, ph pobrali In v vasi prodali za drage denarce. Trkali smo se po nosu in posnemali Ma-tiica: * H akti. smrček, h-uku!« — A iskali smo rujavih gobic lahko ves dan, pa nismo našii niti ene. Matijec se nam je pa zvečer smejal, ko nam je kazal srebrne kovance, ki iih je br! za smrčke iztržil pri vaškem trgovcu. Zaradi tega smo uganili, da Je Mat!-res v zvezi s prečudovito Vifran-čevo v3o. ki mu je podarila moč, da lahko vsekdar in povsod pričara iz zemlje gobe. kolikor mu drago. Silili smo vanj in ga prosili, naj nam pove resnico. Matijec pa je stresel z rokavom in se nam smejal tako odkrito, da nas je bilo sram. A nekoč smo ga le pregovor!!!. Jeseni je bHo. ko smo se splazili visolko gori po Robeh in je bil Matijec nabral že pobi nahrbtnik gob — ne vem, aH so biH jurčki aH samo lisičke. Ze davno je bilo Hstje odpadlo z visokih bulkev in soince je prav toplo sijalo v zagorsko dolino. Posedli smo kraj mahovite skale in tedaj se je Matijcu res razvezal jezik in je nam povedal čudovito zgodba Spomladi je bilo, po dolgotrajnem dežju, ko je soince pričelo preganjati sneg z najvišjih gori Matijec je opre-zoval tam po Staneh za gobami, A je imel smolo in je zaradi tega že na glas javkal »Huku, iurček, hiifcu!« je bil kK-cal ves dan, da je bil proti večeru že ves hripav. A jurček se mu nj prikazal nikjer, še manj pa smrček, o, lepo ruja-vi smrček. te! odrti. A male kraljične so ga pokQ- vale nazaj in mu rekle: »Pobič si, da ga pod zvonom ni boljšega. Ln smo te izvolile za gcbjega kralja. Le pojdi in reci: Hufcu! Pa boš videl, da sd res gobji kralj.« Matijec se je posmejal te je odšel Doli za gozdom ie pa res zaklical: »Hu-ku, jurčki buku!« — pa je bilo mahoma vse polno jurčkov okoli njega Do trd-de noči jih je pobiral, a jih še rai mogel pobrati. Ln tedaj je Matijec spoznal, da se kraljične niso prav nič lagale in da je na njihove besede resnično postal gob-i ji kralj... Jurček je umofknil Samo z rokavom je po tresel pa se je posmejal. Lahkotno je vzdignil težki nahrbtnik, a ni rekel besedice več. Napotil se je navzdol po strmini in se ni okrenil niti enkrat Z velikim spoštovanjem smo zrlj za njim in smo počakali, da ie izginil v gozdu. Zakaj bilo nas je sram, da smo tako neznatni, in smo vedeli, da nismo vredni. da bi šli z Matijcem, ki so ga same iurčkove kraljične izvolile za kralja Kar strah nas je bilo pred njim in izogibali smo se ga od tistega dne in nrti prav govoriti se nismo upali z njim, ker je bil vendarle kralj in je zna! govoriti celo s kraljičnaml ki so pač nekaj več nego vaške paglavke. No, tudi vam bi bilo neprijetno, da ga srečate in bi morali govoriti z njm. Ce mislite, da ne boste pred njim v zadregi, ga lahko poiščete in spregovorite pošteno besedo. A težko da bi ga našM doma. Kod ga morate iskati — no, to pa že morate vprašati jurčkove kraljične nekje tam za Starani Večerik) se je m soince je zdrknilo za Vitranec. Matijec se je obrnil in je nejevoljen stopal skozi gozd proti doma. Na okrogli iasj je obstal kraj zavaljene. mahovite skale. Zdajci ga je pograbila tako silna jeza. da je mora! z nogo cepetniti ob tla in zavpiti tako glasno, da je jekalo po vsem gozd-u: »Huku, ti jur, huku!« Prestrašil se je svojega lastnega glasu in je plašno pogleda! okrog sebe. In glej — tedaj je zagledal za skalo veliko, veliko gobo z okroglim, rujavim klobukom, ki je kakor streha senčil široki, stebroviti pecelj. — »Oh. kako krasen iurček!« se je razveselil Matijec. »Za tega mi trgovec gotovo odšteje vsaj pet dinarčkov. Pa imam vendarle srečo in ni bilo prav nič treba, da sem javkal in se nemarno togotil« Potegnil je iz žepa rdeč ptpec hi pokleknil da gladko odreže velikanski .iurček. Že se ga je bil dotaknil z rezilom in hotel zarezati — a tisti mah ie zaslišal tenke, mile glaske, ki so ga prosiK: »N1-popolnoma prevzelo; pričel je plakati, sam ni vedel zakaj, in je bil neskončno srečen. Kako lepo bi bilo sedeti s študentom pod drevesom poezije. A to ni šlo. Mora! se je zadovoljiti s svojo ključavnico. Stal je na mrzlem podstrešju in skozi razpoke je pihala jesenske burja. A možic ni čutil mraza, dokier ni luč ugasnila in nj zvokov odnesel veter. Hu! tedaj ga je zazeblo. Zleze! je spet dol v svoj topli kotiček, kjer mu je bilo udobno in prijetna In ko je dobil o Božiču kašo z veliko kepo masla, tedaj je dal štacunarju spet prvi kotiček v svojem srcu. A sredi noči Je zibudS pedenj-moža strašen ropot Nekdo je razbijal na polkna in nočni čuvaj je troba v svoj rog. Izbruhnil je bil velik požar. Zdek> se je, da je vsa ulica v plamenih. Kje je gorelo? V štacuna rje vi hiši ah pri sosedu? Strah in zmešnjava po vsej hiši. Štacunarka si je vzela iz uhljev zlate uhane in jih vtaknila v žep, da bf vsaj nekaj rešila. Štacunar je hitel po državne papirje, služkinja pa po svileno ru^o, zakaj do te se je bila že povzpela Vsakdo je hotel rešiti svoje najboljše, tudi pedenj-mož. V hitrih skokih se je vzpel po stopnicah v študentovo sobo. Na nrizi je ležala čudovita knjiga. Pedenj-mož jo je pograbil jo vtaknil v svojo rdečo kapo in jo krčevito prijel z obema rokama. Največji zaklad hiše je ba rešen! Zbežal je skozi podstrešno okence na streho in splezal oa vrh dimnika. Tam je sedel obžarjen od požara, in krčevito prižema! k sebi rdečo kapo, v kateri ie bi! skrit zaklad. Tedaj se je zavedel, kaj mu je najljubše na svetu, in komu je bil dal svoje srce. A ko so ogenj pogasili ki >e utegni mimo premisli« vso stvar, je dejal: »-Najbolje bo. da se delim med obemau Ne bi bilo pametno štacunaria popolnoma zapustiti, že zaradi kaše.« To Je bOo čisto človeško. Saj tudi ml ne moremo živeti brez štacunaria, zaradi zabeljene kaše. Volnene nogavice po ^alnižiib cenah nri J. Hdfler, Miklošičeva 14 Sivko Volčji roman Nato Je priskakat nazaj, sunfl BuKja S smrčkom, od skoči I, se potuhnil v travo položil smrček na sprednje šape in pome® k/nil Bul i ju s svojimi pretkanimi očesci. Buli. ki se je bil že pri Vuliju in Mulici navadil posnemati, kar so delali drugI se je zdaj tudi potuhnil na tla, pritisnil svoj debeli smrček na sprednje šape rn z očmi vprašal kojota: »Kaj bo pa zdaj?« Kojot je imel načrt Kojoti hirajo ®me-rom načrte in največkrat Jih ni dosti prida. Mislil ie na Gerika in Betksterja. Kako sijajno bi bilo gledati, če bi ta dva zgrabiia malega za vrat! • • • Oerik te Bekster sta bila poTnokrvna angleška foksterijeria gospodične Geor-sr'ie Morisonove. Bila sta ena duša v dveh telesih: nikoli nisi videl nobenega izmed njiju samega. Kar ie storil Gerik. je storil tudi Bekster. in kar ie stori! Bekster, je storil tudi Gerik. Kadar sta bila okopana, sta bila oba bela kakor sneg; kadar nista b:la okopana. sta bila oba enakomerno prevlečena z blatno skorjo, zakaj ni je bilo mlake, ki se Oerilk ne bi bi! zapodil vamjo. in če sc Je zapodil Gerik, se je zapodrl Bekster za njim. In ni je bilo mišje luknje, da Bekster ne bi bil ril po njej. m če ie ril Bekster. je ril tudi Gerik. Toda Gerik je iunel zadaj na hrbtu črno Kso; drugače Ji jo bili težko razlo-čili. Gerik in Bekster sta Imela skupno prijateljico — gospodično Georgi.io. In imela sta skupnega smrtnega sovražnika — kojota. Temu kojotu je bilo menda posebna slast da je sleherni dan razto-gotil Gerika in Beksterja do polmrt-vega. Kojot Je bil bo Ti prebrisan te hiter kakor Bekster in Gerik skupaj in močnejši od vsakega izmed njiju dveh. Kojot je dal junaikoma. da sta prišla tik do njega; nato jima je pokazal pete. Z lahkoto bi bil pretekel svoja preganjalca za pol prerije, A on jima je rajši plesal pred nosom, skakal sem in tja in kakor bandero vihti! svoj košati rep nad trava Bekster te Gerik sta od gneva hropela in dirjala za njim. Od kraja se je razlegalo njiju lajanje daleč na okoli. Potlej pa nista imela več toliko glasu; zaradi tega ne. ker jima je vise! jezik iz gobca in sta komaj lovila sapo, da sta dhala, nikar pa da bi mogla lajati. In naposled je eden omagal; katerikrat je bil to Gerik. katerikrat pa Bekster. Izprva so bili samo za nekaj pasjih dolžin vsaksebi, a delj ko so se lovili, večja je po-staiala razdalja. In kadar je bilo pasjih dolžin dovolj, se je kojot obrnil in naskočil preganjalca številka ena. Tedaj je bilo navdušenja konec in lov se je obrnil nazaj. Bojno lajanje se je izprememilo v žalostno talen je, zakaj kojot je skaka! okoli in okoli bežečega in ga ščipal v noge. Navhujše je bilo pa tole: če je preganjalec številka dve videl. da številka ena beži, se je tudi on spustil v beg. Zakaj kar je storil Bekster, je storil tudi Gerik — in narobe. Šele pred hišo sta se spomnila, da sta skupaj močnejša od kojota; a takrat že ni bilo o njem ne duha ne sluha. In Bekster in GerSk sta se jezila. • • • Ure so minevale. Soince Je vzšlo ter posušilo roso na travi in Bulijev premočeni kožuh. Vzhajalo ie vse više in više; zdaj le zlezel tudi Miki v svoj voziček in legel spat potem ko je bil več ur zaman iskal malega Bulija. »Volk ostane volk.« si Je rekeL »Volkovi se nikoli ne nauče ljubiti človeka.« Na verandi farmerjeve h?še se je pokazala gospodična Georgija v jahalni obleki. Bekster in Gerik sta že čakala tega trenutka; malo je manjkalo, da nista od navdušenja podrla gospodične na tla. Skakala sta kakor dve žogi. Hlapec je pripeljal osedlanega ponija; gospodična Georgija ga je zajahala in odjezdila, a Bekster in Gerik sta tekla za . , . .- Čez dve ttr! so se vrrrm. Zdaj Je Wk> poldne. In popoldne Je prišla Bekster te Gerik sta se sotočlla pred stojnicami na verando. , »Zdaj pride drugi del.« Je pomtsffl Bekster te tudi Gerik je pomislil: »Zdaj pride drugi deJ.«- Pogledala sta drug drugemu v oči te sta se razumela. Mislila sta na kojota. Dan se je delil za njiju v prvi te drugi del. Prvi je bfl gospodična Georgiia. drugi je bil smrtni sovražnik — kojot Vi5 ga. tamle je bil! Izza pesjaka, komaj deset korakov od njiju, je gledal njegov smrček. Ta nesramni smrček, še krt bi bil pobesnil. če bi ea bi! videl! In smejal se je. Nesramni smrček se je smejal. Nato se je pokazalo še malo več ko- jota: oči. uhlji, vsa glava sprednje šape. Glava je stala po strani kakor zmerom. Oči so bile čisto majhne ia hudobne — kakor vsak dan. »Prosim, gospoda!« so govorile. Kakor bi trenil je sta! Gerik na nogah in počakal da je stal tudi Bekster na svofh. Nato sta pogledala drusr drugega in sta se razumela. In zapodila sta se in zalajala, da so zažvenketala stekla v oknih in gospodična Georgija v sobi je zvedela, da je prišel smrtni sovražnik; uganila bi bila. tudi če vrata ne bi bila odprta. Danes je hnel kojot poseben spored Danes ni priredil dirke po preriji, da bi raz družil nerazdružljivca kakor dTuge dni. Zavrtil se je. negov ko-šati rep je za trenutek kakor kVcaj pokazal okoh vogala — in ni ga bilo več. »Strahopetec!« je pomisHi Gerik te Bekster je pomislil takisto in bavbav-bavbav sta šinila za njim okoli vogala. Na ovinku se je kar zaprašilo, v takem zaletu sta bila. in nato sta še videla kojota. ki ie pravkar izginil za dru-g:m vogalom.'Držal je rep pokoncu in poplesaval A tam za IrSo Je sede! drugi kojot in ju debelo gledal 6. poglavje Volk gleda človeku v oči Ta kojot ni bil kar nič podoben kojotu. Neumen je bfl videti. In mlad. In ne posebno močan. In prav nič okreten ni b£L Kam je izginila gospa Ti ja? Gospodar m njegova sužnja — Drot, ki Ifubota senzacije — Smrtni pies Bajadere aii: Samomor Britanake — Roparski vitez — Mož z nožem v prsih — Grascak pozove svojega gosta na dvoboj V tistem trenutka, ko Je vstopila gospa iija, sem opazil, da me je spoznala. Njene oči so obstale na meni in za- la in vino, to nj So vkup. Ampak tista Nurijeva cigareta pri turški Kavi, to je bila naslada vseh nasiad! Sicer sva si zdeio se nu je, ko da je spreietel njeno ; pa z baronom zdaj riažgala cigaro, obličje lahen, radosten usmev. A takoj j — Veseli me, sem nato povzel bese-je spet ko v strahu pooledela in pove- i do, — veseli me, gospod baron, da sila trepalnice: zadel jo je bil blisk iz jeklenih oči gospoda rlugona. O, dobro sem bil videl, kako jo je pogledal! Kakor hud gospodar svojo sužnjo... Kljub temu me je ta pojav na gospe Tiji razveselil in v veliki napetosti sem čakal na njeno vrnitev. (Je me bo vseeno spet pogledala ko preje, sem si rekel, potem je igra dobljena. A zaman sem lovil oči gospe Tije, ko ma je prinesla večerjo. Naglo in nekako od daleč, kakor bi se me bala, je postavila predme krožnike in spet iz sean vas dobil pri tako dobri volji res židanj voiji. Gotovo se vam je posrečilo ugodno prodati graščino. Slišal sem nekaj takega — — Ni še nič sklenjeno. Je odvrnil malomarno. — Ali pa morda veste vi za kakega dobrega kupca? — Ho, seveda vem! Gospod N., znani ljubljanski bogataš, se zelo zanima za vašo graščino. Ker je njegovi ženi tukaj tako všeč ... Na ta trnek riba ni prijela. Gospod Hiigon je samo poškilil name izza • ... .u i*. | iiuRuii jc soj i oj [jvjvjvhu uauic vtn. kega gotovo še niste videli, se (kar si bom vedno očita!) v sovraž- i Baron položi gorečo cigaro na mizo nem razpoloženju lotil gospoda Hugo- ! in jame okrog nje toimati s prsti obeh • na, ki mi ni stori! nič žalega in mi celo rok vse ihtreje in hitreje, dokler se ci-izkazai gostoljubje... No, nekaj mi , gara ne postavi pokoncu in se prične pač ni da!o takrat, da bi igrai samo vrteti, najprej na mestu, potem pa ved-pasivno vlogo, — tisto nekaj, kar je no dalje in v krogu okoli čaše. On v meni in kar me je pognalo že v toli- j bobna, cigara pa pleše, divje in noro, ko pustolovščin. Sicer pa, bratje, vse ; da pršijo iskre in pepel daleč po mizi. na svetu je božja volja: in zgodilo se Slednjič — gromek udar bobnarja, in je tisto noč, kar in kakor je bilo na- j v visokem loku je plesalka vsa razmr-menieno. i šena in z vihrajočim plaščem, skočila Povečerjal sem z velikim apetitom, j v čašo in z žalostnim sikom utonila v kar mi ie prinesla gospa Tija — sar- i vinu . . . dine v olju. prekaien jezik, sir — saj j - Ako hočete napisati satiro, Je de-nisem deset ur nič jedel in sem bil ja] baron in vrgel cigaro v pepelnik, — polteno lačen j lahko imenujeta to »Samomor cigare«. Baron se je opravičeval, ker ne mo- j Uboga Britanika! Iz obupa si konča re boije postreči. če bi bil vedel za j življenje ker ne more preboleti pro-moj cenjeni obisk... No, sreča, da je pasti svoega nekdaj tako imenitnega f — Da, da, t tistih časih bi Jo na vsak način odpeljal v kočiji . . . Prosim, pnpoveuujte daije, gospod baron! — No, in tako jo je odpeljal uekam na samoten kraj, na. svoj dum. Živa duša ni vedela, kam. Mesece in mesece so jo zaman iskali najzvitejši de-tekt »vi. Pomislite: niso je na^li, čeprav se ni nič skrivala. Aii m to zanimivo? — Od sile je zanimivo, gospod baron! — No, navsezadnje so pa le iztekni-li njegov brlog. Ha, in ga ponoči obkolili o dvseh strani. On, recimo, roparski vitez, je baš nastavil na usta velikanski vrč, napolnjen s starim mu-škatelcem, prosim ... Ko se odpro vrata in »Udajte se!« zagrmi detektiv z napetim samokresom. — »Ne!« pravi vitez in pograbi bodalo. (Baron je Pograbil lovski nož, ki je ležal na mizi.) »To vino lahko popijete, mene pa živega ne boste dobili!« In si zasadi bodalo v prsi. (Baron si je bliskoma porinil v prsi nož do ročaja!) Od groze sem kar otrpnil — baron pa se je veselo režal. In ta prizor — človek z nožem v prsih, ki se smeje! — je bil tako grotesken, da je hočeš nočeš še mene posilil smeh — Ali je to senzacija, ha? se Je režal baron. — Kolosalna senzacija! In za napis bi kar lahko dali »Baron — fakir!« sem reke! in dvignil čašo: — Na vaše zdravje, gospod baron! Bogme, sijajen dečko ste . . . Ampak prosim vas, izderite si nož, moji živci so nocoj malo razdraženi Baron si je izdrl nož in ga v lokn zalučal preko mize, da se je zapičil nekje v leseno steno. Jaz pa sem zdaj hitel kovati železo, dokler je bilo še vroče. — Gospod baron, sem dejal, brž po-tegnivši iz žepa beležnioo, in zasukal svinčnik. — Stvar, ki ste mi jo pravkar povedali, je v resnici veiezamniiva, pravcat šlager za moj časopis, in jaz bi jo najrajši kar zdajle takoj izdelal. Samo moram prositi še za nekoliko podrobnosti in pojasnil. Veste, meni ni baš toliko za senzacijo, kolikor bolj za norranje jedro, za duševno, človeško stran takorekoč. Ker jaz sem resen, prav resen žurnahst 0. meni se sme popolnoma zaupati! Zato boste tako ljubeznivi, gosnod baron, in mi odgovorili na par vprašanj. Da? — No. kaj pa želite? je zamsrmral in se zaspano pretegnil v stolu. Začel sem, cedeč se same vljudnosti: — Na*pre£. gospod baron, mi dovolite majčkeno, hin • . . prav majčkeno intimno vprašanje: Če sem prav razumel. ste popreje s tisto zgodbico hoteli podati samo nekako . . . hehe . . . malo hudomušno parabolo k vaši lastni, toliko resni in uprav tragičnj zadevi. Mislim zadevo z gospo Ti jo, soprogo gospoda N., ki je zdaj tu v vaši graščini kot ... kot . . . — Dekla! kjer ni marala biti gospodarica! Vsatka krivda se maščuje . . . je dejal baron tiho, mirno in z zaprtimi očmi. — Razumem razumem, gospod baron. Je to takorekoč pokora — — Ki bo samo zdrava zanjo. Mrzko ji je bilo delo, revščna, skrb . . . naj le malo to izkusi! — Dobro, gospod baron. V toliko bi bila stvar v redu. Toiia, tu je še nekdo: ujen mož. Kaj pa je on zakrivil? Zakaj mora še on trpeti? Dooer, pie-triemt človek je to! Ze samo to, da ne nastopi proti vam, kakor bi lahko! Po zakonih je vaše dejanje kaznivo, to vendar veste, gospod baron? — No, pa zakaj ne nastopi? Tu ga ne vodi nooena piememtost, marveč samo strah pred škandalom. Sicer se pa gospuu N. nima prav nič pritoževati. Prvič niseslušajte: Živi tam v velemestu v razkošni palači gospod s svojo mlado lepo ženo Živi ž njo ko pti-ral paziti, da ohranim glavo jasno in i ček v raju. Pa pride naenkrat neki, bistro! Zato sem le po malem srkal na | recimo, pustolovec in mu ugrabi ženo. čaši, naj me je baron še tako silil piti. > Pred nosom, prosim! Ena, dve, in hop Tudi zmajskih cigaret sem se moral \ z njo v avto. Pred petdesetimi leti bi varovati; preveč so omamljale in .sploh S jo bil posadil v kočijo z iskrimi vranci, mi niso dobro storile. Ne, taka cigare- mar ne? Socilulno politika Dolarski dopusti. Vprašanje plačanih letnih dopustov ranima delavstvo vsega sveta. V mnogih državah je to vprašanje urejeno zakonitim potem Tako v Avstriji z zakonom j od 80. junija 1919, na Poljskem z zakonom z dne 16. marca 1922. na Finskem z zakonom od 6. junija 1922, na Češkoslovaškem z zakonom od 3. aprila 1925. v Lukstmbureu b zakonom od 6 decembra 1926 m v Braziliji z naredbo od 3U. oktobra 1926. V drugih državah so plačani dopusti ali na osnovi kolektivnih dogovorov, ali na osnovi običajev. Naš zakon o saSčiti delavcev ne predvideva plačanih letnih dopustov Najboljše so urejeni plačani letni dopusti za železničarje in znašajo po številu službenih let v Avstriji 15 do 28 dni v Belgiji 15 dni, na Češkoslovaškem 14 do 30 dni, oa Danskem 15 do 21 dni, v Angliji 12 do 18 dni (poleg tega imajo železničarji angleško soboto), v Estoniji | 14 do 30 dni. v Franciji 12 ščenreju se zaračunajo pristojbine ca 20 % višje. V azila se sprejemajo obiskovalci od 13. do 22. ure, morajo pa ga zajjustiti na^ kasneje do 8. trre zjutraj. i MLEKARSTVOM K BLAGOSTANJU! ALFA D. D. SEPABATCRJI IN STROJI ZA MLCKAft&TVO ZAGREB. BOŠKOVIČEVA 4« 95 ZastoonikJ Se Iščejo povsod! Z a Miklavža kuptte n^ceneše ferače r BAZARJU S. STUPICA, LJUBLJANA, Vodnikov trg 5 — Sv. Petra cesta 7. Din S.— Oglejte si zalogo! Din 12^ Zanimalo vas bo... ... da je bila Leatrtcc joveva. ki Jc wn> kar dokončala svozo glavno rluijo t filma »PTooej Miini Bel'amvjcvcol, prva žena sla.v-nega bomvivana johna Gilberta. Prod nekaj leti sta sc zakonca sporazumno ločila; nj»-na mala hčerka jc ostala pn-i materi. ... da je snemanje filma »Nevidna Teto-stht« trajalo več ko leto dni, ker sc ek» pedicija, ki je v ta name« odpotvvaJa nm Kitajsko, zaradi nemirov ni mogla vnntii domov. ... da j« mnogo prizorov gori orrtmfor nega f?!ma poeniefiih v urediriStvu m tisk-m« ni newyorškwja li^rfa »Nevr Y«rk HenukJ« »n da se dejanje filma odigrava v novma** skem svetu . . da se j« Harrjr Lafigdon. TftAiTA filll>-»ki komik nedavno tega oženil s rvoio ta* varišioo Heleno VVad-toncrvo IgTiloc je ho» tel vso poročno ceremijnijo posrrcti v zvoi nem filmu, a na ž-k«st so brli električni w Idanskim solnccm ob robu ceste. Deček je prekorači! nekoliko stop* nic in pozvonil. Vrata so se odpr!a: mlada, lepa, rjavolasa ženska v beli obleki s« je odražala od poltemnega ozadja. Spet si tu? je dejala smeje se... Tedaj vsak dan?... 2e včeraj sem ti nekaj dala, Baš zato, je vzdihnil mladič, ki se je zdel s stisnjenimi rameni in sočutje moledujočim izrazom v obrazu kakor majhen otrok. Zato sem prišel ... Je» sti moramo vendar vsak dan, kaj ne? Zasmejala se je. Tedaj dobro, tudi danes ti dam ne* kaj, toda... O Bog! Na pomoč! Slepec se je bil prikradel ob hiši. Za* gnal se je proti VTatom, odrinil dečka in potisnil mlado žen07naš? Odmaknila se je. kolikor ie mo?la. Ne poznam vas! Kdo ste?... Kaj hočete? ... Denarja? Strah ji je dušil glas. Slepec se je trdo zasmejal. Jaz sem tvoj mož in ti me ne spo* znaš!... Saj nisem tako spačen!... Računala si torej z možnostjo, da se nikoli ne vrnem?... Pet let, kaj, pet let?... Takrat ti je bilo tri in dvajset, danes osem in dvajset... Ali si še vedno tako lepa? ... Koliko prijate* Ijev si imela, od kar sem si radi tebe ustrelil luknjo v glavo? Kako svobod* no si zadihala, ko si menila, da sem mrtev!... Toda zgrešil sem ... ne po* polnoma... ker mi je uspelo, da sem se oslespil... Šest mesecev bolnišnice, umiranja... In ti si izkoristila ta čas, da si ušla... Da, vem. streljal sem nate, predno sem se zgrešil, če je bilo to zgrešenje... In potem sem te iskal, iskal sem te, iskal...! Mlada ženska, ki so ji bila zapestja rmečkana od neusmiljenih rok, ki so iih stiskala, se je od groze opotekla. Obhajala jo je omedlevica. Stresel jo je. Kaj si ne zmisliš! Imela si trdnejše živce, ko si me delala blaznega s svo* jimi zgodbami o svoj'h priiatelHh in s svojimi trditvami, da me ne Ijub;š več!... Spominjaš se, kaj ne, sporni* njaš se? Trepetal je od Ijutosti in nadaljeval s pretrganimi stavki: Poglej me... razvalina sem, pohabi* Ijc-nec ... slepec! Veš, kaj pomeni, biti slep? In ti si kriva, ti! Toda sedaj sem te našel! Ni bilo lahko, ne, toda so* vraštvo, vidiš, sovraštvo... in potem — morda te še ljubim! ... Podkupil sem ljudi... Bivša služkinja mi je po* vedala, da so te videli tu ... In potenj mi je pomagal deček... in tu sem!.. * Danes te ne zgrešim! Nihče več te ne bo imel... Zaškripal je z zobmi; njegove roke so se pretipale do njenega vratu ... Od gnusa se je mlada ženska osve« stila. Nisem jaz, je zajecljala pol zadav* Ijeno, Motite se! Prisegam vam. da ste se zmotili! Nikoli vas nisem videla! Inienujem sem Lucija Clarelle, štejem štiri in dvajset let, poročila sem se pred dvema letoma .. To je grozovita pomota! Prisegam vam. da se motite! Ne, ti si! je odvrnil slepec. PreprW čan sem. Spoznam te po vonju polti., po glasu . . . malo je spremenjen, a to radi strahu .. . Nisem jaz! Po petih letih ne morete spoznati vonia in glasu... Nisem jaz! Vi... vi me boste ubili, a ona, ki vas je trpinčila, bo živela, srečna, s svo* Kraljestvo mode Lepi kožuhov masti plašči Twk soprog bo a J«3i!m aH p« % obupanim vzdihom priznal, da je kožuh najviSje hrep®u»njs elegantne žene. Zato ga tudi velika r^čina zakonskih moi smatra za največjega sovražnika domačega ognjišča, kajti katero drugo oblačilo se more po-bahati, da je povzročilo toliko zakonskih viharjev, kakor ravno kožuh? Tem bolj, ker stoji ko-tuhova cena ponavadi f nasprotnem razmer/u s dobro voljo soproga, ali pa s stanjem njegovega žepa. Tukaj si ne moremo odreči, da ne U podložili v usta po kožuhu koprneče žene nekaj očiirkovitb argumentov. Namreč: Kožuh ni več tisto nepraktično tn hiksus-tto oblačilo prejšnjih let, ko je bil samo čez širno mod«ren in »o mu poleti aa podstrešju delali družbo molji ali pa naftalin. Dan« je kožiihovinnst plašč dobrodošlo ogrinjalo za poieine večere, plašč za potovanja in iz-lete preko celega leta. Sicer pa vemo. kako Je — srditi blesk v očeh »najpopolnejših* cospodov stvarstva se bo šele omiliL ko pri f:mi xkožuh< zagledajo svojo ženo še stokrat mikaviiejšo v novem in razmeroma cenenem kožuhu. Zakaj moderne kožuhovine niso več tako nedostopno drage, kakor časih, ko je žena gledala 8 prezirom na vsako imitacijo. Priznano dejstvo pa je, da kožu-hovina prijetno laska obrazu in lepo uveljavlja vsako postavo. Poleg črnih kožuhov, Id so bre* dvoma najumestnejši, ker »e lahko vedno in povsod izkoristijo, nam je moda prinesla celo vrsto nenavadnih kož, ki 0 svojimi progami, barvo in sestavo zeio zanimivo učinkujejo. Dekorativno delujejo manšete io ovratnik, ker «> skoraj vedno iz kontrastne barve, kar •e še podčrta na ta način, da je plašč iz krat- Kožuhovinaste plašče Že od Din 2500__ dalje y vetaki izbiri trudi cenj. damam tvrdika L. ROT, Ljubljana, Mestni trg 9 Zaloga vseh vrst krzma po solidnih oenah Stirojenje, barvanje, izdelovanje kožuhovine. jtm prijateljem! je vzkliknila v hipnem navdihu. , Slepec je zastokal. Njegove besne roke so jo tipale po obrazu in laseh; nagnil je svojo glavo čisto do nje s strahovitim naporom, da bi videl. Ti si! je dejal, ti sil Vem. Ne pre* motiš me! Pridi sem! je zakhcal deč* ku Poglej jo! Oči so ji plaveč Da, je odvrnil deček brezbnzno; ko pa je pogledal mladi ženski v oči, je opazil v njih izraz takšne groze m to* likšne prošnje, da je moral pristaviti: plave ali zelene, med obojim ... Ona je! Saj vem! Pridi bližje je ukazal dečku v hipnem domisleku. Dvigni ji rokav ... levi rokav ... Hi* tro vendar ... Raztrži ga, bedak, če ga ne moreš odriniti! Poglej ji sem. Sem, poleg mojega prsta. Tu je majhna pe* gica v koži, ni res? Bleda pegica, ka* kor majhna vijolica? Poglej, ti pra* vim! .. Deček je pogledal in opazil vijoli* často znamenje: No? je zarjul slepec. No, gledam, je menil deček. Dvignil je svoje lokave oči in jc za* kod lake kožuhovine, »prema pa h dolgodlake. Kroj novih kožuhovinastih plašče* Je večinoma enostaven in nekompliciran. ker se baš v tem primeru z enostavnostjo dosežejo največji efekti. Za štrapaciranje stojijo t ospredju paJMot kroji, ki so krajši od obleke, rabijo potemtakem malo kožuhovine m delujejo izredno elegantno. Na prvi sliki kažemo tak model, ki izvrstno služi tudi v promenadne svrhe. Istotako praktičen je s kožuhovkio podlo-len plažč, ki je sicer izdelan iz blaga ali usnja. Ker gre za notranjost, lahko za podlogo porabimo star kožuh, ki ga ne maramo več nositi. (Slika 2.) Plašč iz perzijanerja ali njemu slična ogrinjala iz imitacij (kar je mnogo cenejSe), vedno zelo elegantno izgledajo in imajo to predaosrt, da jih moremo uporabljati tudi zvečer. Naša predzadnja slika prinaša tak model, zadaj podaljšan, spredaj pa rvonča-sto krojen, z moderno nabranimi rokavi, ki se pri roki popolnoma zožijo. Opremljen je z ovratnikom kontrastne barve, za kar nam služijo n. pr. »činčila - podgane« (učinkovito in ne predrago nadomestilo pravega činčile), ali pa rjava kožuhovina, ki jo imamo često doma v obliki kake neuporabljive boe. Na črnem plašču tudi zelo elegantno delujejo plavi, lisici varljivo »lični belgijski kunci. Plašč iz konjske kože je kotah, ki )b priporočljiv že zaradi svoje trpežnosti, razen tega pa je skrajno originalen, p^ebno če ga garniramo z dolgodlako lisico, jaabocem ali kuno. Rabi nam za vsako priložnost (Zadnja slika.) Ovratnice eo r teko tesnih stikih • sedanjo modo, da neprestano dobivamo v tej stroki novosti, ki iih rada nosi tudi najelegantuejša žena. dasi gre za imitacijo. Najbolj priljubljeni so takozvani »obrtno - umetniški« komadi, kombinacije iz kovine in eniajla, pri kate- gledal spet ono brezmejno prošnjo v njenih očeh. S prevejano kretnjo je podrgnil kazalec in palec, zahtevajoč s tem denarja. Njene oči so pritrdile. Tu ni nič, je pojasnil mirno. Nobe* ne pege, kakor v mojih očeh. Lažeš! je zavpil slepec. Ne lažem! Nobene pegice. Ce M H» la, bi povedal. Saj me nič ne briga, je dodal. Saj vendar ne gre za mojo ko* rist. Če vam tako rečem, vas hočem samo ubraniti, da ne bi storili kaj ne« posebnega. Molk. Mlada žena je postala najprvo i rdeča, potem bleda kakor smrt. Slepec je strahotno okleval. Pozor! je hipoma dejal deček. Ne* kdo prihaja ... Slepec je spustil roike, ki jih je dr» žal, S kretnjo brezupnega dvoma se je hitro obrnil, odprl vrata, stopil, tipaje ob zidu, na cesto in se oddaljil. Predno mu je deček sledil, se je pri* bližal mladi ženski, ki je stala še ved* no nepremična, bleda in drhteča. To je vredno tri sto frankov, je me* niL Jutri pridem ponje.., Ce ne, ga privedem spet sem. rib igra glavno vtogo originalnost Najnovejši modeli eo »resa nenavadno apartni, zlasti Spiralno oblikovana ovratnica, nadalje sirova členkovita veriga z emajl-no plastjo ali pa nov« luskinasta verižica. Razen tega eo ee znova uveljavile one fine, iz temkih paličic sestavljene verižice, ki so se že nosile pred več leti in so določene, da držijo privesek iz napol dragocenega, apart-no »brušenega kamna. (Skica.) ATELJE ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ING. AR H. J. OMAHEN ING. ARH. D. SERAJNIK » LJUBLJANA ' KOLODVORSKA' ULICA ST. 28111 MaK, prepeti klobuk je nedvomno zmagovalec v letošnji rimski modi klobukov in priznati »e mora, da ao vse te nove, fantastično gara i rane oblike izredno pikautne. S svojo neznatnostjo se zabavno odražajo od bogatega in naravnost poiripoznega učinka ostale mode. Najnovejši modeli izgledajo, kakor da so jih drapirale šele na glavi nositeljice, tako popolno obrobljajo obraz. Na gornji sliki kažemo zanimivo prepet klobuček, ki spominja malo na stil Wag-nerjeve čepice in se nosi zvečer. Spodaj se vidi originalna čepica iz klobučevine s apartnim postranskim aranžmanom, ki predstavlja eno najnovejših in najelegantejših pokrival za popoldan. Modnietefe 1 KURIL3 Ljubljana, TurjaSki trg Rev. L Ntrfhn cenjenim odjemalcem prvovrstno Izdelavo, vse vrste moške garderobe po naj-nove^em kroju. Angleško blago v najmodernejših vzorcih vedno v zalogi. Postrežba točna in solidna. ^ v •• ibtriucarp velika športna razstava P. Magdi© Ljubljana, Aleksandrova c 16 (nasproti opere) Spor za Mairatovo banjo Ameriški milijonar Rodman VVana-maker je ob svoji smrti zapustil muzeju svojega rodnega mesta Marato-vo banjo, ki jo je pred leti kupil v Parizu. Muzej je javil v časopisih svojo nov© pridobitev, nakar se je takoj vnel spor o pristnosti kupljene relikvije. Oglasila se je namreč takoj gospa Tussaud, lastnica nekega velikega londonskega panoptika, ki zatrjuje, da ima edino nje podjetje pravo Marato-vo banjo. Panoptikum jo je 1. 1885. pridobil v nandejskem župnišču Sar-zeau, kamor je prišla iz zapuščine generala de Saint-Hilaire. Ta pa jo je 1. 1805. kupil pri nekem starinarju s potrdilom, da je Maratovia. Tudi iz pariškega muzeja je prišlo poročilo, da se prava izvirna in pristna relikvija nahaja v lasti tega muzeja. Banja, ki je v Ameriki, ima tudi mnogo spričeval, ki potrjujejo nje pristnost, največ pa dado Američani na napis v banji, ki se glasi: »V tei banji je 13. julija 1. 1793. Charlotta Corday umorila Marata.« Zdravništca posvetovalnica G. S. M. v P. Bolezen gotovo nI podedovana, pač pa konstitucija, iz katere lahko i»-vira naklon k obolenju, zaradi posebnega ustroja organa. — Da se taka »bolenia rada vračajo, veste iz lastne skušnje. Verjetno je, da jih doživite še več. Vsa obrambna sredstva. ki jih uporabljamo, lahko samo razkužil je jo in tudi to omejeno duplino na njeni površini, torej sluznice, ne moreio in seveda tudi ne smejo prodreti v globočino, ker bi v tem primeru lahko prizadiale po svoji od koncentracije sredstva odvisni jakosti lažje ali težje okvare. Ne preostane vam torej drugega. kot to, kaT vam je že nasvetoval vaš zdravnik: radikalna operacija, ki je neznatna. toliko kot brez nevarnosti in vas reši enkrat na vselej vseh pretečih vam nadlog. — G. C. M. v S. V. n. L. Kakor sami pravite, vladajo glede teh imunizacij in njihove trajnosti iako različna mnenja. Odveč bi bilo navesti še naše. ker ga ni moči boljše podpreti, kot druga, ki so vam že znana. — Zaenkrat r« se nam wii vendarle priporočljivo novo cepljenje. Preberite odgovor, stoječ v današnji »Posvetovalnici« pred vašim. Isto velja za anacot, penflavin ttd. Nekaj malega pa koristijo vsi ti lekovi. ker uničijo vendarle kolikortolfko bolezenske kali in razkužujejo ustno votlino in ▼ njej se nahajajoče sluznice in žleze. — Vse preprečevalne mere je moči fevestl samo do neke meje, pri čemer se upošteva v prvi vrsti večja ali manjša nevarnost splošne okuži tve. Zato Je jasno, da so predpisi za kupo ali kolero n. pr. dokaj ostrejši kot za ošpice ali kako slično bolezen. 9tori se pač. kar se da in se skuša odpraviti obifflino najbolj neposredna preteča nevarnost infekcije. Če bi pa hoteli razkuževati striktno po teoriji, _ ne glede, da je to skoraj vedno nemogoče, _ bi morali ustaviti vsak promet po »e- leznid. vsako shajanje. zapreti vse šole, gostilne, kavarne, trgovine, kontumacirati vsakogar, ki je sploh prišel z bolnikom v d etiko, seveda tudi zdravnike itd. Menda ni treba poudarjati, da Je to neizvedljivo, in da ne bi bile tako stroge odredbe v nobenem razmerju z dejansko nevarnostjo, še manj pa s pričakovanim uspehom. — G. J. P. v B. B. Ta, med mladimi ljudmi tako razširjena razvada, sicer davno ni tako Škodljiva, kakor pišejo gotove knjižure. sposobna je pa že okvariti živčevje in ga razdražiti ter izčrpati. Ce trpi preko gotovih let in se prekomerno pojavlja, postane izraz seksualne hiperestezije. vznikle skoro vedno na psihopatični podlagi. Pojavi, o katerih poročate, so dokaz prekomerne raadražljivoeti ln iz nje izhajajoče slabotnostL Posledic vam pač ni treba popisovati, saj jih doživljate m si lahko sami mislite, do kakih ne-prilik lahko vodijo. Svetujemo vam, da ee odločite in stopite za nekaj tednov na živčni oddelek ljubljanske bolnice. — G. F. P. v P. Kar opisujete, so pod kožo nameščene lojne žleze, ki proeevajo skozi njo. Zakaj vas žen i rajo, nam ni razumljivo. Zdravil proti njim ni, kakor kajpada pojava ni smatrati za bolezen. — Za opisano napako ni druge pomoči kot neznatna operacija, katero si daste najbolje izvesti v bolnicd. Bolo-vnnje bo trajalo kaka dva tedna, morda še manj. — »Notranjka«. I. Brez osebne preiskave vsaka sodba nemogoča. Morda p« nerodno ležite? II. Tudi na to vprašanje ni moči brez preiskave odgovoriti. Morda trpite na kroničnem vnetju obkostnice? Stopite vendar k zdravniku in se dajte preiskati. III. Velja isto. kar za vas. K zdravniku! Na teko površne In nedostatne, deloma si nasprotujoče opise, je sploh vsak odgovor nemogoč, ker ni mogoče niti domnevati, za kaj gre. — G. M. L. t L. Da bi bila vaša očesna bolezen v kaki zvezi z vašim dihanjem. si pač težko mislimo. Poskusite jemati kalcijev diuretin (2—3 krat na dan po 1—2 pastili), vrh tega še natrijevega bromi-da po 2—3 noževe konice na dan. — G. M. M. na V. Brez točne preiskave želodčnega soka — rentgenološka preiskava davno ne zadošča — ni moči glede vaše bolezni povedati ničesar določenega. Ce je pa res pojavom kriva prekomerna zakisanost, uporabljajte kalcijev laktat, — po 1 žlico na fašo vode, — katero je požirkoma porabiti preko celega dne. Nadalje popijte vsak dan 1 liter mleka, kateremu ste pridejali po par žlic apnove vode (aq. calcis), ki jo dobite v vsaki lekarni. Ostalo mora storiti dijeta. Jejte večkrat, a vedno po malem. Izogibajte se vseh začimb (gorčica, češenj, čebula, poper, žebice itd.), vseh kislih jedi in pijač, kislih kumaric, citron. jesiha, vina), hranite se po možnosti e tekočimi in kašnatimi iedmi. Izogibajte se juh. ali samo postne juhe s slezavimi za kuha m i (ječmen, sago itd.) Priporočljive so maščobe, posebno maslo in smetana, rumenjaki, kuhano meso. kruh razen skorje. Poleg tega radensko slatino. Prepovedano: vse pečene, pražene in ocvrte jedi. bodisi mesene, bodisi močnate, kotleti, zrezki prazen krompir, pečeni štruk-Iji itd. _ A. B. v C. Sodimo, da je pojavu krivo zaapnenje Bilja v nogi. Marda smo pravo uganili. Jemljite par tednov kalcijev diuretin 1—2 pastili 2—3 krat na dan in masirajte si pridno nogo. Seveda pa v primeru, da vam zdravilo pomaga, kuro preje ali sleje zopet ponovite. Poleg tega skrbite za redno iztrebi je vanje. Kot pijačo vam priporočamo radensko slatino. — G. J. H. v K. Oprostite, toda nekoliko jasnejše se morate že izraziti, da vemo, kaj hočete izvedeti. Dvomimo, da bi vam bilo prav. če bi vam na vaše vprašanje mi tako odgovorili, kakor ste ga vi stavili! — G. M. T. v Š. Pred tret- »Na povratti 5e hitro zavojček LUX-a« in moje nogavice so zopet kakor nove." Tako govori vsako Laoderno dekle. jim mesecem nosečnosti je le-ta Jako težko ki zanesljivo ugotovljiva. Da bd se gravidi-teta po dveh mesecih opazljivo poznala, j« izključeno. Tudi izguba teka, ni nikakor resno znaanenje nosečnosti, niti izguba perila ni povsem zanesljiv simptom. Obrnite se na kakega ginekologa in dajte se preiskati. To je edino, kar vam moremo svetovati, če hočete izvedeti, kako stoji z vami. — G. A. B. v Z. K. p. L. Bolnika pošljite v posteljo, kjer naj pije katerikoli po možnosti topel čaj. Križ mu mažite s kakim mazilom za trganje, katero dobi v vsaki lekarni. Vrh tega naj vzame vsak dan dvakrat po 2 grama ealicilove-ga natrija. Bolnici se je v ušesih bržčas nabralo maslo, ki je deloma prisušeoo. Naj gre k zdravniku, da ji izpere sluhovoda pa upamo, da bo stvar v redu. — G d. R. v Z. Tisto glasovito mazilo izvrstno pomaga izdelovalcu, da si polni, kupovaleu pa, da prazni svoj mošnji ček. E It SHCZ! prodaj« najboljše češko in angleSfco sukno za obleke in plašče, volneno bla» go, platno, šifon, flanel, odeje, prepro ge perje, puh itd. I. N. SOŠTARIC, Maribor, Aleksandrova cesta St. 13. Najnižje cene, točna postrežba. Blago* volite se prepričati! Kadar Vam je slabo v želodcu kadar čutite pritisk in napetost v že» lodcu, kisel okus v ustih, kadar va* mučijo hemeroidi, glavobol, vrtoglavost, nespečnost, tedaj' vzemite preiz* kušeno zdravilno specijaliteto FIGOL eliksir, uredili boste prebavo in povr» nilo se vam bo zdravje. Figol proizvaja m pošilja po poštnem povzetju lekarna dr. Semelič, Dubrov* nik 2, 43. Originalni zavojček s tremi steklenica« mi, s pakovanjem m poštnino stane 105 din, 8 steklenic 245 Din, ena steklenica 40 Din. Mnogoštevilne zahvale prihajajo dnevno o uspešnem delova* r.ju FIGOLA. Javna zahvala. P. N. dr. Semelič, Dubrovnik 2, 43. Imel sem močno zaprtje želodca. Naročil sem tri steklenice Figola in ko sem jih popil, sem ozdravel, in sedaj mi je, hvalabogu, dobro. Ker sem trpel na prenatrj)anosti želodca, nisem smel zaužiti drugega kot mleko, a sedaj jčm vse. Zelo se vam zato zahvaljujem za vaše zdravilo FIGOL. Radomir Zivkovič, Beograd 2& aprila 1928. Križanka „DoIgouhec" Pomen besed. Vodoravno: 1. vodni splav: 3- naslovna kratica: 5. čreuiniska sodba: 10. celina: IL okoSc« Llubl ane: 12. vrag: 13. grški denar: 15- naDlačilo: 16. turški bog,- 18- m-kalnica: 19. nredios:: 21. pesnitev. — Navpično: 1 ravnokrilec: 2. gora v Karavankah: 3 žalostni dogodek: 4. stoletje: 6-kon ska trorema: 7. vrednost: 8. letni čas: 9. teža: 11. veznik: 13. osebni zaimek: 14-revščina: 17. rastlina: 20- najvišja oseba. Rešitev križanke »Torbica« Vodoravno: 1. Asen: 5. rokovica: 9- Mfr-laneziia: 11. Oki: 12. Al (aluminii): 13. San: 14. ta: 15. etil: 17- ua: 18. ananas: 20. vena: 22. nato: 24. ila: 25. d. d.: 27- ker: 28. li: 29. d rob: 31. ri: 32- od: _ Navpično: L Aka: 2. sonata; 3. Evelin: 4. niz: 5. rekai ali: 7. cis: 8. Aian: 9 motovilo: 10. Ana-toris: 15 ena: 16. lan: 18. Ana: 19. sak: 21. Elida: 23. teran: 25- prezir: 26. domala: 29. dnina: 30. Boris: 36. la: 37. ra. \ „JUT svojim naročnikom in čitateljem za Miklavža in Božič »Jutro hoče tudi letos svojim prijateljem omogočiti nakup krasnih s loven« skih knjig po jako znižani ceni. Knjige, ki jih jim nudimo, lahko vporabijo za miklavževa in božična darila, ali pa za začetek domače ali društvene knjižnice. Knjige so razdeljene r krasne zbbfoe. !Vsak naš naročnik ali dtatelj jih dobi po silno znižanih cenah. Naši pri« jatelji dobe zbirke od 50.— do 150.— dinarjev. razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Cena za vezano zbirko je označena pri vsaki zbirki Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem in naročnikom, o to* času od 26. novembra do 10. Januarja. Nakup te naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz »Jutra«, ter le proti takojšnjemu plačilu. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo jc nemo« goča. Knjige se dobe ▼ knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. Kdor predloži »Jutrovo« naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa poedinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročil« nico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo »Jutra« v Ljubljani. Naročilnica Uprav! »Jutra« Podpisani naročam (katero)? LfdbffanL zbirko knjig. Istočasno pošiljam za knjige tn poštnino znesek Din. Za vezavo knjig dodajam še Din _ Po prejemu denarja mi knjige takoj pošljite. Ime naročeni k a (čitljivo) _ Kraj, pošta _ Istočasno z naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne »Jutrovi«), ki se dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: Tiskovna zadruga, knjigarna v Ljubljani, poštno ček. račun St. 11.926. Na naročila brez denarja se ni mogoče ozirati Ako ima kdo že kako knjigo, pa bi zbirko le rad naročil, ta stori najbolje, ako naroči skupaj s prijatelji dve ali več zbirk, ki si knjige razdelijo tako, kot jim je najbolje všeč. Da ne pridejo knjige za darila prepozno ki da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo, priporočamo«, da jih naročite takoj. Knjige so najlepše in najcenejše Miklavževo in božično darilo za mla« dino, pa tudi za odrasle. Seznam knjig v poedinih skupinah: L zbirka. Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Uredil dr. Iv. Prijatelj m. zv. Otok in strug« — Tiberi na Panno. nicus — Kuzovci — Janez Solnce — Vi« ta vitae meae. IV. zv. Grajski pisar — 4000 —- V ZaH — Izgubljeni Bog. V. zv. Izza kongresa. YL zv. Cvetje v jeseni — Vlsoška kronika. Vse obširne knjige mesto 324.— Din le 150.— Din ali v platno vezane 200.— Din. Poštnina Din 18.— EL zbirka. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. D. zv Spomini starega Slovenca — Tiho« tapec — Jurij Kobila — Dva prijatelja — Vrban Smukova ženitev — Grad Rojinje. IIL zv. Kioštrski žolnir — Deseti brat. IV. zv. Golida — Hči mestnega sodnika — Nemški valpet — Dva brata — Božidar Tirtelj — Koziovska sodba v Višnji gori — Črta iz življenja političnega agitatorja — Sin kmetiškega cesarja — Sosedov sin. V. zv. Pipa tobaka — Moč in pravica — Županovanje v Globokem dolu —V voj» ni krajini — Telečja pečenka — Ivan Erazem Predjamski Tattenbach — Bela ruta bel denar — Doktor Zober. Vse obširne knjige mesto 228.— Din le 100.— Din, ali v platno vezane 160.— Din. Poštnina Din 18.—. m. zbirka. *emko Kersnik: Cyclamen. Roman. Janko Kersnik: Agitator. Roman. Podlimbarskega: Zbrani spisL L zv. Gorski potoki — Tovarll Damjan. IL zv. Potresna povest — Moravske siike — Vojvoda Pero. Snions Jenka zbrani cpM. Uredil dr. L <*lonar. Josip Stritar; Sodnikovi. Vseh šest knjig mesto 224— Din le 100— Din, ali vezane 160.— Din. PoStnlna Din 12._„ IV. zbirka. MeSko: Kam plovemo. Roman. Šorli: Zadnji vaL Roman. Budal: Križev pot Petra KopIJenlka. Povest Kersnik: Testament. Povest Lah: Angelin Hidar. Povest. Novačan: Samosiinik. Novele. Wastetova: Umirajoče duše. Kmetova: Večerna pisma. Vseh osem knjig mesto 216.— Din le 100.— ali vezane 160.— Din. Poštnina Din 12—» V. sbirka. Boocaccto: Dekameron — 3 knjige, 774 str*. ni s 100 ilustracijami (Le za odrasle.) — Knjige obsegajo 100 povesti, katerih snov je zajeta iz ljubezenskega življenja 14. stoletja Kdor se hoče izvrstno zabavati in iz srca nasmejati, pa ne išče povsod nemoralnosti in pohujšanja, naj naroči to zbirka Mesto 168.— Din le 80__Din, vezane 110.— Din. Potoma Din VL zbirka. Shakespearefeva dramatična dela. Prevei O. Zupančič. L xv. Sen kresna noči. IL zv. Macbeth. ffl. zy. Othello. IV. zv. Kar hočete. V. zv. Zimska pravljica. VI. zv. Ukročena trmoglavka. Vseh šest knjig mesto 148.— Din le 70.— Din, vezane 110.— Din. PoStnina Din 9^. VIL zbirka. Potopisna zbirka za mladino (ilustrirana). N aru en: V noči in ledu. (Proti severnemu tečaju.) Breznik: Junaki prekomorskih poletov. Kozak: Boj za Mount Everesl (Najvišjo goro na svetu.) Sven Hedin: V azijskih puščavah. Kunaver: Zadnja pot kapitana Scotta. (Na južni tečaj.) Hearn: Knjiga o Japonski. Vseh šest knjig le 100— Din mesto 208.— Din, vezane Din 150.—» Poštntna Din 9,—x Vm zbirka. Goneoort: Dekle Ellza. Servantes: Tri novele. A. France: Pingvinskl otok. Barbusse: Ogenj. Andrejev: Plat zvona. Strug: Jutri. Andrefev: Povest o sedmih obešenih. Coster: UlenspiegeL Vayanski: Leteče sence. Foaazzaro: Svetnik. Maupassant: Povesti Iz dneva hi noSL Vseh 11 knjig le 100— Din mesto 218,- Din, vezane 160.- Din. PoStnina Din 18.—. IX. zbirka. Sienkerrtctevt zgodovinski romani: Z ognjem in mečem. Potop I. m II deL Trije obsežni, skoro 1800 strani obsegajoči ilustrirani zgodovinski romani, veljajo le 140.— Din mesto 290.—, vezani 180— Din. Poštnina Din 18*—* X. zbirka. (Zbirka m otroka.) Župančič: Pokonča Irpod korenin. Grošljeva: Saie za male. Grošljeva: Čebelica bresčelica. Domače in tuje živalL Šorli: Bob in TedL Waštetwa: Pravljic«. šorli: V deželi Cirimarcev. Čika Jova: Kalam and.arija. Princesa v potnarančL DolgouhI Jernejček. Vseh 10 knjig vezanih le 100— Din mesto 215— Din. Poštnina Din IL— XI. zbirka. V enajsti skupini si vsak sam izbere knjige iz navedenega seznama po navedeni ceni, ki so za okoli 60 % nižje od prodajnih. Skupina mora obsegati toliko knjig, da velja najmanj Din 50.—. Poštnina za skupino do Din 50.— znaša Din 10.—. Za izbiro so na razpolago sledeče knjige: Heller; Blagajna velikega vojvode. Roman. Cena Din 8.—. Farrere: Gusarji. Cena Din 8.—. Harry Sheff: Hči papeža. Roman Lukreclje Borgie. Cena Din 8.—. Cuendas Fereal: Veliki inkvizltor. Ljube, ženski roman iz najsramotnejše dobe člo. veške zgodovine. Cena Din 8.—. Jean de la tlire, Luciler. Fantastični roman. Cena Din 10.—. beblanc: Tigrov! zobje. Cena Din 10.— V eridicus: Pater Kajetan. Roman. Cena Din 10.—. Dumaa: Zvestoba do groba. Roman. Cena Din 10.—. O!iver Cunvoock Onkraj pragozda. Roman. Cena Din 8.—. Gustave le Rou&k Mlsterija. Roman. Ce. na Din 10.—. Hubickst: Roman zadnjega cesarja Raba. buržana. Cena Din 10.—v Jack London: Roman treh ara. Cena Din 10.—. Oevre Richter Pridu Rdeča segla. Roman. Cena Din 8.—. Bruyere: Hektarjev meč. Roman. Cena Din 8.—. Zevacco: Papežinja Pavata. Roman. Cena Din 15.—. Cunvood: Lov sa hoa Roman. Cena Din 10.—. Seliger: Ugrabljeni milijoni. Roman ameri. škega Jugoslovena Cena Din 15.—. Oppeheim: Milijonar brez denarja. Roman. Cena Din 8.—. Staroslav: Gostilna v stari Ljubljani. Cena Din 6.—. Mellk: Do Bltolja ia Ohrida. Cena Din Posebno nagrado krasni ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV, ki prinaša 257 slik slovenskih književnikov t bakrotisku dobi brezplačno za božični večer 10 naročnikov, ki naročijo in plačajo vsaj 2 zbirki do 15. deccmbra in ki bodo izžrebani. Najnujnejši problem Sodahm politični odsek mestne obOne ljubljanske je do reorganizaciji tvoiera urada, ki !o !e Izvedel t letu 1928. posvetil Klavno Pažnjo mladinskemu skrbstvu- Ne brez utemeljitve ie odsek podčrtal velikansko važnost mladinskeea rkrbstv« v Dolni meri. ker se sadovi zanemarjenla te panoge soclalnera skrbstva kažejo v vse svoji strašni obliki: porast tuberkuloze, visok orocent zanemarjene mladine, naraščanje številk mladoletnih zločincev, moralna ookvarienost in celo suolno okuženost otrok. Ako Doidedanio ? naša predmestja, v one barake, kamor so oovolne razmere stlačile vso bedo z vse ni srrozotnimi posledica mL zagledamo ored Icbol problem, ki le tako težak, da ta občina sama ne bo mosla rešit! brez vsestranskeea sodelovanja onih, ki so poklicani, da zaščitijo floveško družbo wed propadanjem. Mnojd da premnogi nill ne saniato o strašni bedi. ki vlada v oredmestifh in bodo z vso težo padli v brem« občini oziroma soloSnosti. Mladinski urad mestne občine skuša z vsemi silami prodreti v sredo bede ta io omejiti, a sredstva so tako mala. da so uspehi tega deia komal vidni. Velike so žrtve občine: deča zavetišča, kier le našlo zavetje 300 otrok preskrba v zavodih (MarianJšče. Lichtenturn) de«i domovi, rejnine, izdajanje stalnih podpor, obleke, obuvala ta oerila. Izdatki za vse to gredo v milijone- Ustvaril se le sistem v mladinskem skrbstvu, ki sku?a preventivno poseči v mase. vendar so sile premale in kar ie najteže, delo le razcepljeno. Higienska zaščrta mora iti v roko v roki s socialne zaščito; zato 1® upati, da bo letos izvršena namera, da se prideli k mladinskerrtu uradu zdravnik, ki le ba v te svrae sprejet v mestno službo- Nujno potrebna pa Je tudi deloma skupnost vseh kaiitatlvnih društev ta organizacij: privatnih, samoupravnih bi državnih. Visoko ie ceniti delovanje mnogih kaiitatlvnih društev ta ni dvoma, da ie nlihov namen čisto socialen. Zato ie gotovo, da bodo vsa ta društva nodnrla misel, ki gre za koncentracijo delovnfh sfl vseh karita-ttvnl.i društev v svrho omejitve ta preprečitve bede med mladoletnimi. Društva naj bi ostala še v naprel avtonomna. Izvolil bi se le skupen akciiski odbor pod okrilem mestne občine: odbor nai bi svoje delo osredotočil na mladinsko skrbstvo. Izdelal naj bi skupen delovni prosram. zbral skupna sredstva in začel s takor$no izvedbo akcijskega programa. Najnujnejše naloge, ki bi lih moral re-flti ta akcijski odbor, bi bile nasledn e: a) razširjenje dečjih zavetišč in ustanovitev otroških vrtcev, k er bi bila deca čez dan pod nadzorstvom v toplih prostorih ta bi prejemala tudi hrano proti mali odškodnini ; b) preskrba otrok z obleko ta obutvflo. | čez zimo oa poleg teea tudi razdelitev ku^ riva: c) bigtjensko nadzorstvo nad otroki ta materami in ustanovitev okrajnih posvetovalnic za matere ta dojenčke, kier bi se brezplačno dajali zdravniški ta pedagoški nasveti obenem oa tudi iskala pomoč ta podpora potrebnim: d) treba bi bilo naložiti kartoteko o evidenci. zdravstveni in socialni, za vse otroke po okra iih. S tem bi se omogočila obširna preventivna pomoč To so samo temeljna tn na Tinine! ša vprašanja. iz katerih sledijo nuino druga. Vendar se moramo s temi vprašani baviti v prvi vrsti in v takem obsegu, ki omogoča nsoe/i. Uspeh bo pa mogoč le takrat, ako skupno ta organizirano pričnemo oienzivo proti bedi in njenim posledicam. V kratkem bo mladinski urad sklical en-keto. ki na' reši vorašanie delovne skupnosti vseh karitativnih društev. Gotovo se bodo odzvali vsi oni. ki fim ie na srcu bodočnost naše mladina. Lojze Sedei. Sokol 0b šestdesetletnici ženske telovadbe v Sokolu Ko je bfl leta 1862. ustanovljen v Praži prvi Sokol, se je gojilo v njom samo telovadbo moških oddelkov. Bele leta 1869. se je posrečilo nekaterim naprednejšim Cehinjam prebiti led med so-vrstnicami in ustanoviti »Telovadno društvo praških gospa m deklet«, ki je pričelo s sistematično žensko telovadbo pod vodstvom ustanovitelja Sokoistva, Tyrša in drugih. Precej dolgo oa je vseeno trakol-stva, br. dr. Jindre Vanioka: »Razlaga redov nih vežb«. Sokolstro v Joini Ameriki. Zn«no (e, da ee izseljuje večina Slovanov v Severno Ameriko. Zato je nastalo tamkaj mno^o več eo-kolskih društev, kakor v Južni Ameriki, kamor je prišel slovanski živelj šele po voini v večjem številu. Tu zasledimo !e nekoliko sokolskih društev češkoslovaških Ln jug^lo-venskih. ki imajo le redke stike z domovino. Češka društva so v Bucnos Aires. Pin^vro in Villa Devoto, jugo^lovenskih pa je več v na-brežnih mestih- Stiki z domovino pa so le rahli. Zanimiv« predaranre s# Je w5f!o v Pragi 5L oktobra o temi >N<;rodnogoe|>odarski pomen Sokolstvat, ki ga je ime! pred tastop-niki gospodarskih ln sokolskih krosov re>-dakter Havranek ob sodelovanju Praškega velesejma- Na to velezznimivo predavanje ee ie povrnemo, danes pa ugotavljamo le toliko, da je faktično eokoleka organizacija tudi v tem pogledu vedno dosledno in strogo vršila svojo dolžnost in marsikje pripomogla nacijonalnemu življu k uspehu — Praški ve-lesejm je s tem predavanjem navezal še užie stike s Sokolstvom kakor jih je imel d.>se-daj io pokazal s tem, ia razumeva pra i no važno nalogo, ki jo Lrna Sokotetvo kot velika, ves narod in državo obsegajoča disciplinirana organi7.aeija na gosjjodarskem poprišču. Podporni lond COS, tako zvarti Fiigner-jev sklad ima namen, podpirati sokolske delavce, ki eo si stekli osobitib zaslug sa stvar, za njen razvoj in razmah. Vsako leto ee rsa-deli gotovo svoto najsiromaSnejšim izmed njih, da se Jim na ta način olajša življenje. Letos se Je obrnilo na COS 28 starih Sokolov s prošnjo za podporo. Razdeljeno je biLo skupno 20.-500 Kč. Najboljši laKkoatleti Amerike > Statistik o uspehi evropske lahke mHi> tike je bik) objavljenih te mre^go. Nia manj zanimiva kot redka pa bi btla sta.b-8tika teh uspehov v Ameriki, v katerih pa je vsekakor nekaj rei^iltatov, o čijifa pravilnosti je treba resr.o dvomiti. Nekateri rekorcTi »o bili doseženi ob takih oniikah, da njihove verodustoj nos t i še ni bilo ax> goče proučiti. Najhitrejši sprinte«-)! eo biC SSmpscm. Braccv in Sweet, ki .» vsi tekli 100 v v 9.4. Simpson je dosegel tudi na 220 v 20.6 t j. boljše od Tol-ana z 20.8 in Braccv a z 20.9. Na 440 y vodijo Baird » 47.7, Morrs-son s 47.8 in NVaLker & 47.9, ki pa jim io treba pridružiti še Bcvvena, ki jc r Evropi na 400 m postavil znamko ^7.6. Kanadi ski zamorec Edvvards je z 1:52 2 novi ameriški rekorder na pol milje (880 v), kjst mu sledita t 1:54 ooir. 1:55.2 Burton in Conger. Na miljo yo prvak tuda v Evro» pi mani Lermcsnd s iasom 4:13; ta njim sta najjačja Conger in Rv-ser (4:13.4 ozir. 4:14.6). Na 120 y % iniprekarni je najboljši Collier s časom 14.4, kar odgovarja približno svetovnemu rekordu, ki ga ie nedavno r Stockholmu postavil Svod Wenn» 8trorn. Naslednja v seznamu sta Ka&ter (14.5) in Ročka way (14.7). Na 440 j z ra- Kekami se jc letos najboljše odrezal A.b» : s čaao-m 54.3. V skokih so Američani daleč pred Ev-ropcL V skoku v višino so dosegli shall 1.99, Lavalctte 1.98 m Kiiig !.9o ta, dočim so »e v akofcsj ob palici dvignili Stur« dy na 4.27 m, W LIH a ris in Packard pn na 4.215, česar v Evrofr. letos nismo mogli pokazatL Ugotincjie je razmerje v skokih na daljino, kjer vodi H ril s 7.64 m in rao nato sledijo v večjem presledku CK-er & 7.54, Gordoo s 752 in Boyle s 7.49 tn Zelo »sumljivi« so rezultati metalcev diska. Na vodstvu je neki Kreni s 49.90. za njim p« se uvrščata Moeller s 48.79 m Rasmu-sse« z 48.51 m. Priznanje KreTm/vega nervega svetovnega rekorda j-s še dvomljivo. V krogli je bil najboljši Brbc s 15.85 m: kot drugi ki tretji sta v vrstnem redu Boush s 15.75 šn Rotbert s 15 58 m. Kopje je vn» gel najdalje Demcrs (67.16 m), nato pa Curtiss (63.94 m) in Churchill (6388 m), dočim je s kladivom briljiral Merchant s 52.01 m. ki mu slediti \Vrigb.t s 53.76 ia Black s 50.52 m. Mož, ki je nese! Nnrmiia Polprka kri, Stanislav Petkiewicz! I>J zadnjega nismo slišali mnogo o njem. Nedavno pa sta stomila s finskim fenomenom na start in N urni i je pod'ogel. Kdo je ta neznani Poljak, o katorem le na mah priče! govorili ves športni svet? Stanislav Petkiesncz je rodom h Rige; starši so mu pravi Poljaki. Pred dvemi Ie» ri je zamrstil rodno mesto in od^el na pravne štvcPije v Varšavo. Star je dobrih dvaj* set let. Od kdaj teče? Trer vrati je priče! takoj po pariški olimoijadi in je še istega leta zmaga! rvs dijaškem prvenstvu v R:gi; rekel j« 1000 m v 3:03 Tzforat mu ie h;,0 15 let Prvi start je obetaJ mnogo. L 1927. se je udeležil d^avneea prvenstva v Ko danrn in odnesel trofeio na 3000 m v časn 8:51 3 Amsterdamske olimpijade se je i»de» ležfl 19 let star in se je v vzredno ostri konkurenci na 5000 m plasiraj kot sedmi; prvi mednarodni tt^neh je dvignil njegovo ime v doimovini. Na njegovo pobudo je prirodm lahkoale^^ka zveza več medrlržnva nfb mitingov, na katere so nribiifili že atleti svetovnega slovela. Toda Petkiew'cz je atalno jačji in v Vilm) obračuna s fin- •kfcni teka« SkrpSo ki Matfcflernenoni na 5000 m ▼ času 15:02 — z naskokom 50 m. Okolica ga podžiga na boj » samim Nor» mijem! hi res! 7. septembra 1929 je napovedano urečanj«. Na igrišču je 50.000 gledalcev, iti »aupajo svojemu Petkiewiezu. Rezultati »o meni: Petkiervvici je zmagal na 3000 m v 8.15 m ušel Nurmiju po trdem boju tik pred ciljem za meter. Dan pozneje sta star-tala na 4000 m, kjer pa je zopet Nurmi uveljavi vso svojo rutino in zmagal za 6 sekund. Ko so ga novinarji vpraSaH o onem ve-Mkera dnevu, ki mu je prinesel zmago nad Nurmijem, je dejal, da z uspehom ni po« sebrao zadovoljen. Njegovi rojaki so videli samo zmago ic so besneli veselja. Petkie-wicz je pobijal tudi naziranje nekega an» CleScega strokovnjaka, češ da mu »leže« samo krajše kroge, največ do 3000 m." Dejal je da je tudi Nurmi menil tako, toda pristavi je takoj, da se pripravljajdjub temu na lastni poljski rekord na 5000 m, ki ga mora spraviti pod 15 minut Ta Mr črt bo pa za prihodnje leto, ker je baa letošnja sezona že dovolj naporna. Slovanska »Hmpijada. H poljskih športnih krogov je vanikla miseL da naj bi ee prirejale posebne slovanske olimpijske igre, ki ee bi jih udeležili poleg Poljakov tudi r.ehoslovaki, Jugoeloveni m Bolgari, medtem kn se na udeležbo Ukrajincev m Rusov pod sedanjimi političnimi razmerami ne more računati. Tekme bi obsegale: lahko atletiko, nogomet, plavanje, športne igre, sabljanje, boks, tennis, dirke, težko atletiko, veslanje, peteroboj, kolesarstvo, smučanje in druge športne panoge. VMacher SV s EKnfa Danes ob 15. se bo vršila ob vsakem vremenu tekma med Ilirijo m Villacher SV iz Beljaka. Velik napredek, ki ga je v zadnjem letu zaznamoval koroSki nogomet, ki je že dosegel naš razred, je pripisati delo« vanju dimajskih trenerjev. Villacher SV se splošno smatra kot najboljše moštvo Korošce. Dokaz temu je, da je v vse zad* nje reprezentance postavil vedno po sedem do osem svojih igralcev. Nedavno je reprezentanca Koroške porazila mariborsko reprezentanco v Mariboru s 4 : 2^Tudi ljubljanska enajstorica je morala spomladi kloniti s 6 : 3l Glavni delež »a teh zmagah imajo igralci Villacher SV, ki so tudi v klubskih srečanjih t našimi moštvi dokazali, da jih ne smemo več podcenjevati. Ra-pid (Maribor) je izgubil z 1 : 3 in ljubljanska Svoboda celo z 0 : 8. Tekma med Hi« rijo in gosti bo sigurno nudita napeto bop> bo rn lep šport. V predtekmi ob 13.30 nastopita SK Natakar m rezerva Ilirije. SK Svoboda s SK Grafika Danes se odigra na igrišču ASK Primorja prijateljska trening tekma za darilo Sa-veza grafičnih radnrka Jugoslavije podružnice Ljubljana, med gornjima kluboma. Svoboda postavi v boj svoje B moštvo, ki svoje A moštvo v marsičem prekaša. Grafika postavi svoje najboljše moči, da, si pridobi gornje darilo. Tekma se prične ob 14. le v povoljnem ■vremenu. Darilo je razstavljeno v Sploš» nem kreditnem društvu, Miklošičeva c. 13. Tek Ufedžiafenfa Naša »športna omladina namerava tudi letos dostojno proslaviti praznik U j edin jeni a. V ta namen bo priredil ASK Primor« je pod pokroviteljstvom bana Dravske ba» rovine g. inž. Dušana Serneca svoj vsakoletni »Tek uj-ecTinjenja«, ki zavzema zelo obširen program in vsekakor obeta biti dostojna sportno-nacijonalna manifestacija. Tek se bo vršil v nedeljo 1. decembra ob 16. s startom pred palačo Ljubljanske kreditne banke, nakar se bo razvil po ob-širnj progi preko mesta ter končal s eiljem na Aleksandrovi cesti. Program teka je zelo obseSen. Defi se v dve glavni progi, ki se zopet delita v več skupin. S tem je dana vsem khkoatletom možnost tekmovanj«. N-udila se nam bo rvršlilka videti v eni skupimi naš najmlajši športni naraščaj, v drugi zapet zgolj znana športna imena. Tekači kratkih prog se bodo aopet ločili v borbi z onimi daljših prog. Zelo ranimiva bo tudi borba našega voja* štva, ki TsvrcfiTts, zopet skupino zase. Obe» ta se nam istočasno v vseh skupinah zelo ostra športna borba, kar nam jamčijo številne prijave naših najboljših lahkoatletov. Med drugimi je že prijavil soudfeiežbo naš 7TTT2TH rekorder Štefanovič iz Beograda in Kvmer iz Zagreba. Pričakujejo se tudi prijave znanih inozemskih športnikov. Nadejamo se, da nam bo dan ujedmjenfa rrudil mnogo športnega užitka, da nam bo v borbi od najmlajših do najstarejših razviden zdrav nacijonalni duh naše športne omladine. Da bodo naša pričakovanja uresničena, priča visoko pokroviteljstvo, ki jo je blagohotno sprejel ban Dravske banovi* ne. ter da je organizacija športne manife* staeije v najboljših rokah. Službene objave LNP Jr fe fe poslovnega odbora 20. novembra 1929. Verificirane prvenstvene tekme: Tlrrija rez.: Svoboda rez. 5 : Z Primorje rez: Svoboda rez. 2 : 2. Jadrati rez.: Hermes rez. 1 : 0 Svoboda rez.: Jadran rez. 4 : 2, Ama« ter- Trbovlie 5:1, Reka : Krakovo 3 : 1, Grafika : Slavita 3 : 0. Grafika : Natakar 3 : 0; nadalje po paragrafu 14. prav. prv. tekem, ker je SK Natakar nastopal z ne-veriftcrranirn igralcem Ternotiitrem, tekms Slavija : Ni tak ar, Slovan : Natakar in Krakovo : Natakar s 3 : 0 za Slavijo, Slo* vana in Krakovo; nadalje po istem pravilu, ker je SK Reka nastopala z nervei ifkiraiibna igralcema Debevcem in Česnlkom, tekme Grafika : Reka, SJovan : Reka, Natakar : Reka m Slavija : Reka t 3 : 0 za Grafiko, Slovana, Natakarja in Slavijo; SK Natakar in SJC Reka sta obenem predana v postopanje po paragrafu L o. p. upravnemu odboru. Verificirani igraleh s pravico nastopanja dne 1. decembra za SK Svobodo (Ljublja* na): Podrekar Ludvik, Bogme Simon; za SK Krakovo: Erker Herbert; za SK SJovan: Gartner Lado, Krek Stanko. Pozivata se SK Svoboda (Ljubljana) od-nosno SK Jadran, da predložita do 27. tega meseca na naslov tajnika H LNP, Kavarna »Evropa« odpustnko za igralce Ko« serja ArtuTja odnosno Logarja Karla m Kosmača Ludvika, oziroma da javita morebitne zadržke proti prestop« teh igralcev v drug klub. Odobrene prijateljske tekme za 24. t. in.: Ilirija : VSV (Beljak) v Ljubljani, Ilirija rez.: Natakar, Hermes : Železničar v Mariboru in Hermes rez.: Olimp v Celju. Poslovni odbor je odobril tabode jesenske ga prvenstva L razreda v Ljubljani, m ari* borskega in celjskega okrožja LNP kakor ededi: \ Lfublfana I. razmfr Tflrtja 4 4--16: 5 « I Primorje 421 1 19:5511 Hermes 4 2-1 1 11:10 5 0 Svoboda 4 1 — 3 8 : 20 2 IV Jadran 4--4 5:19 — V Mariborsko okrožje: Rapid 3 2 1 — 14: 3 5 I Maribor 3 2 — 1 9: 5 4 n Železničar 3111 9:63 ID Svoboda 3--3 1 :19 — IV Celjsko okrožje; A) Celje: SK Celje 2 1 1—5:1 3 I Atletik SK 2 — 2 — 3:3 2 n SK Olimp 2—1 1 2:6 1 Ul B) Trbovlje: Amater 1 1--5:1 2 I Trbovlje 1--1 1:5 — n Iz seje kazenskega odbora dne 19. novembra 1929: Po paragrafu 16. k. p. z uporabo paragrafa 9. k. p. se kaznuje igralec Woblnruth Pa* vel (SK Grafika) s 14dnevno zabrano igra* nja od 24. novembra do 7. decembra zaradi prestopka pri prv. tekmi Slovan : Grafika 10. t m. Ukinjen je suspenz tgr. Seunig Vrtal (SK Slovan) in Jež Josip (SK Ilirija). Oproščeni so prestopkov po §§ 16. oziroma 35. k. p. igr. Hassl Viktor, Zemljak Pa* vel, Pišak Matija (vsi ASK Primorje), Ra* buš Edo. Globelnik Ivan, Marchiotti Viktor (vsi SK Slovan) in KatavhS Franjo (SK Grafika). Tajnik II: Mahkovec 1. r. Salonit cementno azbestni Skrili je za pokrivanje zgradb najboljši materija!. Prenos sedeža Jugoslovanskega Saveza bazene in ženskih spotriov Ha gSaivni skupščini JugosJo'venskega Siftieza bazene » ženskih športov, ki se je vršila v petek zvečer m ki ie trajate do zgodnje jntiraoje nre ter biiLa do iičiueza momemta selo napeta, je bik) soglasno sklenemo, da se sedež sa vezne apcave prenese v Zarrab, sedež zšbora hazemskih sodnikov pa v Beograd. Izvoljen je bil za noivo posflomno e bil izrvolien naslednji odbor: predsadhik: Nikiolič MEan. taWSc NinrVo-Kosrfa. odbor: Schneffier (LJubljana). Ouvai (Zaigreto), Hanke, Joks-č. Sprejeti so bila razni vaflnš skfcpi administra-iti-vmesa jn orgawzacijskega značaja, s katerimi se borno otoSinneje bavrli v eni prihodimisb StevSJk. SK fflrfla (nogometna sdkcija). Rezerva igra danes oto 13.30 s SK Natakar; sesta5e%i!k. SK Natakar. Danes v nedldSo wa3 bodo na-sleidrtii igralki tw prositoffiu SK RWie, šn sicer točno oto 13. Osebek, D«®mar, JeSnJkar, Strnad, Novak, WoW!fart, Kastelic, Začec. Pip I., Her-maiw% StaTMir. Rezerva: Pip H„ Rajnihold. Raz-defiteiv oipreme na igrS&i Firije. — Tajnik II. Nognmet v K raniti. Danes ob 14. uri se bo \irS!la v Kramtn tetama med tkfooim Krakov« iz Ljutoliiane in konibTTnrTamim domačim moštvom. Plenarna seja JZSS bo v pomedefek zrvc-Ser ob pol 9. r daimskeim sa!o»u kavarn« »Emona«. Gimnaslične vežbe pozimi VREMENSKO POROČILO Mptpcrnloški zavod v Ljnbljani. 23. novembra 1929. Višina barometra 908.8 m Kra4 čas Opazovanja LJubliana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe 8. 7. Ba«Mo 768 6 /6*-0 7.8 7 769 3 Ten»er 7 5 7 6 M ea Smer vetra in brzina r m. 18 «<* mirno \V 4 N 2 ESE 10 9 o 2 Padavine . ». "5 ce 93 8* IN »0 li o * 10 10 10 Vr«* v »a 6» T. ■*• a • • • 769-4 10 80 E 2 10 t 765-9 13 75 E 2 1 • Split Najvišja temperatura danes v Ljubljani 11.4, najn?žja 6.0. SoJnce vzhaja ob 7.10, zahaja ob 16.23, luna vzhaja ob 0.35, zahaja ob 13.58. Dunajska vremenska napoved aa nedeljo: Suho in milo vreme. Da, zima prihaiia! Z dolgimi Tokartri, neiuičalkajno eit umakne toplemu sofriau, veselemu ptičjemu petju in pisanim tratam. Tak je ritem živ-UjeCTja — prvin. Ln temni ritimi je prilagodi! človek svoj obsitei V vsak-am leit-nem času tvorijo dlruige stvari bistvo njegovega drfa, n')cgt>ve zabaive. bistvo ceCo njegovesra športa. Prirode. 6utt, kako fcrepeče aenrilja pod neiizogitaimi, težkimi koraJki zime. In se pripravlja, da ji Morana ne }>o inna-čila preveč sadov. Drevje je vrglo raz sdbe plodova zdaij meče še listje, da ne bo breme snega preveliko in se ne bodo lomiile veje. Korenine so posrkale vase sokove iz drevesa, da ne bo pokali les, kadar bo zmmzovalo. Tiudi cvetke so se skrile v svoje korenine, živali iščejo in si urejujejo stanovanje, da bo ziiimsko spanje silatdko. nemoteno in koristno. Ptice so odletele na jmg. Vsa pni-roda> se pripravlja na zimo. Sportnifid, ali se vi tudi že pripravite? Mars5ktdo si je Se ktutpil, a® pa sd> bo &efe ikni/pil «miuči. Lepe morda 'in drage. Pa me samo srniuči! Močne čevKje. posebno oblelko in — smiučanski znak, ki iigira vendar teko velepomemfjno titogo na čepic!... Drugi so si nabavili drsalke, tretji sani in vse, kaT je potrebno ziraven. Mnogo študentov je »■bolnih«, ker jih antazijazem sili, da na vse mogoče in nemogoče načine preparirajo sinu, čevlje, drsalke itd. Da, z mrzlično naglico se vrše velike priprave, da bodo tem dostojnejše oživeli griči itn hoilmi, planine in ledena zrcala. In prav je to! Ko&o koristnega časa Jah-iko iz®u(bi športnik, če ga zaloti zima nepripravljenega ?! Novincem, ki so si šele letos kaipitli primerno orodje za zimski šport, pa m potrebno samo preskrbeti se z vsem mogočim, kar se" kurpi v trgovini. Oni morajo tudi svoje telo pripraviti na či- A, / f 1 1 I V j/l ^ V v _ ll sto novo, čSsto tujo vmsto gibanja. Oni morajo že naprej prilagoditi svoi organizem, t. j. mišice in notranje organe, novi telovadibi, zakaj tukaj so odJooujo-če čisto drage okollnostu kot pri lahki atleilki, pri plavampu, tenisu, ali pri katerikoli drugi panogi poletnega športa. Pri nobeni dragi dscipiini deio nog ni tako otsežkočeno in naporno, kakor ravno prt smučanju (za začetnika). Z vsem teilesom ie treba sodelovati, da se trmaste smiuči uklonijo naši voJUi! Kje se zaihteva več ou-ta ter smisla za ravnotežje, kakor pri drsanju na lediu? Ali si more kdo misliti telovadbo, ki zahteva večjo fcpopotačenost v bokih in pasu, kot dnsanje in smučanje? In poleg vsega, — prisotnost duha, t resno preračunavanje, prllagodevanje terenu, opazovanje njegovih sprememb itd. Tisoč je novih stvari, katerih novinec še ne pozna! Pa ta zrak! Kdiaj dobiš pofleti v neposredni Mižfcni mesta tako kristalno čisto aibmosfero? Ah rt gmdi greh ostati pozimi v zakurjeni, neppetznačieni sotbi, če zunaj vaba priroda k uživanju bistre zračne svežine? Toda ta zračna svežina je mrzla. Ni talka, kot polletna sopairica na planinah, pa tudi ne kot topila vlažnost ozračja v kopališčih. Človekova dihata se ne morejo kar na mah sprijazniti z dobroto zimskega zraka Tu je preveč dobrega na enkrat. Enako se bi umljivo in ni potrebno to posebej na-glasiti in utemeljevati. Toda s skrbjo čujemo, da namerava industrijalec Franc Dolenc ustaviti dobavo električnega toka ia svoje preddvorske lesne industrije okoli« škim vasem, ker je baje davčna oblast to dobavljanj« električnega toka visoko obdavčila. Iz Dolenčeve elektrarn® prejemajo tok vasi Preddvor, Tupaiiče, Hofemaže in Breg ter bodo z uresničenjem te namere težko prizadete. Se večje posiedice bi to rodilo na tetoviščarskem prometu, ker bi odpadel s tem velik predpogoj komforta. Dobro poznamo g. Dolenca, ki je prav mno» go že žrtvoval tudi aa košček zemlje pod Storžičem, ki je vedno pokazal tukajšnjim vasem svojo naklonjenost. Upamo, da kljub vsem neprilikam ne bo izvedel g. Dolenc svoje namere. JE2ICA. Na prazni ujeefinjenja l. decembra bo priredil tukajšnji Sokol svojo telovadno akademijo, s katero bo podal obračun svojega telovadnega dela. Nastopili bodo vsi telovadni oddelki. Vmes so uvr« šoene dve dekiamaciji m pevske točke tukajšnjega pevskega društva »Zora«. Ker ima letos praznik ujedinjenja svoj po6eben pomen, naj se ga udeleži vsakdo, ki čuti jugoslovensko. Začetek točno ob pol 8. uri zvečei D. M. V POLJU. Dramski odsek Sofco«. la Polje priredi v nedeljo 24. t. m. ob 7. zvečer v SokoLskem domu veseloigro v 3 dejan-jih »Stari grehi< K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. V nedeljo 1. decembra pa bo proslava narodnega ujedinjenja. 1491 ŽALEC. Pevski koncert bo v dvorani g. Robleka danes 24 t. m. ob 16. Priredi ga pevsko društvo ■»Slavec« iz Teharij pod vodstvom pevovodje Franjo Luž"viča. Piv jatelji lepegr. petja vljudno vabljeni DRVA, PREMOG. KOKS pri tvrdki ..KURIVO" Telefon 3434 Dunajska e- 33 Javna skladišča (Balkan) ..............M 5T.,„ |ftt«» SI tttt IIBM« f, ritlHHHMtt|»n i()t, e j« »i n n i« »t n» i«« MMiniimiat«! m->t g|||«t*S«*»a«ftM» J.,-,, RKinnnnnn *»r?i l^iMiitietiin «i i< HHiwe«ne, da b® ▼ nekaj mesecih ta načrt postal zakon. V informacijo naSJjn wartmgmn ki ajho-vfcn članom objavljani« glavne razlike med tem načrtom in starim »družnim zakonom. V splošnem načrt ne predvideva vsaj glede slovenskega zadružništva važnejSrh sprememb, pač pe zakonsko predpisuje vse to, kar se r praksi te tavaja. a v starem aa- nscka ali si jasno. Splošne določbe B< (pogodbe in nabavke) zakona o državnem računovodstvu spremeni, tako, da je vsak lieitant ali ponudnik dolžan, na dan objavljene licitacije izročiti predsedniku komisije pismeno spričevalo o svoji nabavljalni ali zakupni sposobnosti. To spričevalo mora ugotoviti: sodno pro-tokoliranje firme, odnosno, da ima lieitant obrtni list, s katerim je od pristojnega oblastva pooblaščen, baviti se na podlagi stalnega poklica s posli, ki so predmet licitacije in da je tako spričevalo veljavno 3 mesece od dneva, ko , je bilo izdano. Naši državljani so tudi dolžni predložiti komisiji potrdilo, da so svoj obrat prijavili pristojnim davčnim oblastvom in plačali davek za tekoče tromesečje. Spričevala o nabavljalni sposobnosti izdajajo pristojne zbornice, za kmetovalce in živinorejce pa občinska oblastva. = Jugoslovensko - madžarska pogajanja za žitni izvozni kartel. Kakor znano, vodijo madžarski gospodarski interesenti že nekaj časa akcijo, da bi se med Jugoslavijo, Rumu-nijo in Madžarsko dosegel sporazum glede skupne prodaje in skupnega izvoza žita, predvsem koruze. Po clicijelnean sporočilu novosadske blagovne borze so se te dni mudili v Budimpešti jusoslovenski izvozniki pod vodstvom preds^-ika novosadske borze dr. Gedeona Du '"erskega, ki so imeli informativne razgovore z madžarsko Eks-portno družbo, "i ■feuc?:mpe;štansko borzo in predstavniki madžarske žitne trgovine. Ker obstojajo možnosti za ugodno rešitev, bodo najbrž v kratkem pričela prava pogajanja, ki se bodo vršila ▼ Beogradu. = Španija se sanima sa naše blago. Po krasno uspeli razstavi proizvodov naše države na barcelonski svetovni razstavi dobivajo naše gospodarske korporacije številna vprašanja po" tvrdkah, lri bi mogle dobaviti razne vrste lesa (šibke-ra letve za izdelavo rolet, fine hrastovine, ternirskega lesa in furnirjev, jelovine m borovi ne), dalje sodov, parketov in vsakovrstnih suhih črev. Naši gospodarski krogi lahko takoj navežejo trgovske stike, ker je naša država že ratifi- etrala trg o v m Ao pogodbo ■ Spenfjo ter bodo ratifikacijski instrumenti te dni zamenjani v Madridu, nakar bo pogodba takoj stopila v veljavo in s tem tudi vse ugodnosti, ki smo si jih pridobili s to pogodbo. = Zniževanje diskontov. Likvidnost na svetovnih denarnih tržiščih, ki je nastopila po polomu na ameriških efektnih borzah, je v zadnjih tednih dalje napredovala. Po ponovnem znižanju diskonta v Nevvvorku in Amsterdamu je pretekli teden tudi angleška banka vnovič znižala diskont za % na 5 XA %. V londonskih finančnih krogih se pričakuje, da bo newyorška Federalna rezervna banka še v tretjič znižala diskont. V vrsto držav, ki so v novembru znižale diskont, je v četrtek stopila tudi Norveška, ker je novčanična banka znižala diskontno obrestno mero od 6 na 5 % Končno se je včeraj tudi Avstri jska narodna banka, ki je bila po polomu dunajske Bodenkreditanstalt prisiljena dvigniti diskont na 8 % %, odločila na znižanje diskonta od 8 Yt na 8 %, kar je razmeroma še zelo visoko. = Skodovi načrti za gradbo ladjedelnie« pri Splitu. Nedavno smo poročali o povečanju naprav ladjedelnice v Kraljeviči s pomočjo angleškega kapitala. Sedaj pa se potrjujejo vesti, da nameravajo tudi Skolove tvornice pri Splitu zgTaditi veliko ladjedelnico. Izvedba tega načrta je odvisna le še od zakonske ureditve subvencioniranja gradbe ladij. Skodove tvornice nameravajo ustanoviti posebno delniško družbo, pri kateri bi bile same udeležene s 60%. jugoslo-venski kapitalisti pa s 40%. Tudi ta sradbo rečnih ladij je projektirana ladjedelnica v Obrenovcu. Položaj na naših borzah Ljubljana. 23. nov. V počefku preteklega tedna je bil devizni promet na ljubljanska borzi prilično velik, v drugi polovici tedna pa je nekoliko popustil. Skupni tedenski promet pa je navzlic temu znašal 26.7 milijna Din napram 18.7, 27.7, 21.8 in 26.8 milijona Dm v zadnjih 4 tednih. Tekom tedna se je Švicarski frank ponovno očvrsHl, kar pripisujejo okolnoeti, da je nastopilo zopet veliko zanimanje za švicarski frank v zvezi z ustanovitvijo Mednarodne reparacijske banke v Baslu. katere glavnica v višini 500 milijonov zlatih frankov bo vplačana v švicarski valuti. Z okrepitvijo švicarskega franka se }e ponovijo dvignil tudi dinar, tako da so tečaji deviz dalje nazadovali, Deviza Newyork je tekom tedna nazadovala od 56.41 na 56.37, deviza Dunai od 7.95507 na 7.9425, deviza Lndon od 275.81 na 275.41 in deviza Berlin od 13.52 na 13.5075. H osa v Vojni Škodi se je v prvi potevid preteklega tedna nadaljevala ter se je tečaj za aranžma na zagrebški borzi ponovno dvignil od 438 na 443. V sredo pa je nenadoma nastopil preokret, M ga je povzročila intervencija Poštne hranilnice, ka je v Beogradu in Zagrebu z oddajami pokrivala potrebo. Ta intervencija Poštne hranilnice je prišla povsem nepričakovano. Kakor je podoba, hoče Poštna hranilnica preprečiti, da bi se Vojna škoda zaradi spekulativnih momentov skokoma dvigala, ker je v interesu publike in države, da se tečaj obdrži čim stabilnejše. Koncem tedna se je Vojna škoda za aranžma ustalila pri tečaju 436. V investicijskem posojilu in ▼ agrarnih ob vezni r ah ni bilo posebnega prometa ln so tečaji ostali dalje čvrsti. Zasebne vrednote so bile ves teden boji zanemarjene. Dnionbanka je v početku tedna zaradi večje ponudbe popustila od 202 na 2q0 ter ee je pri zadnjem tečaja trgovala tudi koncem tedna. Od ostalih bančnih papirjev so se trgovale Zemaljska po 129 — 130, Praštediona po 905. Jugobanka pe 83 in Ljubljanska kreditna po 123. Med industrijskimi vrednotami se je Šederana po zadnjem padca od 410 na 360 nekoliko okrepila ter se je trgovala v početku tedna po 370 — 375. koncem tedna pa po 380. Trboveljska je ves teden polagoma popučala ter se je včeraj trgovala po 450 napram 460 koncem zadnjega tedna. V ostalem se je Slavonija pri čvrsti tendenci trgovala po 155, Dubrovačka pa po 430—435. Devire in valute. Ljubljana. (Prosti promet) Berlin 13.."075, Budimpešta 9.S85, Curih 109G.9. Dunaj 7-9425, London 275.41, Nevvvork 56.37. Pariz 222.27. Praga 167.45 Trst 295.64. Žitni trg Ljubljana, 23. novembra 1923. Na svetovnem žitnem trgu se je pretekli teden razpoloženje po zadnjem padcu cen pomirilo. Izkazalo se je. da je bilo nazadovanje oen v prvi vrsti posledica derute na ameriških efektnih borzah, kakor tudi nazadovanje cen na svetovnem trgu sladkorja in kave. 2e koncem zadnj0g< 295 do 305; >2< 265 — 275: »5< 235 — 245; >6< 100 _ 2(]a Otrobi: baški 975 — 102.5. + Dunajska borza m kmetijske proizvod« (22. t m.). Glede na višje inozemske tečaje je bilo razpoloženje na dunajski borzi pri-jfuonejSe. Tudi konsum so Je pričel ▼ večji meri zanimati sa nakup. Tudi glede teir ze je situacija ugodnejša ter so Se veiiM U>-rori na potu po D imava. Za poznejše tef-mine ee je podunavska koruza trgovala pa 98 Kč ex šlep Dunaj. ■•■•mtnmmmim iMfHiftmmmumiimmi Razstava in prodaja Aleksandrova cesta štev. 16 ■ssssssa SMUČARSKE IN TURI5T0V5KE POTREBŠČINE AGDIC LJUBLJANA Razstava In prodaia Aleksandrova cesta štev. 16 smuči, strcmcma, palice, različne maže za smuči, olje, 3fec čevlji re M^RI pri LJUBLJANA : G05P05UET5Kfl 6 NA DVORIŠČU POLEG MESARIJE SLflMIČ iiHiiBisaaaHHj kanarčki harški vrvivei. prvovrstni pevci — cd ilatonunont du mahar.elene barve. Cena samcu 170 -, '250- 3- 0-— Din; sam ce ž 40-- Din. Razpošiljam n, vse st- ni. FRANC ŠMII>, gojitel pavih larških k^vrčkov. »OBRAVAVnTGAK, Gorenislio. Oddam tudi iknpn« SO do lOO parov. HRMHI9I Občiuski tajnik le prvovrstna moč se sprejme z novim letom. — Prošnje do 15. decembra lS2t». Županstvo Senovo azstava in teden j nizkih cen! | 1 cd 25. do 30. nov. i PlaŠC. podložen, elegantea Din 395.- Obleke volnene v vseh barvah Din 245.- Domače halje in pijame Din 195.- Večerne in plesne obleke Din 195.- Obleke, volnene georget Din 585.- ★ Popoldanske in večerne obleke dunajski in pariSci model: za polovično ceno! ★ Radi malih s-troškov neverjetno nizke cenel Obleke tudi za močne damo na zalogi Izdeluje se tudi po modelu v naj- krajšem času. Z slavo ob zid bi butnili, k« Uaa paasi popade nai xobobol... A k« tudi yl trpite na tem, toda} samo aekoliko kapljic prijetno dišečega Fellerjevega Ehafhrida na bombaž in v piškav sob, a sa lice .bkU-dek * Elgaflnidom — in bolečine prenehajo! »Els&Duidc zavarovan i zakonom! 2e 33 let je povsod cenjeno, ta preizknšeno narodno sredstvo in ko*, metiknm. Poizkusite ga pri ablaieaja bolečin pri revmatisma, gibtn, pre-hlajenja, nervoznosti, kot zaščito proti gripi; notranje aa sladkorja proti §e-iodčnim krčem, slabostim ia kašlja. To pomssa! V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: po izkusna steklenička 6 D m, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 26 Din. P« poŠti: najmanje 1 zavoj % 9 poizkusu i m ali 6 dvojnimi, aH 2 speeijalnim steklen «> ma stane 62 Din. Dva taka zavoja a poštni no in zavojem samo 102.— Din. Naročila n;> naslov: IfJFCHBM FELLER, lekarnar STUBICA DO* J A. Elsat« g 2'5 Ako pa potrebujete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, teJaj zahtevajte Fellerjeve Elsa krofliice. « gkatljie 12 Din. m mm^ammammmmammmm* i Ali se želite iznebiti p roti na bolečin » kosteh v In Išlasa ? brez nevarnosti? Renma }e strašna in ze o razširjena bolezen, ki se ne Izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakor v pa ačah, tako >udi v kočah. Prerazltčne so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z naj-različnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot reumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanje v rajnih delih te esa celo oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako števil a so mo-moča in nemogoča zdra ila, medicina, miks-ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Več na teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjem bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnogim bolnikom pomagala! Naša kura Je izborna in deluje hitro pri zastarelih, kroničnih sluča Ih Da pridobijemo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam piše poslati ooooinoma brezplačno našo interesantno in poučno raspravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se želi teh bolečin hitro, temelj to in biez nevarnosti iznebiti, naj še danes piše na: AUGUST MiiRZKE Ber»in—Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5., Abt. 19 Popravila za računske, pisalne, razmnoževalne aparate, blagajne, foto, gramofone, nalivna peresa se priporoča Specialna mehanična delavnica — LUD. BARAGA Telefon 29-80 Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 lepota očesa in las _ SE VB ASIATHJUB. I opevate toc* preparat* dobimo lrranrodno bajna, A roete ta dolge obrvi Is urepamie*, a a tom dobijo «M Uatl (akutni, dra-Jjkg" h«W ta pnrla«)ivt pogl«d Dia 46. MK* NOIK O' OKIENT tma isto .TOj«tT» ka^or »Seve Afl»t;que. »sme da leto-iwo« banra v temni barvi Dto 56. K.OPHJ ZA OC1 daj« oftem •» umamljl-n lep ia Heetatl pčfied. Oči poetanej« bistre, avetle. cf-aieaa, a rdeiOa. trajnost ta motni pogled Hgi-ne. Dtn tf. ^^ t u ^'fdfa6. t*T\ a*?^. 'koJS'*««" de^otrajni ta daje fsakema obran draleet m famainljiToat. — DM Sivi lasje aa v reeniei aa/relji m- TT»lnik mladosti, a gotov« krarijo lepoto mkf dama «EXCELSIOS HENNEa ed dr. Doraiae & CSe., Pilim, barva la&e perfekt-so in enako t reeb siansak BU, barraaj« }e lak« lahko in enostavno u »■ kega poaameaBega. H« mi ž« roke, glav* alti šarila Popolnoma neškodljivo aa laee ta *a napeli makra« jamčimo Garnitura 36 Din CBNTIFOLIA, kocoetlikl lavod Zagret. J«rlSi<«va • — Zabterajt« brezplačne ilustrirane cenike! SE6/a Iščemo za urejevanje strokovnega lista kot postransko opravilo inženierje, arhitekte, strojnike ali pa vsaj tehnike te stroke. Pojasnila pri L Ogrin, podpredsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo. 14241 14 Kupim stalno kostanjev taninski les smrekov« sfcotnje oele in droMjeaie, rabljene sode od stroj, in jedil, olja, po najugodnejših cenah, takojšnje plačido. Franc Oset, Sv. Peter v Sav. doL mon t parlum BOIRJOIS P ^ R I S Pil BELA V\RY Rackogaulicah ZAGREB Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da so mi prispete nova dalmatinska bela, rdeča in črna vina izvrstne kvalitete in se bodo točila v dobroanani gostilni „Pri Tratniku" Ljubljana, St. Petra c. 25 in ffiaJki Ljubljana, Kette-Murnova c. 26. Domača in dalmatinska krifrinja. — Vsak dan sveže morske ribe, 'bakala in mrzla jedila. I 14471 a SUN AR A. i Prepričajte »e n- D.l.. natrnnnv prelrkniene od Waffentechnlscbe mi o prvors nostl Rd (MUIM1UV, Versuchstation (Orožnotehnidne-ga prelzkuševallšča) Nemnannalde — Nendara v Nemčiji. Začetna brzina prične z 31 m razelp 75 7°f S. Koeonda, Zagreb, llica 40. Naročila po pošti ae odprem!jajo Istega dne. Loko naročili doctavlj azno v i Uo Telefon SO — SI 14i'3 PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Veliko izbiro snežnih čevljev lit galoš najboljših svetovnih znamk ter nepre-tnočljivih športnih čevljev šn gojseriev najboljšega domačega izdelka priporoča tvrdka A. Žifoert Lfublfana, Prešernova ulca 14205 V&e tw>te HoCedatjev od n^DreDrosteiJšedomaiJf3Dej5e iz>d!etove so vse stroGe ■ & ~ ▼ sfiovefasketn in silbstoo-brvažkem Je-ežku (v fcttaici in cirilici) se dobijo pri zalczlit v. $. $ o. $. £}ublfana Zahtevajte ponudbe! Simmeringer tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov WTEN, XL, Hauptstr. 38—40 Oddelek: P AKNE NAPRAVE »Hanomag« strmocevni in »Konigsfelder poševnocevni Visokotlačni kotli Ekonomizerji, kurilne naprave na premikalne rešetke Kiirilne naprave za premogovni prah lastnega sistema Parne turbine Parni stroji za vse svrhe ČEŠKOSLOVAŠKI ZAVOD brnska-kralovska-poleška tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov BRNO KČNIGSFELD Č.S.R. Zastopstvo: Inženirska pisarna JuliusBreit-wieser, Zagreb, Frankopanska 8. Zdravniki! I Kompletno domačo lekarno, kompleten ordinacij z instrumentarjjem, posebno primerno aa zdravnika začetnika, ki bi lahko prevzel takoj zdravniško mesto (tudi bolniška blagajna in okrožni zdravnik), proda vdova po dr E.' Ry-rienskl v Framu pri Mariboru. 14463 I iodavičarjiT Sifonske, pokalične in limonadne steklenice, sifonske glavice in stroje znamke .Pochtler« kakor tudi vse ostale potrebščine ku >ite najugodneje pri LJUBLJANSKI KOMERCIJALNI DRUŽBI 254 Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Hompieino stanovanje edilnica, gosposka soba, spalnica, pred oba, kuhinia in druge mor«ilije, glasov r, šivalni stroj kombiniran štedilntk na pil • m diva ceneno na pro aj Odd-i|0 se tudi posamezne sobe. Punudbe pod .Mar bor" na podr. Juta Maribor. 14477 Samostoine tkalske mojstre irianfeene za atvOomaoAjc Joor todl vnohoest samostojnega mofstra morilca (SohSchaneassjor) m maoande (kotno. vrejmam«. Kastoc tofcoi Pismeno ponudbe s spričevali kakor todl pogoje aajstovtt m ia&xiom. RdJdI Mosse, Beograd, ped »Avtoma* 545*. 1417» Vi morete zidati (udi t mrazu, ako maHl primešate »ANTIFREDDIN« Dobavi Vam ga Lftzb3|anska komercialna dražba LfuMIana, Bleiwefeova 18. 2 tovorna avtomo&Cat Fiat 1 in pol tone, Ford 2 toni, velika Wertheim blagajna na dvoje vrat, 1 pisa ni stroi Continental, 2 peči na žagovino, 1 kompletna o rema za avtodeiavniio ceneno na prodaj. Ponudbe pod .Priložnost" na podr. Jutra Marbor 14478 TreGuSnc tn ftiCnc pasove A. BESEDNIK Ljubljana Šelenburgova «L & TO 3E naibouSa ČOKOLADA Pozor ženini ia neveste! ŽIMN1CE teitrace), poate rane, ia n»ewtt» ta-Mb mH Rodolf Radovaa tapetnik Krekov trg H. S. (XQ peteta etika««, (TMenhro] SITAR SVETEKj LJUBLJANA Tovapna Čokolade RODA i LA CKaOGN£ ZEMUN Spominjajte se slepih! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl novo pekarno v lastni hiši v Ptuja, Ormo&ka cesta itev. IO. Penama je moderno in h gijenično opremliena. Zagotavljam, da bum svoie odjemaice vedno postr> gel s svež m pee vom. Se priporočam, z odličnim spoštovanjem Ivan Kozel« tfZešite Jih ptfanstva! Matere in žene, ve, ki obupno gledate, kako apropa-ščajo vaši dragi v pijanosti sebe, rodbino, premoženje in svojo čast, pustivši v kavarni za^jje pare, ve jih morete rešiti, ne da bi oni vedeli zato, z »AVINALOM«, preparatom berliinskega llekarnarja Franka, absolutno neškodljivim za zdravje. Polno zahval od ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja glavni zastopnik za Jugosla-vifjo N. POPOVIČ, Beograd, Koiarčeva 7. Kreditni zavod za trgovino in industriio LJIBLI4NA, Prešernova ulica štev. 50 lastnem poslopm) n OlirestoTinJa fl®g, »&knp ia prodaja rsak* TTStnib vrednostnih papirjev, de»ii ia valut borzna naroiila predujmi ia krediti vsake vrste, eskompt ia inkuo menic ter oaka-lila t ta- ia inozemstva eafe • deposiu itd itd itd. Brzojavke: Kredit. Ljubljana _ Telefaa ii 20441. 8457. 8548 laterarbaa 87im iSilf 87 L Bunwdci H Pustolovski roma« PRVI DEL M3ae vstopu v uni.cuo galenjo in naglo krenil proti kipu Melske Afrodite, ka se je s svojimi skladnimi oblikami risal na črnem ozadju. Tedajci pa je osupel obauu. Na zložljivem stolu je sedela z aSbumom na kolenih tn svinčnikom v rokah prelestma Pa risanka, ki jo je bil srečal včeraj na Sevastopolske»m buh-arju in zaradi katere sta se bila pred dvema urama v restoramu »uJes G3ycines« sprla s Simono. Z navdušenim obraoom je občudovala božanski kip. Jacques se je nekaj trenutkov obotavljal, nato pa je pristopil k nsjej in jo spoštljivo pozdravil, rekoč: »Gospodična, menda nama je usojeno, da se vedno srečava. Ker itk je že čast da me poznate, se niti ne predstavim.« »■Da. gospod,« )e z ljubkim nasmeškom odvrnila Koleta, »vktela sem vašo sliko na naslovni strani ene vaših knjig. Vse vaše članke čita.m in prav nič ne skrivam, da me zelo zanimate.« »Preveč dobri ste gospodična,« je odvrnil urednik. »Zato upam, da ste mi oprostili tudi neljubi pripetljaj v restoranu.« V zadreg; je umolknil. Koleta se je nasmehnila, defaje se neScofi&o začudeno: wNe razumem vas, gospod, kaj hočete reči!« Jacques je razumel, da je bolje, če prestane govoriti o tem. Naglo se je ozrl ma album, ki ga je Koleta držala na kolenih: »Lep talent imate, gospodična.« Mladenka je smeje se pokazala novinarju stran svoje risanke na kateri je bilo videti šele nekaj črt: »Kakor vidite, nisem rriti pričela.« V zadregi zaradi svoje nerodnosti se Je Jacgtres vrnfl k misfi, ki mu je brla najprej preSnfla možgane: »Gospodična, ali se nič ne bojite strahov?« »Saj vobče ne verujem vanje!« je veselo odgovorila Koleta. »A vendar pravijo, da v Louvru straši!« »•Da, to vem.« •Predstavite si: prav jaz sem s« namerni, da ga preženem.« »Srečen lov, gospod Be^egarde!« Mlada Parižanka je vzela svoj svinčnik in spet pričela risati; s tem je hotela pokazati Bellegardeu, da je razgovor po njenem mnenju že dovolj do igo trajal. Jacques je bil predobro vzgojen, da bi se bil hotel vsiljevati. Priklonil se je lepi umetnici in nekam zamišljen odšeL Ko je izg ml, je stopil izza KiSnjega kipa mož, Id je ves čas pazljivo poslušal razgovor mlade dvojice. Bil je Claude Barjac. Približal se je hčeri, kS je ob pogledu manj lahno zardela, in resnobno viprašal: »•Kaj ti je povedal?« Preden je Koleta utegnila odgovoriti, je prihitel iz sosednje dvorane Gautrais. Ves zbegan je stopil k Barjacu, privzdignil čepico in dejal: »Mislite si gospod! Novinar, ki Je pravkar govoril z gospodično hčerko, me je prosil, naj ga drevi spustim v dvorano barbarskih bogov.« »In?« je vprašal Barjac. »V tem trenutku čaka, da b! dobil moj končnove!javni odgovor.« »Nu evo! je velel Barjac. »Brž se vrni k njemu in mu reci, naj pride.« »Ali, gospod!« Je zaJecUai paznilk ves prepaden. »Reci, kar ti pravim,« je kratko odvrnil Barjac, »saj nI treba, da bi vedel, zakaj.« Gautrais je naglo odšel. Koleta Je vstala Ju prestrnjena pogledala očeta: »Oče... Jaz tega ne bi hotela, e Gautraisu roko in tiho vprašal. »Tedad velja?« »Velja!« je z mračnim obrazom ponovi! Gautrais. 6. poglavje. ■ Tlsfl večer okofi 11. je prišel nekdo s Karuseljskega trga m prekoračil veliko dvorišče Louvra. Oblečen je bil v temen površnik z zavihanim ovratnikom in pokrit z mehkim črnim klobukom, katerega si ie bil potegnil dn ušes. Ko se je prepričal, da ga nihče ne zasleduje, se je kakor ris priplazil k desnemu krilu. Pod galerijo je naletel rta osebo, ki je biLa skrita za stebrom in ga >e oči v i dno že nekaj časa pričakovala. Mož za stebrom je z roko pomigna možu v površniku, ne da bi iapregovoriL Nato je vzel sveženj ključev, oprezno odprl majhna vrata m stopil s svonimi spremljevalcem v vežo pred galerijo antik. Oprezno se plazeč, sta krenila po galeriji in jo prehodila po vsej dolžini. Nato sta splezala čez leseno pregrado, kš je zapirala občinstvo dohod v dvorano barbarskih bogov, in se vtihotapila v to dvorano, ki je bila skoro popolnoma temna. Mož s svežntem. ki je 'bil očividno v veliki zadreg*?, se Je nemirno oziral. Nato je zamrmral: »Služba me kliče, gospod Bellegarde. Drugače bi rad ostal pri vas.« »Tega ni treba, dragi Gautrafc,« Je odvrnil novinaT. »Doživel sem že marsikaj jn nič me ni strah samote.« Nato je potegnil iz žepa browning jn dodah »Pripravljen sem. Ne bojim se nikogar, pa naj bo strah ali zfo3-nec. Sicer pa ne verjamem, da bi bil tako predrzen in bi se nocoj spet upal priti v Louvr«. A na« se zgodi, kar se hoče — mene ne bo ianenadil!« Gautrais Je nejeverno Btmefal z gfavo tn odšel TlajCcCfSl ln nafeenofll 60 ttnerva" llvatni čtrojl 8 15 letno garancijo. Brezplačen pouk v vezenju in krojenju. Prodajamo tudi na obroke. Priporoča se tO!" Ljubljana, Miklošičeva cesta 20, t palači Okrožnega urada. Na drobno! Na debelo! CZnamski preirmrti) c ve£ki»«. kroeture omo v najem rrimni «wennfen irjoinm — KefcaJ kapitala prtsv Bitja Miof blaga V-600.000 Den po*reva 11. 145! 5 Obt. koncesifooirana • Šoferska šol a GOJKO PIPENBACHER Ljubljana, Dunajska cesta IS in rnfocmacšje: Rirtarjeva 9 Zahtevajte prospešpte! TBosrstno epnena Iojcs v zabojih po 720 ai 1440 komadov. Din 1-38 za komad- postavno Poljčane. vključno zaboja, raapošflja po povzetju Eksportna družba Mathets, Suppanz in drug, Maribor poštni predal 6. MICHELSOVA MOCILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Bačka poštni predal 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni ce«! r v I za tratismisijske pogone kakor različne vrvi za dvigala, ladje In splave iz prvovrstne bačke konoplje lehnično najpopolnejše dovršene v raz-ičnih dimenzijah. Specljaliteta: tranSmlsDske vrvi z patentiranimi spojkami (Seilschloss). Sedaj je menjati •iuitm Najpopokiijs; ju najcenejši apar^v ia množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Hultor Co, Beograd. Obffičev venac br. Telet. 33-01. 201a im M m 9<*m Olje, M p bvoJRm napotniH, J* porablja bo! Samo sveže olje visoke macilne rredno-^i, ki je apecijalno usposobljeno sa VaS« vozilo, bo koa težavnejŠm delavnim pogojem pozimi. Zalo redno uporabljajte pravilno vrsto 0» goyle Mobikril po priporočilnem kanalu. Na ta način m zagotovite »pravilno mazanje« fai • tem vred pospešujete brtveofe med batom m ciimdrcm) steno, if ne izgubljarte brez potrebe ltroa, preprečujete razredčenfe odfa, poganjate motor in vozite pozimS brez ovir. Po kakovrofl prvo ofle na »veta! Mobiloil RES-TBADE MAM VACUUM OIL COMPANY D. D. Zalivala« Ob priliki prebridke izgube našega ljubega očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda e» olmcarjit Izrekamo najiskrenejšo zahvalo Tršem, ki so v tako ogromnem in častnem številu spremili blago pokojnika na zadnji poti, kakor tudi vsem onim, ki so na katerikoli način skušali olajšati našo neizmerno bol. Osobito se zahvaljujemo g. dr. Jamarju za njegov požrtvovalni trud, nadalje za častno spremstvo preč. duhovščini in sestram »Vincencijeve družbe«, istočasno Upravnemu svetu, članstvu in uradništvu »Kmetske posojilnice«, potem Glavnemu odboru CMD, »Šentpeterski moški in ženski podr. CMD«, »Zvezi za tujski promet«, njegovim stanovskim tovarišem iz Ljubljane in okolice, »Viškim gasilcem«, »Sokolu«, zastopnikom »Šentjakobske podr. CMD«, uslužbencem raznih podjetij, zlasti uslužbenstvu »Pekatet«, še posebno darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in končno vsem, ki so počastili blagopokojnlka, nam preostalim pa kakorkoli izrazili svoje soža-lje in sočustvovanje! Nemogoče se nam je zahvaliti vsakemu posebej, zatorej: Najlepša hvala vsem in za vse! Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 25. nov. ob Y*8. zjutraj v Frančiškanski cerkvi iščemo za razpctavanje novega izuma, U Jc potreben v vsakem nr. do, trgovini obratu, industriji, obrt-» niku Itd Prednost imajo vsestransko trgovsko nao-♦ braženi Ponudbe i navedbo dosedanjega službovanja | na oglas oddelek ..Jutra" pod „NOVI IZUM". - 14470 Milil \ ta® rzve^banega v trgovini z jajci, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Sposoben« na podružnico »Jutra« v Mariboru. % ' T. I Zahvala. 1 s Ljubljana, dne 23. novembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. T botero! hi ob smrti predrag««! ia aepoeabne«a nam sot*o«a, brat«, r.-aka ta strica, gospoda Frana Greifa nam te doflo t rseti stratrf nebroj dokasenr kbtsrn aoCBStivovanta. Dovoljujemo si tem patom \xttix sa po«n«{ :i tolažbo v bolezni, n croffc Jn ini&očt sprotnimi oa n>e*o-W sadnjt pott ter arite JeJar« aožalia vie»n ta vsakem« posebej na&o nal£lot>I)o ralrvek*. Posebno pa se zahvaljujemo r« potrtimtv (nad r. sdravti9com. aa oporo m počaSCeni« opravi nadaors«'/«, direicijp. in nameSčeinstvo Kreditnega tavoda za tr«ovioo ta imfeKtriJo, dr. AnseWw Tosninc«, rastopnakojn vojaStv*. častm Četi ta vojaški eodbi, kakor todi Zvexi reMrvnih oficirjev ▼ Lttrt»P]aoL lastopoi-koro ostalih €&Qf ^/crmaci';c tiioio ff%* neor »« bo mm tnalih c^/a*cr naj pri t o v « B« tnam/cah prmjmt odgovora t C*n« mafim lenttve ta dopisovanja ter ogtasi trgov tke ga ln reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 D:n Pristojbina za šilro 5 Din Vse prisioj bine ie aposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11S42. L^JL Pekovski pomočnik 4obar prn tenorist, dobi dobro službo ▼ LjoMjani. Ponudbe na poštni predal »0, Ljubljana. 42156 Saldokontista veroriargrn m zanesljivega, popolnoma veščega srbo-hrv. korespondence Uče t januarjem velepodjetje. Začetnici izključeni. Ponudb« (po mogočnosti t sliko, ki M vme) aa oglasni oddelek »Jutn-t pod »Velepodjetje«. 42177 Vajenca u (tm«u obrt «pr«Jme takoj r. Eojfaia, Ljuhijaca, Kolodvorska mie» 8. 42175 Steparfoo *a gornj« d«l« 6»vijew Naslov r •JlUM. DglitMB oddelku 42293 Inkasanfeu zastopnike u>»« tvrdka Singer, 8e- leaburgova IA. šteparico T BO.&a atest)« z mo wkrb«. Karlov pore oglasni oddelek »Jh*j-»«. 42125 Pošteno dekle marljive ta LaoMiJhrro, u im hite* posle, ki ljub: 4«eo ia je »e«* šivanja, tfrejmt ugledna obitelj — Prednost imajo on«, ki go vore aemSkl Samo resna dekleta. ki reflektirajo aa dobro In sta!so »tožbo ter dobro postopanje in oskrbo, naj pošljejo »roje ponudbe aa naelov: Robe« Wessei, SnSai. 42186 KnJIgovodlnJo ■ veffletmi prakso sprejme trgovsko podjetje r Ljubljani B je večča popo! •oma samostojnega dvo-»tavnega knjigovodstva ter •Jot , srbohrvaške tn nem ške koreeoonci ence. V po-itev pridejo le resne in amoine moči. Ponudbe na o^las oddelek »Jutra« pod Šifro »Samostojna kntgo-vodlnja«. 42054 Monterja ■■■ul« »jnega. jugod. na-aodnosti, popolnoma zmotnega n o n t a i e elektro-strojev, »klopnih naprav ia prostega reda. išče za takojšen nastop elektr« ve-leiudustrija Oferte g popkom življenja in po možnosti prepisi spričeval je poslsU na og!a-«i oddelek »Jutra« pod Šifro »MonteT n veleindnstrijo«. 42057 Mizarja ----Bi, ta poprova* ta<- niranega pohištva, 1ičem v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 42316 Inkasanta kavči)« sooisega sprejmim Vpofkojenoi imajo prednost. KafioT v oplasn?« oddelku »Jutra«. 42306 Sluga rojaRa« proel. 'mu, H. ne«ljir, t dobrina spriie-vali dobi stalao sluibo t eerjsfa treoriai Ponudbe na podmžnioo »Jutra« v Celju pod oifro »Sluga«. 42014 Ščetarsko delavko dobro l»reiba30 sprejme y trajno delo Vinico Jfagiii, J^etarefcro, Vlžmarje — St. Vid. 42068 Služkinjo »rMno in pošteno, tT—18 wt staro iKe macj?!« dru-F.tm ta 6ei dan. Prednost imajo take, ki eo le siu-IHe v boljSih hišah. Naslov pore og-laeoi odd e Vit »Jutra«. 42072 Odvetniškega konclpGenta ■ ■majem nenričine sprejme dr Artnr Gei?er, Mnr-rfka Sobota. 41917 Učenko v trgovin« ■ sae- fairhn bla«rom u Ljubljano Vn. Ponudbe pod šifro »S'it.\« na og-I»piii oddelek »Jutra«. 41945 Natakarico Gospodinjo pridno io rarfeo i i i • aa tako-j vdevec x drema otrokoma v Ljubljani. Naelov ▼ og-lameim »ijt-lisu »Jutra« 42251 Kroj. vajenca spre jmr modna atelje Am-drej 2aider, LjuMjaa*. Re-bsr 11 42045 Prodajalko agttM, verama« v ni stroki u galanterijski oddelek, perfektno ratuna-rieo t snanjem aaraačioe, »prejme vetja Ugoviiia v mestu aa deteti Ponudbe i" prmiai dosedanjih službovanj in sliko ter (4a&ll-nimi lahteriri pod »1 januar 12&U aa oglasni oddale* »Jutri« 42221 Trg. pomočnika dobrega prodajalca ia te-kjžbeoega aramierja, vertd-rane^a v v*eh paoogah mešane trgoriua, > sna-njem nem^in«, sprejmeou. Ponudbe s navedbo dosedanjih siu£bovanj, plačilnih lahterkor ic sKkt) poslati pod »Me^to aa deieli« aa ogL odd. »Jutra«. Več čevljarskih pomočnikov dobra tavežbanih ^rejnen sa efesportna dela. delo trajno. Vprašati Anton Lanišek, CeJiije M. 99 pri Kranju 42212 sa prevrem grsffl-■« v tadustrijs^em kraju Gorenjske. Potrebna kav-eij» in doknimeirti Po-Biidbe na og!t*ni c«ide'ek »Jutra« pod »Ek#;H.oJ ali nafkes. neje do 15 dee. v tr^u na DoVnjfikem. — Ponudbe na Offlas. oddelek »Jutra« nol maSko »I. R. 80«. «112 Šiviljsko ačenko sorejmem v fin salon. Na-eVrv pore oglasni odd-plek ».Tntra« Učenca pofltenfii start er ic • prsd- prsano iol.ko taobrasbo sprejme bvrdia M. Berdajs. trgovina t mpšacim biagom in semeni, Maribor. Hrana hi stanovanje t MS. 42218 3000 Din mesečno ki 80 Din dnervaio« p!a£a-mo eastopnfkom xa prodajanje naših najnovejših 8 predmetov za gostilni Sa rje. kavarnarj«. tnrorpe itd V Japosl ariji še porolnoms novo Velika ratnost io korist. Neobvezno, ko!5flr« te dn«v»x> proda. Ponudbe i prilogo tnamk za 3 Dim aa podružnico »Jutra« t Mariboru ped »Fikana pls/a« 42106 Preddelavca ki J« Mi delj Um si«a v lesni iadustriji in s« razume tudi pn eirka-lar^h ia polnojarmeniniii, spre/me takoj parna iaga. Ponudbe pod »Panja iaga« na podnižiae« »Jutra« v Celju. 42011 Skladiščnik •tarajti, samostojen, t refc-lstoo prakso v lesni indu etriji. reSi oarupolacije i mehkim ia trdim lesom, dobi takoj mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja ped »Lesna industrija«. 42013 Krojačlco U tat ii srojo obrt, ril vsaj triletno pomo&si&ko iz-prifteralo, ife^nm za skupno delo Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod značko »KrojaSlea«. 4SS49 Ključavničarja srednjih let, i t i t vodje podjetje poljedelskih strojev za m*nj£a popravila strojev, instalacijo bencin-akih motorjev, montiranje ritljev ter po potrebi za skladiS5»o delo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Poljedelski stroji«. 40015 Vajenca za t?g. vrLnarst-ro (prejme v podjetje Ivaa Šimenc — Ljubljana, Lepi pat tt. M. 42S7V Potnika p« motnosti maaufaktaree strok« sprejmem« n cbisk privatnih atraak t Maribora. Ponudbe aa podrai-aico »Jutra« v Mariboru pod šifro »300«. 4106. Potnike m prodaj« biaga pri privatni!) strankah sprejmtm. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 48M4 Ptetflte dob« lielo ohiuk aa Plačam po dogovor«. Naslov pove oglaeoa oddelek »Jatra«. 42342 Velik zaslužek Vam j« zasrigurau pri prodaji v reati hiši potrsbne-ga aparata Javijo naj se zmoini in marljivi potniki, znrofeu 1(XKJ Din kavcije na oglas, oddelek »Jutra«" pod »Amerikan-a;tiraU. 42349 Nabiralec nabiranje mseratov za rerrije in ia.-opis« ter dAha,< je dejala, >Rusobrado si nšel? Na, pa služi pri meni! Bnsobrad se ne bo upal priti pote, če ne, ms 9a treščim Ione« v glavo!« Uradnico ■ffiOfiD« jfJlfltOT h praktikanthijo trimesečno brezplačno posknšnjc sprejsaem. Pisane ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« ped bfro »Jeziki«. 42385 Vajenca za atragarpko obrt spremne takoj T. Rojina, Ljubljama, Kolodvorska ulica 8. 42175 PoslovodklnJa samostojna, modne m knoe ebroke. kavolje zmotna — dobi stalno nameščen je proti dobri p'ačl Ponudbe na otrla«. čddelek »Jutra« pod »Modna«. 42394 »Rokavica« LJrtMfnjia. Govportka al M »prejme S učemld za takoj, kakor Sodi dobre in vf«če Sviljs. 42380 VzgoJiteOlco Prstenega vedenja, t letnimi erprčerraii, ki popolnoma obvlada si oven ski in EeroSki jeiik, sprejmem takoj k dveletmomu stroku. Ponudbe t sliko ia pr«pM »pričevaj na naslov: Hsrt-met, Mamka Sobota. 42388 Strojno Pletnjstvo je edina ugodna prilika u takojšnjo dosego dobrega laslufks D lastnega pod jetji brsi posebnih HroS kov ta zamude časa Gčor tečaje «• lahko naston -eak -lan NajboijH pletilni stroji »W al ter« vedn« v velik) izbiri aa talogi P Kta, Ljubljana, lidovska « Bl 191 ReaomiraM »«ispwl)«tj» ai- k&bolnih in brezalkoholnih pijač i i č e dlstingairane agilne provizij, zastopnike za osle driavo (posaa»sse aH več banovin). Zartop-sitvo se od la tudi aa agentoma bi komisijske trgovine. oziroma večje trgovine ki U st obvezale uspete« zalagati celo mest« z brea-ia alkoholnimi proizvodi. — Zahteva se hreapogojn« jamstvo delnega delcredera Gonj ponudbe i« uglednih tvrdk. oziroma t« etroke veščih ia reprezentativnih gospodov ( po možnosti s sliko, ki se rme; pod »Za Atoostvo« aa oglasni oddelek »Jutra« 43176 Obrača se pažnja taetopnikos ia pod top ntkoa da dobe oajugod □ejie pogoj« ca prodajo iržavnib vrednostnih papii iev ia zlatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugih irsKimetov pri banki »Agra na«, Beograd. Obiličev ve nae br 25 206 Zastopniki, pozor! S(>rejmemo zastopnike za gostilne, za trgovine igrač, ogujegasne druibe. privatne odjemalce, zastopnike vseh vrst, ki hočejo pred Božičem nagle ia mnogo zaslužiti Industrija Vilko Weixl, Maribor. 41090 Popoldanski pouk K trene Šoloobveznim otrokom, katerih dva »bisku-jeta srednjo, eden pa ljudsko šolo, sprejmem ačno moč. veščo nemščine francoščine i® srbohrvaščine. Prednost imajo iaprašane učiteljice. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Popoldanski pouk« 42161 l. obi. kon. Šoferska fola f-amenrfk, Ljubljana. Danai-ska cesta 56 (Jugoavto). _ Te!. 2236 Pouk ia praktično vožnje. 251 Katera gospodinja M mh prida« goepodijn« r kuhinjo im dan, da M s« tz-uč?!a kuhati. PripraVi e0-dTl. — Ponudbe na oglami odd»1r>V ».Tntra« pod lifro »Bo'P!? •luSba«. <2131 Zobotehnlk perfekten v kavčuka ta zlata, izučea v Pragi. Bče »luibe v SlovemiJS. Poninl-be aa »glasni oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik« Sts-vltKa 1912. 42220 Prodajalka pridna 1» poštena, veiBa v eoupodinjst-ru len stuifbe Na-loi ' v ogl. oddsSon »Jutra«. 46310 Deklica s 4 raaredl meščanake lote in an««ijea> strojepisja, leli kjerkoli službe. Dopise na otrlas. oddelek »Jutra« pol »Usmiljenje« 42173 Llkarica vsestransko izvežbana hi z dolgoletno prakso. iSče primerno mss*o. Ponndbs na og'a>. oddelek »Jutra« pod »Izurjena 88«. 42109 Prodajalka prvovrstna mof me« stroke. M ma perfektjio nem-5ko. leli prpm^ffj me«te — najrale na dežele Denise pod »L. K. N.« na oglasni oddelek »Jutra« 42032 Prodajalka ImPoiti v trtroviM tn»Ha«i. Vm. zmožna nem5k aa Sinni poti St. 4 ia ce otojcice jabolk. 42134 , -- Cvetlični med Mja po 5 kg u, t05 Lrin , fraiko Franc Markeij. čs-; be!ar»tvij, Vrhnika 'tsjGJ 20%ne kron. bone p'ačuje aa;bo!j»« »Pučka štadiona«, Otijek. 2S5 2vep!}anlh sliv S000 kg iati.eaik po opodni certi (i 10 Din kg) nroda aiavnč ivaa. O-noče št. L 42239 Prodam ___aru aretira pe« _ »arodne itd. Po m»ibe aa »gla^o« odneiei »Jutra« pod »Ant*k« 42360 Vsakovrstno zlato ka^aj« p* aa/TVjifc c-aJt Cerne — juvellr Ljubljana, Wotlovc aiic* X a Več stružnic za Islezo. raznih ve tkosCL v dobrem stanja ugodao prodam. Naslov v ogla-nem oddelka »Jutra«. 42334 Kompletno opravo Kože j za trgovin« Ectaa. blaga mje> m rini;- pe i prodam za 40IM Din. Na cea kupuje Seuik«. Mik»-slov pove «gia*ni « arsdsj« velikosti p« atad 40.000 Din posogia , proti nsukiaLi wt>re.-TA«, isča Pozor! I velikosti p« atoa r U-Jttst: k.ra>a, . „"rji ■ ■ prodam. Naalov v ogL i T errb-, razširjenja obrata ^ - vj>eljive nove vr^ trobcev, polovico jeiovih. j-------- i (>B'3at 34 okroglih, ostale aa spi oš- i njats ia trdega l^ n^;^ prodaj. Do 1. aprila lahko ! ^ dobavim 100.000 Šopkov i Zj^LJ .Ijj ; » »Jufir«. Naslov v ©glasni ka »Jutra«. o«1del- j 42267 j ' oddei 4£SS5 oclan oddelek »Jutra, »od »Trgoree ia poet-steii 43028 Prodam ___ .„_____.______ ; tt Mg« Sial-E.ttartt m- I prometnem tod-as« kraja, Druiabnfka (co) (Dihega) . SO-lOOOOtJ Išče trgovec m pot-esioi\ v ( rrSno jo^oo za 1500 Din ! 9tr«ldška »lica 2». Radlo-aparat j ya,^. . Stmcevm. tovarniški orig ' ^-HITSKO »UKn}0 izdaiuk Tungsram, lomple- ' stvo, aov« poceni preda t« za baterijami, akumu.a- ; Leopold Kve^ier. krojaštvo i to r jem. avočnikom, sltišali i Slomškova uKea 12. 423S3 i is anteno zelo ugodne pro- ' ia Jakob Sa-inik. St. Pavel pri Preboldu 42292 i ___ rs!ew znatno poveianega 42231 promr^a Ponudb« na ogl. oddeleft »Jutra« pod fe'n »Stalni dohodki 9929«. «06' Trgovsko opravo za Z lokala, ele^aotao in navaalno ter razen inventar: izložbena ponfUjaoa stojala, velika izložbena oeied.Va, pisalno mizo. registri*. Na-tiional blaga m«, doprsne podobe (daimske In otroške), močne bele Skatlje. lestvice itd. radi prodaje moje modne trgovine na Slai^m tr™ ugodno prodam. Ogleda ln cene se irve v hotelu »Bellevae«. P. £teefc, hotelir. 42277 Naprodaj Je zapravlrensc. dira na peresih. voziček (samček) fo rrra Na ogled v SlomS^ovi ulid 6. ^307 Barve, flrnež, lake nndi na*bolSe ln najcenejše »LostTa«. G«jspo-veitska cesta — polee restavrsefe Novi svet. 4GS17 Zhnsko-§portne potreb^Ine kopfts najceneje — dokler traja zaloirs pri »TV^tobc-los«, Vtdovdaaska 82-25. 42319 PlhlSke potrebi?Tne kn-pite na.Veneje — dok1 er traja zaV>ga pri »Di<=feobo-los«, Vidovdan^lta 22-2n 42390 štedilnik veWk in dobro ohranjen nroda G J lesna »brata ugo-iniml a., ^a* ^ 1 'ndo^rlji Skofja Loka ob P"^ ^ 1 dišar, TViič. , Jdttstrija Skofja Loka ob I kolodvora. 339 Radlo-aparat 4-eiektronrffci. po ugodni sani proda A. Stok, Rimska c usta 12/m 48351 Radio •aparat Mricevei. »vočnik, akumm-lator, zelo dober, za 1800 Din proda Hešik, Sp. SiSka — Medvedova. 43326 2 motorni kolesi po zelo nizki ceni proda Viktor 8knr>ee, Gline« — Cesta IX/90. 43190 Hat 509 Hrastovega lesa prodam večjo mnotla«, prvovrstnega. posekanega in ■io voza spravljenega Filip Stok, Kapjavas. Sv Pavel pri Prebolda 41829 Trgovcem z lesom! Naprodaj imam »»akovr-sten les za sekanj«, v lepih krajih aa izvoz Ju ril, ValetiB nd ------ - ' leta, poso.Ko do 80 000 Dte Ponudbe n» »glao bresS. Cepljah St. 14. p Neriftka nih posojil Mmrovrri po. L<>k-a pri Kočevja. 42211 s'ovni. osebm kredit. bre»-obrestno oo«o na-vet« D:n 10 aa»e »Moimir«. krojim« stavbna tadrnga Maribor. 433X1 •potmiSki. v dobrem Met 17 Din ajdovi kg 15 Din ugodno proda Mrevdje. St. i { kg po pošti 120 Din frk Vid i»d Ljiuibljano. 42284 pri večjem odjemu cene po - _________ ] do?ovoru A Maček. Sebe larstvo. Vrhnika Med la»tnee« pridelka — evet ________ ___ u - . midbe na oglasni odrleiefc 7000 Din posojila iščem ea dobo 8 mes-cev. Prodam _ ma1 tovorni »Ford«-av*o z! električnim pogonom io ! VmO razsvetljav«, v brezhibnem ' pristno haloSko 247 stsmfu ra 7000 Din Rn-dolf Debeljak Sv Barbara v Halozah pri Ptuju «214 Auto ItMmmki. v dobrem ^anlr radi pomantkanta prostora poceni proda Terezija Ko-ribnik Jesenice-JavorniV 41 - Gorenjsko. 4S333 hi Motorno kolo v pokvaTienem «t.nnin kapi Ivaa Zlebaik, Domžale. t eara -»odE restavracijo. Samo resne ponudb« poi »Roaavraošja u cen truma« a* posta rasueta, Zagreb I. 42193 Zaraščen gozd ■fcrondiran« posestvo naprodaj • S4 oralov sveta v tem 13 oralov eečmega gozda, veflk TTt • pieme-»iaos sadnim drevjem, * fcravniti tal veno- ' uuik » » * —— — - - gradi. Dve etaoovanjafcj hs-£d te dvoje goet*>darekih poslopij, i w«n teveaitar-jnm Letni pridelki * starim ta vteom. Avto-sreza * 4 % k» oddaljenega kolodvora na Stajer-«* kuhi-rjo in od»no drvarnico. — 5*iSa je 12 let prosta vsn-V-?a davka. Poleg novo-r?'dasa enonadstropna stavba. pripravna za dvoje sta-ii oranj ali veako rokodel-rtio in etrojno obrt. Okoli h*?« }e ea. 200 m> vrt*. — r,«B»"oto'! 200.000 tKn. Sa^ iaašoa polnila daje iMt-vVz Alojzij PrarrotržS v Dondalah. 41904 Hiša k ■fetiro vpeljano trgovino mošamega bla-^a, hlasn pro-metaiega mes»ta na Gorenj-ffe-m, • 4000 ra* rrta in travnika naprodaj — tudi hrtrz blaga in inventarja. Ki.-icT v oglasnem oddeltai ».Jntra«. 42088 Posestvo 40 ha afrr ia trMilrar ■ ir-Dnpod»mkii!n poolopdi odda T najem Boris Sarama, P»g»iKi-Lhi>. 41913 Trgovsko hišo M prometa« prostora t£k cerirre, i zalogo aK brea ietJutra« v Mariboru pod >Hiča 192»,. 40096 Majhno posestvo 5 eot». kuiiraja, delavnica, V> crali vrta Blodno naprodaj. Potrebno 60—70.000 Din. Pojaroila daje Jo.-ip Roie, Poiehova 300 na Alaiksaiodr. Marabor. 431 OS Prenovljeno hišo primerno za vsakogar, vredno 150.000. prodam takoj za 100.000 D5». — Zapore, VSSiJa gora. 43243 Prijazno hišloo 6 eadonoesirkom, v eolinSni legi kmpnm v eresn (Mje ali Šmarje. PonTflbe na A. Lssjak, Oelje, Jurčičema 5. «193 črn gozd SO—49 let »tar. IV- sudbe aa oglami oddelek vJotrac pod »Ugodna lesa« 42116 Posestvo MBa t poetflne to mesarijo, sotra-md za tujce, lefšm rr-trnn. Me-vosn te 1 oralom zemJje, r nejposredni Mitšni merta Martbor, ob (flarral ce»4i «gwi»o prodanu Po-ja«iRa k prjjmnoat! t tr-na AlefesamdTOvi e. št. 4S, Marfbor. 43200 Stavbišče 1400 ca* ▼ StoSicah ngrodflo jw>da »Poerodovalec«, Tarr-čarjeva 8. 91 \ U;*š!!x> Realitetna pisarna iniJbs s B. %. Ljnbljana. Miklošičeva «. ( proda. VILO, enonaietr.. »orroada-no. 2 trisobna in 1 e»o-sobno etacovanje, kopalnica, aritakline, 1000 m5 zamljij&a, iraana le^ra — PoirožnSk, Din 320.000; E1S0, vili 6li6no, novozi-dano. dva dvo^o^bna, rao •»nosoiino stanovanje, 300 m5 vrta, par minut, od tramvaja, Din 180.000; HISO, enocadetr.. novozidano, dva >1 vosr.hn.i. m dva HDoaobna stanovanja, 500 m5 vrta, par minut o«i >,ui-i;>. Efta 17S.OOO; T! 1,0, Tis^kooritliono. Štiri Kooe, pritikline. parkeii; c.leitnf.-a in vodovod, pri Haniici, 1% 150.000; BTSO. vitok.oipritli£no. S He. 170:1 m' Soodnja SSka, Din 170.000; " FISO, nnvosidaiK), 2 dvo-»hna stanovanja, 400 m2 ^-Tta. tnk nostais, 1 UTO od Ljubi jan«. Din 70.0R0; HTSO. trg- ejxm adstr opno, " »obe. trp^ifia, rfdadi-hle^r. iz- redira procieien obm e.jsii kraj. docoo biSe iHno 100.000 I>in — r»di dra-^msiiji rasm.er za 360.000 Om; Pnl«^: tega r Ljnbljaeid te tr8lme.-i}Ai vefij« gt^rilo siAnotvirjti-n, trg. te go-«ialsa^ib hiš, etavbišfta, dežeJi kmetijo, vslepo-Aoetva. iadmčir^je, v va-lifei 1-zfoeT: po najugodjiej-cenah. 4Ž30S Parcela oJieeca^o^a SlOOm', naprodaj t Mazdaleosikejn f*ed-mestju. l';^jne>oe -pomudbe ra (liviruinico »Jutra« v Mariboru pod »Krušna lega tfic. 42104 Kupim man. Bo staoo-va.ajslro biro ▼ jreetn ali na bližnja periferiji. Pomtibe: A. Bahun, Ljurijana, Sv. Petra c. 27. 42273 Enodružinsko hišo z vrtom, prodam v torek, £6. novembra ob 12. uri, a» Eeu mesta t Novem Udmatu, RibniSka uKca 9. IsMicna eeoa 70.000 Din. Ki?xa vabljeni! 42265 Hiša na Kodeljevem pravkar dograjena, eeooad-stro^jna, x vrtioan, 4 »rtano-vanji, za ■reeliteT L dee. ugodno pro-la. Potrebno 00.000 Din gotovine. Pojasnila daje J. Slobran, Kole-zijf&a ulica T. 43330 Nov lokal pripraven za pletiljo, brivca aii eliSno, tafeoj oddam Ogleda ee lahko med 13. te 15. uro na Fodlimbar-cesti 36. 41946 Lokal za trgovino na prometnem kraju Slovenije, najraje v Ljubljani iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe < polnim naslovom te točno navedbo zahtev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina«. 41786 Lokal ali delavnico z vodovodom, oddam na Celovški e«ti 41. 43148 Trg. v Mariboru Likal e stanovanjem za mimo trgovino, najpromet-neja tooka. — Ponudbe pod »3000« na »MarsUn«, Maribor. 42301 Nov lokal sa Specerijo te deiiiateso, ali kocnitaocierja takoj oddam v najem. Naslov pove oglasu oddei^k »Jutra«. Gostilno dobra idočo, aa prometelun kraj« industrijskaga trga, posneje event. tudi mesarijo takoj oddam v najeci-Ponudbe pod »Kavcija potrebna« ia oglasni oddelek »Jutra«. 43126 Trgovino z metanom blagom, dobro vpeijano, s stalnimi odjo-mal<ž, mesečni promet od 45—50.000 Din, oddam radi bolezni za daljšo dobo ▼ najcim. Potrebe!!! kapital 40.001) Din. Le resni reflerk-tanti naj vpoSljejo ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod iifro »Promet in bodočooBt«. 4S106 MUn ali žago n« dotnem proetoru ■»»•-mam v najem za ve? !«*, proti plačate po dogovoru. Posneje erremt. tndi kupim Naslov v ogiasnem oddelku »Jtrtra«. 43017 Mesarijo eno uro od Celja oddaan v najem pod wrodnnrai pope-j5. Na-lov pri podružnici »Jutra« v Celja. 43191 Gostilno •H restavracijo leiim vzeti v najem aH na račun — najraje v tedostr trajfl. na Goremjiikcim. Imam osebno pravico in sem izurjena v vseh eoetilniških poslih. — Ponudbe na ogla«, oddetdk »Juitra« pod šifro »ZanesljS-va oseba«. 43327 Stanovanje potjalme veliboeU dobi — kdor plača za de&j časa naprej. — Pcondbe na podružnice »Jutra« v M ari. bom pod »Mir«. 41920 Stanovanje 2 aob te pritirklin oddam t jamarjem — najraje stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42130 Sobo s kuhinjo oddam s 1. decembrom Cesta v Rožne dolino št. 11. 43328 2 nižješolca na hrano te stanovanje. Naslov v oglar. oddelka »Jutra«. 41986 2 dijaka Cinji) n<8je£olea sprejmem takoj ali pozneje v popolno in dobro odkibo ter strogo nadzorstvo, v neipoeredni bližina poljanske gimnazije Naslov v ogiasnam oddelku »Jutra«. 41793 Dijaka apre^oem v vae osfcrt®. Topla soba in elaktrilta. Naslov v ogJaemam odidelkn »Jutra«. 42290 Mlajšega dijaka ali dijakinjo sprejime nrad-rtiSka rodfbtea v veo osJcrbo e 1. decembrom ali januarjem. Nadov v oglasnem oddeSou »Jutra«. 42309 Dijaka fTrreJroean v ^so ostrbo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 42233 Trgovski lokal a stanovanjem te prejetjem nekaj zaloge, oddam v najem. Samri imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Juira« pod gma&to »Tik cerkve«. 4&23S ID©v in skladišče z emoeobnim Manovanjean oddam. Poizve se v trgovini Treo, Pogačarjev trg 1 42304 Dve parceli bftzu Dnuajske ceste prodam. Nasilov v oglasnem oddeliku »Jutra«. 42315 Iščem lokal za nnrao obrt Pred Škofijo, na Vodnikovem ali Krekovem trgu ali kje v bližini imenovanih. Laitko je tudi suh dvoriščni prostor. Naslov pove oglimi oddelek ».Tntra«. 421C7 Lep lokal v sredini mesia. pripraven za vsako trgoviino ali pi-farni, jračaai ia eveteS. oddam tailroj v najem. Pojasnila daje I. N. SoStarič, Marfbor, Aje&5«hiTOva cesta 13. 42003 Lokal primereu zlasti ra tsTmlrto, obstoječ iz 2 prostorov, od- »lamo takej v hiši-. »Stan te Miibe pod značil,o »Stalno 3« na oglasni od-delak »Jutra«. 42383 Prazno sobo »H majhen l«f'.al s separatnim vbodom te elektriko, za pisarno ižčem za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Import 300«. 43283 Separirano sobo oddam 2 osebama s L de-cembriom. Ni=lov r oglas, oddelku »Jutra«. 42289 Sobo aii kabinet iščem • 1. aii 15. decem-brcan. Cenjene pooad tekoči polnojarmeniki, beneški jarme niti prikrajl&evalne žage. tračne, prečne, krožne » nihalne žage. Skobelniki, poravnal-niki, -ssakaini stroji, vse na električni in transmieijski pogon. Vsi stroji ra izdelovanje furnirja, stolov, vpognje-nega pohištva, lesenih žebličkov, leseoe volne i tri. Fant Sei 88 let star, i sekaj prihrankov te osebno pravi r-o, želj znanja z gospodično. Id bi imela nekaj denarja, v svrho ienitve. Dopise na oglasni odde^ef; »Jlitra« pod šifro »Začete bi z gostilno«. 43012 Mlada gospodična želi nnaaja a afcademlčao naobraženim gospodom, do 40 let starim. — Dopfce s sliT.-o na og">asni oddelek »Jutra« pod »Prva ljubezen«. 43033 Znanja želhn z mtedo vdovo brea otrok, v bližini Ljubljane aB na Gorenjskem. Dopise e polnim naelovom na oglasni ivldelek »Jutra« pod šifro »Trgovec A.« «!356 Dvignite pismo pod Šifro »Pri Načete«. 42387 Mlada gdč. žeK znanja z inteligentnim gespodom — radi nemške 'konverzaeije. Po-nudbe na Offla<». oddelek »Jutra« pod »NemšHna«. Kateri gospod najraje državni uradnik — bi poročil 34'.etno boljšo, gospsdinjstva vajeao gospo, dičaio, s 60.000 Din gotovine, opravo te perilom. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Op« življenja«. 42297 Samec etar 96 let, ima 600.000 dinarjev, želi ta&oj poročiti po-vesinico, trgovko aii M viljo. Zsihteva eliko, taj sost zajamčena, na zahtevo vrne sliko. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ženitev«. 43132 Mlad gostilničar se želi ta.oj poročiti. Pre^laos-t imajo dobre kuharice in gospodinje. Sta^ rast od 20 do 30 let te gotovina v denarju 60.000 dinarjev. Cenjene ponudbe • sliko, ti »e na zahtevo vrne, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sig-jrna sreča«. 42107 Hišni posestnik brez otrok, se želi poročiti z nad 40 let staro gospodično ali vdovo brez otroik i večjim premoženjem ali trgovino. Dopise ra oglas, oddelek »JutTa« pod šifro »Besen«. 42188 Trgovec 42 let star, želi poroSti simpatično dame z nad 80.000 Dte. Sam poseduje dvakrat, no vrednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Beethoven«. 42361 Kmečki sin e« teli priženiti aa gradno posestvo, mlfa in žago ali gosrtttec. Vajen je vsa" ega d da, v najlepših letih te prinese precej denarja. Mlade vdove niso {sključene. — Na dopise s polnim naslovom takoj od govorim. Ponudb« sa po-dntinioo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vteecrad-nikov ste«. 43016 • Z/31 »f.«f d trti» KLAVIRJI! Svarim pre t sakupom navideznega blaga, otaih klavirjev' Kspujte si obtoki od Din 400.— Srve svetovne fabrfkate: ;3sendorfer Steinwaj. F6r ster. Hfllzl Stingl original ki eo nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika). Prodaja jih izključno le «od. izvedenec in biv. včit Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 8. - Velikanska irbira vseh glasbil m strun 193 Strokom« nglašuje ta popravlja klavirje G. Juršsek Ljubljana, Ključavničarska ulica S — Mestne trg 22. 136 Planino Lartberger-Glos, »ov ugodno proda Dobrajc, Maribor Frančiškanska ulica št. 21. 43019 Klavirji in planini svetovnih tvrdk po znižanih cenah v zalogi — tndi na obroko! M. R o p a e, Celje. Popravila, aglaševa-nje. 40634 Kratek klavir čm, dobro obranjeat, eeeo naprodaj. Naslov v oddelku »Jutra«. Klavir bubAi Khrb8rsu prvr dobro ohranjen, radi po-po telo ugodni eeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43155 Berdo S. tudi 1 ia B. te-parijo knpi pevvflro druSPvo »Zarja« na Brdu — poPta I.ttkovica. ManjKe poffijodbe glasba ae pridejo ▼ poStev 48086 Stara violina Mimaj^ka} naprodaj za D(s 1000. Na»*ov r og?a««iem oddelku »Jutra«. 43162 črn planino dobro ohranjen r*ocero prodam. Nas?ov pove oglasni oddeleft »Jutra«. 42S65 Ne boite se vlažnega vremena, ae boste dobiil nahoda, ti često povzroča glavobol, otrujesost, mnjlSce, tagnbo teka te dečovno nespofobnost. Potrebno je earao, da takoj uporabite »NOSAL« prašek pioti nahodu. Prieniega samo v piem-biranih Skatliicah dobite za 10 Din v lekarnah Ce tam n« doMte, tedaj naročite 4 fkatlji-cs za 40 Da, pri proizvajalen: IMi 1. Ul Mk mm te Ja ii« A 'tAl Psa voHSJe pasje, starega ee« Isto te pol. dobro dreeica-nega te dobrega čuvaja, prodam. Štefan Bremec, krojač, Mareaberg. 43316 Pes voičjak * tasenom »Pnft« •• je zatekel Sporočila aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Volčjak Umne barve«. — Stroške povrnem. 43116 Psa bernhardinca 4 mesece starega proda Farsi Premrl, Galjevica — baraka pod dote^&hm kolodvorom, Ljubljana. 43328 Akademski znak dovrfen« višje vojne akademije sem izrabil sa poti od artiljerij^ke vojašnice do vojne boinioe. — Najiitelja prosim, da ga proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 42228 Izgubi! se Je uhan z 3 t*Qjant»- ma. Oddali proti dobri ca-gradi Dvofafcova ui. it. S, L oadstr^ desno. Ako hočete Jesti res dobre domače kolina, kakor pečenice, krvavic«, jetemice, ribico v mreiict te ocvirke, pridite, kj-er dobite vse te vsak dan v restavraciji »Soča« aa Sv. Petra cesti. 4S1® Pozor! Ktter ho«e pao pnovrstos dalAstte^loo vino tesboe preie, naj se ogiasi v go-6titei Fatur, Poaražaik — Vefina pot. 4338? Gostilna »Rožno Jezero« Podroiiak — Večaia pot toči najcenejše sajboljga vina. Vsafeo soboto te nedeljo izvrstne krvavice. Ss priporoča Z teka Hainjan. Naznanilo Prevzel sem zopet gostilno v Kersnikovi nliei štev. 5. kjer točim lastna, v Zatonu prešana vina najboljše kvalitete: črno aii Teran po XI, Opolo bel« po 11. Opolo rdeče po 11, Viško črno po IS, prima Prošei po 80 te trapinove« iz lastne čganjarne po 40, olivno olje po 30 ter pravi vinski kis po 6 Dte. Po na vedenih cenah točim tndi sa Cankarjevem nabrežju št. 5 in v Šiški sa Vodnikovi cesti 17. — Za obilen obisk ae priporoča Ivan Lasan. 41952 Jože Gregorin prvovrstna krojaška obrt, s« priporoča gospodom te tarnam M&rmontcva ulica it. 19 — Mirje. 85771 Mlekarno hi dellkateso e stanovanjsko sobo e Štedilnikom, na prometnem kraju po nizki eeni proda* radi bol mm'. — Mlekarna. Zagreb, Etea lf& 42127 Urarska popravila Izvršuje najceneje te saj precizneje Prane W61fing, Goeposveteka c«eU Iter. 12. •4231S ŽeSeznato vino lekarnarja dr G. PVscolija v Ljubljani, krepča oslabele. malokrvoe odrasle te otroke DoOšti ste dosDej za do (bor gramofon mora® p*v-: čaiti več tisooeiv dšnajrjerv, dobiite pri nas zares do-' ber zramcion ca jnsitenk ost, ix>>es tesa ga pa pfa> čate šele, ko ste ga preizkusili, ker Vam ta pošljemo neobvezno na poizkušnjo. Zahtevajte teboj aai brezoSaom kataSlog »A« te b»tere®a ra®vn0«, Bilo rabljen ugodao produn. — Nu.ot t og.aoaem odde&n •Juu-M. 41909 Pisalni stroj •Ond»rwooti« ia aterj proda Jaok.0, Ljubljani — Groharjev* 85 — Ilir je. pa ravno i Prodam tarad! poTo6ac>» obrate koj: Stabilni panvi stroj, u 50 fl?, panji kotel, ln &opn.ifia6to kurišče. V crt>ratu za videt® S« ea. 14 dad. Naslov ▼ ogiačn&za oddalfcu »Ju-trvc. Šivalni stroj »wwo&w proda Pavfcč bojte, Hr«pora oUca 4. Pletilnf stroj s 2 nitovodilceaBa, etroj za pletenje port O*.*1) motorje* 160 vok ja motor-tsft 230 volt prodam. Na-■lor por« oglasni oddelek •Jutra«. 42313 Bencin motor ■a laganj« drv. rab'"BB fco prm — Poo»« « navedbo «■« na ©čra-Ta oddelek »Jutra« pod »Motor 31« 42331 Flek tromotor fccto.-ar^rrrf tok 2306. »d 1 HP krepi Ivan Žleba)* — Domžale. m Prodam saradi opustitve oW( dobro ohranjen« feo-vaSko crodj« ia meh. Poixve 6e pri Ivsn Prešeren, Siov. Jfavomik S. 42233 hifernuuij*: Skrbi zaupajte tudi t najtežjih iivljt-n;sklfc groapodareiib vprašanjih — »dravje. poklic, prehrana, B&slnžefe. vojažke sadeče, ieoiter, ločitev itd. Ka^ tanfe-m pof/isom priložite 10 Din. — Posvetovalnica »Man-tan«, Maribor — Pre-ekrfai toda rasna naročila. 42202 Lisičje, polhove kože to nes dragih divjih b. ▼ali kanuje stalno »ko?, e-^.o teto D Zdravit trg »snja Ljnhljana. Flonia-D (ka Kilea i 1880 a Sv. Miklavž Peranovt fceta skavtov «*>-©če deeo Ea doma. — Odškodnina 10 Din ia otroka. Prijave sprejema A. Zor, Dunajska 47. 42373 Naznanilo CoisJ. trgovcem nasnajsjam, da ni vež g. Al.bia Tome pri meni kot zastopnik. Posebno pa nima nobenega pooblastila sa rnkaf«. — A. Kern. tovarna kefcov v Kranja. 42SS1 Pozor! Dober zaslužek. Če s! pa lahko prihranite Din 3ooa— | s tem, da si že sedaj preskrbite nova kolesa ln poleg tega še priznano najboljšo znamko ou> is-ittn. aerarcDt relefon 5t 9R0. * R Al Vam nudi za jiHiklavža najbai;§e ra0io-2parate ta!)! na meseEn? ebreke Liublana Mestni trs 5 'V- ^ •, Prodajalce za naše švedske , posnema inike" iščemo v vsakem kra)u proti dobremu plačilu „Tehna družila z e. r Liubli na. Mestni trg 25/1 aove k fabljeo« veeh vrst ter lato za embalažo tma vedno * talogi Mirko Mlakar Ljnbllana, Slomškova ollca ti Velika zaloga gramofonov Vsakovrstne narodne, plesne in umetniške plošče ▼ veliki izbiri Kaikor dragi, tako tudi Vi kupite pil nas v Vašo največjo zadovoljnost. Priporoča se ,Tehnik" Josip Banjai Ljubljana. Miklošičeva c. 20. V palači Okrožnega urada Prodaja toefi na obroke! Postrežba soMna! Makulaturni papir po 4 Din kg Naslov v upravi »Jutra«. Revmatizem. iJmfttva mahcatncsti. Veleceirjenemn gospodu dr. R. Rahlejevu. Beograd, Sarajevska 70. čast m! je prositi Vas, da M ml poslali Vaše — izmed vseh do danes preizkušenih — najboljše zdravilo zoper revmatizem. Vaša sposobnost in trud se širi na vse strani, ker so v našem mestu trije težko trpeli na revmatizmu, a z Vašo pomočjo vidimo danes vse tri popolnoma zdrave. Zato Vas prosim, da bi mi takoj odposlali to močno zdravilo. ker trpi moja družina težko na revmatizmu. Vdano se Vam zahvaljuje Niko Crnčevič. Vir Pazar (črna eora). Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio • Balsamika dr. L Rahle-jeva, Beograd. Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah in drogerilah 168 Blagor kurjih oces »CHOME« Miljonfcra« oafboliSe preizkušen nemški fabrikat Kurja očesa, roženi ca bradavice, bale izginejo brez sleda Nikak obliž. nfkaka obveza, torej tudi nobeno sipo tečaje obloge I Nikak-o rezanje I Nikakšno vuetiel. NiJtalj pritiski Ni-kako lepljenje oa nogavice I (Tudi v najhujših slučajih brez-jogoino za ne s tj rv očcek!) Tuba Din 10.— (predplačilo). Po povzetju najmanj 1 tubo »CHOME«. pe< noi-aih kooelji ia pršilui puder (proti potenju noe) za dva meseca, vse skupaj M Din tu por to »AURORA« sekt 16. Nov! Sad. Zeleznlčka 38. Hvaležen predmet za vsakega tr-govca. brivca, čevljarja, prodajalca ln okrajnega zastopnika itd ^^anarčki žlahtni vrvivci (Edelroller) odlikovani rod s srebrnim lavor. vencem ter veliko in malo zlato kolajno. Cena za samce 150, 200, 250 in 300 Din, samice po Din 50 komad. Razpošiljam po povzetju in jamčim, da ptica pride živa. Pri vprašanjih priložiti znamko. Frane Golob, Ljubljana. Hranilnična cesta 8. 1 5 I Razpis gostilne na račun na žagi ▼ Sotesld pri Strafi-Topliee. Prednost: verzi rana kuharica. Nastop 1. januarja 1930. Pismene ponudbe z referencami do kanca t m. na Josip Javornik, lesna ind-, Ljubljana, Beethovnoma S. Izvanredna ponudba I Za (feSevoi letni čas priporočamo, te se oabawtte kožno pelerino za dež _. O. V. tehta saa» 110 Ixmt*w, knttacOa raHe kože Imm. Odfično se je ta peJerana izkazala, kes ne prepušča mokrote. Je kotnodno zložSiva. kakor majihaa žepma beležnioa, ki se Jo nosi vedno fahko s seboj, ter je nadvse tnpeina. Zete priporočJjiva za dame in gosj»de (todS za otroke), r desžjn in sne®u. za izJeste ta siport. Reklamna cena s posebno kapuco Ia etattem samo 70 Din Iranco, zacarlnjena, poštena po po&-n«m povzetju, 2 kosa 138 Dia. RazpoSi&a A. Maflk, erport. Praha X1U Londonska 57. (Če ne bi trgajaio. Jamčimo zameno J NasJcv natančno napisati. VINA bela ln rndeča, najboljše kvalitete priporoča tudi zasebnikom od 56 1 naprej po najnižjih cenah Jurij Ehl, Maribor, Krče vi na 88. Ogleda se v kleti od 8.—12. in 2.—5. ure dnevno 14479 3 sob (2 veliki, 1 manjSa), s ^semi pritfkli-nami, plin itd. oddam s 1. decembrom proti odkupu mobilrj za obednico in spalnica Ponudbe pod »Krasno stanovanj« na oglasni oddelek >Jutra<. 14534 auiuuuNuuuuL-JL.i-Ji -Ji Z kuo v A striii Kmetijstvo, 2 in pol km od oddaja-lisca za mleko (postaja D-vlaka). 25 km od svetovnega zdravilišča (poleti yoghurt), uajbolge ceste, Ia. zemlja, izborno ar and'rano, za najmanj 60 krav mlekaric (ob pridelovanju čiste krme je moči privezati še več živine, ker so hlevi obsežni za 120 veKke živime). Nl;iv, travnikov, pašnikov okoE 70 ha, poleg tega 4 mesece planine za 50 mlade živine. Prevzeti se mora živi in mrtvi inventar. Prednost inrajo strokovnjaki z dokazano najmaini 80.000.— Rm (nemških državnih mark) kapitala. Pišite pod šifro: »Rationelle Wirtschaft sichert beste Verzinsunsr uind 100% Si-oherheit« na »Kaver«, Klagenifurt, Burg Miklavževa darila v največji izberi in solidnih cenah nudi tvrdka - F. A. SchmUt Pred Škofijo 2 Ljubljana 142-2 Iiingerjeva 4 IS lMn likanje oble&e Eka, čisti, požije WALLET EKSPRESS Stari trg 19. Prvovrstne tapetniške delavce sprejmem. Vprašati osebno v Zagrebn, Sav-— ska cesta 25 pri vratarju — KRASNE TLAKOVE n veže, ceritve iz-dehrje ki pokla poeeni VajnovejH modeli otročkih vosižkov od preprostega do aajflnejtega, in igrafini vodiki v »slogi. Več snamk Šivalnih atroj«v najnovejiih modelov, deli ia poevma tika. Ceniki franka Prodaja aa otrok«. jiTSIBUNA« P. B. U tovarna dvokaloa ia otroftili voaitker, LJubljana, K&rlovika eeata 4. IWWWIMIMI ^r- (0MlfioW OOAN ***• 1 □AHA 1 Jhinabna 234 ————— I- Pravica* i*ito t I KoroHte taCcji Sinclair Oliick lati panter kriminalni roman našega časa Skrlvaasla« aeita)aa|« m 1 a4«ak ia t»ewyorik« drntba Tlkotapel mamil im »likov Clajtoa ii«« •▼•)• ia a*)dc Ifibeien Natalije rta Oleel Bitka polletja ■ »leSin«! Iv Ameriki milijonske naklade (Tesati« 36 Gin, broširane StS Gin Naroča se pri upravi Jutra v Ljubljani in pri vseh knjigarnah 1 «WWMHMI mr Gorenjci / Ne delajte si nepotrebaft »troSkov pri aaknp« H- senskeza ia zimskega blata, pohitite t ^adoo/jieo m mo (BI«cl ie (Vinice Tam bodete ravno tako postreženi kakor v Kranj* ta LiubUaci toraj ne zajpudite prilike ogledati si bo-eato zaloso modemih vzorcer. — Cene zajamčeno mzke kakor ▼ vsaki največ« trrovtnil 12.443 Le ea sam noset! Is ooofačaa k Y*g tratfl ■ S ■ ■ ■ I—— To je priznano najboljši vontftt faofedar. U h M to o« mNi pradetfov oajbofl igotomaa ta M lo V Pra«bH aa*M m, ladar s vremenskimi la foevofai sotoin* ki kuni« *rko| — metnbe; — kioiedar proteataotot — poŠto* Močba ■ Jta> gostovSo t — iesovtoa aa knJfca aa ■»-»ce, pobotnico, knpoa pogodba ia » čaoe; — ImkMi KA driew v LM>-frnt Is lmri»i — v*e eetem aa Kraaf-akem. Konftca Sftajorakoo^ {VdamjHb AtaSBmor^ ta ▼ JaKMU BeaaOBc — pregled o fcoooa bfi)ovti ftvtuaj — kMi hektarov r cnM; — popil vocb nUh hi kolena nQHtaner « in „Ad«er« m dom obrt in Industrijo 1* fr' 105. PETELIN Zahtevajte poeadba Vsakovrstne trgersk« knflge. Strne, mape, soteze, herbariie, odjemahie kaji-žice, bloke, zvezk« Lti ndia p« skrtjM fgcdnft etatb! IM DEBELO - - • M OROMKI Bnton Janežič UIIBIJRRH FlorjanskinI 14 Knjigoveznica is Crtalnica trgovskih knjl g TTORN1CB CEJV1E Zoktcva«« m 9ti aainfnatafci lluM ▼ Jfeinel A Herold Tamraa tfatl, ar—olamm k barwaa> PODRUŽNICA MARIBOS It Ml B Mladost, tvežost, lepota! CREME DARUUARV aw4ftn ta soaaatveae kozaietike. Kar po prvi aparati post a o« koža srci«, mehka ta fiaa, odstraai vso oeSstoot, moio!)e, apoMa-)e, pe«e. rdeStoo nosa la draro Na sa-Mev« aow raaposial oteo8 30.000 po-skotena pnSčic ter oa teeie!)« teta pro-loV boc to prizcacic ta aad » 000 gara-aH. Ne rerolte Kkomar. aapak ccbt«-vaHa brezplateo poafcnoeo peiSoo, Aa aa prepri&Ma. PoiUeroo Vam ie krec-piačoo, ate aa« pošijela m atrofca t aaamkah Die I.—» Orktaahi« trtostata paSficc dobite po oeai od Dto v vsaki bol*S »erokorta trpovtat S po*o polije: l«-a Apoteka BLUM, Suboflca 9. (D snegu • f v« ftt aez;u obvarujete svoje zdravje edino z sarami snežnima čevlji. Imamo $Qi na skladišča od gabardena v ru>avi in črna barvi ter celo-gumaste v drap-barvi. Novost! Rovestl železna služinska Brozovič« patent postelja zlož- Siva, s tapeciranim ma* racom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, prenočišča, nočne službe In za potujoče ose* be stane Din. 4b0.— RaspošHjam po pošt* nem povzetiu. Lesena patent postelja zložljiva, • tapeciranim midruom, cele p»afc-t>čna stane Din. 280.— trodelnl t volno pol« njeni madracl stanejo Dia 750.- Potem mara veliko ta» lego puhastega perja kg po D 38. - cisto be« lo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 3C0.— In celo ta. petniško In posteljsko blaga , L BROZOVIC Zagreb. Ilica 82. CENIE A. KIPFMANN Maribor 136/a •»•eiJaHM «um Mittk ar OTVORITEV prenovljene, staro renomirane speci)elne trgovine z barvami BILLEBECK v Gosposki ulici 29 Cenjenemu občinstvu rliodno naznanjam, da sem imenovano trgovino povsem na modernpjie preuredil in mnogo razširil ter na bom vod 1 vse specijelue predmete v veliki izniri kakor: barve, parfumerije, toaletne iu pralne potrebščine kakor tudi ščetkarske zdelke i. t d. ' Vsied povečanega obrata in izbire bom redno v stanju cenj. odjemalce postreči s prvovrstnimi izdelki in po nizkih cenah ter se priporočam za mnogobrojen obisk. FRANC WEILE« Biilerbecka — .\a*l-Maribor, Go-poska nliea »9 1447.S Mm! Vsaka ekonomična gospodinja uporabita za kuhanje kave in čaja le amerlkansko kanglo! V zalogi ima samo Zahtevajte piospekte! ALI BABA fadefal nrvojSek redka pnrrft pisemska znamk is: Albanije, Anatolije, Antiohije, Konga, Koreje, Dabomav-a, Elobejr-a, Obale slonovine (ELfenbeinkfete) Epira, Reke, Ga-buna, Guadeloupe-ja, Gvineje, Guyane, Kaledonije, Kamenina, Labuana, Liberije, Madagaskarja, Martinique-ja, Miquelena, Črne gore, Nigra, Nyasse, Obervolte, Oceanije, Perzije, Reuniona, Rhodezije, Senegala, Somali-ja, Sudana, Togo-ja, Turčije, Ubangi-ja, Vatikana, Wallis-Futuna. Vse skupaj za 7 Din. Obenem dobite tndi zanimivo izbirno pcši-ljatev in poskusno Številko našega mednarodnega časopisa. Pišite še danes na Cesmephilatellst, L&jera, (Sviea). i^O^e^ni^^^jnno^ Loewe žarnicami) radio aoarat •Vaje enefsi t RJ^ tfm^^ Sprejema na okvirno anteno. _____litlvff C Jr • J^t VO« Cena * žarnicami ved Din 4.400. Zahtevajte ponudbo od zastopnika Ldcwe-Radio, Berlin. RADIOVAIj, Ljubljana, Dalmatlnofa 13. RadlAtAhnika Tone Poljšak JB-W ti 11 * ^F m MM MM M 11 ti Ljubljana, Aleksandrova cesta Stev. Ljubljana, Najcenejša in najsolidne)ša radio-tvrdka SENZACIJA I Trocevni aparat za priključek na električni tok Din 1900 — 9 :: 5 I: Razpis. Velika, prostorna, popolnoma opremljena kavarna in restavracija „EMONA" ležeča v centramu mesta Ljubljane se s 1. marcem 1930 daje v naiem. Ponudbe je vložiti do 31. 12. 1929. Podrobna pojasnila pri Upravi Ljubljanske Kreditne banke v Ljubliani. 14183 Poredni Bobi Kdo se sa ne spominja, ko fe t*® svoje hurionMiSoosti vsaki dan ▼ »Jutro«. Sedaj so izšle te prigode ▼ fičri knfižjd ki bo ▼ veselje mteru b Celja Po pošti pa |o razpoSilja oprava »Jutra« t Ljubljani Cena knffifc! je Din D&J 14-—% Znesek naprej. 12.—. Po pose je VDosdaiti v