(Mištiio in oprauništuo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S «redništvom se more govoriti rank daa od 11.—12. ure dopold.
Telefon öt. 113.
Haročnina listu:
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
12 K 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 ». Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih nilih velik popust
osna*
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 37.
Maribor, dne 29 marca 1912.
Letnik IV.
Brez ciljev, brez idej.
* Ne napišemo naslednjega članka mogoče iz nagiba, da prisojamo liberalni stranki kdo ve kolikle važnosti. Nikakor ne. Sicer smo z našimi liberalci v stalnem boju, toda bolj že radi tega ker boj krepi, poživlja in čisti duhove, kakor pa iz vzroka, da bi pripisovali tej politični razvalini kak poseben pomen. Z liberalci smo že tolikokrat in tako krepko obračunih, da* se res skoro ne splača radi njih zgubljati besed, posebno še, ker je tudi ljudstvo že dovoljkrat jasno povedalo svoje mnenje. Danes hočemo bolj kot vlogo strankarja igrati vlogo kulturnega 'zgodovinarja in hočemo v robatih obrisih označiti kulturni niveau, na katerem živi in se giblje naše nasprotno strankarstvo, v prvi vrsti liberalno.
•Ta niveau je zelo nizek, z.a liberalno stranko, „stranko inteligence in izobraženstva“, prava sramota. Le predočite si enkrat našo sedanjo takoimenova-no '„Narodno stranko“, njeno delovanje in vdej&tvo-vanje, in povejte mi: ali ne zija vam od povsod nasproti praznota, ali najdete kje točko, ob kateri bi se oko razveselilo, ajli staknete — in trudite se lahko dolgo — kje kako smotrenost, kako misel, kako idejo? Nikjer nič! Ko je Narodna stranka nastala, se je hotelo tako zdeti, kakor da je zavel nov in mlad duh. Z mnogimi upi in z velik|im pričakovanjem _ so nekateri gledali na politično obzorje Spodnjega Sla-jerja, na katerem so se vžigale nove zvezde. Prerokovanja šo bila v tistih dneh po ceni in Še delo marsikdo hladnega srca in treznega razuma je takrat šel med preroke. Pravilo se je, da bo novorojeno dete, ki je bilo sicer importirano iz tujine, a je s tolikim vikom in krikom padlo med nas, pregnalo letargijo, zaspanost in brezbrižnogtt, kjojai je do takrat dičila naše prikrite liberalce. Ognja, življenja so pričakovali odreveneli udj,e prvaŠkega liberaluštVa in življenja polno jutranjo zoro, so zaslutili.
In bodimo odkriti. Prvi koraki liberalnega mladeniča — kar čez noč je zrasel — so 'bili sicer nekoliko nerodni, toda še precej srečni. Vse je pričakovalo, da do nova stranka, ki si je samozavestno pri-djala naslov .Narodna“, poživila in pomladila vsaj liberalno narodno življenje, da bo pregnala mlačnost, zajezila valovje nemšlkutarstva, Pa le prekmalu so se ysi ti upi razblinili, so prišle prevare. Prej kot kje
drugod je dokazal .naši spodnještajerski liberalizem, da nima nič ustvarjajočega, da je lep v besedah in frazah, v delu in bistvu pa pomenja razdor in negacijo.
Vzemimo samo najmažfkantnejši slučaj! Ko so poslanc.i S. K. Z. pričeli v Gradcu z orjaškim bojem proti krivični nemški večini, so se pridružili tej akciji tudi naši liberalci. Zazdelo se je za hip, da tudi te ljudi preveva nekaj vzvišenejšegia, daj tudi oni lahko zamislijo in odločno zahočejo nekaj lepega, velikega. Samo za hip se je to zazdelo. Komaj je mesec nekolikokrat zašel in že je bila razgaljena, vsa liberalna, nesmotrenost in brezidejnost. Na mesto lepega, idola::	boj za enakopravnost in samostojnost
Spodnjega Štajerja — je hreščeče sedla malenkostna strankarska sebičnost.
In sedaj? Naši poslanci se še vedno neustrašeno bore za pre/uce slovenskega ljudstva na Spod. Štajerskem, 'ga hočejo oteti nemškega jarma in mu ustvariti bodočnost, ki jo edino zasluži zavedno, samostojno ljudstvo. Liberalci' pa nadaljujejo s svojim nepoštenim delom. Iz golega strankarskega egoizma intrigirajo, vpadajo naši stranki v hrbet, rovarijo; na, vseh koncih in krajih, a v svoji zmedenosti in brezciljnosti ne vedo, kaj pravzaprav hočejo. Ce pogledate poročila o zadnjih liberalnih shodih, ne najdete nikjer nič pozitivnega, ne citate nikjer o kakem cilju, ki bi ga imela liberalna stranka, pač pa vam postrežejo ta poročila — če nimate zdravega želodca, jih ne boste prebavili — s pustim in dolgoveznim zabavljanjem čez naše'voditelje, našo stranko, duhovnike itd. Sama nizkotna negacija absorbira v ‘zadnjem času vse mišljenje liberalcev. Same neumne laži, kot ona o duhovnikih na občnem, zboru S, K. Z. v Celju, katerih je bilo po liberalnih poročilih vse črno, v resnici pa samo dva ali trije, ali ona o zadnji državnozborski volitvi v Mariboru, pri kateri je bil Wastìan po liberalnih trditvah izvoljen % glasovi mar riborskih duhovnikov, kar je pa tako grdo zlagano, da zarudevajo že. mariborski liberalci, kadar to čita-jo, čeprav niso ravno preveč rahločutni, tvorijo Še duševno hrano naših liberalcev, višje se ti ljudje pa več ne povspno.
Vse te razmere so skrajno žalostne in za naš narodni kapital je težka izguba, da toliko mladih ljudi, v cvetju svojih moči, v polnem mladostnem življenju, ne zna več kot bolj ali manj prostaško zabav-
V spomin Janeza G.
Spisal Matko.
Pri Sv. Ani je pozvonilo poldne.
Gospodar 'Janez je stopil z lestve v senco pšeničnih kop ter se odkril. Z žulja,vo roko je napravil velik križ na čelu, ustah in pridih, pogladil si zmočene lase in polglasno molil ,„|angeljsko češčenje.“ Vsepovsod je vladal poldanski mir, še celo divji golob, ki je grulil v bližini, je utihnil. Umolknile so žanjice na njivi ter molile tiho, s pripognjeno glavo, kakjor v božjem hramu.
Odmolili so. Urno je rezal srp rume.no pšenico, njegov rezk se je družil z zvonkim smehom piar-ljivih žanjic. Komaj sproti je odvažal hlapec snopje na žare, da je zloži gospodar v kope. Ej, uaželo se je tisto leto pšenice, zlate pšenice,, ki da belo moko za pogačo in potice! Vesel je bil gospodar Janez bogate žetve, hvalil je Boga za dobro letino in skrb za živež se je umikala iz njegovega srca polagoma, o-botavljajoče.
„Da le vse srečno spravim pod streho1“', je še vzdihnil, „ipotem bo na zimo žita, pa še prodam ga, Če mi ga jpreostäne.
Roke so naglo, z veliko ročnostjo privezovale snopje k ostrvi. PodajaČ je bil prepočasen, zdaj pa zdaj ga je moral opomniti. Obema je tekel pot s čela ter padal na .zemljo; ni bilo več sledu po njem, popila ga je gruda žejna delavčevega potu. Za hip se je oddahnil gospodar, naslonil se Sz roko na lesivo in gledal na njivo. Neznana, Čisto tuja skrb se mu je prikradla v srce. Vzbudila se mu je misel, črna in kruta ter ga vprašala: Čemu se trudiš? In dalje ga je mučila : Predno bo iz te pšenice pogača — umreš.
Zamahnil je z roko, pritegnil lestvo k 'ostrvi in zlagal snopje. Nič več ni čutil veselja v srcu, pogled
na dolgo vrsto kop je bil nemiren, skoro pialli. Preslišal je sinčka, ki je klical:
„Ata, lej, ata lej“, in mu molel šop klasja. „Priden si, Cenek“, je odvrnil uče čez nekaj čaka, „le več še naberi ! “
,,jBom ze“,- je radosten odgovoril sinček ter odhitel na njivo.
Gospodar Janez je nevoljno stisnil ustnice; in roka je nemirno grabila po snopju. Gospodar se je sramoval sainega sebe. .Nobeno leto še ni bil tako površen, vselej je prehodil njivo ter sproti pobral še vsak klas, ki ga je zapazilo bistro oko; vtaknil gaje za klobuk in ga dal doma 'sušit. Toda, letos? Bjodil je sicer po njivi s sklenjenimi rokami na hrbtu, večkrat je uprl pogled na tla, toda oko ni zapazilo klasr ja, ni se stegnil, da bi ga pobral. Drugam so silile misli, odhitele so nekam v neznane kraje. Pri srcu pa mu je bilo tesno, kakor bi se bližala nevihta grozeč in preteč z ledeno šibo. Čemu ‘je neki opustil letos pobiranje klasja? Sami ni vedel odgovora. Le misel, Črna in zlobna, ga je mučila in se ni hotela u-makniti. Z mrzlično naglostjo je delal do obeda, kakor bi hotel popraviti napako.
Gospodinja/ je prinesla, obed na njivo. Žanjice so prisedle okrog velike sklede in gospodar Janez je molil, toda zmotil se je pri molitvi, prvič kot gospodar, in gospodinja se je začudila.
i„Kaj mu je“, si je mislila in skrb se ji je naselila v srce.
Cenek se je približal očetu in mu zlezel na kolena; v roki je držal skodelico in prosil očeta:
„lAtej, daj ame, lačen sem!“1 In oče mu je nadeval jedi iz velike sklede. „Cenek, le jej“, je govoril, „saj si bil priden; zrasel boš in boš močan.“
Cenek, le rasti, da prevzame?.; posestvo, lepo posestvo brez dolga! Zemlja je obdelana, in prepojena s potom tvojega očeta, zato bo rodila in 'ti dona-šala sadu. Le rasti; kmalu boš ti gospodar na oče-
ljati ali k večjem še molčati, drugega pa nič. Pri-prostega Človeka se tira in sili na delo, zahteva se od njega, da äi bil povsod zaveden Slovenec, vbi-ja de mu v glavo geslo „Svoji k svojim“, a toliko izučenih moči spi, počiva in trohni. Koliko dela, nujnega narodnega dela, je po naših spodnještajerskih mestih in trgih ter v njihovih okolicah, a liberalna inteligenca spi. Brez smisla, brez smotra, brez vsakega cilja živi tja v en dan in hoče na našjem narodnem telesu dokazati, da je najprijetnejše življenje — procul negotiis, daleč proč od vsakega narodnega dela, Samo troperesna deteljica dr. Kukovec-Spiiid-ler-Lesničar ?e havzira s svojo res že prav suho politično robo okrog po Spodnjem 'Štajerskem in daje rahle znake vgašajočega liberalnega življenja, drugače je vse tiho, povsod praznota: liberalizem se potapljal v nirvano. A še zgoraj omenjene tri liberalne luči bi najboljše napravile, Če prenehajo razganjati meglo, ki lega na spodnještajerski liberalizem. Svoj posel opravljajo tako nerodno, da niso pam Slovencem popolnoma nič v Ča.dt. Kako naj bi Nemci nas tudi spoštovali in upoštevali, Če. vidijo med nami ljudi, ki se počutijo dobro ob skledi, v katero samo — pljuvajo. In kaj drugega je, kot pljuvanje v lastno slovensko skledo, to kar delajo sedaj „slovenski“ liberalci ? !
Končajmo: Brez cest, brez zvezd vodi liberalizem povsod v razsul, v pogubo.
Socialna demokracija in vera,
Rudečkarji se delajo, kakor da bi bili užaljeni, če se jim očita, da so sovražniki krščanske vere. Ti gospodje imajo dober nos in vedo prav dobro, da bi pri ljudstvu slabo skupili, Če bi javno nastopili kot očitni sovražniki krščanstva. Ce je ravno treba, o-tvarjajo ti gospodje še celo svoja; zborovanja z lepim katoliškim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus“ in zatrjujejo, če je treba stokrat, da je vera zasebna reč posameznika ter ima s socialdemokratičnim programom ravno toliko zveze, kakor na primer z železnicami ali pa z električno lučjo, T:a predrzna trdite!?, s katero mamijo lahkoverno ljudstvo, se da naravnost izvrstno prilagoditi njihovemu lažnjivemu programu. V istini pa ije in ostane z judovskim du-
tovem posestvu, sam si boš jemal jedi iz 'sklede, ne bo več očeta, ki bi te hranil in skrbel za te. In Cenek je rasel, kakor mlado drevo.
Poželi so pšenico, posušili jo v kopah in jo zvozili domov. Gospodar Janez je nadzoroval mluti-če, ki so mlatili pšenico. Cedto je vzel prgišče pšenice, razpihal pleve in opazoval rejena, zrna; sodil je, da pridela čez petdeset mernikov pšenice in bilje zadovoljen. Zapustil je gumno in se podal v, hlev k živini, ki jo je ljubil, saj je bila njegov ponos. Vsako govedo je pogladil po hrbtu in mu govoril, kakor bi se pogovarjal ž njim. Segel je v jasli, da se prepriča, ce ima živina dovolj krme; v jaslih je našel Ig nekaj ostankov, ki jih je zmetal pod jasli in nasul nove krme. Živina je šinila z gobci v jasli, da so zazvonile verige, in grabila dišečo krmo. S počasnimi koraki je zapustil gospodar hlev. Vselej g(a je zadovoljil tak obisk, a danes je bil njegov obraz teman, ni si žvižgal poskočnice, oko je bilo otožno. In napotil se je k vrtu in se naslonil na ograjo. Nika^ mor niso pohitele njegove misli; niso' se dvignile, kakor bi jim manjkalo poleta. Tedaj je pristopila gospodinja in mu položila roko na ramo ter mu gjovo-rila z boječim' glaisom:
•„[Janez, ali si bolan?“
,„Nak“, je odgovoril in <ji pogledal v obraz.
Na ženinem obrazu je bral vèliko skrb; i ona je trpela ž njim in de bala, kakor on. Cesa?
„|Gotovo ti je nekaj, ker si talko zamišljen in resen.“
„Veš, sam ne vem, kaj mi je. Nobenega veselja. nimam do dela. Zdi se mi, da je ves moj trud že brezvspešen, brez smotra.“
„Sla.bo znamenje“, je pristavila žena plaho, „in ne pomeni nič dobrega. Ozimine še thdi nismo vsjali, sosedi so že vsi.'“1
„Vem i i sramujem se, da sem letos zadnji, pa kaj 'boiš! Najprej spravimo pšenico z gumna, potem gremo orat.“
hom prepojena socialna demokracija zaprisežena sovražnica krščanske vere. Jasno to dokazujejo sooial-demokratični spisfi in izreki socialnodemokratičnih voditeljev:
„„Svetniki in svetišča, posveitna k)akor versica, morajo izginiti, da se zasigurai edino večno in pravo svetišče — humaniteta“, tako piše Dietzgen v svoji knjigi o veri socialne demokracije in zopet na o/u-gem mestu te (knjige proizvaja pisatelj te-le kolobocije:
„Evangelij sedanjosti {socialne demokracije) je jamstvo, ki' nas na vidni način regi iz te doline solz.“
„Bog, to je vse dobro in sveto, bi naj človek postal, ki bi naj prišel iz nebes na 'zemljo, pa ne kakor nekdaj na versko-čudovit način, ampak po navai-dnem zemeljskem potu, 'Mi zajhtevamo zveličarja, mi zahtevamo, da naš evangelij, beseda božja, postane meso, toda ne v enem posamezniku, ne v kakšni določeni osebi bi naj ne bil poosebljen, ampak mi vdi hočemo in tudi ljudstvo hoče biti sin božji.“
Ti blasfemični stavki razširjajo! tako zopern duh verskega sovraštva, da bi pač bilo odveč, še izgubljati kakšno besedo. Kako lažipojlna je nadalje trditev teh nadsocijev, da nimajo zojper vero kot takšno nič, ampak da le pobijajo cerkev in farje, dbka-že soci j Ercimajrm v znanih ,„(Sozialistische Monatshefte“, kjer priznava, da pomenja boj zoper cerkev ob enem tudi praktičen boj zoper vero. Piše:
^Običajno se dela razloček med cerkvijo in vero; cerkev pa ni nič drugega, kakor mogočno sredstvo za usužnjenje človeštva, torej se mora samöob-sebi umevno pobijati, vera pa kot notranje prepričar nje vernikov se odtegne našemu vplivu, za stranko je ista zasebna reč. Jaz sem mnenja, da se da vera in cerkev le teoretično ločiti, nikdar,1 pa praktično. Vsaj vero, s katera imamo opraviti, namreč krščanstvo, poznamo le v organizirani obliki kot cerkev/1
To dejstvo, katerega rudečkjarji navadno zanikajo, tukaj pa brez ovinka priznajo, izopet jasno kaže, da ti apostoli laži zavijajo resnico, kjer jo le morejo.
Naše sodne razmere.
(Govor dr* * Verstovšek a w držaVnem zboru dne 26. marca 1912.)
Visoka zbornica! »Djebata o Körnerjevem predlogu, ki se tiče imenovanja sodnikov na Češkem, je takorekoc posadila na zatožno klop justično ministrstvo. Le škoda, da je potekla v pesek. Zlakrivila je pač 'to politična konstelacija, kajti Körnerjev predlog se je staivil v onem času, ko je še stal čislani Češki klub v oipoziciji proti vladi in takrat je bila napeta ost tega predloga zoper Hochenburgerja in zoper — vlado. Ali naj bo temu tako ali tako, naj bo izid gla-sovanja tak ali tak, eno ostane pribito, da bo odkrila 'debata o tem predlogu vso nagoto naše justične uprave. Karakteristična je že radi tega, kpr je pokazala, da ni zoper nobeno drugo oblast naperjenih toliko obtožb, kakor ravno zoper justično upravo. |T!e pritožbe bodo ,pa morale končno vendar le enkrat dovesti visoko vlado do premotrivanja, zakaj da daje ravno justična uprava, toliko pofvoda vsestranskim pritožbam; edino to dejstvo dokazuje dovolj jasno, da
najvišje vodstvo justice, justično ministrstvo^ ne postopa s potrebno objektivnostjo, da vpliva justično ministrstvo demorahzujoče tucu na višje instance in da te demoralizacije preidejo tudi na .širše sloje u-radništva pri justiei.
Sadovi zadnjega imenovanja.
Že v mojem zadnjem deeembersketm govoru sem te razmere temeljito razložil, ne bom de torej danes spuščal v podrobnosti, ker sem obljubil cenjenemu gospodu predsedniku, da ne bom obširen.- Tjudi se nočem danes natančneje pečati z zadnjimi imenovanji sodnikov na Spodnjem Štajerskem, hočem lje zopet pribiti, da ta imenovanja ne pomenjajo nič drugega, kakor 'udarec s pestjo v obraz slovenski delegaciji in da je v slovenskem narodu vskipeio, ker se ga je izzivalo. Ta imenovanja so pa obrodila povsem dobre sadove, kajti vsi župani ormožkega o-kraja so imeli sestanek, da energično protestirajo zoper ta imenovanja in sklenili- so, da vse agende v. prenešenem delokrogu tako dolgo odklanjajo, dokler bo vladal Hochenburgerjev sistem. In to, kar se je zgodilo v ormožkem okraju brez vsakega zunanjega vpliva, se bo zgodilo tudi po drugih okrajih,
P i 11 r e i c h o v p a<š a 1 i k.
Kako daleč sega graško deželno sodišče, ta Pittreichov paš'alik, se opaža v ljudstvu ogorčenje, ki najde izrazit odmev že v sleherni posamezni občini. Visoka vlada pa bi naj že vendar enkrat upoštevala izraz ljudske nevolje, ona bi naj tudi slišala, kaj ljudstvo, govori in naj odneha, Če noče, da nastopi v Ijudst/Vu več Njegušjev.
Nočem o zadnjih imenovanjih podrobneje govoriti, ker imam za danes drugih reči dovolj; povdar-jati hfočem le edino to, da si dovoljuje graško višje deželno sodišče naravnost nečuvene reči.
Predsednik graškega deželnega nadsodišča, ekscelenca Pittreich, je prišel kot tujec v deželo in sedaj vlada tam kakor kak paša — (edino ta izraz je primeren. Ne da bi poznal razmere, daje sodiščem ukaz za, ukazom in po teh ukazih se morajo ravnati uradniki; vsi ti ukazi stremijo le po ponemčevanju Spodnjega Štajerja. Že v svojem zadnjem govoru sem opozarjal na logiko ekscelence justiČnega ministra, s katero skuša tukaj zagovarjati uradne jezike, ko se sklicuje na usus in običaj; ta izvajanja pa rode na Spodnjem Štajerskem slabe sadove. Pri nas na Štajerskem je že prišlo tako daleč, da nimamo več dveh deželnoobičajnih jezikov, ampak da napravlja višje deželno sodišče poljubno sodnijsko običajne je zike, ki določajo način uradovanja, V popolnoma slovenske okraje se nastavlja sodnike, ki še niti vešči niso slovenščine, Zalo je jasno, da ti le v nemščini uradujejo, ker pri najboljši volji ne morejo uradovar ti v jeziku ljudstva, katerega ne znajo. Na ta način se dela sodnijsko običajni jezik, na katerega se sklicuje potem pri vseh ukazih, kakor se je to zgodilo leta 1909. Tega leta je namreč izdalo deželno višje sodišče vsem sodiščem ukaz, v katerem se jim, da se izognejo disciplinarnih kazni, prepoveduje razpošiljati župnim uradom slovenske ali dvojezične tiskovine. (Čujte! Cujte!)
j u i st lična (uprava j e kriva turških razmer.
Justična uprava na Spodnjem Štajerskem je krijva naših turških razmer, Od pritožb, ki so se že
l'età 1908 vložile, in katerih bi lahko mnogo navedel, ni piti ena rešena, samo da se pritožiteljem ne da priiike, da bi ste to vprašanje končno rešilo. Opozarjam samo na slučaj Mesareč, Dotična pritožba leži že od leta 190& 'v justičnem ministrstvu in še vedno ni rešiena. In to je le samo en slučaj;' koliko takih pritožb je že vložilo društvo odvetnikov, ve justično ministrstvo prav dobro, ve pa ludi dobro, da še niti ene ni rešilo. Kakor ostanejo te pritožbe in ti rekurzi nerešjeni, tako ostane tudi vse drugo nerešeno. Nobena pritožba se ne preišče in justično ministrstvo se niti ne briga za pritožbe prebivalstva, če so Še tako opravičene. Na ta način se vstvarjajo tako neznosne razmere, kakoršne zamoremo najti le na Sp. Štajerskem. Navesti hočem samo nekaj posameznih slučajev, na katere justično ministrstvo Še ni odgovorilo in o katerih se na noben način ne ve, če se je sploh kaj preiskovalo, čeprav se je o zajdevi govorilo v javnosti. Tudi slučaji, kateri so hili objavljeni v dnevnikih, v člankih, in katerih pisec se je celo podpisal,,' se ne preiščejo. Za vzgled navedem le članek, katerega je priobčil lansko leto meseca septembra al,i oktobra neki ljubljanski list zelo obširno, in pisec dotičnega članka se je podpisal. Vkljub temu se ni zganila niti justična oblast, niti 'sodnik dr. Watzulìk. Storil se ni noben korak, da bi se bila dotična težka očitanja, ki sto se tikale sodnika, razbremenila. Dotičnega uradnika bi bila morala justična oblast poklicati na odgovor,. Radoveden sem, če hoče justična uprava sploh preiskovati takšne zadeve.
V pretečenem mesecu; je pa neki ljubljanski list, in sicer ni bil to list paše stranke, očital ptujski sodniji naravnost nečuivenosti. A vkljub temu se do sedaj Še ni praiv nič ukrenilo. Ce tudi j!e vložil tovariš Brenčič tukaj v zbornici tozadevno interpelacijo, mi še do sedaj ne vemo, če je justična oblast tozadevno sploh kaj ukrenila. Upati bi (vsaj morali, da se bodo taki slučaji preiskali, Če 'so pritožbe istinite ali ne.
Gospodje ! Spominjate se še, da sem meseca decembra lanskega leta navedel, da sem napravil posebno vlogo na justično ministrstvo radi kršenja u-radne tajnosti pri mariborski sodniji. Preteklo je že pol leta in mi Še tne vemo, če se je sploh kaj ukrenilo. Mi torej nikdar ne vemo, če se v posameznih slučajih, v katerih govori vse prebivalstvo, sploh kaj ukrene, četudi so ti slučaji tako 'značilni, da naravnost silijo oblast, napraviti red, ali vsaj preiskan, če so istiniti ali ne. Navesti hočem šle en slučaj, da gospodje vidijo, na kak način strašijo ti nemšjkonačio-nalni renegatskji sodniki med ljudstvom. 'Že cele tedne se govori po Spodnjem Štajerskem o dogodku, pri katerem igra neki sodnik vlogo, ki nikajkor ni v Čast njegovemu stanu. Povodom 'nekega pevskega večera je ta sodnik v javni gostilni zaukazal, da so se trije pevci vlegl'i na tla, pokriti jih je dal z rjuho in pelo se jim je -vpričo vsega ljudstva /miserere.“ (Cujte ! Cujte!) Ta mož je bil sodnik Seilyen v Šoštanju. In take reči se uganjajo brez vsakega ukora, Če tudi so javnosti znane, če tudi se govori o njih med ljudstvom in če tudi se javno o njih piše ter se nič ne U-krene in se ne uvede nobene preiskave.
Gospodje! Ali niste tudi ivi mnenja* da je potem pač samoobsebi umevno, da ti sodniki počenjajo, kar se jim poljubi? Saj vjedo, da smejo vse storiti,
„Treba se bo podvizati; sicer smo bili vsako leto prvi. Ali ti naj skuham lipovega Čaja?“
„Ni treba“, je odvrnil gospodar.
Žena je odšla v kuhinjo, on pa se je vsedel na trato; čutil je utrujenost v nogah in v prsih ga je bodlo.
„Zbolim“, si je mislil, „,1pri vožnji sem se prehladil.“
* *
*
Spomicino solnce je sijalo s prijetno toploto na ozimino in jo vzbudilo k življenju ; po travnikih so se rajzicvetale prve cvetke, na vrtu so poskakovale -guSoj '0IIU0Z efuAodezd 0S ui o to a uu afeA, z eoijd nikov pastir pa je veselo ukal na planini in pazil na ovčke. Sosed je oral in priganjal vole z zateglim klicem. In v tistih dneh je iežal gospodar Janez na bolniški postelji ter pričakoval smrti. Zdravnik je obupal nad njegovim zdravjem; na, tihem je povedal domačim: „(Pripeljite mu duhovnika, da se spravi z Bogom. Glejte, da uredi vse potrebno zastran oporoke“, in je odšel potrt, ker ni mogel rešiti mladega gospodarja.
Pozvonilo je pred vrati, duhovnik je prišel s sveto popotnico in pristopil k bolniku. Na beli postelji je počival gospodar z izmučenim obrazom. Počasi je krenil glavo proti spovedniku in z rahlim glasom izpregovoril :
„Hvaljen bodi Jezus Kristus!“
Izpovedal se je in z veliko udanostjo presveto Rešujo Telo. Prišel je k njemu On, ki ga je Častil s pokornim srcem in mu 'bil zvest vse dni. Njemu je izročil svoj trud, svoje življenje. Ničesar mu ni očitala vest: vsak trenutek je porabil in nikdar ga niso videli brez dela.
Odšel je duhovnik, prijatelji in sosedje so pristopili k postelji, da ga tolažijo, a on ni potreboval več tolažbe, tolažbo je prejel od Gospoda.
Le enkrat se mu je še naselila skrb na obraz, enkrat je Še želel, da bi živel. Ob postelji je stal — njegov sin Cenek in ga klical. 'Oče je položil svojo roko na Cenekovo glavo in izpregovoril:
„(Cenek, bodi priden; boj se Boga in rad moli. Naj te blagoslovi Oče, Sin in sv. Dluh!“
„Ata“, je govoril Cenek, /stani, glema mlin!“
„„Jutri, Cenek“, mu je rekla mati v joku in se naslonila na posteljo. In njej je rekel bolnik z veliko ljubeznijo:
/Žena, odpusti — če sem te — kedaj — žalil! Bodi — sreč — n — a! O — Jezus!“
Roka je omahnila, gospodar Janez je izdihnil. Nič več ni slišal Ceneka, ki' je vabil očeta, (da naj vstane.
Cenek! Glej, oče je res vstal in šel po plačilo k večnemu Gospodarju nebes in zemlje. Iz nebes bo zrl na te in te blagoslavljal; ti pa hodi po njegovih stopinjah!
Sosedje so prihajali kropit svojega prijatelja. Vsak je čutil veliko bolest v srcu in v očeh so bile solze, grenke in žgoče. Vsakemu se je izvil vzdih:
„Škoda pridnega gospodarja! Pa Bog ga je hotel k s)ebi, njegova1,volja naj se zgodi'!“
Oza*
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalie/)
Urno Ije pograbil vedricb in jo mesto Lojze ponesel do praga mežnarije.
Ko je pa dovršil' svojo telesno delo usmiljenja, se piu je pa Lojza tudi prav ljubko zahvalila, rekoč-
„iSi že priden, Jožek.“
Ni se ozrl več Oza v Lojzo, ampak skril je p-* lepi navadi roke v žepe in jo rudeč do ušes mahnil nazaj proti studencu.
Beseda j,,Jožek“ se je namreč tako prijetno dotaknila njegovega srca, da je pozabil na vso dostojnost svojih korakdfv, v kateri se je dan na dati vež-bal in celo malo poskočil do studenca, gotovo prvič v življenju.
„„Jožek, Jožek“, je ponavljal, grede za Čogo in rogljo. „Eh, tako lepo me še mati ne pokhöejo“, je modroval Oza.
Čudno, beseda „Jožek“ je bila za našega junaka usodepolna in je vdarila na orno struno v človeškem srcu, ki jej pratvim-o ljubezen.
Resnica je, da je Ozo taisto noč po srečanju z Lojzo nekaj jelo ščipati1 in stiskati za srce, ker se je dolgo premetaval po slamnatem ležišpu in so ga mati trikrat nagnali bolhe obirat, da bi se le pomiril, Iskrica ljubezni pa, ki je padla- na večer vi Oizovo srce, vzplamtela je drugi dan že na vse zgodaj v mogočen plamen, ki se je prav posebno jel blišjčati prihodnjo nedeljo.
Navadno je naš Oza v nedeljo sam mahal v haveloku iz Radia proti Remšniku, si prižgal kaka dva streljaja pred božjimi hramom smodko in moško puhal iz nje do cerkve, da so ga lahko vsi videli. Prišedši do cerkve je pa privzdignil desno nogo ter ob njen podplat otrnil smodko in jo skrbno shranil v havelok, da bi jo po; maši zopet prižgal 'za kakih SO korakov.
V nedeljo pa srečnem snidenju z Lojzo pri studencu jo je pa Oza čisto (drugače ukrenil.
Že na vse zgpdaj si je omencal oči, poiskal z bri(jro vsako kocjino po obrazu in, nato pričel s frizuro. Dobro pomneč pregovor: Srednja pot najboljša pot — potegnil je tudi Oza z glavnikom, Če smemo to njegovo pripravo tako imenovati,, kjar po sredini glave in razdelil lase na dve zaplati. Po Čelu so mu segali do oči, da bi pa zgleda! šte bolj mikavno, zafrknil jih je pri koncih v kolobarje, kar ‘se mu je po dolgem truldu res posrečilo.
Ko je bil Š toaleto gotov, oblekel si jo še havelok in (si nato še nataknil z vso skrbjo pokrivalo, boječ se, da bi se mu po neiprevidnosti ne zagrnila ta brazda po sredini glave.
'Ogledal se je še od vseh strani in se sam sebi zadovoljno nasmehnil: Danes si pač Jožek, danes!
Skosalil in zmotal se je še slednjič z vso pazljivostjo iz kajše ter se vstopil za debelo lipo, par ko-rakojv od pota, koder je morala Lojjza mimo, na prežo. Ni Čakal dolgo.
kar hočejo. Ker se jim nikdar na prste ne stopi, zair to si dovoljujejo ti gospodje že vse. Imamo dosti gradiva, da zamoremo z dokazi podpreti istinitost teh razmer, ki so javnosti znane. Tu bi bilo dosti gradiva in dokazov za gotjpoda Marckhla, če bi jih le hotel imeti. Podalo bi mu jih tudi lahko justično ministrstvo; prepričan sem, da zamore dobiti tam gra-divia več kakor dovolj, ker vendar stoji v tesni zvezi z justičnim ministrstvom.
(Konec prih.)
Soc« kurz S. K« S. Z.
Dnevni red socialnega kurza, ki se vrši dne
9.	do dne 13, aprila v Ljjubljani v Ljudskem domu, bo sledeči:
Torek:
Od poldesete do polenajste ure: Zunanja politika. Dr, Korošec,
Od polenajste do poldvanajste ure:	Centrali-
zem in federalizem. Profesor Evg. Jaro.
Od poldvanajste do polene ure: ’Gospodinjski kurzi. Minka Odlasek.
Od tretje do četrte ure: iVerska vzgoja.
Od četrte do polšeste ure: ’Notranja kolonizacija. Dr. J. Adlešič.
Od polšeste do sedme ure: Orel in strelne organizacije. Dr. Cepuder. Urednik Terseglav.
;0d osme do desete ure: Seja 'Orlata: a) poslovnik; b) nastopi in c) „Mladost.“
Sreda:
Od poldevete do poldesete ure: Agrarna politika. Poslanec Hladnik.
Od polenajste do polene ure:	Socialna podti-
ka.. Dr. Krek.
Od tretje do četrte ure:	Organizacija žensk.
Dr, Hohnjec.
Od četrte do polšeste urie: Igre in oder. Dr. Merhar. Profesor Robida,
Od polšeste do sedme ure:	Skrb za bolnike.
Dr. Dolšak.
Od osme do desete ure : Dramatični poskusi na odru ali igra.
Četrtek:
Od poldevete do poldesete ure: Občinska politika, Dr. Lampe.
Od polenajste do polene ure : ^Slovenska Straža.“ Dr. Verstovšek.
Od tretje do Četrte ure: Trezgostna organizacija. Urednik J. Kalan.
Od četrte do pete ure: „jČebelice,“ Kaplan J.
Sedej.
Od pete do Šeste ure: Godba v izobraževalnih društvih. Kaplan Fr. Kogej.
öd šest do sedme ure:	Petje v izobraževalnih
društvih. A. Svetek.
Od osme do desete ure : Občni zbor S. K. S. Z.
Petek:
Od poldevete do polenajste upe: Poučni kurzi. Dr. L. Pogačnik.
Od polenajste do polene ure:	.jugoslovanska
Strokovna Zfveza. Dr. Zajec.
Od tretje do četrte ure:	Skrb za zdrava sta-
novanja. Dr. J. Adlešič.
Kmalu je nekaj prišumelo mimo njega in pretino je bil Oza gotov s sklepom: kako se lotiti močne trdnjave ljubezni, bila je Lojza že mimo.
■ Popraskal se je sicer za ušesi, da je zamudil tako lepo priliko, jezil se pa ni, ker je bil \v svoji skromnosti zadovoljen tudi s tem, da je smel gledati svoj vzor od zadaj.
Tako sta korakala Lojza in Oza v razdalji' do 200 korakov.
Kadarkoli*je Lojza izginila kje za ovinkom, tedaj je Oza vedno pospešil svoje korake in srce mu je začelo močneje udrihati in še mravljinci so mu priiezli po hrbtu, ko se je Lojza zopet prikazala izza ovinka. Hitro je Oza zopet postal, pogpm mu je namreč na novo upadal in nadaljeval je svojo pot v primerni in dostojni razdalji.
Prehodila je že Lojza dobri dve tretjin pota, ne da bi se zavedala, kako nevaren 'sovražnik jo zalezuje. Pustila je že za sabo takozvano Hebl-kajšo in obstala pred precej globoko lužo, ki jej je tukaj zapirala pot. Ni se pomišljala Lojza dolgo, ampak, svesta sì svojih brzih nog, se je pognala kakor srna preko mlakuže in nadaljevala svojo pot.,
Ta Lojzin skok se je Ozu tako dopadel, da bi bil kar najrajši zavriskal samega veselja, videč, kako brhka je njegova Lojzika.
Prišel je tudi on do mlake, katere bi se pa bil pra(v lahko izognil, toda nekaj mu je govorilo:	Ne
smeš zaostati za Lojzo, pokaži tudi ti, da imaš brhke noge.
In res, Oza se je sicer popraskal malo za ušesi, ker doslej še ni nikdar skakal, pa vkljub temu se je ojunačil, privzdignil skrbno svoj hajvelok in mesto da bi se bil zagnal kot Lojza, je pa vzdignil samo desno nogo, z levo pa je tako nerodno brcnil v nasprotno stran, da je žlaputnil s havelokom vred na sredino mlakuže.
Zavesti pa previdni 0'za tudi v mlaki ni izgubil. Hoteč še v zadnjem trenutku oteti, klobuk pred blatno kopelj segel je po njem na glavo, pri tem pa omajhnil. {tako nerodno, da je tičal pra(v do grla v mlakuži. 3 lopatosto dlanjo pa, s katero je hotel' oteti
Od četrte do pete ure:	Izseljevanje in prese-
ljevanje. Dr. Pegan.
Od pete do šeste ure: Skrb za otroke. Dr. J. Gruden.
Od šeste do sedme ure: Skrb za .vajence. Al.
Stroj.
Termin z-a zglaševanje do velikega četrtka, to je 4. aprila.
Vsakdo naj sporoči, ali želi, da se mu preskrbi tudi ceno stanovanje ter kosilo in večerja.
One prijave, ki nam dojdejo pozneje, bomo pa vpoštevali samo po možnosti.
Po vsakem predavanju se bo vršila prosta debata v obliki pogovora, kjer se bo pojasnilo vsako nejasno vprašanje.
Vabimo vse člane naših organizacij, da se tečaja udeleže. Poživljamo pa k udeležbi zlasti one, ki so že ali pa žele postati voditelji naših organizacij, ali vneti sotrudniki, ki jim je procvit naših organizacij pri srcu.
Odbor bo storil vse, da bo mogel nuditi udeležencem kar mogoče udobnosti glede 'stroškov, da bodo Čim najmanjši, moralni vspeh pa Čim največji.
Dolžnost vsakega drluštva bi bila, da odpošlje vsaj po enega odposlanca k tečaju. Prav gotovo pa naj se domenijo društva posameznih dekanij in okrožij, da pošljejo skupno nekaj delegatov, ki naj jim ponesejo domov bogatih navodil.
Priglase naj se pošlje takoj na tajništvo S, K. S. !Z. v Ljubljani, Ljudski dom.
Odbor S. K. S. Z:
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 27. marca.
V današnji seji je razpravljala zbornica o izplačevanju mezd v rudokppih.
Poslanec dr, Benkovič, ki se je oglasil k besedi, je pdvdarjal, da znači ta zakonska predloga majhen napredek v rudarski zakonodaji, zato bo on in njegova stranka glasoval za predlogo, kakor jo priporoča odsek, ki zahteva, da se izplačuje rudarjem plača mesečno in ne tedensko, kakor je bilo do sedaj običajno, kajti tedensko izplačevanje mezde navaja delavstvo k zapravljanju. Istotako je Slovenska ljudska stranka tudi proti brezplačni prepustitvi razstreliva delavcem, ker bi to posamezne družbe lanko uporabljale, da znižajo delavcem zaslužek.
Poslanec dr. Benkovič se je nato obširno bavil s stavkarskim gibanjem. Ostro je napadal 'trbovljsko družbo, ki je sklenila prijvoliti le 5f% zvijanje mezde, kar pa je seveda veliko premialo. Opozarjal je nato, da se stajvkarsko gibanje v Trbovljah vedno bolj Širi ter je končno izjavil, da je večina rudarjev za to, da se mezda izplačuje mesečno in ne več tedensko
Zbornica je sprejela omenjeni zakonski načrt glede mesečnega izplačevanja mezide v ’ rudniških podjetjih. Sprejet je bil tudi resoluojijski predlog poslanca dr. Benkovič a, zadevajoč iurepoved izplačevanja mezde ob nedeljah in praznikih.
Nato je zbornica razpravljala o poročilu narodnogospodarskega odseka glede razširjenja zakona
klobuk, Čofnil je po vodi, da je bil; še po licu ves blaten.
Zvezdo vodnico, Lojzo, je pa tudi v kopelji še ohranil na umbi.
Ni ga zapazila Lojza, kaka nesreča se mu je bila prepetila, toda bila je ravno na ovinku, odkoder bi ga bila lahko zagledala,, če bi bil škobalcal iz te mlake.
To nevarnost je mokri Oza brž uvidel in rajši tako dolgo v mlakuži potrpel, da se je Lojza skrila za ovinkom; še-le nato je skobacal na svetlo, se do dobra očedil in nadaljeval svojo pot, pa ne k sv, Juriju na Remšnik, ampak nazaj na Radi.
Nikakor pa ni preklinjal naš Oza, kar bi skoraj gotovo drug na njegovem mestu storil, ampak pri vsej nesreči, ki ga je zadela, je hvalil previdnost božjo, ki ga je zadržala tako 'dolgo za lipo na Radiu, da se ni osmešil vpričo Lojze. Kar lasje so se Ozu ježili pri misli, kaj bi bila pač Lojzika počela, ko bi pred njenimi očmi čonil v mlako in še pri tem njo oštrafosal z mlakužo.
Prav zadovoljen je bil Oza z dajnašnjim. vspe-hom in nazaj grede trdno sklenil: vedno korakati za Lojzo v primerni razdalji, Heblnove mlake pa se rajši ogniti, če tudi na Četrt ure na okoli. Saj se pa tudi za moža, med katere se je prišteval Oza, nikakor ne spodobi, da bi se v skoku poganjal preko mlakuž.
II.
Doma sle je Oza slekel, zaril v slamo in prespal celo nedeljo s trdnim sklepom, da bode prihodnjo nedeljo zopet poskusil znova svojo srečo.
Vse te njegove naklepe pa mu je prekrižal star pregovor, ki pravi: „Človek obrača, Bog pa obrne.“ Tako se je zgodilo tudi pri Labrancu, Kar v pendei-jek po oni usodepolni nedelji, ki jo je Oza preoii v miakuži in slami, spremenilo se je tudi vreme. Ka-pelskji veter je jel briti in peti pesem o snegu. Komaj je potihnil veter, zapadel je tudi v resnici precej visok sneg.
S starko zimo prikašlljala je na Radi tudi še njena sestra, bolezen.
o zavarovanju zoper nezgode. Odsekovi predlogi so bili sprejeti v vseh treh branjih.
Zatem je nadaljevala zbornica debaito o Kör-nerjevem predlogu. Tu se je skušal oprati poslanec Marckhl očitanj poslanca drv Verstovšek a. Z zavijanjem je skušal pvreči nekatera^ dejstva o neznosnih sodnih razmerah na Spodnjem Štajerskem. Njegova metoda je bila zelo enostavna, ker je navedel v dokaz, da dr. Verstovfšekove trditve niso resnične, za pričo obdolženega uradnika ih pa nemški Volksrat. Reke! je, da uradnika Potočnik in Kermavner nista odšla na Kranjsko, temuč, da sta Še vedno na Štajerskem, in je rekel, da sta ta dva uradnika Nemca. Seveda ni poročal Marckhl, da je pienil dr. Verstovšek slovenska Potočnika in Kermavnerja, ne pa nemška uradnika Pototsc,hnigga tn Kermaunerja,, ki «Ita seveda še ostala na Štajerskem. Ta Marckhlov dejanski popravek fpaČ dovolj označuje zavijanje dejanskih razmer.
• •
Dunaj, 23. marca.
Vi seji dne 28. t. m. se je nadaljevala razprar va o Körnerjevem predlogu. Prišlo je v zbornici do uprav divjaških prizorov in kravalov in so padale psov(ke najgrše vrste ' med poslancema Seidl-om in Jokl-om. Pri glasovanju je bila nujnost Kornerjevega predloga z neznatno večino odklonjena. Med silnim nemirom in prav malo je manjkalo, da ni prijšlo do pretepov, je bila seja zaključena.
Prihodnja seja jutri.
Srbija.
-Tekom meseca aprila poseti okrog 80 srbskih trgovcev iz Vranje in okolice Sofijo v svrho, da stopijo z ondoitnimi trgovskimi in industrijalnimi krogi v trgovsko zvezo. Bolgarska vlada je dovolila srbskim trgovcem 50% popusta pri vožnji po bolgarskih železnicah.
Bolgarija.
Bolgarski kralj Ferdinandi je prevzel pokroviteljstvo bolgarske akademije znanosti in umetnosti. Akademija je carju izročila posebno adreso. Deputacijo, ki je izročila carju adreso, je vodil bolgarski ministrski predsednik Gešov kot predsednik akademke.
Francosko.
Zbornica je špreiela s 586 glasovi proti 82 glasovom volilno reformo, glasom katere odpade na, vsakih 22.500 volilcev po en poslanec in en poslanec še tudi na oni del, ki presega vsaj ,11.2)50 volilcev.
Raznoterosti.
Častni jubilej. VeleČastiti gospod Josip Tombali, župnik pri Sv. Petru pod Siv. gorami in doslu-ženi dekan, je letos svoj god obhajal, sedemdeseto-krajt. Imenovanec, je dne 28. marca 1887 bil imenovan za knezoŠkoflskega duhovnega sovetnikai in je torej te dni slavil petindvajsetletnico omenjene ‘časti. Še več jubilejev!
f iTerezija Šentak. Na Vranskem je umrla v sredo dne 27. t. m. v 71, letu starosti, po kratki in mučni bolezni veleposestnica gospa Terezija Šentak. Pokojnica je »bila vzorna krščanska, gospa, globoke-
Labrančeva Urša je že dalje časa pokašljievala in sopla bolj na dolgo, ker jo je tlačila ' hribovska mora — naduha. Kako pa (tudi' ne, saj si je reva lahko pregnala pljuča, ko je vendar dvakrat nosila od vetra razdrto streho iz grabe na vrh Radia. < Toda naduha bi naj že bila, saj tudi z nadušjljivimd pljučami dočaka človek večkrat visoko starost. Sicer so že tudi naša mati Urška nosili sedem križev na nagubanem hrbtu, pa vkljub starosti in naduhi bi še bili „avžali“ en čas na Radiu, da jih ni napajcila Vodenika, ki si podaja z naduho roko, saj pri nas v hribih je tako. Otekle noge so materi Urši povedale,, da je taista, ki ji pralvimo smrt, že pred durmi.
Poklicali so mati Oza in Imu med solzami naročili, da naj gre po gospoda v Št. Jur. v
Nad vse ubogljivi Oza je tudi skočil v praznično obleko in havelok, prvič do onem nesrečnem skoku, in pripeljal tudi gospoda župnika na stjrmi Radi.
Še bolj se je pa stožilo materi Uniški, ko došli gospod 'župnik niso hoteli sesti na pripravljeni jim stolec zraven postelje, ampak so kar stoje opravili svojo stvar. Trdna vera je bila namreč razširjena po Št. Juriju, da vsak bolnik, katerega gospod stoje previdejo, mora umreti in sicer takoj.
Za to gotovo znamenje smrti so tudi radelska Urška dobro vedeli. Dasi so pa noč in dan prosili svojo patrono, da bi jim sprosila skorajšnjo Smrt, bi še bili vendar enkrat rajdi slišali kukavico.
Neusmiljena smrt pa se tudi od sv. Uršule ni dala pregovoriti in je pograbila mater Urško že tar koj drugi dan, ko je bila previđena in jo ponesla na kraj, kjer ni naduhe in kjer ne odnaša veter streh v grabe.
Mati Urša so torej umrli in Oza jih je tudi dostojno pokopal, še sedmine ni obhajal po smrti, ker so mu rajnka to položili na srce, predno so ugasnìli za vedno. Bridko žalost je občutilo njegovo srce, ko se je nehalo materino pokašljevanje po kajši. To žalost so pa najbolj občutile uboga čoga in roglja, ki so se moralo spominjati Urškine smrti z — lačnim želodcem.	(Dalje prih.)
ga verskega prepričanja in tzelo pobožna. V njeni hiši-gostilni se ni smelo zabavljati in žaliti krščanski Čut,'na to je strogo pazila. Bila je usmiljenega srca, prava mati ubogih. Po zgodnji smrti svojega (moža je sama vodila veliko gospodarstvo in se je izkazala kot vzorna gospodinja. Njena hiša je bila tudi znana kot odločno'narodna. Saj (nosi vendar njena gostilna naslov: „Pri Slovanu“ in ima v njej čitalnica sv »je prostore. Tudi kot mati je bila blaga gospa prava vzor-mati. Bila je dobra, skrbna in ljubeča ter je syo-je hčere vzgojila v krščanskem duhu. Hčere tudi niso pozabile dvoje ljube matere in so vedno rade, kakor itudi njihove družine prihitele na dom, S e veda) so tudi drugi ljudje visoko cenili ljubeznjivo gospo, ki je bila povsod zelo priljubljena. Naj ji bo zemljica lahka po delapolnem življenju! 'Spoštovani rodbini naše sožalje !
Novi most čez Dravo se bo gradil pod Mariborom in Sicer med Dogošami in Zgornjim Duplekom. Deželni stavbinski urad je preračunal stroške na
234.000	K. 'Ministrstvo aa javna dela. bo prispevalo 331000 K, ostala g(vota se pa razdeli na deželo in na okraj. Z novim mostom bo prebivalstvu spodnjega mariborskega okraja brezdvomno silno ustreženo.
Liberalna doslednost. Liberalci vedno vpijejo, da naši poslanci nič ne store zoper germanizacijo naših spodnještajerskih sodišč. To je že stara, mnogokrat ovržena laž. Za obrambo naših narodnih pravic pri sodiščih je že vsak slovenski poslanec, in sicer tudi poslanci kmečkega sltanu, izpregovoril odločno besedo, Prvi govor, ki gaje imel Plojev naslednik, kmečki poslanec Brenčič v državnem zboru, se je pečal z žalostnimi razmerami na naših sodiščih, vsled česar so ga „Štajerci“ in nemški listi grdo in srdito napar dali. Veliko pozornost obrača uradniškemu vprašanju pri naših sodiščih poslanec dr, Verstovšek, ki je s pogumno besedo v državnem zboru že parkirat osvetlil te žalostne razmere. In zahvala, ki jo dobiva od liberalnih listov in liberalnih uradnikov, je napad na njega in celo našo stranko. Liberalna hinavščina! Naši poslanci niso krivi lieh razmer, temveč krivda zadeva, Ravniharja ih njegove liberalne zaveznike, ki podpirajo Hochenburgerjevo vlado. Nasi poslanci so proti vladi v odločni opoziciji, katera liberalcem oci-vidno ne ugaja, ker jo obsojajo kot obstrukcijo. Naši poslanci parirajo vladni udarec z opozicijskim udarcem, hinavski liberalci pa s skrivljenim hrbtom. In taki ljudje, ki so na Štajerskem zavezniki Nemcev in nemškutarjev ter nimajo dovolj grde besede zoper slovensko obstrukcijo, bi naj govorili o narodni odločnosti in narodni zvestobi! Bo treba vedno iznova opozoriti na dr, Krekovo besedo o zaničevanju!
Liberalce je odločen dr,, Krekov govor v Celju povsem zmešal. Da bi nekoliko zmanjšali vtilsj, ki Iga je napravil ne samo na poslušalce, temveč tudi na o-ne, ki so ga čitali, so postali „pobožni“ in v zadnjem „Narodnem Listu“ priobčujejo citate iz sv. pisma, v katerih se uči ljubezen do bližnjega, Ne da bi obšir-> nejše odgovarjali „pobožnim“ liberalcem, ki bi sedaj radi brapili svojo politiko s kijšČandtvom, ki so ga enkrat imenovali „strup iz Judeje“, opozarjamo liberalno gospodo, da je Kristus pognal nekoč z bičem iz templja barantače, ki so ga oriečaŠčevalL In kaj delajo liberalci drugega, kakor da onečašičujejo slovensko ljudstvo? Dr. Krek je še premilo povedal: liberalci zaslužijo bič!
Liberalci so verni kristjani? Somišljenik nam piše: V 9. številki „Narodnega Lista,“ piše nekdo z ozirom na odpravljanje praznikov! tako-le:	Goriški
nadškof, tridentski škof ter nadškof vi \Sarajevu so odpravili šest praznikov. Graški nadškof so pa v svojem letošnjem pastirskem listu oznanjali vernikom svoje škofije, da ne odpravijo nobenega praznika, da namreč ostanejo vsi. Nato pa vpraša ta „verni“ mož svoje sobrate liberalce: Komu li hočemo biti verni kristjani pokorni, ali sv. očetu ali pa graškemu nadškofu? V odgovor vam dam: Vi liberalci niste pokorni ne sv. očetu, ne graškemu nadškofu, tudi ne svojim domačim duhovnikom, ampak pokorni ste ptujskemu Linhartu in pa „,Nar. Listu,“ Vas lì torej ni v dno duše sram, da se imate za verne kristjane ter se poprašujete, komu hočemo biti pokorni, Je-li to kaka pokorščina do sv, očeta, ko že svoje domače, duhovnike po svojih liberalnih časnikih zaničujete, z<a-sramujete ter blatite? Kako pokorščino hočete potem skazovati s!v, očetu? Bržčas liberalno, a ta je samo za vraga!
Vodnogospodarski program za alpske dežele. Na povabilo poslancev Doberniga in barona Fucwsa so imeli dne 28. t. m. zastopniki južnih dežel brez razlike strank in narodnosti, sestanek, na katerem so se posvetovali o zadevi vodnogospodarskega progra-
ma.	za južne dežele naše države. Pri nato sle Vršečih volitvah v izvršujoči komite so bili izmoljeni tudi poslanci dr. Korošec, dr. Šušteršič, Fon, ‘dr. La,gin ja, <^r. Ivčevič in Dulibič. V predsedstvo ižvrševalnega kpmiteja so bili izvoljeni poslanci Dobernig, Fuchs in dr. Šušteršič.
Glavna skupščina ‘Matice Hrvatske v Ziagrebu se je vršila preteklo nedeljo. Na skupščini so bili navzoči kot gostje: dr. Fran Ilešič, predsednik Slovenske Matice, Milan Pugelj,, tajnik Slovenske Matice in pisatelj Cvetko Golar kot slovenski zastopnik, vseučiliški profesor Pavle Popovič in gimnazijski pror fesor Henrik Liller kot zastopnika Srbske književne zadruge iz Belgrada. Razpravo je vodil predsednik vseučiliški profesor dr. Oton Kučera, ki1 je jv iskrenih besedah pozdravil navzoče srb&fke in slovenske
goste. .0 društvenem delovanju je poročal društveni tajnik vseučiliški profesor dr. Albert Bazala, Iz po- -ročila je posneti, da šteje Matica Hrvatska 11,110 članov. Glasom poročila blagajnika dr. Otona Bošnjaka je imela 'Matica Hrvatska 192.738 K dohodkov, temeljna glavnica se je v lanskem letu povišala za 28.589 K ter znašia sedaj 507.368 K. Razen tega u-pravlja Matca Hrvatska tudi razne, književnim svr-ham namenjene fonde, 'ki znašajo 220.281 K. Za predsednika je bii izvoljen dr. Oton Kučera, za podpredsednika književno-umetniškega odbora K. Pavletič, za blagajnika profesor Oto,n Bošnjak, v odbor pa dr. S. Bosanac, Vlado pl. TlrejŠČec, Janko Leskovar, Veljko Tomič in dr. Branko Drechsler.
Češka šolska družba „Komensky.“ Na slovesnem občnem zboru češke dunajske šolske družbe „Komenskv“ so konstatirali, da ima letos družba v proračunu pol milijona primanjkljaja, ki se bo pokril z raznimi prispevki.
Občni zbor štajerske e. kr. kmetijske družbe.
V Gradcu se je v deželni hiši začel dne 27. marca, popoldne 89, občni zbor Štajerske c. kr. kmetijske družbe. Otvoril ga je deželni glavar grof Attems, Zastopanih je bilo 135 podružnic z 301 odposlancem.
Iz poročila osrednjega odbora je posneti, da šteje družba sedaj 137 podružnic, z 16,926 člani. Število Članov se je v zadnjem društvenem letu povzdignilo za 1412, Delegat Pušenjak je poročal nato o proračunu za leto 1012. Računski zaključek za leto 1911 izkazuje dohodkov 1,104.724 K 55 vin., izdatkov pa 979,985 K 66 vin., torej ostarne preostanka 124..738 K 89 vin. Proračun za leto 1912 izkazuje izdatkov 458 tisoč 918 K, pokritja pa 447,986 K, torej primanjkljaja 10.932 K. Se vzame na znanje.
Od spodnještajerskih podružnic so se vložili sledeči predlogi: St,'Lovrenc na Dravskem polju: naj se proglasi zajec za škodljivo žival; Mestinje-Št. Peter na Medvedovem selu, naj se vpeljejo gospodinjski tečaji za dekleta in naj se izboljšajo vzorni hlevi; Ivanjkovci, Sv. Marjeta in St. Jur ob juž. žel,, naj se vpelje na kmetijski šoli v St. Jurju ob juž, žel. tudi obvezni pouk o vinarstvu; Smartin na Paki, naj se daje za gospodarska orodja več subvencij; Ribnica na Pohorju, naj se na Spodnje Štajersko daje tudi subvencionirane Čistokrvne plemenske telice; Sv. Jurij ob Sč,, glede subvencij za. melioracije; in omet, gnojil; Mala Nedelja, da bi tudi posamezniki dobili subvencije za vodovode, da se da podpora za popravo plazov, da sme vinorejec davka prosto prodajtivina v najmanjši množini po 50 litrov, ne kakor dozdaj 56 litrov; St. Jurij v Slov. gor., naj bi se določila večja svota za subvencijo za umetna gnojila, travna, in deteljna semena, in da bi ista dobili vsi člani, ki se oglasijo z,a nje, po znižani ceni; Ptuj okolica, za slučaj toče naj se daje ubožnim posestnikom galica zastonj, ali vsaj za zelo znižano ceno za škropljenje trt, naj se izda spis, katere vrste trt in na kateri amerikainski podlagi se najbolj priporočajo za naše kraje; Sv, Jurij ob juž. žel., naj se cepilna snov zoper svinjsko ruidečico daje zastonj na razpolago svinjerejcem; Videm ob Savi, Zveza gospodarskih zadrug naj prodaja samo taka semena, ki se pri izkušnji pokažejo, da so prosta predenice, za nakup vina za deželno vzorno klet naj Zveza gospodarskih zadrug določi, da se bo kupovalo vino naravnost od vinorejcev in da odpade pošiljanje vzorcev; Ivanjkovci, osrednji odbor naj deluje na to, da se pospeši izpeljava železnice Ljutomer—Ormož,
Ustanovitev novih podružnic v St. Jurju ob Pesnici, Polenšaku in Sv, Križu tik Slatine se vzame na znanje. Odklonil pa se je predlog, da se vpokliče ravnatelj kmetijske šole v St. Juriju kot Član v osrednji odbor kmetijske družbe.
Glede slovenskega in nemškega družbinega glasila je prišlo do živahne debate. Na obeh straneh se zahteva, naj bo družbino glasilo pisano bolj poljudno. Se sprejme.
V razpravo je prišlo še več predlogov naših spodnještajerskih podružnic. Pri včerajšnjem zborovanju sta prišla do besede tudi poslanca dr, Verstovšek in Roškar. Prišlo je do ostre kontraverze med Slovenci in Nemci. O nadaljnem poteku zborovanja bomo poročali prihodnjič. _______________ ____________
Štajersko.
Mariborske novice.
Železniška nesreča pred 'Sodnijo. Dne 29. a-prila 1911 so se peljali na takozvani dnaizihi iz postaje Ormož asistent južne železnice Opelka iz Maribora, višji stavbni komisar Fran Mur in še drugi, proti postaji 'Velika Nedelja. Vsled nastalega proti-vetra se draizina ni mogla tako hitro pomikati, kot se je prvotno pričakovalo in že pri čuvajnici Št. 26 jo je dohitel osebni brzovlak 1 pa ovinku železniške proge pri kamnu štev. 37, K sreči je ena orieba zapazila brzovlak še pravočasno, da so bile še v stanu poskakati raz draizine. Strojevodja je tudi opazil nevarnost ter bil v stanu, nategniti zavore v toliko, da draizina razun nekaj večjih udarcev ni zadobila hujših poškodb. Fran Mur, ki je bil odgovoren za varen prihod na postajo Velika Nedelja, je bil obsojen radi prestopka proti telesni varnosti na 48 ur strogega zapora in povrnitvi Škode južni železnici v znesku 260 K.
Razstava. Slovensko 'trgovsko in obrtno društvo v Mariboru napierava tekom leta 1912 v vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru prirediti razstavo. Namen razstave bi bil, delati reklamo za slovenske trgovce ip obrtnike ter seznaniti občinstvo z slovenskimi trgovci in obrtniki. Razstajda bi trajala prilično en teden (morda meseca septembra), tako, da se prvo nedeljo otvori in naslednjo nedeljo zatvori. Razstava je mogoča le, če j,e zasiguran primeren vspeh. Potrebna je torej primerna udeležba rjazstavlje.ncev, kakor tudi obiskovalcev, to je občinstva. Vedeti pa je tudi treba, ali in kako se bodo Ti dali pokriti stroški razstave. Treba je torej pred vsem slišati mnenja tistih, ki bi razstavili. Da se o tem dogovorimo, vršil se bode v nedeljo dne 14. (aprila . 1912, ob 3. uri popoldne, v Narodnem domu v Mariboru sestanek slovenskih trgovcev in obrtnikov, želeti je mnogoštevilne udeležbe na tem shodu, M ima določiti Čas in natančen program razstave ter se bode vršil le pri dobrem obisku in če: se oglasi zadostno število razstavljencev. Kdor se tega. sestanka ne more udeležiti, naj javi svoje mnenje pismeno do dne 14. aprila t. 1. društvu. — Odbor Slovenskega trg. in obrt. društva,
Ženski shod. Na cvetno nedeljo dne 31, suŠca popoldne ob M. uri bo v dvorani kiajtoliškegia delavskega društva, Flößergasse 4 (blizu Cirilove tiskarne) v Mariboru velik shod za žene in dekleta iz Maribora in okolice. Govoril bo gospod državni in dež. poslajnec dr., Korošec in več drugih. Slovenske žene in dekleta, takrat vse na shod!
Slov. Straža ima v ponedeljek svoj običajni družinski večer v gostilni g, Kirbiša.
Prireditev društva katoliških rokodelskih pomočnikov zadnjo nedeljo se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. Društvena dvorana je bila polna občinstva, ki je prihitelo poslušat prvo slovensko predstavo. Pozdravni govor je imel dr. Medved, ki je po stari navadi žel burno pritrjevanje. Igra .(Sinovo maščevanje“ je izborno vspela. Igralci so res dobro rešili svoje vloge in bili zato deležni živahne pohvale. Fantje, le korajžno naprej!
Celjske novice.
Celje. Seja podpornega društva organistov, katera je bila sklicana na dan 13, suŠca v Celju, se ni mogla vršiti, ker je bilo premalo odbornikov,. To je žalostno, posebno še zato, ker je bila ravno ta seja zelo važna, — Živela zaspanost!
„Mati svetega veselja“, zelo lepa igra, se vprizori na cvetno nedeljo popoldne ob pol štirih v celjskem Narodnem domu. Pri igri nastopi 42 oseb. Igro priredijo šolske ' sestre v Celju. Opozarjamo sl. občinstvo na to vprizoritev, ki je prva v Celju. Med odmori bodo igrali na glasovir absolventi (orglarske Šole razne skladbe komponistov: Mozart, Haydn, Weber, Suppe in Klementi. Predprodaja vstopnic je pri tvrdki Goričar in Leskošek v Celju.
Ptujske novice.
Elektrika in protestantje. Kakor znano, se namerava pri Sv. Marku niže Ptuja ob novem kanalu zgraditi električna centrala. Kako so pri tem projektu znali vloviti posestnike, oziroma njih posesava, so Itudi Časniki poročali, Manj znano pa je, da je duša celega podjetja tujec, inženir Spychiger, kakor 'se splošno trdi, protestantom na Ptuju kupil zemljišče za protestantsko cerkev in pastorjevo hišo! Tako torej! Tujci prihajajo v naši kraj, da sejejo med dobro katoliško ljudstvo ljubko lutriš-vere! Že od začetka pismo od električne centrale pričakovali za naše ljudstvo drugega, kakor le Škodo; a da bi nam električnim potom vrinili tudi protestantizem, nismo mislili! Torej ljudje pozor pred elektriko in lutriš-vero !
Nesrečna smrt. Minuli teden so hoteli orožniki na Pobrežju pri Ptuju med drugimi aretirati tudi posestniškega sina Janeza Fridauerja, ker je bil na atomu, da je sokriv velike koruzne tatvine pri kmetu F, Rogina, Fant pa se je aretaciji zoperstavljal, se začel ravsati z orožnikom, ki je konečno Fridauerja z bajonetom sunil v prsi. Težko ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je pa že v nedeljo večer na, hudi rani umrl. Poroča; se, da obstoja na Pobrežju cela tatinska družba, Pobrežje je popolnoma štajerčijainsko! Ljudje, poglejte, take sadove rodi ta „Štajere“ in ptujski šnops! Kako žalostno je,, da ni ne na Pobrežju, ne kje drugod pri Sv. Vidu kakega izobraževalnega društva! Ali res ni moža, ki bi se usmilil .zapeljanega ljudstva in ga začel organizirati!
Birokracija in nje delo! Prej omenjeni Jan. Fri-daner je tomrl že v nedeljo, dne 24. marca, a pokopan je bil še-le v Četrtek, dne 28, marca popoldne, a-li mogoče tudi še pozneje, dasiravno pri tem toplem vremenu mrlič silno hitro trohni in okužuje celo okolico, Po dolgem pisanju in čakanju pride namreč komisija iz Gradca še-le v četitek popoldne, da truplo obducira, To je naravnost škandal.
Kmet, kaj storiš sedaj spomladi s trnjem in pepelom? To storiš s ptujskim zapeljivcem, Šnopsarsko-nemškutarskim „„Štajercem“, kjerkoli gai najdeš!
Ljutomerske novice.
GasHno društvo v Cezanjevcih pri Ljutomeru priredi na velikonočni pondeljek tombolo v gostilni g. Alojzija Stajnko v MekOtnjaku. Začetek ob 0. uri zvečer. K prav obilni udeležbi uljudno vabi društveni odbor.
Umrl je v Ljutomeru dne 27. t. m. gospod Fr. Repič starejši, trgovec in posestnik. Bil je značajen mož in povsod zelo priljubljen, Naj v miru počiva!
Obesil se je. na Zgornjem Kamenščaku prete-fieni teden posestnik Ivan Vogrinec. 'Zapestne aru-' žinske razmere so ga spra,vile v tako zares žalosten konec.
ObfiinsM redar. Za znanim obfiinskim redarjem Centriliom, katerega je veter že pred nekaj leti odnesel v Ptuj, je prišel' k nam kot njegov, (naslednik gospod Žlahtič, mož dostojnega vedenja napram Slovencem. Našim modrim nemškim obfiinskim glavam, v prvi vrsti pa gospodu županu, to ni bilo všeč. Delali so radi tega tako dolgo, da so ga spravili proč. Za njim pride nek doslužen orožnik, iz Kaplenberga. Po županovem receptu bo moral biti „tajönacional“ in Slovencem bolj na prste gledati, kakor je. to izvrstno izvrševal nekdaj Centrih, S te,m gospod župan zopet kaže, kako so mu slovenski prebivalci y trgu na srcu. Gradiva imamo že dovolj, da kmalu pridemo na dan. Zadnji fias postopa proti nam čudno, kar je posebno pokazal slučaj Stanjko. Ali pozna gospod župan knjigo o lepem vedenju?
Trboveljske novice.
Rudarsko gibanje. Ker se je že toliko govorilo o tukaj nameravanem rudarskem štrajku, sklical je v nedeljo dne 24. t. m. dopoldan gospod poslanec dr, Benkovifi rudarski shod, kateri je bil povoljno obiskan. Zastopane so bile vse stranke in ao tudi prišli delavski zastopniki. Gospod poslanec1 je V Širšem, govoru obrazložil delavstvu sedanjo svetovno rudarsko stavka ter omenil, da je mogoče, da se ti stavki tudi tovarniški delavci pridružijo; sì'cer pai ravno sedaj ni ugoden fias za rudarsko stavko, ker se manj premoga potrebuje, kakor po zimi, tudi z živili ni sedaj delavstvo tako preskrbljeno, kakor v jeseni. Po govoru so izražali rudarji razne pritožbe in predvsem zahtevali zvišanje plafi. Poslanec jim je obljubil, da se popelje takoj na Dunaj in bo pri’ upravnem svetu delal na to, dia se rudarjem ustreže. Dr. Benkovifi je mož na pravem mestu, ki svojo obljubo tudi izvrši. Že v torek popoldan se je razinesla govorica, da, se je rudarjem še precej povoljno ustreglo. Seveda, kar kor so že nekatere osebe v rudefiem taboru, se bode zatrjevalo, da ni gospod poslanec nifi storil. Toda proti takim lažem bomo krepko nastopili, ker pošteno delo zasluži tudi pošteno priznanje. Toliko je sedaj gotovo, da ne bo stavke. Gotovo pa je tudi, da bode trbovljska premogarska družba pri ceni premoga zopet poskofiila, ker je dala nekoliko drobtinic' ubogim delavcem; tako pride družba zopet k lepemu dobičku. Potem pa nekateri vprašajo, odkod neki pride draginja. Premog se bo, predno bo izima, po celi Avstriji podražil in treba bo misliti na iznajdbo, kako bi se dalo pri solnfini toploti kuhati.
Gledališka igra.Pretečeno nedeljo so igrala tukajšnja dekleta s pomočjo najših vrlih fantov igro: „Mati svetega veselja.“ Ljudstva je bilo nepričakovano veliko; igra je izvrstno izpadla, naši Igralci lahko sedaj na vsakem odru nastopijo. Dajnes še tudi vidi, da je bil Društveni dom zelo potreben. Le tako naprej ! (Saj za našo mladino je potrebno, da pokaže. da ne spi.
Trbovlje. Dne 23. marca se je vršila druga občinska seja v tem letu in sicer prvokrat pod vodstvom gospoda župana Vodušeka, ki je od precej nevarne bolezni srečno zopet okreval. Ves odbor mu k okrevanju Čestita in zakliče trikratni „Sivijo.“ Dnevni red je bil jako obširen. Vžlic temu, da, so odborniki obeh narodnosti, kakor tudi zastopnik* različnih strank, so se vendar vse tofike dnevnega reda druga za drugo mirno razmotrivale in tudi vse ugodno rešile. Iz cele razprave posnamemo sledeče: V letu 1911 je imela, občina, dohodkov 111.896 K 96 v, stroškov pa 108.640 K 96 v. Preostaja še torej gotovega denarja 3256 K. V tekočem letu bodo narastli novi strošjd in sicer radi razširjanja pokopališča v obsegu 2400 (kvadratnih metrov, in za napravo nove strehe na farni stolp, katero zahteva politična oblast. V-dova občinskega redarja Homolaka. dobi dokler ostane vdova, mesečno podporo in začasno še tudi prosto stanovanje. ’Razpiše se tudi še eno in sicer drugo mesto občinskega tajnika, Ubožni zaklad je imel v pretečenem letu 8446 K 19 v dohodkov, izdatkov pa 8354 K 2 v, preostane torej Še v blagajni 92 K 17 v.
Dragi kraji.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Umrl je vrli mladenič Jožef Tomažič iz Partinja. Odkar obstoji pevski zbor, je bil njegov vnet ud. Marijina mladeniška družba ga je s ponosom prištevala svojim člat-nom, Mladeniška zveza je z njim zgjubila poštenega tovariša. Danes v petek dne, 29. sušca se je vršil njegov prezgodnji pogreb, umrl je ta najlepši mladeniški dobi. Pevski zbor se je poslovil od njega z ganljivima žalostinkama: „Oj sladko spavaj“ in „Smrtni dan ti je napočil.“ Na grobu se tou je govorila beseda v slovo, ki je povdarjala njegovo vrlino in krepost mladeniško, a tudi njegovo požrtvovalno delovanje v družbenem in društvenem življenju. Mladeniči, posnemajte njegov zgled!
Partinje. Zla Lorberjevo stranko, kateremu je zlasti od zadnjega misijona „Stajere“ njegov evangelij, je po'Stebno agitiral pri občinskih (volitvah neki •človek z imenom Cegnar. Tla mož bi gotovo boljše storil, če bi hvaležno premišljeval, za kaj vse se ima zahvaliti enemu in drugemu izmed naše stranke, in zlasti še županu Dolajšu. Ali ni to res? Mi moramo
to odločno povdarjati. Ravno tako obsojamo, da so se, dali pregovoriti Bračič, Šalamun, Pezdiček, Le Več zdrave in pametne politične razsodnosti !
Sv. Marjeta niže Ptuja. V predzadnji „(Slogi“ se je naš nadučitelj kaj mogočno postavil. Pri tem pa nelepo napada naše spoštovale gospode poslance, in posebno Še našega držajvnega poslanca, gpspoda M. Brenčiča. Očita mu, da je prigovarjal odbornikom tukajšnje posojilnice, da naj odstopijo, ker stoji posojilnica na slabih nogah in obljublja 10.000 Kj 'po suši prizadetim pocestnikom, če mu gospod Brenčič to dokaže. Vprašamo Žunkoviča, če že ima naprošienega poroka? Opozarjamo ga tudi na tista dva< (vagona luka, ki ga je poslal nekemu judu na Dunaj ! In kaj pa tistih 73.000 K podpore po suši 'prizadetim v ptujskem okraju, ki se je obljubila lansko leto ob volitvah? Svetujemo .„dragemu“ Žunkoviču, naj se briga bolj za kmetijsko podružnico in ne samo za nerodno, liberalno politiko. Poglejmo še malo, kako nas .(e zastopal prejšnji „dični“ liberalni poslanec. Dr. Ploj je bil izvoljen na program S. K. Z., potem je pa usko-čil k liberalni družbi. Ker nas Slovence v< deželnem zboru nemška večina vedno zapostavlja v narodnem in gospodarskem oziru, so se naši poslanci oprijeli najskrajnejšega sredstva obstrukcije, ki sta jo v pričetku odobravala tudi Ploj in Kukovec. Uradniki in učitelji pa zahtevajo sedaj večje plače na račun davkoplačevalcev, zato bi se morale zvišati deželne doklade. To pa ni mogoče, dokler traja obstrukcija. A od tistega Časa je pa Šla vsa Plojeva politika nav-skriŽ. Na shodu V M ali Vasi je izjavil Ploj, da sta dr. Korošec in Šušteršič zahtevala slovensko vseučilišče, on ,pa da ni bil zato, ker še dobrih srednjih in ljudskih šol nimamo. „(Sloga“ pa je potem pisala, da bi Ploj dosegel slovensko vseučilišče, pa stal dr. Korošec in Šušteršič bila proti. Kaj ne, lepa politika? Potem pišejo liberalci, da je dosegel dr. ?Ploj regulacijo Pesnice in Drave, za katero je morala dežela že prispevati milijone ! ? Kje pa je ta regulirana Drava, z,a katero je dežela prispevala milijone ? Potem pai še tista velikanska podpora, 75.000 K po suši prizadetim za ptujski okraj, ki sem jo že poprej omejil, kje pa je??? (Liberalna politika je res sama gola neod-kritosrčnost.
Središče. Naši liberalci so priredili na Jožefovo kar ,vse polno slavnosti. Najprej so imeli naši liberalni velikaši shod, na katerim je govoril med drugimi Špindler, urednik ^Narodnega Lista“, in poslanec Kukovec. Zvečer pa so se ti celjski gospodje udeležili še tombole. Ko je bil ča$ iza odhod, — oh, kako prisrčno so se poslavljali od svojih središ-kih prijateljev. Od navdušenja in od žafiosti, da gredo od njih, so naše velikaše skoraj solze polivale, posebno tedaj, ko se jim je povedalo, kako da je Narodna stranka resnicoljubna in da „(Narodni List“ še nikdar ni pisal kaj lažnjivega, še manj pa čez vero. Verjamemo?! ? Klerikalci — oni so jpa hinavci, zatorej jim ne verujte, oni ne ljubijo resnice! — Gospod Špindler, pa niste morda narobe povedali? Ne? Ana, saj vemo, da ne vidite bruna pred vašimi očmi. Seveda., omeniti je moral tudi. našega Častitega gospoda,kaplana. Pozival je nadalje središka. dekletu, ki imajo svoje fante, naj jih dobro držijo, da jim ne u-idejo. Kam pa? H „klerikalcem“ seveda, moida celo k Orlom! Bojijo se grozno za naše fante, ker vidijo, da, jih je večina pri naši stranki. Ko so celjski „po-Iitikarji“ odšli, še ni bilo konec tombole. Znate, gospod urednik, tisti gospod za kratek, čas so vzeli iz žepa svinčnik ih papir, pa so tako pisali, da se je miza majala. Ta, papir so potem dali nekemu liberalnemu nadepolnežu, stopil je na stolee in začel: „Ker smo pokopali „(Sršena“, se bo zdaj nabiralo za dostojen nagrobni spomenik!“ Res je začel pobirati za. spomenik „Sršenov“, toda ta Človek ne zasluži, da se z njim pečamo. Samo to mu povemo: Kdor visoko leta, nizko pade! Bog zna, če so tisti kratkočasen gospod tudi kaj dali? Njihovi žepi so zmiraj tako čudno luknjasti, da kar sproti vse ven pade, samo, to je še večje čudo, da ne na tla, ampak —. O, saj se prav dobro poznamo! Zdravi!
Velika Nedelja. Miha: No, Jaka, kje si pa bi-ja, da tak pozno greš domu? — 'Jaka: Pri Sv, Lenarti je meja Brenčič shod, pa sem hoda poslušat, kaj de neki poveda. — 'Miha,: Povej mi vendar, kak se ti je kaj na shodi dopalo. — Jaka: IT o si ne bi misla, da je Brenčič tak govornik. Pred so pravili, da ni sposoben za poslanca. Oaz pa pravim zdaj, ko sem ga Čiija, da si boljšega poslanca ne moremo Želeti. Vsi zborovalci so navdušeno pritrjevali njegovim besedam. — Miha:	Ali ni Kilo nobenega na-
sprotnika, da bi kaj proti guČa? — Jaka: Pač, eden je bij a, ki se je zglosa k besedi, pa se je (presneto nabiksa. Nekaj je hteja zabavljati črez našega poslanca,, pa mu je predsednik takoj vzeja besedo, da je takoj utihnil in jo odkuril. — 'Miha: Pa si ga ne pozna, keri je bija? — Jaka: !Tjan 'sto si gučali, 'da je neki sodinški „pšelar.“ Ti morebiti veš, keri bi to bija, ki si bliizi Sodinec doma. — Miha: Že vem, keri je ito bija. Bom ti' že driigokrat poveda, zdaj nimam časa. Lahko noč!
Mala Nedelja. Na cvetno nedeljo dne 31. sušca se pri Mali Nedelji vrši po rani sv, maši ustanovni shod katoliškega izobraževalnega društva. Govorit pride izobraževalni organizator gospod dr. Hohnjec iz Maribora. Ker smo to prepotrebno društvo že zdavnej pogrešali, zato, somišljeniki, na noge. Možje in žene, mladeniči in mladenke, pridite na ta shod, pristopite k temu koristnemu društvu, ki ima
namen pospeševati pravo izobrazbo! fin vsestranski blagor svojih članov! Torej na svidenje!
St. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici naznanja, da kakor navadno tudi letos priredi na velikonočni pondeljek gledališko igro: „Na smrt obsojen.“ Natančni vspored Še objavimo.
Prihova. Z zanimanjem; smo gledali na obč. zboru posojilnice dne 25. t. m. številke bilance, ki so nam jih razložili gospod župnik, (Varčni hranilpičarji so naložili leta 1911 34.219 K 54 v, ki so obrestonos-no naložene. Posojevalci so dobili 14.970 K, pa so Judi vrnili 8029 ‘K. Prometa je v teh kratkih letih blizu 600.000 K. Upravni stroški so res mali, ker delajo naši skrbni odborniki požrtvovalno in nesebično za skupni blagor. Zato pa ima tudi naša ‘krianilnica pretečeno leto lep dobiček 1715 K 36 v, ki se doda k rezervnemu zakladu. V majčelstvo in nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji zaupanja vredni možjfe. ITako se pri nas vedno bolj uresničuje zadružna misel, da namreč Slovenec tudi sam kaj doseže, — samo če le hoče.
St. Jurij ob južni železnici. Zborovanje naše Mladeniške zveze, ki se je vršilo dne 17. 4. m. pri precej obilni udeležbi, je bilo dokaiz, da napredujemo. Vrli predsednik naše zveze, (Vinko Čretnik, je otvoril zborovanje in nam je lepo govoril o pozdra*-vib. Potem je sledila deklamacija „Zlati orehi“, ki jo je prav lepo deklamiral Kožar 'Jože. Nàto govori Golob Janez „(V^gojujmo se.“ Žolar Ivan deklamira pa prav spretno Gozdu.“ Martin Žolar govori o namenu zvez. Godec Jože deklamira mično pesmico ^Zakaj sije solnce ob sobotah?“ Nato še govori častiti g. duhovni voditelj Blaž Dvoršak o društvih. Pristopilo je zopet nekaj novih udov. Shod zaključi predsednik in se zahvali za obilno udeležbo.
Sv. Pavel pri Preboldu. Liberalni naši glavarji so že pri kraju s svojo latinščino. Kako se le vsajajo v „Nar. Listu“ nad nami.i Deloma prinašajo reči, ki so nam jih že večkrat očitali, a si sedaj v svoji zagamanosti niso vedeli boljše pomagati ; pa saj smo vam že povedali, da ste vi liberàlni kalini prepostali, da bi zamogli s plesnivo svojo pametjo razumeti reči, za katere se 'mi navdušujemo. Deloma pa prav po vašem napadate gospoda župnika ter mu delate očitke, na katere vam odgovarjati nam ni treba, ker so pregrdi. Farovž popraviti pa se bode moral, če je vam to prav ali pa ne. Ogenj v strehi je tudi radi starega upokojenega šolnika; vedite pa, da mu mi s 'tem spoštovanja ne odrekamo, Če ne odo-brujemo njegovega „(dela za ljudski blagor.“ Mislimo pa, da bi mož boljši storil, ako bi miroval, saj, kot vse kaže, pri vas, vi liberalni brambovci, ni našel svojemu delovanju hvaležnega polja, ker so sadovi tega njegovega dela pač taki, da ga ne morejo nar-polnjevati s ponosom. Pomanjkanje olike očitate našim zavednim fantom. Bodite prepričani, da je imajo več nego vaši razni krokarski Sokoli, ki celo naših mirnih deklet, — ki se sapne braniti ne morejo — na cesti ne pustijo v miru ter jih s svojimi robatimi, rovtarskimi opazkami nadlegujejo. „Knjigo o lepem vedenju“ priporočajte tem vašim „nadebudnežem.“ In znabiti (bo potem pri teli „preklicanih“ „Jklerikalcih“ dosegel marsikdo večje spoštovanje.
Ljubno. V nedeljo dne 17. t. m. smo pokopali 82 let starega kmeta prejvžitkarja Antona Krajnca, po domače Deternika, in tri dni pozneje, to je dne 20. t. m., njegovo 80 let staro ženo Ano Krajnc. Rajna sta bila vzor prave krščanske ljubezni in zvestobe, ter prava krščanska vzgojitelja «tvojih otrok. Kljub svoji visoki starosti in dve uri daljni težki; gorski poti sta rajna vsako nedeljo prišla k sv. maši, molila sta vsak večer sv, rožni venec in stal 'tudi samo na starostni slaboti umrla. Zakonsko zvestobo imata že s tem poplačano, da zdaj tudi v grobu skupaj ^e-čgo spanje spita. Blagi oče in mati, le počivajta v. miru !
Gornjigrad. Poročilo ustanovnega in prvega občnega zbora skupine Gornjigrad J. S. Z,. y Ljubljani v nedeljo dne 24. t. m. Navzočih je bilo do 400 delavcev. Shod otvori pri Sarbu ob 3. uri popoldne gospod kaplan v imenu J, S. Z. ter predlaga za predsednikfa 'Jakoba Mächtig-a, ki prevzame soglasno izvoljen predsedstvo ter podeli besedo gospodu V. Zajcu iz Skal, ki govori o potrebi delavki h društev. Nato se priglasi 22 udov, ki izmed setje izvolijo odbor 10 članov in ti z večino glasov 'gospoda F. Ri-felja za predsednika, ki potem ob 545. uri zaključi dobro uspelo zborovanje.
Gornjigrad. Naši gospodje so jake napredni tudi v verskih vprašanjih, katera hočejo temeljito proučiti. O tem se je že prej zvedelo po otrocih, da zanikajo ogenj v peklu, Češ, le vest 'sedaj peče, drugega pekla pa ni. Sedaj se pa čuje, da preiskujjejo po Čitalnici knjige in liste protiverske vsebine, da jih na veliko soboto slovesno sežgo, ker nočejo, da bi se po njih napadali zakramenti, molitev, katekizem, papeži in duhovniki. Več bode brati (v njihovih glasilih, kjer se napoveduje apologetični seštavek.
Luče. (Zahvala.) Po rlajnem Janezu Krivecu, po domače Pečovniku, je blagovolil Janez Krivec, po domače Stogljej, podariti tukajšnji Šoli znaten dar za uboge učence, za kar se v imenu šolarjev 'najiskre-neje zahvaljuje šolsko vodstvo v Lučah. Fr. Zemljič, šolski vodja.
Luče. (V pretečenem tednu je nemila bela žena v najši fari kruto razsajala. V soboto so zlagrtebli poštenega, 25 let starega mladeniča Franceta Robnika
in vi nedeljo smo pa spremili k zadnjemu počitku blagega moža Janeza Kriveča, kateri je v komaj 35Iet-ni starosti zapustil tužni svet. Bil je iz znane družine Stogljejeve. 'Mlajdi mož je bil občinski odbornik, ud krajnega šolskega sveta ter obče spošjtovan, kar p pokazala tudi velika udeležba pri pogrebu. In spremljali so ga tudi šolarji z učiteljskim osobjem. Blagi mož je tudi po svojem očetu dajl šolskemu vodstvu izročiti znaten denarni dar za uboge šolarje. Pri grobu so mu domači pevci pod vodstvom organista zapeli ganljivo nagrobnico in bilo je skoro vsako oko solzno. Blag nam bo na njega spomin. Naj v miru počiva! Blagi in dobri rodbini Pečovčki, oziroma Skogljevi naj pa bodo te vrstice v skromno tolažbo.
Šoštanj. Šaleška čitalnica v Šoštanju vabi na narodno igro s petjem v petih dejanjih:	„Deseti
brat“, katero priredi na cvetno nedeljo dne 31. t. m-, ob 3. mri popoldne v gledališki dvorani hotela „»Avstrija“' v Šoštanju. Vstopnina: sedeži 1. do 4 vrste K 1.20, drugi sedeži 80 vin., stojišča v dvorani 40 v, stojišča na galeriji 20 vin. Opozarjamo, da, je zvečer z vlaki za prihod in odhod gostov zelo ugodno. In „Deseti brat“ ostane večno lepa naša narodna pesem o srcu in čuvstvovanju priprostoga ljudstva, pridite jo tedaj v Šoštanj poslušat!
Zavodnje. Tukajšnji dopisuni (Narodnega Dista“ so našega častitega gospoda župnika zopet nesramno nahrulili radi neke pridige. Seveda jim ni po volji, če gospod župnik na prižnici svari pred protiverskimi strankami, kakor,š|na je liberalna stranica:. Ce so gospod župnik rekli tna prižnici: .„Kdor hoče biti na strani Kristusovi, ae mora zatajevati in prenašati zaničevanje od brezverskih strank, svobodomiselstva in liberalizma“, ali ni to res? In nadalje: „Kdor ni na strani Kristusovi, je na strani hudobnega duha!“ In to jim ni bilo, po volji. Neumno je napadati kmete, ki gonijo skozi Zavodnje ovce in nar padati poštene fante, ki pridejo k nam ob cerkvenih slavnostih, kakor delajo tukajšnji liberalci. Dopisun tudi piše, da Če gospodu župniku ni po volji tukajjšnji kruh, naj si g,a gre drugam iskat. Naj pa dopisun gre drugam kruha iskat ; kadar bo Šel, mu pridemo v obilnem številu voščit srečno pot!
Sv. Vid pri Planini, Gospodarsko bralno društvo priredi na veliki pondeljek ob 3, uri popoldne veselico v Šolski sobi. Dekleta igrajo igro Jjimaiške Blejke“ in nastopijo v narodni noši; fantje pa vpri-zorijo igro „Trije tički.“ Prijatelji vesele zabave prihitite ta dan v St. Vid.
Kozje. Razveselio me je, ko sem zvedel, da je moj zadnji dopis v „'Straži“ takoj vzbudil naše prostovoljno 'gasilno društvo, ki je imelo dne 23, t. m. zvečer v gostilni gospoda Fr., Gueeka svoj 'občni zbor. O zborovanju mi ni osebno nič znanega, ker nisem bil navzoč. Na praznik 'Oznanjenja Dev. Mar. pa sem prišel vkup s svojim tovarišem, ki je ud imenovanega društva in bil tudi pri zborovanju. Odbor je sedaj deloma star, deloma nov. Novoizvoljeni gospod načelnik baje ne more prevzeti načelstva vsled nepričakovanih razmer. Bo morala biti zopet volitev drugega načelnika. Ker je gasilno društvo velike važnosti in v veliko korist tržanom in tudi okoličanom, ker priskoči svojemu bližnjemu na pomoč v največji nevarnosti in nesreči, radi tega naj se prihodnjega zborovanja udeleži vsak tržan in tudi vsak sosed, da si izvolimo za načelnika moža, ki bo imel vefeelje do tega društvenega dela in bo društvo povzdignil. In prihodnjega 'zborovanja se tudi jaz hočem udeležiti, ker zadnjič nisem mogel prisostvovati vsled nepričakovanega dela. Toliko za danes, več prihodnjič, Z Bogom! — fOpajzovalec.
Pilštanj. Kakor blisk iz jasnega neba nas je zadela na praznik sv. 'Jožefa žalostna vest, da je šele 22 let stara učiteljica iz Prevorja, gospodična Marica Gprešnik, nagloma umrla. V soboto je še bila med svojimi otroci, v nedeljo je 'Še pela v cerkvi, v pondeljek ob 11. uri po noči pa ji je že neizprosna smrt zatisnila za vselej prijazne oči. Kako hvaležni so ji vrli PreborČani za njeno kratko, pa vestno delovanje, pokazali so. mladi in stari z obilno udeležbo pri njenem pogrebu. Cerkvica sv. Ane je bila v Četrtek med vigilijami, vso sv. mašo In pridigo natlačeno polna. Tudi sledem prečastitih gospodov duhovnikov in štiriindvajset stanovskih bratov in sester je spremljalo vkljub slabemu vremenu blago rajno na pokopališče, kjer so ji gospodje učitelji Še zapeli pretresljivo slogo. Rada bi se bila prerano umrla tovarišica po srečno prestanem izpitu sposobnosti veselila vspehov svoje marljivosti, a ljubi Bog jo je poklical na večno gostovanje. Prestala je najhujše — nas pa še čaka - grenka smrt. Da bi le» 'bila srečna!
Stavka rudarjev.
‘ ' LA n g 1 e 'š k i rudarski štrajk.
Nižja zbornica je sprejela po izredno dolgi seji postavo o minimalni plači rudarjev z 213 glasovi — proti 48 — tudi v tretjem branju. Dočim so zadnjič, ko se je šlo za drugo branje, konservativci glasovali proti, delavska stranka in Irci pa za, so zdaj glasovali vsi za, razun delavske stranke, ki je zdaj proti. Voditelj delavske stranke je izjavil, da strapka zdaj, ko je večina odklonila, 'da bi se postavno fiksirala minimalna plača na pet šilingov In prepušča določitev svote paritetični komisiji delavcev in delodajalcev, glasuje sploh proti vsemu zakonu. Delavci se
namreč boje, da bi predsednik komisije dirimiraü za še nižjo plačo, kakor {je zdaj v navadi. Kaj bodo delavci zdaj storili, je še čisto nejasno.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera “ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Narodno gospodarstvo.
Ljubezen moža. Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, tto je že mnogim dekliškim in ženskim srcam povzročilo preglavice in otožne ure. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj pove se jim nezmotljivo siguren recept, ki je tisočkrat preizkušen, „Uči se dobro kuhati, dete moje!“, jim svetujejo izkušene matere, »„in vpoštevaj tudi osobito to, da se samo s pristno Katreinerjevo Kneippovo 'sladno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna „Kaithreinerjeva“ je v svoji nedosežni izbornost vedno enaka in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke.“ Z utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da< izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gospodinjske lastnosti.
Razgled po svetu.
Tragična smrt. Asistent na medicinski kliniki v Gradcu dr, Huber je te dni dobil dovoljenje, da sme promovirati sub auspiciis impera,toris, 'Med tem pa je smrtnonevarno obolel. Dne 24. t, m. se je napotila posebna komisija Ivsenčiliških profesorjev z rektorjem na Čelu k bolniku ter ga na smrtni postelji promovirala sub auspìòiis imperatoriš;. Dr. Huber, ki je bil tudi zaročen, se je na to še jporočil s sSvojo izvoljenko, nakar je takoj umrl.
Snežni plaz zasul 10 oseb. Dne 24. t. m. je napravil klub smučev iz Floridsdorf a pod vodstvom okrajnega sodnika dr. Hackerja izlet na Schneeberg. Velikanski snežni plaz, ki se je utrgal nad glavami izletnikov, je vse potegnil v prepad." Le neko gospo so rešili, vse ostale izletnike, 10 po. Številu, je snežni pi’ajz deloma ubil in deloma zadušil, Še predno so jih mogli izkopati.
Panamski prekop v nevarnosti. V New-York prihajajo zelo vznemirljiva poročila o nadaljnih delih panamskega prekopa. Boje se, da so, ko so kopali zadeli na neki ugasli ognjenik, ki grozi uničiti vse nadaljnje delo. Prestrašeni delavci so opazili, da se dviga moder dim. Vročina je tako huda, da gori papir in les v bližini ugaslega ognjenika. Preiskali so geologično zemljo
Popravljeni novorojenček. Kmetica Sc,hots v Motnici je povila sinčka, ki je imel na nogah 12,, na rokah pa 11 prstov. Novorojenčka so odpeljali v bolnišnico v Ereže, kjer mu je. ordinarij dr. Knapič odrezal, kar je imel deček preveč. Oiperacija se je 'dobro posrečila.
Demonstracija lačnih 'slepcev. Iz Bukarešta: V zavodu za slepce, ki ga je ustanovila rumunska kraljica, je prišlo do stavke. Slepci niso hoteli ničesar več jesti. Slepci so napravili demonstracijo in so kazali trdi kruh ih suho meso, ki ga dobivajo za hrano.
Petrolejska svetilka eksplodirala. V Hartma-novicah v Galiciji je v stanovanju železniškega čuvaja Fallerja eksplodirala petrolejka. Vžgalo se je pohištvo. Žena in otroci so zgoreli.
Najdene Tizianove isilikje. Lizbona, dne 14, su-šca. V gradu Mecc-ssidades so včeraj našli več dragocenih Tfiziainovih slik, fci so bile več nego sto let skrite na; kašči.
Pri atentatu na laškega kralja ranjeni major Lang je rojen Tržačan in sicer je sin nekega tržaškega trgovca, 'Obiskoval je vojno Šolo, v Medeni in je vstopil v lajško službo po odkritju spomenika kr a-, lja Viktorja Emanuela II. v Livornu, kjer je vzbudil pozornost kraljevo vsled svoje orjaške postave. V službi je jako hitro napredoval. Kakor poročajo, se je njegovo, 'stanje zboljšalo in bo okjreval.
Obračati na dva oči ,, . . l&letna perica Alojzija Sevčikar na Dunaju je imela z dvema fantoma ljubavno razmerje, ne da bi 'drug o drugem Vedela. Tekmeca sta se pa sprijaznila in sta naročila dekle dne 13. t. m. na skupni sestanek, v bližini južnega kolodvora, da povesta nezvesti, da nočeta ničesar ve’ deti več o njej. Prišlo js do hludega prepira. Dekle je pa naenkrat zbežalo ter se je vrglo pod vlak, ki jo je popolnoma razmesaril.
Prijatelj vdov. V Berolinu je uganjal na povsem nov način svoje nepošteno rokodelstvo Ženitvanj-ski slepar, ki pa ga že ima policija v rokah. Gre za bivšega kovača Alberta Fischerja, ki je imel vkljub svojim »30 letom mnogo sreče pri moža preželjnih v-dovah. Že večkrat kaznovani slepar je zahajal oblečen v elegantno črno obleko na berolinska pokopali-
šča in se približal damam, ki slo jokale 'ob grobeh svojih mrtvih soprogov. Ročen in gibčen, kakor je bil, je bil kmaiju v razgovoru. Najpreje si je dal od vdove obširno pripovedovati O njenem možu. Ker je kazal na zunaj veliko sočutje in je žalostno vdovo tolažil z najizbranejišimd in mehkimi besedami, se je v-dovi srce omehčalo in je zaupala staremu elegantnemu gospodu. 'Plotem pa je saim pripovedoval z ganljivimi besedami, da je tudi njemu smrt pred dnevi u-grabila zvesto soprogo in stoji sedaj 'sam na svsiu. Izguba ljubljene žene ga je zadela tem huje, ker ima zunaj na deželi veliko kovaško obrt, in torej neizogibno potrebuje ženske, ki bi mu stala ob strani. To komedijo je umel prekanjenec igrati tako ganljivo, da bi se kamen omehčal, kaj pa še-le srce žar-loötne vdove. Ko je slepar videl, da je vdovo Že primerno obdelal, pa je začel «amigavati, da bi obadva, on in vdova, lažje prenašala težko izgubo. Namigovanje je navadno uspelo in vdove so premetencu popolnoma verjele, in bile živo uverjene o resničnosti njegovih podatkov. Znanje je dovedlo cito sestanka v vdovinem stanovanju. Med svojo bridkostno povestjo je Fischer lokavo vpletel izmišljeno storijo-o nakupu strojnega svedra, ki je po ceni na prodaj, ‘a ga ne more kupiti, ker nima seboj nobenega denarja. Po navadi so mu vdove že ob tej priliki radevolje in pa blagoclušno ponudile svojo pomoč ter mu dale potrebni denar, ki ga pa niso videle nikdar več. Ako pa so mu ob tej priliki ni posrečila okana, pa je slepar porabil prvo priložnost in je ukradel vdovi njene ali njenega moža dragocenosti. Ako je bilo treba, je šiloma odprl tudi omare, predale itd. Zpanstva, ki bi bilo, timdlo dovesti po Fischefrjevi trditvi do zakjona, pa je bilo konec s prvim Fischerjevim obiskom; ker od tedaj se ni dal nič več videti. Zidaj je stari ženin zopet v rokah policije.
Zvonik sv, Marka v Benetkah dogotovljen. Dela za postavljenje angelja na vrh zopet zgrajenega zvonika sv. Marka v Benetkah so dovršena ter so pretekle dni že odstranili odre, tako da se zlati angel popolnoma prosto vidi. Krasni kip, restavriran od umetnika Vittoria Munaretti, predstavlja nadange-lja Gabrijela, ki ima V, roko lilijo. Roke in noge kipa so izdelane iz čisitega brona, a ostalo telo 'je izdelano iz medil ter je v svoji notranjosti zvezano z železno armaturo. Okrožen je angel z kovinskim aureolom, ki ima premera 40 cm ter ima velika krila, ki ga povsem pokrivajo. Palica lilije, ki tehta 9 kg, je visoka 1 m 75 cm. Zvonik sv. Marka je torej popolnoma dovršen ter bo v kratkem posvečen in sicer dne 25. aprila. Ob priliki posvečenja se bodo vršile V Benetkah velike slovesnosti, pri katerih bosta zvonik in cerkev po noči sv. ‘Marka slavnostno razsvetljena. .Tudi druge znamenite beneške stavbe, kot doževa palača, biblioteka in dr, bodo razsvetljene,. Za samo Prokurativo bodo za razsvetljavo! porabili
60.000	svetilk.
Težka aretacija. Dunajska policija'je izvedela, da se nahaja vlomilec Pelikan vi neki hiši blizu Smelce. Ko sta prišla dva agenta v njegovo stanovanje, da ga aretirata, 'se je Pelikan uprl in je začel streljati na agente, od katerih je bil eden 1 alike ranjen. Nato ise je vlomilec ‘ustrelil.
Tu Vam kažemo Feller jev rastlinski izvleéni fluid z znamko „Elsa-fluid“, kije, kakor smo se sami prepričali, bol utešujoč, zdravilen, osve-ževalen, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju ! On uteši protinske živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glabovol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da kljubuje lažje raznim be-težnostim ter prepreči marsi-kako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost,
n.	p. kašelj, hripavost, nahod, bolečine v vratu. — Pristen je le, ako ima vsaka steklenica ,Feller‘. 12 malih ali 6 velikih ali 2 specialni steklenici
5 K, 24 malih ali 12 velikih ali 4 spedarne specenice g K 60	48 malih
ali 24 velikih ali 8 steklj^j^ steklenic 16 K s I poštnino vred.
Ob tej priliki tudi poudarjamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v žalodcu, krču, netečnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim težkočam s presenetljivim uspehom Fellerjeve od vajalne rhabarbara - kroglice z znamko „Elsa“-kroglice. — 6 škatlic 4 K franko in 12 škatlic 7 K 60 vin. franko. —Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom :
E, V. Féller, dvorni lekar v Stufarci, Elsastr.264 (Hrvatsko).
MALA NAZNANILA
ki 86 prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi n ar j e v. Drugače se ne odgovori.
Lepa bita na lepem prostora
v sredi vasi v Rušah je naprodaj. Pripravna za kakega penzijonista, pa tudi za rokodelca. Več se izve pri posestniku Francu Repolusk, Itev. 17 v Rušah.	96
Gostilna
in nekaj čez 20 oralov posestva v dobrem stanju, gostilna ob veliki božji poti, dobro znana in priljubljena, se proda. Cena 40 000 kron. Lahki plačilni pogoji. Več po »e npravništvo Straže. 97
ielmitt u popravila
£3
co
Zasika zaloga ar, tiragas»-»osti,srebrnina in aptàSnlls stvari po vsak! seni.
lai is stroke I lltattr. mik sastesj Oranofsse «d 29 ds 290 K. Niklast» r«uoBt.-nrB E 3'SO Pristna srebrna ura	„	T-~
Original omega ura	„	1»‘—
Kuhinjska, ura	4*«—
Bndiljka, nikiaste „ S*— reročni prsteni	„	X—
Srebrne verižic	„	3*-—
— Večletna jamstva —
Nasi. Dietmar
M. FslirenbaÉ
urar in očalar 447
ferito©!*, Ssopeake sile'* 28.
genije« zlstialse to arafera. "3M
Krasna ura zastonj !
Da seznanimo raso tvrdko,razpošiljamo krasne zlato -duble verižice, stale poprej j 10 K, sedaj samo za \
2 K. Vsak naročnik verežice še lako dobi lepo žepno uro zastonj. Postrežba reelna, brez riziko, ker se vrne denar, če blago ni všeč. Pošilja se po povzetju. Henrik Weiss, urar Nagysalió, kom. Bars, Ogrsko. 92
V Braslovčah
se vrši na cvetni petek veliki živinski in kramarski
sejem.
Slikarski pomočniki
dobijo takoj delo za celo leto pri Janko Horvatu, slikarju v Ljutomeru. Prejme se tudi Učenec iz poštene hiše. 86
Harmonij
proda pod ugodnimi pogoji Franc Golob, Slovepjgradec,	298
Le pristna s to le ^--------V
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša za zobe. j
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Pridobivajte naročnike 3
Cftaf " c
P* gg y*	Prevzamem vsa dela ut
M’ oekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Mihael Dobravc » Celja
Gospodska ulica 5.
Pomožni mežnar
neoženjen, sprejme se takoj ali 1. aprila t. 1. v stolni in mestni cerkvi v Mariboru, Letna plača 600 K in prosto stanovanje. Prošnjam se naj priloži župnijsko priporočilo. Naslov: Stolno župnišče v Mariboru,
Gostilna
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žganjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K, Več pove upravinišftvo tega lista.	92
Katoličani !
Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Ni treba si glavo treti ! "»e
H Najboljše špecerijsko blago,
zanesljiva kaljiva vsakovrstna
semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki
nVlan Hočevar ^elje
lik farne cerkte.
* Volneno blago j
:
!
za ženske obleke naj novejše in naj cenej še pri
j Druškovič-u, Slovenj-gradec.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194

Svoji k svojim!
Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina	95 v
RAFAEL SALMIČ
v (eliu NARODNI DOM.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov.
1	Najnižje cene, postrežba točna,	
	Mali dobiček, m dobro ime!	
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenes zahteva moj covi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in^poštece^po-strežbe.
te Maribor ! Zapovrstne te Maribor :
slike! Glavni trg 19.
4 Akom. fotografičnšh slik od vsake osebe le^AL I« Izpeljava najfineiša, 10letno jamstvo. Wwll
Slika se vsak dan, ob nedeljah in praznikih ob 8. nre zjutraj do 9. ure zvečer le ob umetni razsvetljavi ; vremenski vpliv izkjučeo. — Ker se ta redka prilika nudi le nekaj mesecev, se priporočam v mnogobrojni obisk. — Ime moje trvdke naj se ne zamenja z onim v Gornji gosposki ulice.
IVAN WALSA, fotograf, Maribor Slavni trg 19.
mm immmmmm,________________________________________________
I Spodnještajerska ijndska posojilnica v Maribora I
®	registravano zadruga z neomejeni? zavezo	P
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
BS sprejemajo od VBakega in se obrestujejo: navadne po 4*/»%
obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago _(šek konto 97.078). Rentni
davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sieer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5'/t°/ot na vknjižbo in poroštvo po 574% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila, se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. nri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
«BBMM
^JCpxw Àe> Ì£J %OJat/
cJtculnxvMajxv.
*R©ml5m/
/njouđmrmhkf km&\
IQd^njdmr^moj
}Qmm& msžatv&ma.
hoffovi ulici.
Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol»
oves, domačo deteljo, lucerno, čebul*
ček, krmilno peso, korenje, sploh ysa
yrtna in poljska semena, zanesljive
kaljiyosti, najboljše vrste se dobijo v
lfelefa*f|€^in&> s špecerije»
«E« & deželmmš prideiki
Anton Kolenc CsS?
Graška ulica št. 22»
Istotam se kupi vsaka množina želoda in detelj nega semena domače detelje.
Na debelo!	Na grobno!]
Stavbeni in umetni kimčavničar, oblast.
v	7
koncesioniran vodove dni instalater
Ivan Rebek, C?1!?
ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi nmetno izdelane železne ograje, kakor ta* di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vgffh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdo Injem vsake vrste tehtnioe, tudi premostne (Brücken* wagen), prevzamem iste kakor tudi nteže v popra* vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista tožno ______In solidno, vse po zmernih penali.-
Edina štaiers. narodna steklarska trgovina
m debelo In na drobec
Franc Strupi
Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
63	Nujsolidnejša in točna postrežba.
Trgovina s špecerijskim blagom Pozor Slovenci ! Trgovina i moko in dežel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troske postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Grpatšlcst. cesta Si.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
N» clx»otoM.o l Točna in solidna postrežba,! Na debelo!
Gostilna
v živahni ulici v Mariboru, blizu kolodvora, obstoječe iz dveh pritličnih 'hiš* ena za gostilno in ena za stanovanje, prva ima 2 gostilniški sobi, kuhinjo» shrambo zaj jedila, sobico, shrambo za meso, lep vrt za goste s kegljiščem, z gospodarskim poslopjem, hlevi, zelo velik vrt za zelenjavo, se radi rto d b i n s k i h r a z m e r? ' t a-k o j p r o d ia. Gostilna je stara, na dobrem glasu in dobro i id oi 'č a* Kapitala je treba 30.000 K, ostalo lahko o-stane. Več pove upravmlštvo tega lista. *91
Velika narodna
Karol Vanic, Celje
Narodni dom.
Na drobno! Na debelo!
Priporoča bogato in vedno na novo manufakturno blago, [kakor: sukno, platna
vseh vrst itd. po najnižjih cenah.
Opravo za krojače in šivilje izvanredno po ceni.	Cene brez konkurence
ŠoBidna in točna postrežba.
za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska tazpciiljalra
R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegett
Schlüter-
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala : Ljubljana.	Podružnice : Špljet, Celovec, Trst, |
Sarajevo in Gorka : -
Delniški kapital: 8 milijon kron.
Rezervni zaklad f©Z 1C 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po
od dne vloge do dne dviga.
Rent. davek plačuje banka iz svojega. Čistili
	Ne pozabite	
ODO	Volno, sukno (štofe), cajge, modno	
© m m	periino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago	§ 3
w •s	kupite najbolje in najceneje v domači	
m	trgovini	©
s.	v	S
& © dm S»	M. E. Sepec, Maribor. Grajski trg. i036a Burgplatz»	I E
Franc Pleteršek
~ Za»o9a
cesta 10. POnIStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83