(Mištiio in oprauništuo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ Uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. S «redništvom se more govoriti rank daa od 11.—12. ure dopold. Telefon öt. 113. Haročnina listu: Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 ». Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih nilih velik popust osna* Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 37. Maribor, dne 29 marca 1912. Letnik IV. Brez ciljev, brez idej. * Ne napišemo naslednjega članka mogoče iz nagiba, da prisojamo liberalni stranki kdo ve kolikle važnosti. Nikakor ne. Sicer smo z našimi liberalci v stalnem boju, toda bolj že radi tega ker boj krepi, poživlja in čisti duhove, kakor pa iz vzroka, da bi pripisovali tej politični razvalini kak poseben pomen. Z liberalci smo že tolikokrat in tako krepko obračunih, da* se res skoro ne splača radi njih zgubljati besed, posebno še, ker je tudi ljudstvo že dovoljkrat jasno povedalo svoje mnenje. Danes hočemo bolj kot vlogo strankarja igrati vlogo kulturnega 'zgodovinarja in hočemo v robatih obrisih označiti kulturni niveau, na katerem živi in se giblje naše nasprotno strankarstvo, v prvi vrsti liberalno. •Ta niveau je zelo nizek, z.a liberalno stranko, „stranko inteligence in izobraženstva“, prava sramota. Le predočite si enkrat našo sedanjo takoimenova-no '„Narodno stranko“, njeno delovanje in vdej&tvo-vanje, in povejte mi: ali ne zija vam od povsod nasproti praznota, ali najdete kje točko, ob kateri bi se oko razveselilo, ajli staknete — in trudite se lahko dolgo — kje kako smotrenost, kako misel, kako idejo? Nikjer nič! Ko je Narodna stranka nastala, se je hotelo tako zdeti, kakor da je zavel nov in mlad duh. Z mnogimi upi in z velik|im pričakovanjem _ so nekateri gledali na politično obzorje Spodnjega Sla-jerja, na katerem so se vžigale nove zvezde. Prerokovanja šo bila v tistih dneh po ceni in Še delo marsikdo hladnega srca in treznega razuma je takrat šel med preroke. Pravilo se je, da bo novorojeno dete, ki je bilo sicer importirano iz tujine, a je s tolikim vikom in krikom padlo med nas, pregnalo letargijo, zaspanost in brezbrižnogtt, kjojai je do takrat dičila naše prikrite liberalce. Ognja, življenja so pričakovali odreveneli udj,e prvaŠkega liberaluštVa in življenja polno jutranjo zoro, so zaslutili. In bodimo odkriti. Prvi koraki liberalnega mladeniča — kar čez noč je zrasel — so 'bili sicer nekoliko nerodni, toda še precej srečni. Vse je pričakovalo, da do nova stranka, ki si je samozavestno pri-djala naslov .Narodna“, poživila in pomladila vsaj liberalno narodno življenje, da bo pregnala mlačnost, zajezila valovje nemšlkutarstva, Pa le prekmalu so se ysi ti upi razblinili, so prišle prevare. Prej kot kje drugod je dokazal .naši spodnještajerski liberalizem, da nima nič ustvarjajočega, da je lep v besedah in frazah, v delu in bistvu pa pomenja razdor in negacijo. Vzemimo samo najmažfkantnejši slučaj! Ko so poslanc.i S. K. Z. pričeli v Gradcu z orjaškim bojem proti krivični nemški večini, so se pridružili tej akciji tudi naši liberalci. Zazdelo se je za hip, da tudi te ljudi preveva nekaj vzvišenejšegia, daj tudi oni lahko zamislijo in odločno zahočejo nekaj lepega, velikega. Samo za hip se je to zazdelo. Komaj je mesec nekolikokrat zašel in že je bila razgaljena, vsa liberalna, nesmotrenost in brezidejnost. Na mesto lepega, idola:: boj za enakopravnost in samostojnost Spodnjega Štajerja — je hreščeče sedla malenkostna strankarska sebičnost. In sedaj? Naši poslanci se še vedno neustrašeno bore za pre/uce slovenskega ljudstva na Spod. Štajerskem, 'ga hočejo oteti nemškega jarma in mu ustvariti bodočnost, ki jo edino zasluži zavedno, samostojno ljudstvo. Liberalci' pa nadaljujejo s svojim nepoštenim delom. Iz golega strankarskega egoizma intrigirajo, vpadajo naši stranki v hrbet, rovarijo; na, vseh koncih in krajih, a v svoji zmedenosti in brezciljnosti ne vedo, kaj pravzaprav hočejo. Ce pogledate poročila o zadnjih liberalnih shodih, ne najdete nikjer nič pozitivnega, ne citate nikjer o kakem cilju, ki bi ga imela liberalna stranka, pač pa vam postrežejo ta poročila — če nimate zdravega želodca, jih ne boste prebavili — s pustim in dolgoveznim zabavljanjem čez naše'voditelje, našo stranko, duhovnike itd. Sama nizkotna negacija absorbira v ‘zadnjem času vse mišljenje liberalcev. Same neumne laži, kot ona o duhovnikih na občnem, zboru S, K. Z. v Celju, katerih je bilo po liberalnih poročilih vse črno, v resnici pa samo dva ali trije, ali ona o zadnji državnozborski volitvi v Mariboru, pri kateri je bil Wastìan po liberalnih trditvah izvoljen % glasovi mar riborskih duhovnikov, kar je pa tako grdo zlagano, da zarudevajo že. mariborski liberalci, kadar to čita-jo, čeprav niso ravno preveč rahločutni, tvorijo Še duševno hrano naših liberalcev, višje se ti ljudje pa več ne povspno. Vse te razmere so skrajno žalostne in za naš narodni kapital je težka izguba, da toliko mladih ljudi, v cvetju svojih moči, v polnem mladostnem življenju, ne zna več kot bolj ali manj prostaško zabav- V spomin Janeza G. Spisal Matko. Pri Sv. Ani je pozvonilo poldne. Gospodar 'Janez je stopil z lestve v senco pšeničnih kop ter se odkril. Z žulja,vo roko je napravil velik križ na čelu, ustah in pridih, pogladil si zmočene lase in polglasno molil ,„|angeljsko češčenje.“ Vsepovsod je vladal poldanski mir, še celo divji golob, ki je grulil v bližini, je utihnil. Umolknile so žanjice na njivi ter molile tiho, s pripognjeno glavo, kakjor v božjem hramu. Odmolili so. Urno je rezal srp rume.no pšenico, njegov rezk se je družil z zvonkim smehom piar-ljivih žanjic. Komaj sproti je odvažal hlapec snopje na žare, da je zloži gospodar v kope. Ej, uaželo se je tisto leto pšenice, zlate pšenice,, ki da belo moko za pogačo in potice! Vesel je bil gospodar Janez bogate žetve, hvalil je Boga za dobro letino in skrb za živež se je umikala iz njegovega srca polagoma, o-botavljajoče. „Da le vse srečno spravim pod streho1“', je še vzdihnil, „ipotem bo na zimo žita, pa še prodam ga, Če mi ga jpreostäne. Roke so naglo, z veliko ročnostjo privezovale snopje k ostrvi. PodajaČ je bil prepočasen, zdaj pa zdaj ga je moral opomniti. Obema je tekel pot s čela ter padal na .zemljo; ni bilo več sledu po njem, popila ga je gruda žejna delavčevega potu. Za hip se je oddahnil gospodar, naslonil se Sz roko na lesivo in gledal na njivo. Neznana, Čisto tuja skrb se mu je prikradla v srce. Vzbudila se mu je misel, črna in kruta ter ga vprašala: Čemu se trudiš? In dalje ga je mučila : Predno bo iz te pšenice pogača — umreš. Zamahnil je z roko, pritegnil lestvo k 'ostrvi in zlagal snopje. Nič več ni čutil veselja v srcu, pogled na dolgo vrsto kop je bil nemiren, skoro pialli. Preslišal je sinčka, ki je klical: „Ata, lej, ata lej“, in mu molel šop klasja. „Priden si, Cenek“, je odvrnil uče čez nekaj čaka, „le več še naberi ! “ ,,jBom ze“,- je radosten odgovoril sinček ter odhitel na njivo. Gospodar Janez je nevoljno stisnil ustnice; in roka je nemirno grabila po snopju. Gospodar se je sramoval sainega sebe. .Nobeno leto še ni bil tako površen, vselej je prehodil njivo ter sproti pobral še vsak klas, ki ga je zapazilo bistro oko; vtaknil gaje za klobuk in ga dal doma 'sušit. Toda, letos? Bjodil je sicer po njivi s sklenjenimi rokami na hrbtu, večkrat je uprl pogled na tla, toda oko ni zapazilo klasr ja, ni se stegnil, da bi ga pobral. Drugam so silile misli, odhitele so nekam v neznane kraje. Pri srcu pa mu je bilo tesno, kakor bi se bližala nevihta grozeč in preteč z ledeno šibo. Čemu ‘je neki opustil letos pobiranje klasja? Sami ni vedel odgovora. Le misel, Črna in zlobna, ga je mučila in se ni hotela u-makniti. Z mrzlično naglostjo je delal do obeda, kakor bi hotel popraviti napako. Gospodinja/ je prinesla, obed na njivo. Žanjice so prisedle okrog velike sklede in gospodar Janez je molil, toda zmotil se je pri molitvi, prvič kot gospodar, in gospodinja se je začudila. i„Kaj mu je“, si je mislila in skrb se ji je naselila v srce. Cenek se je približal očetu in mu zlezel na kolena; v roki je držal skodelico in prosil očeta: „lAtej, daj ame, lačen sem!“1 In oče mu je nadeval jedi iz velike sklede. „Cenek, le jej“, je govoril, „saj si bil priden; zrasel boš in boš močan.“ Cenek, le rasti, da prevzame?.; posestvo, lepo posestvo brez dolga! Zemlja je obdelana, in prepojena s potom tvojega očeta, zato bo rodila in 'ti dona-šala sadu. Le rasti; kmalu boš ti gospodar na oče- ljati ali k večjem še molčati, drugega pa nič. Pri-prostega Človeka se tira in sili na delo, zahteva se od njega, da äi bil povsod zaveden Slovenec, vbi-ja de mu v glavo geslo „Svoji k svojim“, a toliko izučenih moči spi, počiva in trohni. Koliko dela, nujnega narodnega dela, je po naših spodnještajerskih mestih in trgih ter v njihovih okolicah, a liberalna inteligenca spi. Brez smisla, brez smotra, brez vsakega cilja živi tja v en dan in hoče na našjem narodnem telesu dokazati, da je najprijetnejše življenje — procul negotiis, daleč proč od vsakega narodnega dela, Samo troperesna deteljica dr. Kukovec-Spiiid-ler-Lesničar ?e havzira s svojo res že prav suho politično robo okrog po Spodnjem 'Štajerskem in daje rahle znake vgašajočega liberalnega življenja, drugače je vse tiho, povsod praznota: liberalizem se potapljal v nirvano. A še zgoraj omenjene tri liberalne luči bi najboljše napravile, Če prenehajo razganjati meglo, ki lega na spodnještajerski liberalizem. Svoj posel opravljajo tako nerodno, da niso pam Slovencem popolnoma nič v Ča.dt. Kako naj bi Nemci nas tudi spoštovali in upoštevali, Če. vidijo med nami ljudi, ki se počutijo dobro ob skledi, v katero samo — pljuvajo. In kaj drugega je, kot pljuvanje v lastno slovensko skledo, to kar delajo sedaj „slovenski“ liberalci ? ! Končajmo: Brez cest, brez zvezd vodi liberalizem povsod v razsul, v pogubo. Socialna demokracija in vera, Rudečkarji se delajo, kakor da bi bili užaljeni, če se jim očita, da so sovražniki krščanske vere. Ti gospodje imajo dober nos in vedo prav dobro, da bi pri ljudstvu slabo skupili, Če bi javno nastopili kot očitni sovražniki krščanstva. Ce je ravno treba, o-tvarjajo ti gospodje še celo svoja; zborovanja z lepim katoliškim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus“ in zatrjujejo, če je treba stokrat, da je vera zasebna reč posameznika ter ima s socialdemokratičnim programom ravno toliko zveze, kakor na primer z železnicami ali pa z električno lučjo, T:a predrzna trdite!?, s katero mamijo lahkoverno ljudstvo, se da naravnost izvrstno prilagoditi njihovemu lažnjivemu programu. V istini pa ije in ostane z judovskim du- tovem posestvu, sam si boš jemal jedi iz 'sklede, ne bo več očeta, ki bi te hranil in skrbel za te. In Cenek je rasel, kakor mlado drevo. Poželi so pšenico, posušili jo v kopah in jo zvozili domov. Gospodar Janez je nadzoroval mluti-če, ki so mlatili pšenico. Cedto je vzel prgišče pšenice, razpihal pleve in opazoval rejena, zrna; sodil je, da pridela čez petdeset mernikov pšenice in bilje zadovoljen. Zapustil je gumno in se podal v, hlev k živini, ki jo je ljubil, saj je bila njegov ponos. Vsako govedo je pogladil po hrbtu in mu govoril, kakor bi se pogovarjal ž njim. Segel je v jasli, da se prepriča, ce ima živina dovolj krme; v jaslih je našel Ig nekaj ostankov, ki jih je zmetal pod jasli in nasul nove krme. Živina je šinila z gobci v jasli, da so zazvonile verige, in grabila dišečo krmo. S počasnimi koraki je zapustil gospodar hlev. Vselej g(a je zadovoljil tak obisk, a danes je bil njegov obraz teman, ni si žvižgal poskočnice, oko je bilo otožno. In napotil se je k vrtu in se naslonil na ograjo. Nika^ mor niso pohitele njegove misli; niso' se dvignile, kakor bi jim manjkalo poleta. Tedaj je pristopila gospodinja in mu položila roko na ramo ter mu gjovo-rila z boječim' glaisom: •„[Janez, ali si bolan?“ ,„Nak“, je odgovoril in nejše odgovarjali „pobožnim“ liberalcem, ki bi sedaj radi brapili svojo politiko s kijšČandtvom, ki so ga enkrat imenovali „strup iz Judeje“, opozarjamo liberalno gospodo, da je Kristus pognal nekoč z bičem iz templja barantače, ki so ga oriečaŠčevalL In kaj delajo liberalci drugega, kakor da onečašičujejo slovensko ljudstvo? Dr. Krek je še premilo povedal: liberalci zaslužijo bič! Liberalci so verni kristjani? Somišljenik nam piše: V 9. številki „Narodnega Lista,“ piše nekdo z ozirom na odpravljanje praznikov! tako-le: Goriški nadškof, tridentski škof ter nadškof vi \Sarajevu so odpravili šest praznikov. Graški nadškof so pa v svojem letošnjem pastirskem listu oznanjali vernikom svoje škofije, da ne odpravijo nobenega praznika, da namreč ostanejo vsi. Nato pa vpraša ta „verni“ mož svoje sobrate liberalce: Komu li hočemo biti verni kristjani pokorni, ali sv. očetu ali pa graškemu nadškofu? V odgovor vam dam: Vi liberalci niste pokorni ne sv. očetu, ne graškemu nadškofu, tudi ne svojim domačim duhovnikom, ampak pokorni ste ptujskemu Linhartu in pa „,Nar. Listu,“ Vas lì torej ni v dno duše sram, da se imate za verne kristjane ter se poprašujete, komu hočemo biti pokorni, Je-li to kaka pokorščina do sv, očeta, ko že svoje domače, duhovnike po svojih liberalnih časnikih zaničujete, z Ì£J %OJat/ cJtculnxvMajxv. *R©ml5m/ /njouđmrmhkf km&\ IQd^njdmr^moj }Qmm& msžatv&ma. hoffovi ulici. Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol» oves, domačo deteljo, lucerno, čebul* ček, krmilno peso, korenje, sploh ysa yrtna in poljska semena, zanesljive kaljiyosti, najboljše vrste se dobijo v lfelefa*f|€^in&> s špecerije» «E« & deželmmš prideiki Anton Kolenc CsS? Graška ulica št. 22» Istotam se kupi vsaka množina želoda in detelj nega semena domače detelje. Na debelo! Na grobno!] Stavbeni in umetni kimčavničar, oblast. v 7 koncesioniran vodove dni instalater Ivan Rebek, C?1!? ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi nmetno izdelane železne ograje, kakor ta* di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vgffh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdo Injem vsake vrste tehtnioe, tudi premostne (Brücken* wagen), prevzamem iste kakor tudi nteže v popra* vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista tožno ______In solidno, vse po zmernih penali.- Edina štaiers. narodna steklarska trgovina m debelo In na drobec Franc Strupi Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. 63 Nujsolidnejša in točna postrežba. Trgovina s špecerijskim blagom Pozor Slovenci ! Trgovina i moko in dežel, pridelki Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, njzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troske postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Ivan Ravnikar Grpatšlcst. cesta Si. Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva :: semena. 22 N» clx»otoM.o l Točna in solidna postrežba,! Na debelo! Gostilna v živahni ulici v Mariboru, blizu kolodvora, obstoječe iz dveh pritličnih 'hiš* ena za gostilno in ena za stanovanje, prva ima 2 gostilniški sobi, kuhinjo» shrambo zaj jedila, sobico, shrambo za meso, lep vrt za goste s kegljiščem, z gospodarskim poslopjem, hlevi, zelo velik vrt za zelenjavo, se radi rto d b i n s k i h r a z m e r? ' t a-k o j p r o d ia. Gostilna je stara, na dobrem glasu in dobro i id oi 'č a* Kapitala je treba 30.000 K, ostalo lahko o-stane. Več pove upravmlštvo tega lista. *91 Velika narodna Karol Vanic, Celje Narodni dom. Na drobno! Na debelo! Priporoča bogato in vedno na novo manufakturno blago, [kakor: sukno, platna vseh vrst itd. po najnižjih cenah. Opravo za krojače in šivilje izvanredno po ceni. Cene brez konkurence ŠoBidna in točna postrežba. za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska tazpciiljalra R. Stermecki v Celju št. 301. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. kruh redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje u pekarna Berner Koroška cesta, filialka v Tegett Schlüter- Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju. Centrala : Ljubljana. Podružnice : Špljet, Celovec, Trst, | Sarajevo in Gorka : - Delniški kapital: 8 milijon kron. Rezervni zaklad f©Z 1C 800.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po od dne vloge do dne dviga. Rent. davek plačuje banka iz svojega. Čistili Ne pozabite ODO Volno, sukno (štofe), cajge, modno © m m periino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago § 3 w •s kupite najbolje in najceneje v domači m trgovini © s. v S & © dm S» M. E. Sepec, Maribor. Grajski trg. i036a Burgplatz» I E Franc Pleteršek ~ Za»o9a cesta 10. POnIStVa Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83