Štev. 55.
v Ljubljani, v petek, dne 6. marca 1908.
Leto um.
Velja po pošti:
za telo leto naprej K 261— ia pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6-50
za en mesec H
2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ H 1V20 za Četrt leta „
za en mesec
5-60 1-90
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsti d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi s<>
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Siev. 188.
J*" Današnja številka obf-ega 4 strani.
Novi hrvatski sabor.
Zagreb, 5 marca.
Sabor imamo. Kaj bo zdaj? Vse je v napetem pričakovanju. Ali bo sabor deloval? Ali bo odgoden? Ban baron Rauch se je s Crnkovičem peljal v Budimpešto, in kot se čuje, je izjavil Wekerlu, da ne odstopi, ampak da si upa celo dalje vladati. Budimpeštanski listi celo nečejo dopustiti, da bi bil Rauch poražen pri volitvah, češ, da ni šel s svojo stranko v volitve. Tako se dado izkrivljati dejstva. Ce Rauch ne odstopi, kako bo vladal? Naj-brže bo taktika njegova ta, da se za enkrat s kakim izgovorom sabora iznebi. Razpustiti ga ne more, ker bi bila vihra novih volitev še hujša od prejšnjih. Čakal pa bo prve priložnosti, da ga odgodi zaradi nedelavnosti ali zaradi burnih izgredov. To priliko utegne kmalu dobiti, ker se Frankova stranka pripravlja, da pri verifikacijski debati silovito napade koalicijo.
Pa oglejmo si ta sabor, kako je sestavljen! Absolutno večino imajo koali-cijonaši, ki so od 41 poskočili na 56. Tudi Starčevičanci so pridobili dva, tako imajo zdaj 22 poslancev. Po narodnosti je 64 Hrvatov in 22 Srbov. Srbi so v koaliciji narasli od 10 na 20, ker so zdaj vsi združeni v koaliciji, razen enega socialista in enega divjaka. Po stanu je: 35 odvetnikov, 12 duhovnikov, 8 časnikarjev, 6 profesorjev in učiteljev, 3 trgovci, 2 kmeta, 2 zdravnika, 1 lekarnar, 1 vlastelinski in I zasebni uradnik, 1 pisatelj in 14 brez poklica. V starem saboru je bilo 34 odvetnikov, 9 duhovnikov, 6 časnikarjev, 9 profesorjev in učiteljev, 3 trgovci, 2 zdravnika, 1 lekarnar. Kmeta ni bilo v starem saboru nobenega. Novi sabor je pridobil na odvetnikih, duhovnikih in žurnalistih. Na novo sta prišla v sabor dva kmeta. Ta pregled, zlasti pomanjkanje kmetov v saboru tako eminentno poljedelske dežele, kakor je Hrvaška, pojasnjuje marsikaj v hrvaških razmerah.
V ospredju stoji seveda koalicija kot stranka večine. Ta se je konstituirala: Predsednik Tuškan, v izvrševalnem odboru so: dr. Bauer, Zagorac, Purič, dr. Medakovič, Pribičevič, dr. Peleš, dr. Nikolič, Roje, dr. Lorkovič, Supilo. Tu sede
torej skupaj ljudje najrazličnejšega sve- j tovnega naziranja. Prava liberalca Supilo in Lorkovič sta skupaj s profesorjem dogmatike Bauerom in krščanskim socialcem Zagoracem! To ne more biti trajno. Samo trenutni interes drži te ljudi skupaj. Sklenili so, da vstopijo v skupni državni zbor v Budimpešti in da nastopijo z vso silo proti reviziji poslovnika. Zagorac je bil pa ravnokar še izjavil, da ne pojde v Budimpešto.
Med najuglednejšimi člani je grof Miroslav Kulmer, o katerem se govori, da postane morda v kratkem hrvaški ban. Grof Kulmer je predsednik hrvaške hranilnice, ki je eden najvažnejših zavodov v deželi in ima zaradi svojega kapitala in številnih podružnic velik vpliv. Hkrati je predsednik hrvaško-slavonske kmetijske družbe in ima torej v rokah velik aparat, ki mu zagotavlja tudi primeren vpliv na javno življenje. Kulmer je tudi sicer mož-poštenjak, katoliškega mišljenja.
Dr. Vladimir Nikolič, bivši banov namestnik, je Srb in je bil izvoljen kar v treh okrajih. Porazil je Rauchovega sekcijske-ga načelnika Araniczkega in dva srbsko-radikalna vladinovca. To veliko zaupanje si je pridobil kot bivši sekcijski načelnik, ko se je v vprašanju službene pragmatike postavil popolnoma na hrvaško stališče. Poleg tega je eden najbogatejših mož cele dežele in ima zveze v dunaiskih krogih. Zato ga smatrajo kot prihodnjega voditelja koalicije.
Ce razpade koalicija, stopijo v ospredje Starčevičanci. Ti so besni na koalicijo, zlasti pa na Srbe. ki so jih hoteli ob zadnjih volitvah diskreditirati s tem, da so si izmislili volivni kompromis med njimi in med vlado t'er so to izmišljotino razširili zadnji hip po vsei deželi. Dr. Frank pravi, da bo vse to razkrinkal kot zvezo, ki jo ima koalicija z WeckerIom.
Prvo pereče vprašanje bo službena pragmatika železničarjev. Nikolič izjavlja, da koalicija odločno odklanja rešitev pragmatike po regnikolarni deputaciji in da bi nadaljevanje vladne politike le še bolj razvnelo razburjenost proti Mažarom, kar naj dobro premislijo ogrski politiki, katerih dolžnost je po teh volitvah, da odnehajo.
Ko se vrne ban iz Budimpešte, se začne novi ples v saboru!
Državni zbor.
Dunaj, 5. sušca.
Severna železnica.
Proračunski odsek se je v zadnjih dveh sejah bavil s podržavljeno Severno železnico.
Češki poslanec M a š t a 1 k a je z vso odločnostjo zagovarjal podržavljenje zasebnih železnic. V tem oziru bodo češki poslanci radi podpirali železniško upravo. Seveda mora biti železniška uprava jako previdna, ker zasebne železnice sestavljajo svoje bilance z ozirom na mogoče podržavljenje. Železniško ministrstvo naj se ne zmeni za mnoge napade onih hujskačev, ki se ustavljajo podržavljenju železnic.
Bivši minister W i 11 e k pritrjuje predgovorniku, češ, da zadnje prometne ovire na Severni železnici ne govore proti podržavljenju. Treba pa je sestaviti investicijski načrt za bodočnost.
Ostali govorniki so naštevali razne ne-dostatke pri Severni železnici. Kakor povsod, je tudi tukaj veliko pomanjkanje premoga in vozov; delavske hiše in druge stavbe so zanemarjene; uslužbenci pa prosijo, da bi tie bili prikrajšani, ko bodo uvrščeni v status državnih uradnikov in uslužbencev.
Minister dr. D e r s c h a 11 a odgovarja: Vlada hoče ob ugodni priliki kupiti od družbe nekatere premogovne jame in dobiti v last nove premogovnike. Sedaj pa razmere niso ugodne, ker so poskočile cene premoga. Kar se tiče jezikovnih pritožeb na Moravskem in v Šleziji, hoče železniška uprava tudi pri Severni železnici izvesti določbe § 20. organizačnega štatuta.
Minister odločno pobija trditev, da je on zakrivil prometne težave, ker ni izpolnil obljube uradnikom in uslužbencem. — Treba je bilo v državni status prevzeti nad 12.000 uradnikov in uslužbencev. Stroški so se zvišali takoj za poldrugi milijon kron. Jasno je pač. da ne gre vse gladko in brez ovir. Uprava se drži načela, da se nikomur plače ne zniža. Tudi delavcem se je lani zvišala plača. Sedaj se proučuje vprašanje starostnega zavarovanja.
Prometne ovire na progi Severne železnice pa so bile že leta 1905 in 1906 in so se ob novem letu še pomnožile z rastočim prometom. Tovorni promet se je pomnožil za 14%, osebni pa za (//<. Božični
promet je nenadoma poskočil za 70kar je seveda oviralo točni promet. Posebno pa je oviralo promet pomanjkanje strojev in pa nezadostne naprave na postajah. Dočim je prej uprava vsako leto izdajala za naprave dva do dva in pol milijona, je vlada lansko leto izdala štiri milijone za vozove, stroje in druge nujne potrebe. Za tekoče leto je za stavbe v proračunu 8-5 milijonov, za bližnjo bodočnost se bode potrebovalo 20 milijonov investicijske glavnice.
Da bode mogoče zmagati rastoči promet. treba bode na raznih krajih Severne železnice položiti tretji tir.
Stroški Severne železnice se za leto 1908 proračunavajo na 73,144.840; ako prištejemo še investicijske stroške v znesku 20,500,000 kron. iznašal bode izdatek 93,644.840. Dohodki so proračunjeni na 113,200.000, torej prebitek na 19,555.160 K. Ako odštejemo za amortizacijo 16,785.780 kron, ostane še 2,769.380 kron.
Osrednje vodstvo.
Stroški osrednjega vodstva iznašajo po proračunu 7,115.920, prispevki za starostno zavarovanje in druge dobrodelne naprave 10,658.520, skupaj 17,774.440 K. pokritje pa 470.300 kron.
Obrat državnih železnic.
Danes je v razpravi še proračun obrata drž. železnic. Ze v zadnji seji je dr. Ellenbogen predlagal, naj se posledobno vstavi v državni proračun 20 milijonov za delavce in druge nižje uslužbence državnih železnic. Vseh delavcev, poduradni-kov in drugih nižjih uslužbencev pri drž. železnicah je okoli 136.000. Vse lepo, kar žele Ellenbogen in njegovi ožji tovariši, toda vprašati se morajo tudi, kje naj fin. minister nenadoma dobi 20 milijonov. Zakaj pa Ellenbogen predlaga ravno 20 milijonov in ne 25 milijonov?
Finančni minister dr. Korytowski je danes pobijal to zahtevo, češ, da 20 milijonov ne more kar tako iz rokava stresti. Ko bi vlada ustregla vsem izraženim željam, pomnožili bi se stroški drž. železnic kar za 200 milijonov. Ko bi želez, uprava n. pr. za železnične čuvaje vpeljala l2urno službo in 24urni počitek, morala bi število čuvajev tako pomnožiti, da bi se stroški zvišali kar za 50 milijonov kron. Pač pa hoče vlada že letos okoli 10.000 čuvajev povišati v tretji razred služabnikov ter jim preskrbeti boljša stanovanja. Samo za po-
LISTEK.
Oljarnami kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
Cez nekoliko dni po tem poslednjem dogodku je imel Ignosi svoj veliki »inda-ba« (zbor) in je bil od »indun« (glavarjev) kukuanske dežele formalno priznan kraljem. Prizor je bil nenavadno krasen. Tega dne je mej vojaško parado nastopil tudi ostanek »Sivih« in kralj jim je pred celo armado izrekel zahvalo za njihovo junaštvo v veliki bitki. Vsakemu je podaril veliko darilo, največ živine, povišal vse v častnike v novem polku »Sivih«, ki ga .ie ravno sestavljal. Po celi kukuanski deželi so tudi razglasili ukaz, da se mora nam trem, dokler bodemo v deželi, izkazovati kraljevi pozdrav, častiti nas z vso dostojnostjo, kakor se navadno izkazuje kralju, in podelila se nam jc javno moč in oblast čez življenje in smrt. Ignosi je tudi vpričo svojega ljudstva ponovil vse obljube, ki nam jih je dal, namreč glede tega, da se ne sme brez razsodbe prelivati kri nobenega človeka in da se morajo odpraviti lovi na čarodejce.
Ko je bila slavnost končana, smo počakali lgnosija ter mu povedali, da bi radi preiskali skrivnosti rudokopov, do katerih je vodila Salomonova cesta in smo ga vprašali, ako je kaj zvedel glede njih.
»Prijatelji,« je odgovoril, »sledeče sem zvedel. Nahajajo se tamkaj, kjer sede one tri velike postave, ki jih tukaj imenujejo »Molčeče« in katerim je Tvvala nameraval darovati deklico Foulato. In tamkaj v veliki jami globoko v gori so tudi pokopani kralji te dežele; tamkaj bodete našli Tvvalino truplo v družbi onih, ki so odšli pred njim. Tam je velika jama, katero so nekdaj izkopali že davno mrtvi ljudje, morebiti, ko so iskali kamene, o katerih vi govorite, take, kakor sem slišal ljudi v Natalu govoriti, da se nahajajo v Kimber-leyu. Ondi na kraju smrti se nahaja skrivna sobana, znana samo kralju in Gagool. Toda Tvvala, ki je vedel zanjo, jc mrtev, in jaz je ne poznam in ne vem, kaj je v njej. Po deželi pa je razširjena govorica, da je nekdaj prg,d mnogo rodovi prišel čez gore bel človek, katerega jc neka ženska neljala do skrivne sobane ter mu pokazala bogastvo. Toda predno ga je mogel vzeti, ga ie ženska izdala in kralj ga je pregnal nazaj čez gore in od tistega časa ni noben človek več stopil v ono sobano.«
»Ta povest je gotovo resnična, Ignosi, kajti na gori smo našli onega belega človeka,« sem rekel.
»Da, našli smo ga. in jaz sem vam obljubil, ako morete najti to sobano in se nahajajo kameni tamkaj «
»Kamen na tvojem čelu priča, da so tamkaj,« sem segel v besedo in pokazal na veliki dijamant, ki sem ga vzel s Tvali-nega čela.
»Morebiti; ako pa se nahajajo tamkaj,« je dejal, »jih imejte toliko, kolikor jih morete vzeti seboj ■— ako me bodete v resnici zapustili, bratje moji.«
»Najprvo moramo najti sobano,« sem rekel.
»Samo eden jc, ki more pokazati, kje se nahaja — Gagool.«
»In ako noče?«
»Potem naj umrje,« je rekel Ignosi resno. »Samo iz tega vzroka sem priza-ncscl njenemu življenju. Počakajmo, ona naj izbere, kakor sama hoče,« in poklical je sela in naročil, da naj rnti pripeljejo Gagool.
V nekoliko minutah jc prišla v spremstvu dveh stražnikov, katera je mej potom preklinjevala.
»Pustita jo,« je rekel kralj stražnikoma.
Kakor hitro sta jo izpustila, se je izsušena stara culja, kajti bila je nekaki culii bolj podobna kakor katerikoli stvari na svetu, sesedla na tla in iz tega kupa so se svetile njene zlobne oči kakor kači.
»Kaj nameravaš /. menoj, Ignosi,« je zapiskala. »Ne smeš se me dotakniti. Ako se me dotakneš, te uničim na mestu. Varni se mojega čara.«
»Tvoj čar ni mogel rešiti Twale, stara volkulja, in ne more torej škodovati ineui,« je odgovoril. »Posluš\j> inz hočem od tebe, da nam pokažeš, kje jc sobana z lesketajočimi kameni.«
»Ha! Ha!« je zapiskala, »nikdo razun mene ne ve te;»a. in jaz ti nikdar ne povem. Beli zlodeji naj gredo od todi praznih rok!«
»Ti mi boš povedala. Prisilim te. da poveš.«
»Kako, o kruli ? Velik si, toda ali za-more tvoja moč izviti resnico iz ženske?«
»Težko je, vendar jaz jo bodem.«
»Kako, o kralj ?«
»No, takole: ako ne poveš, boš počasi umrla!«
»Umrla!« je zakričala v strahu in jezi, »ti se me ne smeš dotakniti — človek, ti ne veš, kedo sem jaz. Kako stara misliš, da sem? Poznala sem tvoje očete in tvojih očetov očetov očete. Ko je bila dežela še mlada, sem bila tukaj, in ako se dežela postara, bom še vedno tukaj. Jaz nc moreni umreti, razun, ako umrjem slučajno, po naključju, kajti nikdo me ne sme ubiti.«
prave čuvajnic je letos v proračunu milijon kron.
Dr. Korošec
navaja želje kmečkega prebivalstva glede transporta živine. Ta transport se razvija za današnje razmere mnogo prepočasi. Določila prometnega reglementa še podpirajo tf) počasnost. V § 56 se dovoljuje postajnim uradom 4 dni časa, predno so pri-morani prevzeti naznanjeno živino. Tudi rok za pošiljatev je po § 47 mnogo predolgo nastavljen. Če pa že ta določila ostanejo, potem se naj železniškim uradom pove, da se smejo teh določil posluževati le v izrednih slučajih, nikdar pa, da bi nagajali občinstvu. Ker je že oglašen za besedo. izrazi tudi v imenu zastopnika iz Kranjske, dr. Žitnika, željo tamošnjih ko-njerejcev, da se prevoz konj vrši po tarifu za težo in ne za prostor, ter da se zniža normalna tarifna teža za 1 konja, ki znaša sedaj 1400 kg. V imenu istega poslanca se obrača tudi do železniškega ministra, da upliva na južno železnico, naj oskrbi za transport mleka posebne hladilne vozove. Iz Kranjskega se vsako leto izvozi okoli osem milijonov litrov mleka v Trst. Taki hladilni vozovi so potrebni tudi za uvoz rib v kontinentalna mesta.
V narodnem oziru se pritožuje zaradi razmer na državni železnici Celovec-Je-senice in Velenje-Celje. Navaja slučaje, da so uradniki žalili Slovence s psovko »win-diseh« in sc pritožuje zaradi ravnanja železniškega urada v Celovcu nasproti družbi sv. Mohorja, ki lani ni hotel sprejeti slovenskih voznih listov. Na progi Velenje-Celje je vendar enkrat treba tudi slovenskih napisov, na cestah prečnic in čuvajnic.
Odsek je končno odobril postavke proračuna za obrat državnih železnic. Osebni izdatki se proračunavajo za 144 mil. 979.700, stvarni izdatki na 112,834.060, skupaj torej 257,813.760 kron. Dohodki se proračunavajo na 312,863.500 kron, in sicer od osebnega prometa 78,600.000, od blagovnega 233,600.000, drugi dohodki 663.500 kron. Iz tega pa se ne sme sklepati, da nesejo državne železnice čisti dobiček. Bilanca letnih dohodkov in stroškov je pač aktivna, toda kje so prispevki države za razne lokalne železnice? Na kar pa mnogi navadno pozabijo, to je dejstvo, da mora država obrestovati in amortizi-ravati v železnicah naložene glavnice. Skupna svota, ki je pa všteta med državnimi dolgovi, za državne železnice, iznaša 3,697,253.653 kron. Tej svoti moramo še prišteti 139,311.328 kron kot državni prispevek za zasebne železnice. Skupni stroški za železnice znašajo torej 3,836,564.891 kron. Obresti in amortizacija za I. 1908 iznašajo skupaj 173,534.748 kron.
Ako torei primerjamo dohodke letnega prometa v znesku 472.161.380 K s stroški v znesku 362,485.990 K. iznaša obratni prebitek 109,675.390 K. Ker pa mora država v I. 1908 na račun obresti in amortizacije izplačati 173,534.748 K. torej ima država izgube, oziroma mora doplačati 63,859.358 kron. Dočim se v Prusiji za železnice najeti kapital obrestuje s 70' obrestujejo se v Avstriji železnice Ic z 2-86, odnosno 2-97'/' ■ To navajamo zato, ker je jako razširjena misel, da državi železnice donašajo ogromne dohodke. Železnice same so pasivne, kakor izkazujejo številke. Pač pa donašajo indirektne obresti. ker pospešujejo trgovino, obrt, industrijo itd. ter množe davčno moč prebivalstva.
DELEGACIJI.
D u naj, 5. marca. Danes sc je vršil ministrski svet, ki se jc pečal s situacijo, ki je nastala vsled sklepa vojnega odseka avstrijske delcgacijc.
JEZIKOVNI BOJ V AVSTRIJI IN NEM-ŠKO-ČEŠKA SPRAVA.
Praga, 5. marca. Dr. Kramar jc včeraj v mladočeškem klubu povdarjal, da bodo Čehi odločno vztrajali na stališču: Enakopravnost za češki jezik v vsem kraljestvu češkem! Poslanci so sc Kramafu zahvalili, ker je cesarju pri delegacijskem ccrclu povedal, da je deželnosodni svetnik Erevcr v Hebu kriv vsega jezikovnega spora.
Dunaj, 5. marca. Češki socialni demokrati so sklenili v jezikovnem vprašanju postopati solidarno z ostalimi češkimi strankami.
D u naj, 5. marca. Deutschnationale Korrespondenz« toži, da utegne jezikovni boj na Češkem razviti jezikovno vprašanje po celi monarhiji iu da sc v resnici mnogo govori o slovansko - romanskem bloku. Slovenci se oglašajo, oglašajo sc pa tudi Rumuni, Rusini in Italijani, ki hočejo v prvi vrsti imeti svoje vseučilišče. Ministrski predsednik baron Beck jc hotel urediti s posebnim zakonom zgolj jezikovno vprašanje na Češkem, zdaj se pa bo moral posvetovati z voditelji vseh strank in narodnosti.
/ t
Z a d e r , 5. marca. Kakor poročajo dalmatinski listi, je bil svetnik Tončič te dni pozvan na Dunaj in je ta poziv v zvezi z rešitvijo jezikovnega vprašanja v Dal-maciji.Tako da se je izrazil nasproti dalmatinskim poslancem sam ministrski predsednik baron Beck. Istodobno naznanjajo, da se je vršila v finančnem ministrstvu v navzočnosti finančnega ravnatelja Hočevarja konferenca o pritožbah poslanca pl. Vukoviča v proračunskem odseku glede zapostavljanja hrvaščine na finančnih uradih. Interpelant pl. Vukovič se je tudi udeležil konference, ki je imela ta uspeh, da je finančni minister Koritowsky izjavil, da priznava potrebo, da se mora v finančni stroki uvesti hrvaški jezik kot službeni in da bo v tem oziru izdal potrebna navodila. — Splitski »Velebit« je predlagal, da se »via facti« uvede hrvaško uradovanje. — Tržaški »Balkan« je proti temu, da bi se z naredbami, provizoriji ali gledanjem skozi prste uredilo dalmatinsko jezikovno vprašanje, to pa v očigled centralistiških teženj na Dunaju in prodiranju germaniza-cije na jug. Da ne pride sčasoma namesto italijanskega uradovanja nemško, ravno zaradi tega se mora hrvaščini z zakonom zagotoviti v dalmatinskih uradih mesto, ki mu gre.
V ORIJENTU.
Carigrad, 5. marca. V Skadru v Albaniji se ustanovi avstrijska katoliška sirotišnica.
Carigrad. 5. marca. Turška vlada je dovolila neki italijanski družbi nadaljevati dela v premogovnem rudokopu Kubi pri Herakleji ob Črnem morju.
TURČIJA PROTI BANDAM.
B i t o I i a , 5. marca. Turška vlada zdaj energično zasleduje bande. Zdaj je namreč opremljena ena brigada, ki ima nalogo, zasledovati grške in bolgarske bande in jih potolči, kjer jih dobi.
VPRAŠANJE KONGO-DRŽAVE REŠENO.
Bruselj, 6. marca. Med kraljem Leopoldom II. in belgijsko vlado, oziroma parlamentom se je po dolgem prerekanju konečno sklenilo sporazumljenje glede na odstop Kongo-kolonije Belgiji. Določbe so: Belgija bo upravljala vso Kongo-drža-vo nc izvzemši kronsko domeno.Na mesto kronske domene stopi posebni fond 60 milijonov, s katerim se bo izvršilo več javnih del, n. pr. kolonialni muzej, olepšanje Ostenda itd. Kralj bo skozi 15 let dobil tri milijone civilne liste. Kolonialni svet imenuje parlament.
SPOR MED JAPONSKO IN KITAJSKO.
Š a n g a j, 5. marca. Ker je kitajska vlada zaplenila v vodah okoli Makao japonski parnik »Katsumaru«, je nastal oster spor med Japonsko in Kitajsko. Japonska zahteva zadoščenja.
izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Dva zrela ptička. Pred Knafcljnovo hišo v Ulaki ie po noči na 24. novembra 1907 okolu I ure razgrajalo več fantov. Vsled ropota jc stopil gospodar Jakob Knafclj iz hiše, da napravi mir. Prijel je prvega za klobuk, v tem pa jc žc dobil s polenom udarec po glavi, da jc padel, nato sta dva še po na tleli ležečem udrihala. Naslednjega dne se je bahal žc večkrat kaznovani Jakob Modic, hlapec v Starem trgu, da sta on in Janez Pctrič, posestnika sin iz Velk. Blok, nabila Knafeljna. Pctrič pravi, da ic le Modic tolkel z prilično lV-j m dolgim smerekovim okleškom po Kna-feljnu, da pa jc on šele potem, ko se jc udarjencc umaknil v hišo, iz plota potegnil 1 m dolgo palico. Modic priznava, da jc Knafeljna tepci in pripomni, da sc vsled pijanosti nc vc spominjati, če sc ga ie tudi Pctrič lotil. Spočetka sc jc mislilo, da so Knafeljnove okvare lahke, zato sc jc v to svrho vršila meseca decembra pret. leta kazenska razprava pri okrajnem sodišču v Cirknici proti gori nave-denema osumljencema. Kasneje se jc pa izkazalo, da jc bil Knafclj težko telesno poškodovan in so sc spisi odstopili dežel, sodišču. Po končani razpravi oglasili so sc obdolženca in šc dva druga fanta v Likarjevi gostilni v Grahovem. Tu so vsi štirje popivali od 4. ure naprej. Kasneje sta tja prišla kajžar Jožef Luiika in Anton Telič in sc vscdla k posebni mizi. Obdolženca sta vprizorila nekak prepir, zato sta zapustila okoli 5. ure Lunka in Telič gostilno. Kot prvi jc stopil na prag Telič, katerega je za prsa pograbil Modic tako, da se ga je ta komaj Otresel. Modic je skočil v gostilno in poklical na pomoč tovariša Pctriča. češ, da ga jc eden od onih dveh, ki sta bila prcjfc v gostilni, udaril. Pred Ogrinčevo gostilno sta naletela na Teličevega tovariša Lunko, katerega sta se brc/, vsacega povoda lotila in ga pretepla. Po tem napadu ic zbežal Modic k
nekemu skednju, kamor je ravno takrat prišel gluhonemi Franc Šega. Ko je Modic videl, da se mu ta bliža, skočil je k plotu, izruval kol ter stopil k Francetu Šega. Mutec se mu je umaknil ter s prstom na čelo pokazal, kakor bi hotel reči: »Kako si neumen, da se pretepaš«. A Modic ga je nato s tako silo s, kolom po glavi udaril, da je Šega takoj vznak padel, nezavesten obležal in tudi v nezavesti umrl. Tako navajata dogodek tudi zaslišani priči Janez Ogrinc ml. in Frančiška Ogrinc, katera sta celi dogodek natanko opazovala. Obdolženec ne taji uboja, marveč trdi, da jc imel ubitega Šego za enega izmed dveh fantov iz Žerovnice t. j. za Franceta Lunko ali Antona Teliča. Ker se je pa uboj vršil v mraku, torej ob času, ko se je še dobro videlo, je ta zagovor ničev. Zagovor pijanosti se tudi ni vpošteval, kajti Neža Anzelc je potrdila, da so vsi štirje fantje skupaj spili pet litrov vina in malo žganja.
Razsodba se je glasila: Modic obsojen na štiri leta težke ječe, Petrič oproščen.
Rodbinska drama. Zakonska France in Marija Mihelič v Sneberjah sta imela sina Janeza, kateremu sta namenila svoje-časno izročiti posestvo. Sin je šel k vojakom, in ko je svoja leta doslužil, je šel v Ameriko, kjer je bival štiri leta ter se vrnil po želji svojih starišev leta 1905 domov. Janez Mihelič pravi, da je iz Amerike poslal očetu 1860 K, materi pa 340 K, sam je pa prinesel okoli 400 K. Dne 26 majnika I. 1906 so mu stariši izročili posestvo. V izročilnem pismu so si stariši izgovorili dosmrtno stanovanje v posebni sobi, in skupni živež. Vrh tega se je pa zavezal dajati očetu za poboljšek 10 K na leto, materi pa 2 K na mesec, ter pridelek ene njive in % litra mleka na dan. Nadalje se je še zavezal starišem izplačati v gotovini vsakemu po 1100 K. Štirinajst dni po sklenjeni pogodbi sc je oženil. Od tedaj pa se je pričel nemir v hiši. Obdolženec Janez Mihelič pravi, da je bilo očetu žal, da mu je izročil posestvo. Domači prepiri so bili na dnevnem redu. O sv. Jakobu se je oče preselil za stalno v Ljubljano, mati pa je s hčerjo zapustila obdolženca minulo jesen in se preselila v hišo Frančiške Črne v Sneberjah .Izgovorjenih 1100 K je očetu do 90 K vse izplačal, materi pa le 400 K. S svoto, ki jo je iz Amerike svojim starišem poslal, kupil je le en travnik za 1000 K; izvršili so se pa tudi nekateri potrebni popravki pri gospodarskih poslopjih, ostalo svoto, tako vsaj trdi obdolženec, sta roditelja sama zase porabila. Koncem leta 1907 zahtevala sta roditelja, da jima sin mesto skupnega živeža in stanovanja plača vsakemu po 40 v na dan, in v to svrho je vložil kot prvi tožbo njegov oče po svojem zastopniku, in za slučaj, da ta ugodno izteče, sledila bi še tožba matere. Na očetovo tožbo se je vršila dne 27. decembra 1907 obravnava pri okr. sodišču v Ljubljani, katere končni zaključek je bil ta. da je sodnik izrekel sklep, da se bode sodba pismeno izdala. Ni čuda, če ste si obe stranki pripisovali zmago. Dne 21. decembra je nesel obdolženec neko delo k vaškemu kovaču. Nazaj grede se je zgla-sil v Pavškovi gostilni, potem je pa še obiskal Črnetovo gostilno. Povsod je nekoliko pil, vendar se mu pa ni poznalo, da bi bil vsled zavžite pijače kaj zmešan. Vračal se je okolu 3. ure popoldan s svojim otrokom v naročju domov, nakar je srečal svojega soseda Janeza Grabca, kateri ga je še spremil v hišo. Ko stopita v sobo, zagledal jc obdolženec na mizi ležati pismo, katero je že po obliki poznal, da je od njegovega zastopnika. Pri pogledu na pismo se je nasmehnil in pripomnil: »Naša dva stara sta neumna, če mislita, da sta tožbo dobila.« Odprl je pismo ter ga začel citati. A kmalu ga je minul smeli, dal jc pismo sosedu rekoč: »Na, mogoče znaš ti bolj hitro brati.« Jan. Grabeč jc pazljivo prečital odvetnikovo pismo, iz katerega jc posnel, da je obdolženec pravdo izgubil, ter da ima še vrhu tega tožitelju povrniti 70 K 17 v. pravdnih stroškov. Sedeč na postelji je obdolženec Janez Mihelič mirno to poslušal, končno pa rekel: »Zdaj je pa konec.« Grabcc mu je še enkrat prečital obsodbo, a on je ni do konca poslušal, temveč molče odšel iz sobe Ko je sosed Grabeč ponehal s čitanjem, čul je trde korake na podu, šel je tja in na vprašanje, kaj da dela, je Mihelič odgovoril, da jc šel malo za krave »naštimat«. Na to je krenil na oni konec vasi, kjer jc stanovala njegova mati, in na Grabčevo pripombo, kam da gre, ni ničesar odgovoril. Na poti je srečal obdolženec svojo ženo, ki ga je vprašala, kje je otroka pustil. Na odgovor, da v sobi na postelji, je šla žena domov. Vedenje Janeza Miheliča se je Graben skrajno sumljivo zdelo, bal se jc namreč, da bi se napil, nato pa šel nad svojo mater. Zato jc poslal obdolženčevo ženo Ano za možem, da bi ga spravila nazaj. Ta jc res tekla za možem, a pripomnila, ko se
je vrnila , da ni mogla ničesar opraviti, Rekla je, da je šel k materi, da je pa njegovega svaka Matija Kamnarja poslala za njim. In res je šel obdolženec v hišo', kjer je stanovala njegova mati. Ta poset se je ljudem, ki stanujejo v dotični hiši,' zdel sumljiv, to pa tembolj, ker jo sin Janez ni nikdar preje obiskal, celo takrat ne, ko je bila skozi tri tedne na stnrt bolna. Zato sta se Frančiška Črne in Marija Klemen-čič začudile, ko sta ga ta dan vidile na obisku pri materi. Odhajajoč od doma, je obdolženec vtaknil v žep precej dolg nož s smrekovim držajem. V hišo stopivši je še vprašal Mihelič Črne, v kateri sobi stanuje njegova mati, iti ko mu je ta sobo pokazala, vstopil je notri ter vrata za seboj zaprl. Obdolženec izpovč, da, ko je prišel k materi, jo je vprašal, zakaj da hodi okoli dohtarjev. Na to ji je pa s tako silo zasadil nož v prsa, da ji je prerezal sedem kosov obleke, kajti umorjena je bila zaradi mraza jako toplo oblečena, in imela na prsih v več gub zloženo ruto. Kljub temu jc napravila- ojstrina noža 13M> cm globoko rano. Koj po odhodu obdolženca, stopila je Marija Klemenčič v sobo, ter našla obdolženčevo mater na tleh ležečo mrtvo. Smehljaje se jc vrnil obdolženec po storjenem činu iz stanovanja svoje matere in na Grabčevo vprašanje, kaj je z materjo govoril, dal mu je neki surov odgovor. Po storjenem dejanju podal se je Janez Mihelič v bližnjo hišo svakinje Ivane Mihelič, kjer so bili otroci bolni, in tam pokril z odejo bolnega otroka v postelji s pripombo, da naj jih dobro pokriva, pa bodo kmalu okrevali. Francetu Vrečarju je pa zaklical: »Adijo!«, pokazavši mu, da gre v zapor. V preiskovalnem zaporu je Janez Mihelič trdovratno svoj čin tajil, šele dne 10. februarja je pripoznal, da je svojo mater zaklal. Priče: oče Franc Mihelič, sestri Frančiška in Marijana, slednja omo-žena Mahovec in njen mož Janez, kakor tudi sosed Andrej Novak in drugi pripovedujejo, da se je ob času, ko je še obdolženec živel v prepiru in v pravdi s svojimi stariši, opetovano izrazil, da bo »ta stara dva« ubil, da jih bo zaklal in potem še sam sebe, da ga ne bodo mogli zapreti. Tudi dr. Poček, ki je v pravdi obdolženčeve stariše zastopal, je izvedel za te grožnje, in umorjena, obdolženčeva mati, je večkrat izrazila bojazen, da jo bo sin zaklal.
Dnevne novice.
+ Deželnozborska volitev v kranjskem veleposestvu. Danes so bili z 4^ glasovi v deželni zbor izvoljeni vsi dosedanji zastopniki kranjskega veleposestva, le namestu barona \Vurzbacha je bil izvoljen g. Etbin Scholmeier - Lichtenberg. Veleposestniki so ponujali deželnozborski sedež tudi knezu V/indischgraetzu in je bi! pripravljen napraviti mu prostor gospod baron Rechbach, a knez Windisch-graetz ic to za sedaj odklonil. »Slov. Narod« je v zadnji volilni borbi spravil med svet izmišljotino, da bodo Nemci volili okrajnega glavarja Otona pl. Detelo v veleposestvu in je s tem hotel dokazovati »nemškutarstvo« pl. Detele. Današnja volitev je dokazala podlost »Narodovih« lažij.
-j- Porotna sodišča in slovenščina.
Nemški listi izražajo splošno svoje odkrito veselic, da je sodni dvor ljubljanskega porotnega sodišča odklonil zahtevo slovenskega zagovornika, da se mora izpričevalo sodnih zdravnikov predložiti v slovenskem jeziku. To se jim zdi vsem pametno in umestno. A s tem je zopet pre-kršena enakopravnost pri sodišču. Mi stojimo na načelu absolutne enakopravnosti našega jezika, in smatramo tudi določbo, da mora biti vsak porotnik vešč nemščine, kot krivično omejitev porotniške sodne pravice in dolžnosti. V deželi, ki je tako eminentno slovenska kakor Kranjska, sega narodna krivica celo v sodno dvorano in se od porotništva izključuje velik del poštenih, v vsakem oziru za porotniški posel sposobnih mož, ki jim germanizato-rični organi po svoji samovoljnosti odrekajo sposobnost za porotnike. To je v veliki kvar celemu porotniškemu pravosodju. Zato pa zahtevamo popolno enakopravnost slovenščine, in sicer nc le iz narodnih ozirov, ampak tudi iz utemeljene potrebe, da se sanirajo veliki nedostatki v sedanjem načinu porotnih sodišč.
— Nečuvena sodba porotnikov. Pod tem naslovom pdroča »Reichspost«: Pred graškim porotnim sodiščem se je vršila obravnava, v kateri sc je moral urednik socialnodemokraškega lista »Der Ar-beitervville« zagovarjati zaradi grde blas-femije proti Brezmadežnemu spočetju Matere Božje. Porotniki so izrekli sodbo, ki je karakteristična za graške razmere, ki pa je tudi nečuvena: Oprostili so obtoženca s petimi proti sedmim glasovom!
-+- Olajšave pri zrelostnih izpitih na gimnazijah. »Grazer Tagblatt« javlja z Dunaja: Naučno ministrstvo jc žc dovr-
šilo načrt za preosnovo gimnazijskih zrelostnih izpitov, ki ima že letos stopiti v veljavo. Pri ustnih izpitih znižajo število predmetov; odpade namreč izpit iz fizike in zgodovine. Pri ostalih predmetih ustnih skušenj bodo pogoji za oproščenje lažji kakor do sedaj. Pri pismenih izpitih odpadeta latinsko-nemška in naloga iz matematike.
+ Deputacija avstrijskih poštarjev je
5. t. m. izročila članom proračunskega odseka spomenico, v kateri se posebno na-glaša zahteva, da naj se poštarji glede na plače, preskrbovalnino in stanovski položaj na isto stališče postavijo, kakor državni uradniki štirih nižjih činovnih razredov. Poslanci so deputaeiji obljubili upoštevanje in podpiranje njihovih želja.
—	Potres v Studenem. Dne i. t. m. ob 3. uri popoldne se je čutil precej močan potres. Prvi sunek je bil bolj močan, da so na oknih šipe se tresle, drugi je bil čez tri minute, bolj lahek, čez pet minut se je slišalo le bobnenje.
—	Zasačeni na delu. Včeraj jutro ob treh popolnoči sta šla dva redarja po ulici Riborgo v Trstu, kar zapazita dva kakor rokodelca oblečena moška, ki sta prihajala iz hiše št. 15. V eni teh oseb sta redarja spoznala znanega lopova Lenardona. Redarja nista slutila nič dobrega; stopila sta v vežo in zapazila, da so vrata v delavnici nekega strugarja vlomljena. Stopita v delavnico, prižgeta vžigalico in zagledata na tleh ležati moškega, ki je na vso moč hrkal. Bil je zopet znanec, neki Maganja. Ko sta ga začela obračati, zapazita, da Maganja zakriva nekaj opeke in — luknjo v zidu. Pri nadaljnem iskanju sta redarja našla motike in drugo orodje. Nazadnje se je Maganja zbudil i/, navideznega spanja ter pomagal rešiti uganjko. Lopovi so hoteli predreti zid v prodajalnico tkanin tvrdke Sleico in Bornettini. Se isto noč so zaprli tudi Lenardona. O tretjem tičku molči poročilo.
—	Uboi iz maščevanja. V Kantridi na cesti v Volosko je predprošlo noč 33-letni Fran Kosec, delavec v reški kemiški tovarni, doma iz Kranjske, iz zasede ustrelil 251etnega Štefana Dobriniča, uslužbene-ga v ladjišču »Danubius«, rojenega v Pa-zinu. Vzrok zločinu je staro sovraštvo. Truplo Dobriničevo so prenesli v mrtvašnico v Kastvu. Ubijalca so ljudje, ki so čuli strele, prijeli in izročili orožnikom, ki so ga odvedli v Volosko.
—	Omrla je v Senožetih gospa Terezija .lemc, rojena Zupančič.
—	»Straža« na Dunaju priredi prihodnjo nedeljo, dne 8. marca zabaven večer v veliki dvorani hotela Fuchs na Maria-hilferstrasse 1.38. (vhod okoli vogala iz Fuchsgasse) s sledečim sporedom: Stne-tana-Farkaš: Koračnica iz »Prodane neveste«. Tamburaški zbor. Laharnar: Mladosti ni. Mešani zbor. — M. B.: Na Gorenjskem je fletno. Potpuri. Tamburaški zbor. — Št. Skrbinšek: Snežec. Mešani zbor. — Katkič: Z Bogom more. Za brač-solo s spremljevanjem tamburaške-ga zbora. — A. Foerster: Saj ni čuda in Gerbič: Lovčeva. Mešana zbora. — A. Foerster: Ah ni li žemljica krasna? Mešani zbor. — Farkaš: .lunak iz Like. Tamburaški zbor. Nato šaljiva enodejanjka: Krčmar pri zvitem rogu. Po igri prosta zabava. Vstopnina prosta pobirajo se le darovi v društvene namene. K obilni udeležbi vabi drušiveni odbor.
—	Maščevanje zapostavljenega soproga. V Trstu je bil zdravnik iz zdravniške postaje pozvan na pomoč v hišo številka 14 v ulici Rigutti, češ, da sta tam dva človeka težko ranjena. In res je našel zdravnik tam 321etno Josipino Stanič, stanujočo v pritličju iste hiše, ki je krvavela iz treh ran, zadanih ji z nožem, in sicer ena na hrbtu in dve na levi strani prsi. Ranjen je bil pa tudi 31 letni Josip Žagar, ki živi ž njo v divjem zakonu. On je pa imel le malo rano na levi rami. Zdravnik je podelil obema najnujnejšo pomoč in potem je dal Josipino Stanič prenesti v mestno bolnišnico. Glede načina in vzroka, kako, zakaj in kdo da ju je ranil, sc pripoveduje, da je Josipina Stanič omožena, a ločena od svojega zakonskega moža, živi v divjem zakonu z Žagarjem. Sinoči pa da je prišel k njima Ivan Stanič, Josipin zakonski mož, in da je tned njimi nastal pretep, ki je končal s tem, da je Ivan Stanič potegnil iz žepa bodalo ter z istim ranil svojo ženo in svojega tekmeca.
—	Suspendirati notar. Disciplinarni svet deželnega višjega sodišča v Trstu je suspendiral notarja v Podgradu v Istri Fr. Dubroviča. Isti se bo imel zagovarjati radi poneverjenja. Govorilo se je že del j časa, da imenovani notar nima svoje pisarne v najlepšem redu; ve pa se tudi, da so temu krive žalostne družinske razmere.
—	Veliki sneženi zameti v Bosni. Po
celi Bosni je padlo mnogo snega. Železniški promet je na mnogih krajih pretrgan.
GROZEN POŽAR V AMERIKI.
50 Slovencev zgorelo.
Včeraj je uredništvo »Slovenca« dobilo iz Clevelanda naslednjo izvirno brzojavko:
Cleveland. V Collingvvoodu zgorelo
200 učencev, med njimi 50 Slovencev. * * *
Danes smo dobili o tem naslednja podrobna poročila:
Predvčerajšnjim je nastal v javni šoli v predmestju v Clevelandu vsled pregretja neke peči požar, ko je bil pouk ravno končan in so se otroci uvrščali, da bi zapustili šolo. Voditeljica je dala takoj običajno znamenje, da gori. Ta signal se v ameriških šolah ponavlja vsak teden. Tudi sedaj so mislili otroci, da je le navadna rešilna poizkušnja, ter so začeli po vrstah korakati proti izhodom. Toda naenkrat so švignili plameni iz kleti in prvo nadstropje se je udrlo. Hodniki so ozki, vse poslopje ima le dva izhoda. Vrata za slučaj sile so bila zaklenjena, ravnotako ograja pri glavnem izhodu. Prvo nadstropje je predrlo pod pritličja in kupe otrok pogreznilo v kleti. S tretjega nadstropja, kamor niso segle rešilne lestvicc. ki so bile prekratke (!) so otroci skakali skozi okna na cesto, kjer so obležali z razbitimi udi. Ob izhodih so se kmalu nagro-madili kupi zgorelih otrok, ki so zapirali pot drugim. Obleka otrok je bila vsa v ognju. Pred šolo so se nakupičili starši, ki so morali poslušati obupno vpitje svojih malih in jih gledati, kako so živi goreli. Neki oče je zasledil svojo hčerko v gruči ter jo hotel potegniti iz ognja, a izdrl ji je roko. Otrok je bilo v šoli 360. Stošestde-set ogorelih trupel so že spravili s pogorišča, med njimi 50 slovenskih otrok. Večina otrok je bila nemških staršev. Zgoreli so tudi štirje učitelji. Sto pet otrok in pet učiteljic se je posrečilo rešiti. Neka učiteljica sc je borila s pestmi, da bi prišla do vrat. pohodili so jo! Neki Wallace Upton se je preril večkrat skozi ogenj in rešil 18 otrok. Potem se je zgrudil nezavesten in kmalu na opeklinah umrl. — Šolska stavba je bila zelo pomanjkljiva: staro trinadstropno poslopje iz opeke, zelo ozko zidano, s samo enim vporabnim izhodom. Šolskega slugo Sandy-ja in njegovo ženo so zaprli, ker sta onadva zakrivila grozno nesrečo. Vrata za slučaj sile, ki bi imela biti odprta, sta bila namreč zaklenila.
LluUlIonsKe novice.
lj Pogreb gdčne. Marijanice Pollak je
bil včeraj sijajen dokaz velikega spoštovanja, katerega uživa v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva veleugledna rodbina g. tovarnarja Karola Pollaka. Na tisoče občinstva je prihitelo izkazat Pollakovi rodbini svoje sočutje; tekmovali so v tem odličnjaki, meščanstvo, srednji sloji in delavstvo. Prvi pogrebci pogreba, ki se je vil skozi Kolodvorske ulice, Sodnijske ulice in po Dunajski cesti, so bili že pri železniškem prehodu, dočim zadnji še niso mogli zapustiti trga pred južnim kolodvorom. Med odličnjaki smo opazili mnogo poslancev S. L. S., na čelu jim dr. Šusteršič in Povše. V sprevodu jc prvo korakalo tukajšnje Marijanišče, potem učenke tukajšnje in škofjeloške uršulinske šole, nato zastava »Slovenske kršč.-soc. zveze« z društvenim ženskim in moškim odborom, zastopstvo zveze telovadnih odsekov, delavstvo s svečami v rokah, delavci Pollakovih tovarn iz Ljubljane in Kranja so nosili nešteto vencev, pestrih cvetk, zadnji pozdrav zamrli nežni cvetki. Polno-številno je korakalo v sprevodu pevsko društvo »Ljubljana« s krasnim vencem in napisom »Zadnji pozdrav pevcev društva »Ljubljane« in z zastavo »Kat. društvo ro-kodel. pomoč.« z zastavo in nepregledna množica žalujočih. Na kolodvoru, v cerkvi in na grobu je pevski zbor dovršeno zapel tri žalostinke: »Beati mortui«, »Blagor mu« in »Nad zvezdami«. Ob teh prizorih in ko so se priklanjale društvene zastave ranjici v slovo, so se solzili tudi taki, ki že leta in leta niso imeli solze v očeh. Bili so to res odkritosrčni pojavi splošnega sožalja. Bog tolaži plemenito rodbino.
lj Poizkušen samoumor. Sinoči okoli 10. ure se jc v Češnovarjevem prenočišču v Kolodvorskih ulicah z nožem prerezal vrat delavec Vučen Celar, rojen leta 1868 v Vodjenici pri Petrovaru in se smrtno-nevarno poškodoval. Na lice mesta došla policijska komisija jc odredila, da so poškodovanca prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ponesrečencu sc je, kakor kažejo vsi znaki, omračil um. Dospel je že včeraj z vlakom na Jesetiicc. ter tam ovadil, da so ga na vlaku v nekem predoru hoteli napasti trije Hrvati, katerim se je pa odkupil z desetimi kronami, da so na pustili v miru. Menda se
jim je pa zdel že tam sumljiv, ker so ga dali zdravniško preiskati in je bil mož zelo razburjen. Za denar se je tako bal, da je odposlal na Celeno Vučevo v Pe-trovar 450 kron. Ker so se napadalci po njegovi izjavi odpeljali proti Ljubljani, so takoj brzojavili semkaj, da se jih prime, a je tukajšnja policija dognala, da niti eden ni izstopil tukaj iz vlaka. Ob 8. uri 15 minut pa se je v Ljubljano pripeljal jeseniški stražnik in ker takoj ni bilo ničesar dognati, je Celarja odpeljal v omenjeno prenočišče. Kmalu ko je šel Celar v spalnico, je velel hišnemu hlapcu Ivanu Metelkotu, naj ga udari ali vreže, da bode imel prej mir. Ko je pa pripeljal Metelko v omenjeno spalnico mizarskega pomočnika Antona Fajdigo, je ležal Celar s prerezanim vratom v krvi na tleh, poleg njega je pa ležal velik nož. Policijska komisija je takoj ukrenila vse potrebno in dognala, kakor že povedano, da je bil to nameravan samoumor, ne pa kak zločin. — Nesrečnež najbrže okreva, a se mu vedno blede in zahteva, kakor se govori, samokres, da bi se ustrelil.
lj Osebne vesti. Tobačne režije delovodji v Ljubljani, Burger in Tschokert, sta pomaknjena iz tretjega v drugi razred.
Ij Občni zbor kovinske zadruge se vrši v nedeljo, 8. t. tn. dopoldne ob 10. uri v vrtnem salonu g. Krisch-a (preje Fer-linc). Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika, 2. preosnova pravil po novem obrtnem redu, 3. sestava imenika mojstrov za pri-sednike v izpraševalno komisijo, 4. raznoterosti. — Občni zbor je velike važnosti, želeti je, da se ga gg. člani kovinarji pol-noštevilno udeleže.
Ij Izgubljene reči. Šolska učenka Pavlina Supinova je izgubila srebrno uro z zlato verižico, vredno 24 K. — Kuharica Katarina Kavčičeva je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja.
JtalersRe novice.
š Ljubljanska »Zadružna zveza« je
otvorila svojo podružnico za Štajersko v Mariboru s 1. marcem tega leta in bode imela svojo pisarno poleg Slovenske ljudske posojilnice na Grajskem trgu. Pisarniški ravnatelj bode g. Vlad. Pušenjak. znani organizator spodnještajerskega zadružništva.
š Poročil se je v Žalcu gospod Edvard Kukec z gdčno. Fanči Senica.
š Pogreb č. g. župnika Mihaela Bo-gulina sc je vršil dne 4. t. m. v Velikem Gabru ob obili udeležbi ljudstva in duhovnikov. Trunlo je blagoslovil preč g. dekan Trček iz Šmarija in pred slovesno sveto mašo napravil ginljiv govor. Osmi dan po rajnem gospodu bo v četrtek, 12. t. rties. ob pol 10. uri istotam. Udeleženci, ki pridejo po železnici, naj izstopijo v Rado-hovi vasi.
Razne stuarl.
Pet velikih tobačnih tovarn pogorelo.
»Frankfurter Zeitung« se poroča iz New Yorka: V Tampi (Florida) je pogorelo pet velikih tobačnih tovarn in 300 drugih poslopij.
Dvorno gledališče v Meiningenu zgorelo.
Včeraj popoldne so končali v dvornem gledališču v Meiningenu ob četrt na dve poskušnjo, ob pol treh je bilo gledališče že vse v ognju. Garderobo in druge priprave so rešili, vendar je vse zelo poškodovano. Večji del dragocene knjižnice je zgorel. Od celega poslopja je ostalo le zunanje zidovje. Požar je nastal v spodnjem delu poslopja, kjer se nahajajo naprave za kurjavo.
Radi poroke učiteljice samoumori učenk.
Iz Berolina poročajo: Na višji dekliški šoli se je poročila neka učiteljica, katero so vse učenke iskreno ljubile. Nekaj učenk jc poroka ljubljene učiteljice tako užalo-stila, da so poizkusile izvršiti samoumor. Neka učenka je pila strup, 13 let stara učenka Friderika Manstrin je pa skočila v vodo in utonila. Njena mati je od žalosti tudi izvršila samoumor.
Legar v Budimpešti
se zelo širi. Dne 2. t. tn. jc zopet obolelo dvanajst oseb, med njimi pet v eni družini. Mestni sanitetni šef je šel k notranjemu ministru, da se takoj izvrše gotove naredbe. Ker je tudi -v Zagrebu več enakih slučajev, se da iž~tega sklepati, da sc je bolezen tudi tja zanesla.
Milijon kron poneveril.
V Londonu so prijeli 4. t. m. dvornega svetnika (!) in bankirja Salomona Rothschilda iz Biidingena. Rothschild je bil lastnik bankeWertheimer v BUdingenu in je odnesel vse vložene svote v znesku I milijon kron.
Napredek kirurgije. Iz Pariza se poroča: V akademiji medicine je predaval
dr. Delageniere v zelo zanimivem govoru o napredku kirurgije in je poročal o nekaterih slučajih, pri katerih se mu je posrečilo, da je pacijente ohranil pri življenju kljub temu, da je operativnim potom odstranil ves želodec. Dr. Delageniere je izvršil tako operacijo pri desetih bolnikih; štirje od teh so umrli, šest jih je ostalo pri življenju po odstranitvi želodca, in sicer od 7 mesecev do treh in pol let. Eden izmed pacijentov, ki je bil operiran pred dvema letoma, je še živ, se počuti popolnoma zdravega in še vedno opravlja svoj posel. Dasiravno jih mnogo umrje pri teh operacijah, je vendar dr. Delageniere mnenja, da izgubi operacija pri vedno se mno-žečih izkušnjah in pri razvoju kirurgično tehnike svoj strah in da se bo v prihodnje tudi uporabila pri slučajih, kjer smrtna nevarnost ni neposredna.
Berolinski morilec otrok — aretiran. V Berolinu so 4. t. m. aretirali morilca 4-letne Elze Miehlke. Neki deček je zvabil deklico, hčerko nekega slikarja v Char-lottenburgu, v vežo in ji prerezal trebuh. Deklica je še isto noč umrla vsled poškodbe. Storilec je pa brez sledu izginil. Poskušal je izvršiti nato še več podobnih napadov na majhne deklice. Morilec se imenuje Ktirt Keller in je delavec. Po daljšem obotavljanju je priznal svoj čin.
Krali Manuel portugalski se bo. kakor se govori, zaročil s princeso Viktorijo, edino hčerko cesarja Viljema II.
Podivjana mladina. V Ali je 4. t. m. ranil deček Grainotti s strelom iz revolverja mater svojega prijatelja Tousanta. Oba mlada zločinca sta sklenila, da usmrtita svoie matere, se polastita njih imetia in zbežita nato v Ameriko. Tousant bi imel usmrtiti Grainottovo mater.
Koni — morilec. Po čudnem naključju je prišel v Dichtebachu na Hunsriicku nek kmet ob življenje. Mož ie hotel dati svojemu konju, ki ga ima že petnajst let v posesti, krme. Konj ga je pri tem zagrabil, vzdignil v višino, ga vrgel na tla ter mu pregriznil grlo. Potem je še hodil po njegovem telesu in mu z zobovi raztrgal prsa.
Uoiltue na Gorjem.
Pri volitvi v kmečkih občinah sta bila v goriški okolici izvoljena kandidata S. L. S. Kiančič z 1145 glasovi in Zega z 1146 glasovi, kandidat S. L. S. Berbuč je dobil 1111 glasov. Liberalci so dobili: Savnik 1083 in Špacapan 1046 in Oblju-bek 111)7 glasov. Ožja volitev med Ber-bučem in Obljubkom.
V	gorah je izvoljen, kakor smo žc poročali, kandidat S. L. S. dr. Gregorčič, med kandidatom S. I.. S. Kosmačem in liberalcem Juretičem je ožja volitev.
Udeležba je bila tudi v kmečkih skupinah jako slaba. V tolminskem okraju je od 2017 volilcev prišel na volišče 1201 volilec. Dr. Gregorčič je dobil 765 glasov.
»Narodova« »brzojavka«, da so v furlanskih kmečkih občinah zmagali liberalci je izstrižena iz »Edinosti« in lažnjiva. Zmagali so laški krščanski socialci, ki so dobili po 386 glasov, liberalci po 125.
Danes volijo mesta in trgi, ki so vedno volila liberalno. V slovenskih mestih in trgih je S. L. S. kandidirala bivšega župana Jonkota, liberalci Andreja Gabrščka.
Gabršček je imel do 3. ure popoldne 422 glasov, Jonko 257.
V	mestu Gorici sta danes propadla liberalna kandidata goriški župan dr. Ma-rani in Jurij Bombig. Zmagala sta krščan-sko-socialna kandidata prof. Federico Simzig in Giuseppe de Fabris z okolu 40 glasov večine.
Z Gorico voli Gradež. Izid iz Gradeža pride šele ob 6. uri zvečer.
Tudi v drugih furlanskih mestih so baje zmagali krščanski socialci.
Laški liberalci kandidirajo po svojem popolnem porazu v občni in kmečki ku-riji v veleposestniški kuriji, ki voli v soboto, Pajerja, Benardsllija in Antonellija. Krščanski socialci bodo v tej kuriji kandidirali barona Locatelli, ki je izvoljen žc v kmečki kuriji.
Gorica, 6. marca. »Jugoslovanska socialno-demokraška goriška sekcija« se bo v nedeljo na shodu zaupnikov posvetovala, komu naj sodrugi pri ožjih volitvah med slov. liberalci in kandidati S. L. S. oddajo svoje glasove.
Najnovejše: Gabršček zmagal.
Telefonska In brzojavna poročile.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 6. marca. Poslanec Pogačnik je sklical vojni odsek k seji v sredo, dne 11. t. m. Prva točka dnevnega reda: Delitev podpor družinam rezervnikov, klicanim k orožni vaji.
Dunaj. 6. marca. Proračunski odsek je sprejel še ostale točke v železniških zadevah. Železniški minister Derschatta
je izjavil, da se v kratkem vpelje električni promet na železnici po Dunaju. Nato je odsek pričel razpravo o pošti in brzojavu.
ZA HRVAŠKI JEZIK V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 6. marca. Danes je v ogrskem državnem zboru poslanec Supilo protestiral proti včerajšnjemu govoru poslanca Busa. Mažari so ga mirno poslušali. Po Supilovem govoru se je razvila daljša debata o poslovniku. Predsednik Justh je izjavil, da se Hrvatje v ogrskem državnem zboru laliko poslužujejo hrvaščine, kadar se jim zljubi. Banffy je izjavil, da se je Hrvatom preveč obljubilo in se sedaj vsega obljubljenega ne more izpolniti. Ogrski državni zbor da je padel na stališče sobranja.
DVAKRATNA POROKA BOLGARSKEGA KNEZA.
Rim, 6. marca. V Vatikanu so jako razburjeni radi dvakratne poroke bolgarskega kneza Ferdinanda. O katoliški kne-ževi poroki ni Vatikan ničesar vedel, pro-testantovska poroka pa je popolnoma proti zakonom. Vatikan bo priobčil protest.
ARETIRANI ČASTNIK OGLEDUH?
Rim, 6. marca. Laški listi sodijo, da je bil v dolini Camonice aretiran avstrijski častnik Homolya radi ogleduštva, avstrijsko poslaništvo pa zagotavlja, da avstrijski častnik s tem imenom ne eksistira.
SESTANKI VLADARJEV IN BALKANSKO VPRAŠANJE.
Rim, 6. marca. Z ozirom na sestanek nemškega cesarja z italijanskim kraljem in obeh z angleškim pripominja »Corriere d' ltalia«, ki ima zveze z ministrstvom za zunanje zadeve, da je čisto neosnovana vest, da si kralj Edvard angleški prizadeva Italijo odločiti od trozveze in jo pri-klopiti angleško-francosko-ruski ententi. Italija zasleduje na Balkanu lojalno politiko in dela za sporazum med Avstrijo in Nemčijo na eni, Rusijo in Anglijo na drugi strani. V tem znamenju se bodo vršili tudi sestanki na Sredozemskem morju.
Bukarešt, 6. marca. Tukajšnji listi poročajo, da je srbski ministrski predsednik Pasič dejal, da se bo začela železnica Do-nava-Adria graditi že to pomlad.
Pariz, 6. marca. »Agence Havas« na-glava v oficialni noti, da bo francoska vlada podpirala tako avstrijski sandžakski železniški načrt, kakor tudi ruski načrt Donava-Adria.
KRALJ EDVARD.
Pariz, 6. marca. Kralj Edvard je dospel včeraj zvečer semkaj.
ŽITNE CENE. Budimpešta 6. marca.
Pšenica za april......
Pšenica za oktober.....
R2 za april........
Koruza za maj.......
Oves za april.......
Efektiv: 10 višje.
11 93 9 82 1051 659 783
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
: o	Cu »p» lOV&aja	St&nje baro-metra * mm	Temperatura P» Celzija	Vetreti	Nebe	► se c Oh
b	9. »več	:41	4 1	sl. vzh.	del obl.	
h	7. zjutr	417	-21	brezvetr.	jasno	00
	2. pop	40 H	as	sl. jug	obl.	
Srednja vfiera|Snla temp. 4-1». norm 1 9!
V najem se odda zaradi bolezni
pe^arija
za majski termin. Več se poizve na Martinovi oesti 32.	593 5-1
**
Širite, naročajte »Slovenca"!
m*

Jadranska banka v Trstu.
Naznanilo*
II. redni občni zbor delničarjev
Jadranske banke v Trstu
se vrši v nedeljo, 22. marca 1908, ob 10. uri predpoldne v prostorih banke v Trstu, Via S. Nico!6 štev. 9.
Dnevni red:
t. Letno poročilo upravnega sveta in predložene bilance za leto 19 7. — 2. Poročilo nadzornega sveta o računskem sklepu 1907 in tozadevni sklep.
3. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za 1. 1907. — 4. Sklep o popolnitvi upravnega sveta. - 5. Volitev 5 članov nadzorstvenega sveta za 1. 1908. — Prememba pravil. — 7. Razni predlogi.
Gospodje delničarji, ki imajo glasovno pravico in se žele občnega zbora udeležiti, so naprošeni deponirati svoje delnice s kuponi vred pri bančni blagajni najpozneje do vštetega 14. marca 1908.
Trst, dne 5. marca 1908.
Upravni svet.
Izvleček iz pravil. § 15. Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas: nikdo pa ne sme ne v svojem ne v tujem imenu imeti več nego 20 glasov. Delničarji, ki se osebno ne udeležijo, morejo biti zastopani po pooblaščencih, ki ne morajo biti delničarji.	591 1—1
Spodnještaj. ljudska posojilnica vMariboru
razpisuje mesto
tajnika.
Prošnje in priloge naj vpo-šiljajo prošniki do 20. marca t.l. na načelstvo ljudske posojilnice v Mariboru.
588 1—1 Načelatvo.
V Gorjah pri Bledu
oddaja so služba
organista in cerkvenika
ali pa tudi samo organista. Plačilo po dogovoru. Nastop o sv. Juriju. Pismene ponudbe naj se vlagajo naj« dalje do sv. Jožef« pri 590 2-1
predstojništvD zapne cerkve v Gorjah.
Sprejme se
{92 2-1
učenka
za modistovski obrt v modnem salonu A. Vivod-MozetiČ, Ljubljana, Stari trg it. 21.
Razpisana je služba
cerkve aika in organista
Nastop o sv. Juriju.	687 3—1
Župni urad Podgrad. PoŠta Rudolf o «0.

Zdrave delavke
od 16. do 35. leta se sprejmejo k trajajočem, lahkem in dobro plačanem delu v tovarni v Gradcu, Moserhof-gasse 50—54.	578 4-2

Delavnica
za mizarja in tudi za drugo obrt,
zraven stanovanje, se odda 1. maja v Bohoričevih ulicah št. 3, Vodmat.
Več se izve pri Adolfu Haupt-mann-u, Ljubljana.	567 3-3
= Lepi solčavski =
f7l 2 2
se dobe ceno pri Karolu Druško-viču, trgovcu v Ljubnem pri Celju.
Proda se hiša
s sadnim vrtom, z opeko krita, v pritličju z 2 sobama, v I. nadsr. 1 soba, --- prostorna kuhinja s štedilnikom, v Puštalu, Skofja Loka, zelo prijaznem kraju s solnčno lego, posebno primerna za vpokojenega gospoda Istotam 1 parcela travnik in 3 parcele gozda, vse pod zelo ugodnimi cenami.
Natančneje poizvedbe pri F. Hl. Schmitt-u, trgovcu v Ljubljani.	529 2—2
Za pomladno m poletno dobo
popolno izbrana zaloga sveže došlih 23.000 komadov eblek za dame, gospode, deklice in otroke in sicer:
nad 5000 kom. najmodernejših suknenih oblek od gld. 4-—, 7 50, 10'— višje
, 1500 , površnikov in ranglan-
sov najnovejših barv, od gld. 6 -, 9. , 12 — višje , 2500 , oblek za otroke in defcke od gld. 1-90,350 višje 1000 , dolgih pelerin iz velj-blodove dlake in gum. od gld. 3' , 5- višje . 5000 , jopičev za dame, pa-letotov, ovratnikov in kostumov od gld. 3—, 5-—, 10 - višje „ 10000 , kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih čepio in perila. 176 40 -3 Ob vsakem času v zalogi pariški in be> rolinski modeli konfekcije za dam* in debke kakor tudi izvirne angleške
športne obleke In površniki. Naro6ila po meri se izvršujejo naj-
fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljatve na izbero se pošiljajo povsod tudi brez povzetja.
— Čudovito nizke cene! —
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg St. 5.
407 8-6
VINO
je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči „P o s o j il n i c a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50—18-—.
Zlate mtiije: Birlii, Paril, lis itI.
71 »jbolj. koam. Zftbo-ilatll. »r* elitno	_
^^"Hidalovatelj
Ljubljani, Spltai.-Strltar. nI. 1
V
>v

Prostovoljno razprodajo.
Prihodnji torek, t. j. 10. t. m., ob 8. uri zjutraj se bodo po umrlem Jožefu Jarcu pri ,,Mertanu" v Medvodah razpro-
dajala vsa
gospodarska in poljedelska orodja
mlatilni in slamorezni stroj, vozovi, sodi, kadi in različne stvari, dalje mnogo suhega kolarskega lesa in jesenovih, brstovih, bukovih in hrastovih plohov.	b89 3-1
Razpošiljanje našega svetovno slovitega specialnega piva
Salvafor
se vrši v smislu starih šeg in običajev
tudi letos v mesecu marcu.
Da se vsakdo zagotovi, da dobi tudi res „Salvatori*>pivo, in ne katero mnogih ponarejanj, naj se pazi na tu vtisnieno, na vsakem sodčku in vsaki steklenioi se nahajajo6o varstveno znamko, ki je, kakor tudi oznamenilo .Salvator' s patentno-uradno zavarovano.
Akc. dr. Paulanerbrau-
Salvatorjeva pivarna. Monakovo.
' /657.
Toči se vsako soboto, nedeljo in vsak praznik, dokler je kaj zaloge v
= kolodvorski restavraciji. =
,32 3	Josip Schrey, restavrater.
I
I
t D 1 11 U • Mi>> mu, M.11 tlita 17, uaita*, tirat, KKrtllaR, KSTI JISJ. Hrr,
■»«» na D n a • J tu
. .iaiiiiliMil Oraotb .s »sik. Upa, t.otta bili« We.iv Irlta«. I. i.lb-ree,
Mnajatai
I W.lltella it, II Vib.ralretsa «, lil UagergMt* 77 (t.gtl Hinavtuaj, III. Lt-vtngMM IT, IV Wlt4.ii Menplilrtnt II, " irhflnlir.nntratraatt Sl a, VI Uamte.dorferrtt. M. VII MarliMIt.-iitratee t«, VIII. l.tichtnltlilcrrlraiit IM, IX tli'(iliinr SI 1. <*a«.rll>.itMM« M. *>«!!; Tlorl.f-.MlraM« ti, XIX Oatillairti H«.oi.i. i) /r i* t4«t>*>.i'taa< »I
Jtoiijaintftna aainittka družbe
"17.
i«
173
'■■iy Cj i
ERCUR
64
Sik..
■•>«•?!a;, f..- W0li'xett* jO,
^nJksiiAnuiojtn
MT *iaku5» in prodaja '"m*
vsv»b vrst rent, dr lavnih papirjev, akcij, prioritet, tantKvnlr, nrsčh. daviš, valut ln dnnarla.
kamenjava m eskomptira^e -m:
Ulrebanih MStavnlc )■ oblljtacH, »"bčV ln kapo«o».
Podružnica i v Spljetu, «	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na komunalne srečke a R 15'A. - žrebanje dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300,000'-, promese na Tiske srečke t R T—. — žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.100'—. Obe promesi skupaj samo K 21—. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti nr |2 |q ob res t i m.	Podružnica i v Gelovou. a
OelniAka glatnioiM t l i K «.000.000 « i		« Rezervni fond t i i i 1 ftOO.OOO. i a 2