Številka LETO LIH. 22. OKTOBER 2021 CENA 1.90 EUR oc, m ; 3 Transparentnost zgornjesavinjskih občin Rezultati kažejo na premalo prizadevanj za vključevanje občanov STRAN 4 J GZS ZA INOVAl'"- ~ Inovatorjem BSH Hišnih aparatov srebrno priznanje za Bosch Cookit STRAN 6 ! LEGALÎS PRAVNO IN POSLOVNO SVETOVANJE TER POSREOOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI. URŠKA PEČNIK S P 041 339031 : legolisupspicgmail.com Hofbauerjeva 22. Mozirje^ AKCIJ A do konca meseca 1 NOVEMBRA-. Pri naročilu skrbnega pregleda pravnega .,. stanja nepremičnine imate ^ s tem kuponom POPUST i v višini 10 EUR. \ • ___i_________:___i r lArED SUPERMARKET lAvtK , MOZIRJE ■ 9 mtsLP GARANTIRANO NAJCENEJŠE BANANE V MESTU KMSMZBm •v wtMüu m su cum cjru «wi m ot rtum.'mn uma «eto hUUtt IHM SM» ZA HKMM ¡1 IACOI KlHK M«flU»2A«BU MMM MC«. VOJA !A »UGMOBtAJM U COiWWUnvo Rozalija in Martin Podkrižnik v krogu družine praznovala diamantno poroko STRAN 14 Oglasi Savinjske novice št. 41, 15. oktober 2021 2 Vsebina Klub podjetnikov SAŠA Povezovanje za dvig konkurenčnosti gospodarstva v regiji.......................5 Čebele letos brez paše Za čebelarji katastrofalna sezona........................6 Občina Solčava Poleg šole bodo zgradili večnamensko športno dvorano..................................7 Epidemija koronavirusa Toliko okužb ni bilo že od januarja, se nam obeta zaprtje države? .... 8 Krožišče Soteska Konec zastojev pri vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino...........8 Mozirski gaj Za parkom cvetja še ena dobra sezona........................9 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Otroci se bodo vpisali k pediatru v Mozirje...........................9 Intervju z Maticem Pečnikom Zgodovinar, turistični vodnik in humanitarni delavec.................16 SP v alpskem smučanju Tina Robnik se veseli nove sezone .......................... 19 Tekma na bežečega merjasca Rihter najboljši tudi v streljanju na premično tarčo ........................... 19 ŠD Vrbovec Nazarje Srečanje prvih maratoncev v malem nogometu..........................21 Nazarje V prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti udeležena tri vozila ......................... 22 Tretja stran Pravlj r i KP jice in realnost na področju energije V zadnjih dneh je zaradi hitro rastočih cen energije v gospodarskih in tudi političnih krogih zavladala panika. Zdaj že nekoliko navajeni na intervencije v času epidemije gospodarstveniki kličejo na pomoč državo, ki pa sama nima jasne slike, kako bo zagotavljala stabilno energetsko oskrbo v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti. Trenutne visoke cene energije so posledica številnih dejavnikov, ki niso zgolj nacionalnega značaja. Energetika je tran-snacionalna dejavnost, presega tudi okvire Evropske unije, znotraj katere sicer Slovenija želi zadovoljevati večino svojih interesov. Ekonomist Jože P. Damijan vidi razloge za skokovit dvig cen energije v rasti povpraševanja po energentih po ponovnem zagonu gospodarstva, v nizkih zalogah energentov zaradi šibkega povpraševanja v preteklem epidemičnem letu, v deregulaciji trga in uveljavitvi »tržnih« mehanizmov, v nezadostnih investicijah v nizkoogljične vire energije, pa tudi v zgrešeni energetski politiki številnih držav, ki so se naivno usmerile v nestabilne obnovljive vire in prehitro zaprle stabilne energetske vire, kot so, na primer, jedrske elektrarne. Aktualna energetska kriza je po Damijanovem prepričanju pokazatelj tega, kaj nas čaka v »zeleni dobi«, če bomo šli v tranzicijo brez tehtnega premisleka. Kriza namreč kaže, da je večina nacionalnih energetsko podnebnih načrtov, ki so jih pripravile države članice EU po navodilih Bruslja, neustreznih. Niso pripravljeni za nestresno tranzicijo, poleg tega pa nimajo rešitev za povsem predvidljive šoke v zeleni dobi - ne na strani ponudbe in ne na strani povpraševanja po energiji. Če kaj, bi se morali iz trenutne situacije naučiti, da moramo stremeti k energetski samozadostnosti, saj v času energetskih kriz ne moremo računati na ugoden uvoz elektrike, da so obnovljivi viri energije sonca, vetra in vode kot stabilen in zadosten vir energije za naše povečane bodoče potrebe zgolj leporečenje, da bomo tudi v prihodnjih desetletjih še vedno v veliki meri odvisni od fosilnih virov in da moramo skrbeti za takšno kombinacijo energetskih virov, ki bo zagotavljala stabilnost in cenovno konkurenčnost, pri čemer se jedrski energiji ne bo mogoče izogniti. V praksi to pomeni, da bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj ne moremo zapreti leta 2033, ker do takrat ne bomo imeli zamenjave za tretjino energije, ki jo proizvede. Zgraditi je potrebno drugi blok nuklearke v Krškem, potrebne so nove hidroelektrarne na srednji Savi in Muri, potrebna je energetska sanacija stavb, zelena tranzicija industrije in prometa, potrebne so sončne elektrarne za gospodinjstva, poleg tega pa nadgradnja distribucijskega omrežja. Lahko si pripovedujemo pravljice še naprej, ampak to je realnost. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 42, 22. oktober 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjslce novice št, 42,22 oktober 2021 3 Tema tedna ALI JE DELOVANJE ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN NA SPLETU TRANSPARENTNO? Rezultati raziskave kažejo na premalo prizadevanj za vključevanje občanov Inštitut Danes je nov dan, Organizacija za par-ticipatorno družbo in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja so konec septembra predstavili izsledke raziskave odprtosti in trans-parentnosti slovenskih občin. Na interaktivnem spletnem mestu Lestvica transparentnosti lahko vsakdo preveri, kako se je izkazala njegova občina in jo primerja z ostalimi. Rezultati kažejo, da večina občin pri svojem delovanju ni proaktivna, pravzaprav kar 168 občin na nekaterih področjih ne zadošča niti minimalnim zakonskim standardom. V povprečju so dosegle 34,9 od 100 točk, najvišje uvrščena zgornjesavinjska občina Ljubno je zbrala 45,5 točke in se s tem uvrstila na visoko 25. mesto med 212 občinami. 71 % občin v Sloveniji na spletnih mestih nima objavljenih nikakršnih kontaktnih podatkov občinskih svetnic in svetnikov, tako da se na njih na preprost in vsem dostopen način ni mogoče obrniti niti z najenostavnejšimi vprašanji. REZULTATI KAŽEJO PORAZNO SLIKO Večina občin sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom, proaktivnost je vrlina le redkih. Povprečna občina je dosegla le tretjino vseh kazalnikov, najbolje se je odrezala Ljubljana z 69,2 točke. Zaključki kažejo, da so občine z večjim številom prebivalcev in višjim proračunom bolj odprte in transparentne ter Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: »Veseli nas rezultat, ki je plod dobrega dela občinskega sveta in občinske uprave Občine Ljubno. Občina Ljubno je s sistematično preobrazbo delovanja celotne občinske uprave pričela v letu 2018. V želji po večji transparentnosti in v želji po sodelovanju občanov pri sprejemanju najpomembnejših odločitev se je uredila nova spletna stran, ki ni le spletna stran, ampak je sredstvo za sodobno komuniciranje z občani in zainteresirano javnostjo. Želimo si še več komunikacije z našimi občani, predvsem pa še več aktivnega vključevanja s predlogi, dodatnimi aktivnostmi in prijateljskega sodelovanja. Občina z novimi pristopi skozi pripravo prostorskih aktov, projektov in kasneje s predstavitvijo rezultatov želi širši javnosti pokazati, da se s skupnimi močmi lahko dosežejo zavidljivi rezultati, ki pomenijo dodano vrednost za vse, ki živimo v eni najlepših dolin.« obratno - manjše občine so se na področju odprtosti slabše izkazale. Raziskovalci z inštituta sicer predvidevajo, da je v manjših in bolj ruralnih občinah spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja. K temu prispeva tudi manj kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev. Ugotovitve lahko prenesemo na našo dolino, Solčava in Luče, občini z najmanjšim številom prebivalcev, se nahajata v zadnji četrtini lestvice. KOLIKO TOČK SO ZBRALE ZGORNJESAVINJSKE OBČINE? Največ točk med zgornjesavinjskimi občinami je zbrala Občina Ljubno, ki je s 45,5 točke pri- stala na 25. mestu, sledi ji Občina Nazarje, s 40,6 točke zaseda 48. mesto. V drugi tretjini se na 76. mestu s 36,5 točke nahajata Občina Mozirje in na 93. mestu s 35 točkami Občina Rečica ob Savinji. V zadnji tretjini lestvice najdemo precej slabše ocenjene občine Gornji Grad (153., 29,5), Luče (164., 28,5) in Solčavo (169., 28). NAJBOLJ VKLJUČUJOČE PRI SPREJEMANJU PRORAČUNA Kar se tiče transparentnosti delovanja občinskih svetov, se z izjemo Rečice (72. mesto) ostale naše občine nahajajo v drugi polovici lestvice. Boljši smo pri transparentnosti in vključeno- Inštitut Danes je nov dan je ob objavi rezultatov podal mnenje, da lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja, zato mora biti njihovo delovanje odprto in vključujoče. V svojo raziskavo so vključili 80 kazalnikov, razdeljenih v pet vsebinskih sklopov. Ocenjevali so transparentnost delovanja občinskega sveta, preglednost občinskih spletnih mest in dostopnost informacij, transparentnost in vključenost v postopke sprejemanja proračunov, dostopnost spletnih mest ter vključenost javnosti v delovanje občin. sti v sprejemanje proračuna, kjer gre za prizadevanja za vključevanje občanov v postopek sprejemanja proračuna in njegovo poenostavitev. V tem sklopu si Občina Nazarje skupaj s še štirimi drugimi občinami deli visoko 2. mesto, visoko so tudi občine Mozirje (17.), Ljubno in Rečica (obe 22.). 4 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Tema tedna, Aktualno Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava: »169. mesto na lestvici transparentnosti slovenskih občin po moji oceni ni realno. V poplavi številnih mailov s prošnjami za različne informacije se žal zgodi tudi, da občasno zgrešimo kakšen vprašalnik, kot je bilo v tem primeru. Vsekakor sem mnenja, da so naši občani zelo dobro seznanjeni z delom občinske uprave in občinskega sveta. Skupaj s sodelavci na občinski upravi in svetniki se trudimo, da vzpodbujamo občane za podajanje pobud in za aktivno sodelovanje. V letošnjem letu smo pristopili k izdelavi Strategije trajnostnega razvoja Občine Solčava 2030, ki smo jo v septembru tudi potrdili. V okviru nastajanja strategije smo na občane naslovili vprašalnike, v elektronski in pisni obliki. Odziv ni bil slab, seveda pa bi lahko bil tudi boljši. Poleg tega se v zadnjem obdobju vedno pogosteje poslužujemo pošiljanja novic z nenaslovljeno pošto, ki pride do vsakega gospodinjstva. Spletno stran smo pred leti obnovili in vsi sodelavci na občinski upravi objavljajo novice glede na področja, za katera so zadolženi. Poslužujemo se tudi ostalih spletnih medijev, kot je na primer Facebook. In navsezadnje lahko rečem, da živimo na podeželju, kjer se ljudje še poznamo osebno med sabo. Občani se pogosto oglasijo na občinski upravi, kjer jim z veseljem pomagamo, če le znamo. Sama pa sem kot županja aktivna med ljudmi, aktivna v raznih društvih in trudim se poslušati potrebe in želje občanov.« Skupaj z večino slovenskih so se tudi zgornjesavinjske občine zelo slabo izkazale pri sklopu vključenost v delovanje občine in obveščanje, kjer so raziskovalci s pomočjo vprašalnika, poslanega občinam, ocenjevali načine vključevanja in obveščanja občanov. Na vprašalnik je odgovorilo le 50 občin, med njimi dve zgornje-savinjski. Odzvali sta se občini Ljubno in Nazarje ter si tako zaslužili mesto na lestvici, ostale občine, ki se niso odzvale, so bile ocenjene z nič točkami. V inštitutu so prepričani, da takšen slab odziv sam po sebi kaže veliko netransparentnost delovanja občin. Tatiana Golob KLUB PODJETNIKOV SASA Povezovanje za dvig konkurenčnosti gospodarstva v regiji Klub podjetnikov Savinjsko-šaleške regije je v četrtek, 7 oktobra, v Mozirju pripravil poslovno srečanje, katerega namen je bil izpostaviti ključna razvojna področja regijskega gospodarstva v procesu prestrukturiranja premogovne regije SAŠA in opozoriti na pomen ter prednosti povezovanja. Srečanja se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš. GOSPODARSTVO BO S PODPORO DRŽAVE ZMOGLO IZZIV Udeležence dogodka so uvodoma nagovorili predsednik Kluba podjetnikov SAŠA Jure Pod-križnik, ki je nakazal prioritetne usmeritve delovanja kluba v prihodnjem obdobju, župan Ob- čine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki je udeležencem izrekel dobrodošlico in podprl gospodarsko povezovanje znotraj regije, in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Slednji je izrazil prepričanje, da bo regijsko gospodarstvo ob ustrezni podpori države zmoglo izziv prestrukturiranja, ki se je praktično že začelo. ELEKTRIFIKACIJA VOZIL BISTVENO VEČ KOT MENJAVA POGONA V nadaljevanju je Michael Jost, donedav-nega glavni strateški direktor pri Volkswagnu, predstavil strategijo prestrukturiranja omenjene družbe, ki temelji na elektrifikaciji vozil, uporabi umetne inteligence in razvoju samovoze-čih avtomobilov. Jost je napovedal, da bodo pro- Udeleženci okrogle mize so govorili o krepitvi razvojnih potencialov na prioritetnih gospodarskih področjih v SAŠA regiji. (Foto: Vanesa Begič) izvajalci, ki bodo v svojih vozilih zgolj zamenjali motorje z notranjim izgorevanjem z baterijami, obsojeni na neuspeh, saj bo avtomobil z vgrajeno umetno inteligenco postal bistveno več kot sredstvo za premik od točke A do točke B. Nakazal je tudi razvojna področja, v katera bi se glede na svetovne trende po njegovem morala usmeriti SAŠA regija. ZA RAZVOJ IN KONKURENČNOST POTREBNI USPOSOBLJENI KADRI Sledila je okrogla miza na temo krepitve razvojnih potencialov na prioritetnih gospodarskih področjih v SAŠA regiji, to pa so krožno gospodarstvo, zelena energija in nove tehnologije, trajnostna mobilnost in industrija 4.0. Za razvoj in konkurenčnost na vseh naštetih področjih bomo seveda potrebovali usposobljene kadre, zato bo še bolj kot doslej pomembna vloga izobraževalnega sektorja. STRATEGIJA IZSTOPA IZ PREMOGA SPREJETA V KRATKEM V sklepnem delu srečanja je spregovoril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Andrej Čuš. Pohvalil je ambicije in kompeten-ce, ki jih prepoznal v predstavljenih razvojnih projektih podjetij iz regije, in predstavil glavne vire sredstev, iz katerih bo mogoče v prihodnjih letih črpati nepovratna in povratna finančna sredstva. Dejal je, da bo vlada še ta mesec sprejela nacionalno strategijo izstopa iz premoga, v kateri bo zaprtje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj in posledično Premogovnika Velenje zapisano za nekoliko kasnejši čas kot v osnutku tega dokumenta (2033). Franci Kotnik Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 5 Gospodarstvo, Organizacije PODELITEV NACIONALNIH PRIZNANJ NAJBOLJ INOVATIVNIM PODJETJEM IN INOVATORJEM Inovatorjem BSH Hišnih aparatov srebrno priznanje za Bosch Cookit V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v torek, 12. oktobra, 19. leto zapored podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem. Podeljenih je bilo devet zlatih, 31 srebrnih in eno posebno priznanje. Vse tri inovacije iz SAŠA regije so bile nagrajene s srebrnim priznanjem, med njimi tudi aparat Cookit iz BSH Hišnih aparatov. INOVATIVNA PODJETJA USTVARJAJO NOVO DODANO VREDNOST Predsednik GZS Tibor Šimonka je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, »da so med inovacijami, ki kandidirajo za najvišja priznanja, tako produktne in procesne kot tudi trženjske in družbene inovacije. To pomeni, da imamo v naši državi širok in pester nabor podjetij in organizacij, ki imajo ne le srčno željo, ampak tudi sposobnost inovirati na zares širokem področju. S tem pa se tudi ne bojim za prihodnost. Kajti ino-vativna podjetja so tista, ki bodo jutri ustvarjala novo dodano vrednost, nove možnosti zaposlovanja in s tem soustvarjala tudi blaginjo za državo kot tako.« l^l4.INHriJ Vi. V imenu inovatorjev BSH Hišnih aparatov je priznanje iz rok generalnega direktorja GZS mag. Aleša Cantaruttija (levo) sprejel Henrik Pavlovič. (Foto: GZS) PRVI NAPREDEN UNIVERZALNI KUHINJSKI APARAT Prvi napreden univerzalni kuhinjski aparat Bosch Cookit je rezultat 65-letnih izkušenj in znanja pri proizvodnji kuhinjskih aparatov. Je edini aparat na trgu, ki omogoča temperaturo do 200 stopinj Celzija in poskrbi za popolno aro- CEBELE LETOS BREZ PASE mo pri pečenju. Pametna XL posoda s kapaciteto treh litrov je idealna tudi za bolj razkošne družinske pojedine. S pomočjo aplikacije Home Connect so uporabniku na voljo recepti iz obsežne zbirke, aplikacija pa prikaže korake priprave in preostali čas kuhanja. Franci Kotnik Za čebelarji katastrofalna sezona Bosch Cookit je edini aparat na trgu, ki omogoča temperaturo do 200 stopinj Celzija. (Foto: BSH) TRI SREBRNE INOVACIJE IZ SAŠA REGIJE Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 41 najboljših inovacij iz vse Slovenije. Podeljenih je bilo devet zlatih, 31 srebrnih in eno posebno priznanje. Vse tri inovacije, ki so na nacionalni nivo napredovale iz SAŠA regije, so prejele srebrno priznanje: nova generacija samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov širine 600 (Gorenje), pametno domače polnjenje električnih vozil (Mega M) in univerzalni kuhinjski aparat Bosch Cookit (BSH Hišni aparati). Čebelje družine so aprila običajno v fazi intenzivnega spomladanskega razvoja in povečevanja števila čebel delavk znotraj družin. To je povezano z veliko porabo hrane. Zaradi letošnji precej neugodnih vremenskih razmer so morali čebelarji sami poskrbeti, da so imele čebele dovolj hrane. LETO 2021 KATASTROFALNO NAJSLABŠE Čebelarji se že pet let pogovarjajo, da slabše ne more biti, kot so bila leta 2015, 2016 in 2017. A je prišlo leto 2021, ki je katastrofalno najslabše. Predsednik Čebelarske družine Janeza Golič-nika Mozirje Ivan Čopar pravi, da je vzrokov za slabo letino več. »Najprej je prišlo ob visokih temperaturah do hitrega spomladanskega zbujanja medovitih rastlin, temu je sledila pozeba, nato pa še dolgotrajno deževje. Čebelarji, ki so imeli zdrave in močne družine, so lahko pridelali nekaj cvetličnega medu, gozdna paša pa je bila zelo slaba. Lipa in kostanj sta bila ob cvetenju izpostavljena dežju. DOLGA BREZPAŠNA OBDOBJA Konec junija smo iztočili mešanico cvetličnega in gozdnega medu. S prvim avgustom je večina čebelarjev pričela z zdravljenjem čebel proti varoji in krmljenjem čebel za zimo. Zaradi slabega vremena so bila brezpašna obdobja dolga, zato smo čebele hranili že prej, maja in junija. Za zimo pa vsaka čebelja družina potrebuje 12 kilogramov sladkorja in 12 litrov vode, drugače ne preživi,« razloži Čopar. POZEBA POMORILA ZA MESEC IN POL ČEBELJE PAŠE Pozeba in snežna pošiljka, ki smo ju pričakali spomladi, sta bili za razvoj rastlin in čebeljih družin zelo neugodni, pojasnjujejo na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Pozeba je pomorila za mesec in pol čebelje paše. Količina prinesenega v panj je bila celo tako nizka, da čebele še zase niso imele hrane. Zaradi pomanjkanje hrane se lahko ustavi gradnja satja in omeji zaleganje matice. Zmanjša se tudi poraba hrane znotraj družine. Benjamin Kanjir 6 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Organizacije, Iz občin MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Pot po Logarski dolini - naj tematska pot in »ljubljenec ljudskih src« V okviru Dnevov slovenskega turizma 13. in 14. oktobra so v Postojni podelili priznanja nagrajencem 30. natečaja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Kar dve priznanji sta romali v eno najlepših ledeniških dolin, v Logarsko dolino, saj je obnovljena naravoslovno-etnografska pot po dolini ponosna prejemnica priznanja komisije za naj tematsko pot, poleg tega pa še priznanja »ljubljenec ljudskih src« na podlagi spletnega glasovanja. Priznanji je na dogodku v Postojni prevzela županja Občine Solčava Katarina Pre-lesnik s sodelavko Jasno Funtek. PRVO MESTO V KATEGORIJI TEMATSKIH POTI Natečaj Turistične zveze Slovenije v urejenosti in gostoljubnosti slovenskih mest in krajev ter drugih deležnikov v turizmu je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Organizator je pri izboru posebno pozornost posvečal zelenemu turizmu in trajnostnemu razvoju, v vsaki kategoriji pa so najprej izbrali tri finaliste. Le- Priznanji sta na Dnevih slovenskega turizma prevzeli županja Občine Solčava Katarina Prelesnik (desno) in sodelavka Jasna Funtek. (Foto: arhiv občine) tos spomladi obnovljena sedem kilometrov dolga pot po Logarski dolini se je med tematskimi potmi odrezala najbolje in zasedla prvo mesto. Najbolje uvrščene po posameznih kategorijah so predstavili tudi v posebni oddaji na TV SLO 2. »LJUBLJENEC LJUDSKIH SRC« Poleg strokovne komisije so svoj izbor opravili tudi zainteresirani posamezniki s pomočjo spletnega glasovanja, kjer je pot po Logarski dolini v svoji kategoriji prejela največ glasov in si prislužila naziv »ljubljenec ljudskih src«. Prelesnikova je ob otvoritvi dejala, da obnovljena tematska pot ohranja nekdanje vsebine in navdihuje obiskovalce z novimi namigi za doživljanje ene najlepših alpskih dolin, kar se po spletnem glasovanju sodeč že dodobra udejanja. Vsebine tabel, mobilne aplikacije in vodenj po poti skozi krajinski park poudarjajo izjemne naravne posebnosti ter zavest domačinov, ki so svoja življenja uglasili z naravo. Barbara Rozoničnik OBČINA SOLČAVA PRED VEČJO INVESTICIJO Poleg šole bodo zgradili večnamensko športno dvorano Na septembrski redni seji solčavskega občinskega sveta je županja Katarina Prelesnik svetnikom predstavila projekt gradnje večnamenske športne dvorane kot prizidek k podružnični osnovni šoli v Solčavi. Izdelava projektne dokumentacije je v teku, z gradnjo bi lahko pričeli še letos, projekt pa naj bi bil zaključen do konca leta 2023. BOLJŠI POGOJI ZA ŠPORTNO UDEJSTVOVANJE OTROK Občina načrtuje investicije za uravnotežen gospodarski in socialni razvoj kraja, ki temeljijo na trajnostnih načelih. Osnovna šola z vrtcem je bila zgrajena na lokaciji stare šole leta 2006, že takrat je bila ena izmed možnosti gradnja telovadnice kot prizidka. Otroci imajo sedaj za športno vzgojo na voljo eno od učilnic, ob lepem vremenu še nekaj sto metrov oddaljeno igrišče, ki ga upravlja Športno društvo Solčava, pri tem pa morajo prečkati državno cesto. Predšolski otroci in učenci tako nimajo primernih pogojev za športno udejstvovanje, zaskrbljujoč pa je tu- di podatek o telesni neaktivnosti in prekomerni prehranjenosti mladih. ENERGIJSKO UČINKOVIT OBJEKT Poleg osnovnega namena športne vzgoje učencev bo telovadnica z dodatnimi prostori služila za rekreacijo učencev v podaljšanem bivanju, otrok s posebnimi potrebami, za dodaNa dober milijon evrov je ocenjena vrednost investicije. tne programe mladih športnikov in rekreacijo občanov. Občina načrtuje gradnjo objekta visoke energijske učinkovitosti ob zagotavljanju le-te iz obnovljivih virov. S tem predvideva dolgoročno nizke stroške obratovanja, objekt pa se bo uvrščal med skoraj nič-energijske stavbe. INVESTICIJA V VIŠINI DOBREGA MILIJONA EVROV Za dobrih 750 kvadratnih metrov neto tlorisne površine načrtovanega objekta znaša celotna ocenjena investicijska vrednost milijon evrov brez vštetega DDV. Sredstva bodo v večji meri zagotovili iz nepovratnih sredstev razpisa ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter sredstev za uravnotežen razvoj občin, v manjšem obsegu pa tudi iz lastnih proračunskih sredstev. Barbara Rozoničnik Vizualizacija večnamenske športne dvorane (desno) kot prizidek k obstoječi podružnični osnovni šoli v Solčavi. (Foto: arhiv občine) Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 7 Zdravstvo, Promet EPIDEMIJA KORONAVIRUSA Toliko okužb ni bilo že od januarja, se nam obeta zaprtje države? V nedeljo, 17. oktobra, je bilo v Sloveniji hospi-taliziranih 418 bolnikov s covidom-19, od tega 121 na oddelkih za intenzivno nego. Posvetovalna skupina za cepljenje je sklenila, da trajanje zaščite po cepljenju velja neomejeno, dokler ne bodo znana nova dejstva in bo jasno, kdaj je potreben poživitveni odmerek. MANJŠE ŠTEVILO OKUŽB V Zgornji Savinjski dolini se odstotek okuženih v zadnjem tednu ni spremenil, se je pa zmanjšalo število testiranih, so sporočili iz Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Okuženih je še vedno okrog 40 odstotkov testiranih s PCR testi. Po podatkih Sledilnika co-vid-19 je bilo v nedeljo 155 potrjenih okužb v 14 dneh na območju doline. Največ okužb je še vedno v občini Gornji Grad, je pa število upadlo glede na pretekli teden iz 71 na 55. V občini Mozirje je 47 okuženih, Rečica ob Savinji 24, Nazarje 11, Ljubno 8, Luče 7 in Solčava 3. V nedeljo, 10. oktobra, je bilo skupno število okuženih 189. SMO NA SAMEM VRHU Slovenija beleži najhitrejšo rast okužb v Evro- pi. Zaradi ponovnega pritiska na intenzivne oddelke in neodgovornega obnašanja, ki ga nista povzročili policija ali vlada, bodo ponovno prisiljeni uvajati ukrepe, ki ne bodo PCT-ukrepi, ampak ukrepi, ki bodo znova zapirali javno življenje in gospodarstvo, je napovedal premier Janez Janša. POLOVICA POLNO CEPLJENA Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenega 54 odstotkov prebivalstva, z vsemi potrebnimi odmerki pa 50,5 odstotka. V Zgornji Savinjski dolini ni spremembe glede števila cepljenih, saj se je zanimanje za cepljenje zelo zmanjšalo, so sporočili iz zdravstvenega doma. CEPLJENJE PROTI GRIPI Po Sloveniji se je začelo cepljenje proti gripi. PCT-pogoj za vstop na cepilno mesto ni obvezen. Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki in območne enote NIJZ in je brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Na NIJZ cepljenje priporočajo vsem prebi- valcem, zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. VIRUSI ŽE KROŽIJO Letos respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, prevladujejo zlasti okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, v nekaterih delih Evrope se že pojavlja gripa. Ob tem na NIJZ poudarjajo, da cepljenje proti covi-du-19 ne zaščiti pred gripo in obratno, saj gre za cepljenji proti različnim virusom. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnim koli presledkom. Štefka Sem Na zahodnem parkirišču pri Zdravstvenem domu Nazarje je začela delovati covid ambulanta v novem, tretjem kontejnerju. Namenjena je pregledu vseh pacientov vseh ambulant s sumom ali potrjeno okužbo s covidom-19. S tem je bistveno olajšano delo ambulant s temi pacienti, ki sicer ne morejo biti obravnavani v prostorih zdravstvene postaje. KROZISCE SOTESKA DOKONČANO Konec zastojev pri vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino Ta teden so delavci podjetja Tegar d.o.o. zaključili z gradnjo krožišča Soteska ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino. Novice so najbolj veseli dnevni uporabniki regionalne ceste, ki se tam skozi vozijo na delo, saj zastojev zaradi enosmernega režima vožnje ne bo več. Ob tem, da bo odslej promet na tem delu ceste bistveno varnejši in bolj pretočen, mu svojevrsten pečat daje ureditev otoka na sredini, kamor je nameščenih sedem betonskih Na 484.000 evrov, vključno z DDV je bil ovrednoten projekt izgradnje krožišča Soteska. podstavkov. Na vsakem izmed njih je s tehniko mozaika izdelan grb ene izmed zgornjesavinj-skih občin. Idejo za ureditev je mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku predstavila domačinka Mojca Černivšek. Mozaike oziroma grbe je naredila po vseh pravilih in merilih. V sami sredini krožišča, za grbi, je posajena lipa, simbol slovenstva. UREDILI STRUGO IN ODVODNJAVANJE Krožišče je trikrako, ob njem so pločniki za pešce in kolesarske steze. Pod njim so uredili strugo Skrubovega potoka in odvodnjavanje meteornih voda. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Z izgradnjo krožišča Soteska je konec nevarnega vključevanja na cesto iz smeri Gorenja. 8 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Ljudje in dogodki, Iz občin, Zdravstvo MOZIRSKI GAJ Za parkom cvetja še ena dobra sezona Mozirski gaj je ob koncu razstave buč in jesenskega cvetja za nekaj časa zaprl svoja vrata. Za upravljavci parka, ki jih vodi Darko Bele, je še ena uspešna sezona, saj jih je obiskalo dobrih 30.000 obiskovalcev. Več kot polovica obiskovalcev se je skozi park sprehodila v času prvomajskih praznikov, ob razstavi tulipanov, in v času velike poletne razstave eksotičnih živali in cvetja. Vsako je obiskalo med osem in deset tisoč obiskovalcev. Sezono so obogatili in zaključili s tradicionalno jesensko razstavo buč ter tekmovanjem za najtežjo bučo. Tudi tokrat jim je uspelo podreti rekord, saj je najtežja buča tehtala 719 kg, kar je šest več od dosedanjega re- OBČINA GORNJI GRAD Največ všečkov v nagradni igri za kolo pony je zbrala fotografija Tajde Reberčnik. korda. Se pred tem je potekalo tekmovanjem mladih cvetličarjev in vrtnarjev, ki so ustvarili čudovite cvetlične kreacije. Proračun za prihodnje leto sprejet v prvem branju V gornjegrajski občini so na osnovi zadnjega rebalansa pripravili proračun za prihodnje leto. Svetniki so najprej odločali o drugem rebalansu proračuna, ki je bil osnova za proračun 2022. Največje razlike med planiranimi in porabljenimi sredstvi so bile letos pri investicijah v šolstvo, vodovod in javno razsvetljavo, svetniki pa so drugi rebalans potrdili. V prvem branju je bil potrjen tudi proračun za prihodnje leto. VELIKO INVESTICIJ ZA 2022 Prihodki in odhodki za leto 2022 so planirani v višini dobrih treh milijonov evrov. Med planirani odhodki za prihodnje leto, ki so višji od letošnjih, so med drugim stroški za izvedbo županskih volitev, izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov in vlaganja v mrliške vežice, je povedal računovodja Blaž Purnat. Načrtujejo izvedbo javnega poziva, v okviru katerega bodo lahko posamezniki iz občine dobili sub-vencijska sredstva za obnovo peči oziroma kurilnih naprav. Planirana je obnova Zehljeve hiše, stano- Sezono so letos drugič zapovrstjo zaključili z organizacijo nagradne igre. Kolo pony so podelili skupaj s podjetjem Turna Rog bikes. Igra je potekala na Facebooku, kjer so sodelujoči všečkali fotografije, narejene s ponyjem v parku. Največ jih je zbrala fotografija, pod katero se je podpisala Tajda Reberčnik, ki je s tem postala lastni- ca novega kolesa. Strokovna žirija je izbrala še najlepše oziroma najbolj kakovostne fotografije. Zmagala je fotografija Urše Herman. V letošnjem letu je Mozirski gaj pridobil vrsto novosti. Obiskovalce je še pred vhodom v park pričakala prenovljena lokomotiva, muzej na prostem je dobil novo stiskalnico sadja, na velikih jajcih ob začarani vasi pa so začeli ustvarjati zgodbo o zmaju Lintverju, ki prežema mitologijo Zgornje Savinjske doline. Otroško igrišče so obogatili z vodnjakom s pitno vodo, park pa dopolnili z lesenimi skulpturami Jerneja Verbuča. OTVORITEV BOŽIČNE BAJKE 27. NOVEMBRA Park so z uradnim zaprtjem zasedli oblikovalci nove Božične bajke Slovenije. Ustvarjalo jo bo kar 1,7 milijona pisanih lučk, ki bodo domala vse kotičke parka osvetlile 27. novembra oziroma večer prej, ko bodo v park povabljeni domačini. Benjamin Kanjir ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Otroci se bodo vpisali k pediatru v Mozirje Računovodja Blaž Purnat je svetnikom predstavil proračun za prihodnje leto. vanj v Bočni in investicija v dodatni program nujne medicinske pomoči. Občina bo sofinancirala obnove kupole na katedrali. Povečali se bodo odhodki za investicije v športno infrastrukturo, šolstvo in javno razsvetljavo. Prav tako so povečana sredstva za izgradnjo obvoznice, ki je v državnih načrtih za gradnjo v prihodnjem letu. Tekst in foto: Štefka Sem Iz zdravstvenega doma bodo v kratkem začeli obveščati otroške paciente ambulante zdravnice Sanje Kecman-Prodan (ambulanta SA3), da si izberejo novega zdravnika oziroma pediatra. Omenjena ambulanta od 1. septembra dalje nima več priznanega programa za otroke in jih ne more več obravnavati. Takih pacientov do 15. leta starosti je v tej ambulanti okrog 200. Nove paciente sprejema pediater Rušit Salihi v mozirski ambulanti, ki je prevzela otroški del programa omenjene zdravnice. KVALITETNEJŠA OBRAVNAVA Eden od razlogov za to spremembo je, da je v pediatrični ambulanti bistveno bolj kvalitetna obravnava otroških pacientov kot v ambulanti za odrasle. Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstve- nega doma Nazarje Božena Herzog je povedala, da je s tem dosežen pomemben cilj, da zagotovijo enak obseg ambulant za odrasle kot pred odhodom treh zdravnikov. S to spremembo in novim pediat-rom jim je to zdaj že skoraj v celoti uspelo. Da bi še kdaj imeli ambulanto za odrasle in otroke, ni predvideno, razen mogoče v Lučah. POTREBA PO ZDRAVNIKU V MOZIRJU Kecman-Prodanova bo tako imela več časa za svoje odrasle paciente, ki jih ima še vedno preveč, zato novih ne sprejema več. Herzo-gova je še dodala, da se trudijo pridobiti dodatnega zdravnika, ki bi imel ambulanto v Mozirju. S tem bi pokrili vse potrebe po zdravnikih v dolini do upokojitev. Štefka Sem Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 9 Tematska priloga Avtomobilska industrija je ena izmed gospodarskih panog, v kateri v zadnjem obdobju zelo veliko pozornosti in energije vlagajo v izboljšanje podnebnih razmer. Letošnje poletje so članice Evropske unije sprejele sveženj ukrepov za razogljičenje družbe Pripravljeni na 55, ki evropskim državam nalaga, da do leta 2030 zmanjšajo izpuste ogljikovega dioksida za 55 odstotkov glede na vrednosti iz leta 2020. AKTUALNA JE POT K E-VOZILOM To med drugim pomeni, da bo od leta 2030 dovoljena le še prodaja avtomobilov, ki bodo v zrak izpustili 52,25 g/km CO2 ali manj. Iz tega razloga se avtomobilska industrija v veliki meri usmerja v prodajo električnih in priključno-hi-bridnih vozil. Podatki kažejo, da je danes 73 odstotkov prodaje električnih avtomobilov v Evropi skoncentriranih v štirih državah z najvišjim BDP. V EU državah z visokim bruto domačim proizvodom je delež električnih avtomobilov precej višji kot v državah z nizkim BDP. Slovenija z BDP 22,010 evrov na prebivalca in s 3,1 odstotka deleža električnih vozil to korelacijo potrjuje. MEGATRENDI PRINAŠAJO SPREMEMBE Razvoj avtomobilske industrije bodo v bodoče narekovali »megatrendi«. Prvi je povezljivost vozil, ki omogoča uporabniku in vozilom medse- bojno interakcijo in interakcijo z okoljem. Drugi obravnava zahteve po tem, da vozila v prometu delujejo vse bolj avtonomno. Pri tretjem gre za trend, ko lastništvo vozila ni več ključno (skupna raba, ponudbe prevoza). POMOČ PRI PREHODU NA E-MOBILNOST Ker e-mobilnost postaja vedno bolj aktualna tudi v Sloveniji, se podjetja trudijo za hitrejšo transformacijo v okolju bolj prijazne oblike mobilnosti. AMZS in podjetje Avant car sta s tem namenom ustanovila podjetje eFrend, poslovno platformo, ki združuje partnerje in ponudnike, širši družbi pa v okviru svojega poslanstva omogoča tudi ozaveščanje in izobraževanje o trajno-stni mobilnosti. Poleg tega eFrend voznikom, ki se ob razmišljanju o prehodu na električno mobilnost srečujejo z dilemo, kakšne posledice prinaša odločitev za nakup e-vozila, ponuja odgovore na številna s tem povezana vprašanja. TG VOZILI SMO: ŠKODA ENYAQ IV 80 Zmogljiv, prostoren, udoben in velikodušen z dosegom »Za nas so električna vozila več kot le avtomobili s pogonom na alternativni vir energije,« pravijo pri Škodi. Z modelom enyaq so začeli povsem novo poglavje njihove 125-letne zgodovine. Ime enyaq se začenja s črko e, kar bo menda začetnica imena vseh Škodinih električnih modelov, končuje pa s črko q, s katero so končujejo imena njihovih cestnih terencev. TERENEC OD ZUNAJ, LIMUZINA OD ZNOTRAJ Po tej definiciji smo torej vozili električnega cestnega terenca. Uvrstitev v ta avtomobilski razred si enyaq zasluži na račun skoraj 19-centime-trske oddaljenosti dna vozila od tal, kar pomeni dokaj visoko postavljene sedeže, s tem enostavno vstopanje in izstopanje, voznik pa ima odličen pregled nad dogajanjem v prometu. A v notranjosti se, kar se udobja tiče, sedi kot v limuzini, zato naj vas izraz terenec ne zavede. OBILJE PROSTORA Škodini avtomobili se odlikujejo (tudi) s prostornostjo in pri enyaqu ni nič drugače. V potniški kabini vam prostora zlepa ne bo zmanjkalo, enako velja tudi za prtljažnik. Zadnja klop je asimetrično deljena, naslon zadnje klopi ima odpr- tino za prevoz daljših predmetov. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri 585 litrov, dno pa je postavljeno visoko (70 centimetrov od tal), kar olajša zlaganje predmetov vanj in jemanje iz njega. Osrednje mesto na armaturni plošči ima velik, 13-palčni zaslon na dotik, preko katerega voznik upravlja z nastavitvami. Bistveno manjši, 5,3-palčni je zaslon instru-mentne plošče, kjer ima osrednje mesto digitalni prikazovalnik hitro- sti, na voljo pa so tudi podatki o napolnjenosti akumulatorja in dosega s preostalo energijo. Ergonomi-ja voznikovega delovnega prostora je odlična. DOSEG Z ZMERNO VOŽNJO VEČ KOT 500 KILOMETROV Testni enyaq je imel oznako iV 80, kar pomeni, da je imel vgraje- no zmogljivejšo baterijo s kapaciteto 82 kWh (šibkejša ima 20 kWh manj). Le-ta omogoča do 537 kilometrov dosega, a pri tem velja opozoriti, da je doseg zelo odvisen od načina in pogojev vožnje. Motor, ki poganja zadnji kolesni par, sicer omogoča odločna pospeševanja, enyaq od 0 do 100 km/h potrebuje le 8,6 sekunde. Maksimalna hitrost je omejena na 160 km/h. NAPREDNI ASISTENČNI SISTEMI ZA ŠE VEČ VARNOSTI IN UDOBJA Vodenje avtomobila je lahkotno in natančno, lega na cesti je zelo zanesljiva. Enyaq pri zaviranju shranjuje energijo, pri čemer lahko voznik izbira med različnimi stopnjami rekuperacije. Testni avto je bil opremljen s številnimi naprednimi asistenčnimi sistemi, ki prispevajo k varnosti in udobju, kar je še izboljšalo celoten vtis. Tudi izkušnja s polnjenjem baterije je bila pozitivna, res pa je, da uporaba električnega avtomobila terja nekoliko drugačen način razmišljanja, ko gre za načrtovanje poti. Franci Kotnik Enyaq je začetnik novega poglavja v 125-letni zgodovini Škode. (Foto: Franci Kotnik) 10 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Tematska priloga Transformacija avtomobilske industrije Avtomobilska industrija je v obdobju največje transformacije od pričetka delovanja v začetku 20. stoletja. Glavne silnice sprememb so omejevanje podnebnih sprememb in digitalizacija na drugi strani. Osebna vozila (vključno s kombiji) z motorji na notranje izgorevanje so v letu 2019 v Evropski uniji prispevala 16 odstotkov skupnih izpustov CO2. Zakonske omejitve na ravni EU bodo nadaljevale s pritiskom na proizvajalce za doseganje nižjih izpustov CO2 pri novih vozilih. Ob tem velja omeniti, da je avtomobilska industrija že desetletja vodilna na področju recikliranja. V razvitih državah recikliramo od 75 do 80 odstotkov vozila. Tako je danes 85 odstotkov (novega) jekla v ZDA proizvedenega iz recikliranih materialov. Na drugi strani potrošniški trendi iz industrije zabavne elektronike (telefoni, televizorji, glasbeni in igralni sistemi) narekujejo spremembe vozil v smeri (1) stalne povezanosti, (2) avtonomne vožnje in (3) spremenjene uporabniške/ vozniške izkušnje. Obe silnici se prepletata pri konkretnih spremembah, ki jih doživlja in uvaja avtomobilska industrija. Zelo velik pospešek transformaciji avtomobilske industrije daje pandemija covida-19 in z njo povezane težave v svetovnem gospodar- stvu. V lanskem letu je bil glavni dejavnik zapiranje proizvodnih obratov oziroma tovarn, v letošnjem pa prevladujeta vpliva povišanih cen surovin in energentov v prvi polovici leta 2021 in nezadostne dobave polprevodnikov v drugi polovici leta. V družbi KLS aktivno sodelujemo pri spremembah v avtomobilski industriji več kot pet let. V letu 2016 je bilo sto odstotkov naše prodaje realizirane z izdelki namenjenimi za vgra- dnjo v vozila z motorji z notranjim izgorevanjem. V letu 2022 načrtujemo, da bo ta delež že manjši od 80 odstotkov. Kakšna bo prihodnost avtomobila, kot ga poznamo, ne ve nihče, si pa vsi v avtomobilski panogi prizadevamo izboljšati izdelek za končnega kupca, ga narediti uporabnejšega in trajnejšega. Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno d.o.o. Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 11 Tematska priloga AVTOKLEPARSTVO, AVTOLICARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MUR KO ALO JZ S. p.. Loke 31, U U BN O 08 SAVIN JI .1 V S kite T Mit Hitro in kvalitetno popravilo no karambolu in no toči. Gostilna PETRIN ljubno Daša Murko, tel, 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. 12 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Tematska priloga, Oglasi Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 13 Ljudje in dogodki, Oglasi DIAMANTNA POROKA ZAKONCEV PODKRIZNIK Največji blagoslov v življenju so jima otroci, vnuki in pravnuki Le malo je dandanes parov, ki se »poročijo« trikrat, prvič kot mladoporočenca, drugič na zlati poroki in tretjič na diamantni. Diamantno poroko sta konec septembra Rozalija in Martin Podkrižnik praznovala v krogu svoje velike družine. Tokrat ju je v gornjegrajski katedrali »poročil« župnik Ivan Šumljak. Grosova Roza in Tinče iz Radmir-ja sta zgled zakonskega življenja. Oba izhajata iz velikih družin, zato sta tudi sama želela biti obkrožena z otroki. Rodila so se jima tri dekleta in dva fanta in Roza je prevzela skrb za veliko družino, Tinče pa je delal kot sekač v takratnem Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Za košnjo in podobna dela na manjši kmetiji je poskrbel med dopusti. Otroci so rastli in si ustvarjali svoje družine, počasi so jima druž- bo začeli delati vnuki, sedaj že pravnuki. 2al sta pred leti v lovski nesreči izgubila sina Marka, kar je bilo za celotno družino zelo težko. Čas celi rane, ne vzame pa spominov in še vedno se ob obletnici smrti vsi zberejo pri maši in ohranjajo spomin na sina in brata. Ne le čas, tudi vera je Grosovima pomagala, da sta lažje preživela težko obdobje. Zdravje Rozi še kar dobro služi, Tinče pa ima težave s srcem, zato zunanjih del ne more več opravljati. Se vedno pa izdeluje makete letal, s katerimi navdušuje pravnu-ke. Oba zelo rada obiskujeta svoje otroke in vnuke, saj tako v srcu ohranjata mladost. Igrata tarok in ob zimskih popoldnevih, predvsem nedeljskih, sta vesela otrok, ki se jima pridružijo pri kartanju. Štefka Sem Na diamantni poroki zakoncev Rozalije in Martina Podkrižnika se je zbrala vsa družina. r 1AGER ■ ' f/M /M**fi i Mail I Vitlu Supermarket Mozirje, Orožnova ulica i, 3330 Mozirje moiirjt^trgtfvinejager.coFr.tehnSka.niozi^eiStrgovireiagEreonij te k sttl.m o rf rje (Etrgovl nej age f-f ™ Delovni čas: P0N-5CB; 7:00-20:00, Ni D: ZAPRTO d, —\—^ "UROČI" PTUJ (KI KAD 399 f HJR "M'J NAGROBNA SVEČA 5-DNEVNA BELI NAG ROOM PESEK - 7-11 mm mm ' '' ■ 'isti 389 I i' 329 : EUR Is NAGROBNJ PESEK Donau BEau 8-1 i ~n _MOČE», ii kg ■/ii'Li'1 mL tli mm JDK, 20 kj vnoir ptujski khof Z-rihlL" pvfeite hr*nw i Mijtir» UU|J Stopili^ piVa b-.LrrM^i. 1-14= i 1 m w ima* tiiv»m 1 on KALORifER HOTSEWE nastavitvi trpinih. moč ZUDUW 1299 J- r c j "si d, i»,. fi, iiSi Rosiki iUtin; I wn.tifMrfnijijfr.ciM. jj^ffi nljns ii,lJ.-2i.;fl. Jfl £1 s:- i« ode ijfc'fi lifl. 14 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Zgodovina in narodopisje Ledinska in hišna imena v okolici Solčave pred drugo svetovno vojno PETER WEISS Potem ko smo skoraj v celoti prebrali razpravo Franca Mišiča o ledinskih in hišnih imenih okoli Solčave, ki je izšla leta 1938 v reviji Časopis za zgodovino in narodopisje, lahko pod njo potegnemo črto in dodamo le še Mišičev zaključek, ki pri njegovi razpravi ne sme manjkati. Slika, ki smo jo tako dobili o ledinskih in hišnih imenih okoli Solčave in o njihovem narodnostnem poreklu, se prav nič ne ujema z ono, ki jo o tem predmetu najdemo v [nemško pisani] disertaciji Gunterja Glauerta [K poselitvi Kamniških Alp in Vzhodnih Karavank, iz leta 1937]. Če bi bila nemška ledinska imena v solčavskem okraju pristno domača, bi se ohranila vsaj v hišnih imenih. Iz ponemčenih ledinskih imen sklepati na nemško narodnost pomeni isto napako, kakor če bi kdo iz polatinjenih imen ([kakršno je recimo] Retroportam!) sklepal na Italike v teh in drugih krajih. Avtor je z viri in ugotavljanjem jezikovnega izvora imen v okolici Solčave podčrtoval sloven-skost teh krajev, saj nemški zapisi iz leta 1426 še ne pomenijo, da so bili gospodarji Nemci, ampak da so bili pisarji, ki so zapisovali ledinska imena in imena kmetij, šolani v nemškem (in latinskem) kulturnem krogu - saj slovenskega takrat preprosto ni bilo. Slovenski deli ledinskih in hišnih imen kažejo v tistem času (pred letom 1426!) na večje ali manjše poznavanje slovenščine pri zapisovalcih dajatev oziroma na sposobnost teh pisarjev, da so razumeli slovenska imena in poimenovanja, ki so jih kdaj zapisali v nerodni slovenščini, kdaj drugič pa tudi prevedli v nemščino tistega časa (ali latinščino). SLOVENSKO-NEMŠKA MEJA SEVERNO OD SOLČAVE Okolica Solčave je v imenskem smislu dala Francu Mišiču tik pred drugo svetovno vojno še posebej veliko, ker se je bolj kot kak drug predel, zajet v urbarju gornjegrajskega samostana iz leta 1426, na severu neposredno dotikala nemškega upravnega področja v takratni Avstriji. (Tam se je sicer še vedno govorila slovenščina.) Vemo, da je bil Mišič dobro šolan koroški Slovenec in v jezikovnih podrobnostih še posebej obču- tljiv. Vztrajno je dokazoval in zatrjeval, da so bila ledinska imena v okolici Solčave, zapisana v urbarju leta 1426 kot prvotna imena kmetij (ne samo hiš, ampak celotnih posestev), pretežno slovenska. Kot Slovenca ga je bolelo, da je bila njegova ožja domovina Koroška po prvi svetovni vojni, ko je država Avstro-Ogrska razpadla na več delov, priključena Avstriji. Pri drugačnem izidu plebiscita se severno od župnije Solčava ne bi začenjalo že kar področje z dejansko samo nemškim uradovalnim jezikom, nanj pa so Slovenci gledali kot na grožnjo najprej v jezikovnem, potem pa tudi v kulturnem in narodnostnem smislu. Odločitev Slovencev v okviru današnje Republike Slovenije za Jugoslavijo po prvi svetovni vojni ni bila samoumevna. Zapuščali so državo Avstro-Ogrsko, v kateri so si sčasoma izborili mnoge pravice, pa vendar je bilo dovolj hudih spominov in ob nemški propagandi v času pred koroškim plebiscitom tudi čisto jasnih sporočil: sreča v izbrani državi jih čaka samo v nemškem kulturnem in jezikovnem okviru. Razmere so vodile v raznarodovanje, ki je leta 1938 na avstrijskem Koroškem za Slovence kot narod pomenilo tako rekoč zaton. Marca tega leta je bila Republika Avstrija, ki že tako ni bila kaka slovenska narodnostna idila, priključena Tretjemu rajhu, Hitlerjevi nacistični tvorbi. Mišič je pregled ledinskih in hišnih imen okoli Solčave zapisal s posebno močnimi narodnostnimi poudarki, da ne bi kak neodločnež nasedel avstrijskemu velikonemškemu zgodovinopisju, ki je poudarjalo prvotnost in seveda tudi večvrednost nemškega jezika in kulture ter nemškega naroda ne samo na avstrijskem Koroškem, ampak tudi južno od tod, torej v naših krajih. Z dobršno mero zgodovinske pozabe je lahko bil v velikonemško kulturo zagledani posameznik v letih pred drugo svetovno vojno (v naših krajih je trajala od 6. aprila 1941 do maja 1945) pripravljen verjeti, da so bili prvotni prebivalci naše doline nemško govoreči prebivalci, ki pa so jih sčasoma na različne načine izpodrinili slovensko govoreči. Čas kriz in vojn lahko takšne domnevne krivice poravna in popravi - in vemo, kako krva- vo je bilo ob kolaboraciji Slovencev z okupatorjem pri nas. Za ustvarjanje sovražnosti do drugih so prišle prav vsakovrstne laži, posledice pa so bile strašne in za del slovenskega naroda usodne. MIŠIČEV POGLED NA OKOLICO LUČ Podobno kot okolico Solčave je Franc Mišič obdelal tudi okolico Luč in izsledke predstavil v razpravi, ki je izšla leta 1940. To domoljubno svarilo je bilo zelo dragoceno zaradi dogodkov, ki so sledili. V Zgornji Savinjski dolini je nemški okupator leta 1941 prevzel oblast, vse slovensko je označil za sovražno, kar se da je omejil rabo slovenskega jezika, v šole pa uvedel nemščino, ki so se je bili prisiljeni učiti tudi starejši. Sicer pa je hitlerjanska vojska s pobijanjem civilistov v Sloveniji in v taboriščih, pa tudi v vojaških spopadih, ki so sledili kot odgovor na okupatorsko nasilje, s krajo otrok, z vsesplošnim raznarodovanjem in s požiganjem domov in vsega druge- Solčava na razglednici leta 1928 (vir: facebook.com/ StareRazgledniceSlovenije) ga, kar je še ostalo (recimo vasi v ožji Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini ravno ob koncu oktobra leta 1944), pokazala, da želi doseči prevlado za vsako ceno, tudi z najstrahotnejšimi zločini. Slovenski narod s partizani kot udarno silo proti zatiralcem se je uprl in si nazadnje izboril sprva preživetje in nazadnje svobodo: v uporu proti okupatorju je bil leta 1945 na strani osvoboditeljev. (Vojn ne sme biti, ker povzročajo samo smrti, lakoto, trpljenje in revščino. Zato se je treba upreti še tako surovi sili, prepoznavati moramo nasilneže, hujskače, kolaborante in vojne dobičkarje - in pomagati trpečim v vojni.) Mišičeva opozorila iz let 1938 in 1940 na to, da je severozahodni del Zgornje Savinjske doline že stoletja naseljen s Slovenci, ki zanj skrbijo, so bila zaradi vojne, ki je sledila, upravičena in potrebna veliko bolj, kot se nam zdi iz sorazmerno varnega leta 2021. Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 15 Intervju »Veliko ljudi sem že srečal in govoril z njimi. V vsakem sem našel človeka.« Mozirjana Matica Pečnika je zgodovina zanimala že od osnovne šole, na gimnaziji ga je pritegnila še geografija, najbolj mu je burilo domišljijo dokaj neraziskano področje civilizacij Latinske Amerike, zato je bil logičen naslednji korak študij zgodovine in španskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z ženo Amandine se je po več letih dela v humanitarnih organizacijah, ko se je premikal po različnih kriznih območjih sveta, ustalil v mestu Nantes blizu francoske zahodne obale. Med poletjem se je z družino mudil v rodni domovini, kar smo izkoristili za pogovor o njegovih poteh, izkušnjah in svetovnih izzivih. - Morda ne najlepše vprašanje za uvod, pa vendar - Nantes je zgodovinsko povezan s trgovino s sužnji, drži? To je del zgodovine, ki bi se ji domačini najraje izognili, vendar so jo v zadnjem času zgodovinarji vseeno začeli vse bolj osvetljevati. Nantes je bilo pomembno trgovsko in ladjedel-niško mesto že v srednjem veku. V 18. stoletju je bilo glavno francosko mesto v trgovini s sužnji in s tem je postalo tudi glavno francosko pristanišče. Danes je razvita agroživilska industrija, predvsem različni sladki izdelki. In ravno ta sladki del je povezan z veliko bolj gren- MATIC PEČNIK, ZGODOVINAR, TURISTIČNI VODNIK, HUMANITARNI DELAVEC »Svet je povezan. Vse vpliva na vse« »Najraje imam projekte, ki so razvojni in ne zgolj razdeljevanje paketov osnovnih življenjskih potrebščin, čeprav je v določenih situacijah tudi to nujno potrebno.« mec. Manjkal jim je bobnar in so me povabili zraven. Ko je bilo konec šolskega leta, so se vrnili vsak na svoj dom, a smo želeli ohraniti stike in še kdaj igrati skupaj. Tako smo se dobili enkrat v Italiji, spet drugič v Franciji. Tam sem spoznal Amandine in začela se je najina zveza na daljavo. Vsaka dva meseca sva potovala, enkrat jaz v Francijo, drugič ona v Slovenijo. Tako se je odvijalo dve leti, do konca študija. Potem se je le še bolj zapletlo. Meni so v potovalni agenciji Ars Longa ponudili stalno službo, vodenja po Mehiki, Amandine pa je začela »Pogoji dela in plače niso sorazmerni s kopičenjem bogastva. Razlike med bogato peščico in ostalimi se samo povečujejo.« delati na področju, o katerem je vedno sanjala, v humanitarnih organizacijah, in odšla je na misijo v Čad. To je pomenilo, da, ko je ona prihajala za praznike nazaj domov v Evropo, sem jaz odpotoval v Mehiko. V celem letu sva se videla le za par dni v Parizu. - Nekaj je bilo potrebno spremeniti ... Po naporni misiji v Čadu si je, kot je pri humanitarnih delavcih v navadi, vzela nekaj časa pav-ze in je živela z mano v Ljubljani, kjer je poučevala francoščino na jezikovnih šolah. S tem sva sploh imela priložnost ugotoviti, kako funkcionirava v vsakodnevnem skupnem življenju. Izpit sva opravila. Vendar si je Amandine želela vrniti v humanitarno dejavnost in vse bolj je to področje začelo zanimati tudi mene. Ko se je zgodil potres na Haitiju, so jo poklicali tja. Po nekaj mesecih sem ji sledil in dobil službo v mednarodni organizaciji za migracije pri Združenih narodih. Potresu je sledil še izbruh kolere, tako da sva ostala tam leto in pol. Spoznal sem, zakaj je delo na misijah na kriznih ko preteklostjo, šlo je namreč za znameniti trikotnik - ladje so plule iz Nantesa ob evropski obali do Afrike, kjer so naložili sužnje, ki so jih prepeljali v Ameriko, od tam so nazaj v Francijo vozili sladkorni trs iz ameriških suženjskih plantaž. - Pa se iz te mračne preteklosti vrnimo v precej lepše čase. Kakšni spomini vas vežejo na mladost v Mozirju? Najlepši so spomini na »pleh bando« (Godbo Zgornje Savinjske doline, op. a.). Ta je bila še dodaten razlog, da smo se kot študenti vsak konec tedna radi vračali domov na vaje. Ko sem se ji pridružil, smo igrali večinoma koračnice, nato smo začeli vključevati koncertni program, filmsko glasbo ... Bili smo del tega razvoja, in to je bilo za mladega človeka zelo zanimivo in spodbudno. - Med študijem ste preko programa izmenjav Erasmus pol leta preživeli v Španiji. Kakšna je bila izkušnja in kako je vplivala na vaše nadaljnje življenje? V Madridu, ki je drugo največje mesto v EU, sem prvič občutil, kako je biti povsem anonimen in se izgubiti v masi ljudi. Bil sem del izredno raznolike mednarodne druščine študen- tov. Španski kolegi so bili zelo gostoljubni, kljub temu pa sem prvič občutil tudi, kako je, če si tujec iz ne ravno geopolitično najpomembnejše in poznane države. Ko sem potencialnim najemodajalcem razlagal, da sem iz Slovenije, je bilo kar nekako težko najti sobo za bivanje. Pisalo se je namreč leto 2001, tri leta pred vstopom Slovenije v EU. Verjetno mi je ta osebna izkušnja dala uvid, da je potrebno razviti določeno rahločutnost do priseljencev. Ob povratku so me poklicali iz turistične agencije Trud v Ljubljani in mi ponudili prvo vodenje po klasični Španiji. In tako sem začel z delom turističnega vodnika. - Kdaj in kje sta se spoznala z Amandine? V Ljubljani sem se pridružil četverici tujih študentov, ki so ustanovili glasbeno skupino »Me veseli«, kar je bila fraza, ki so jo najpogosteje uporabili na izmenjavi v Sloveniji. V skupini so že bili Italijan, Francoz, Španec in Ne- »Spoznal sem, zakaj je delo na misijah na kriznih območjih za določen čas. Ni vikendov, ni počitka, iz dneva v dan se ukvarjaš s projekti za pomoč lokalnemu prebivalstvu.« območjih za določen čas. Ni vikendov, ni pocit-ka, iz dneva v dan se ukvarjaš s projekti za pomoč lokalnemu prebivalstvu. Kot belec, ki je v teh krajih redkost, nimaš nobene anonimnosti. Vse to te sčasoma izmuči in potrebuješ pavzo. In naslednjo pavzo sva avgusta 2011 izkoristila za poroko. V Sloveniji. 16 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Intervju - Naslednja je bila humanitarna misija v Vzhodnem Kongu. Tam sta službo nastopila skupaj. V Kongo sva šla v okviru humanitarne organizacije Solidarités International, ki na konfliktnih območjih in območjih naravnih katastrof zagotavlja pomoč ljudem, ki se znajdejo v življenje »Klimatske spremembe bodo povzročile klimatske migracije, saj je to povezano s preživitvenimi možnostmi na nekem teritoriju. To destabilizira družbo in začnejo se spopadi.« ogrožajočih situacijah. V tej državi, ki na vzhodu meji med drugim z Ruando in Ugando, poteka državljanska vojna vse od konca devetdesetih let. Najina naloga na misiji, v okviru katere je potekalo okoli deset projektov, je bilo izvajati in bdeti nad izvajanjem projektov. Amandine je bila vodja baze, jaz pa sem vodil logistiko. Delo je, na primer, vključevalo organizacijo nabave in transporta. Moje dotedanje izkušnje, nenazadnje tudi z vodenjem v turizmu, so mi pomagale, saj je potrebna precejšnja iznajdljivost in sposobnost pridobiti zaupanje in sodelovanje lokalnih prebivalcev. - V Kongu sta ostala nekaj več kot leto dni. Naslednja destinacija je bila Libanon. V Bejrut sva šla zaradi humanitarne krize beguncev iz Sirije. Ta misija se mi je zdela zelo potrebna, po drugi strani pa situacija precej brezizhodna, glede na to, kako destabilizirano je to ob- »Organizacija, v kateri sem zaposlen, pomaga ljudem, ki imajo težave pri vključevanju v družbo, še posebej jih spodbujamo pri vključevanju na trg dela.« močje. V državi, v kateri živi štiri milijone Liba-noncev, obenem živi še dva milijona Sircev in pol milijona Palestincev. V Libanonu je ogromno nekončanih stavb, ki smo jih v okviru misije dogradili, da so se v njih lahko nastanili begunci. Skratka, tu je šlo predvsem za pomoč pri bivanjskih in sanitarnih potrebah. Od prejšnjih se je za naju osebno razlikovala tudi po tem, da je bilo samo bivanje v Bejrutu precej podobno evropskemu svetu oziroma Sredozemlju, medtem ko sva v Kongu živela v visoko ležečih vasicah, ki so bile po močnem deževju praktično nedostopne. Tu sva spoznala več humanitarcev, ki so si že ustvarili družine in so otroci z njimi potovali na misije. - Sama se nista odločila za takšen način življenja? Zahtevnost dela na misijah in lažja vzgoja otrok doma je pretehtala, da sva se odločila za ustalitev v Evropi. Po Libanonu sva tako odšla v Francijo. Amandine si je lažje našla primerno službo doma, pa tudi celoten zdravstveni sistem, ki te spremlja ob rojstvu otroka, ji je tam seveda bliže. Leta 2014 se nama je rodil prvi sin Gašper, dve leti kasneje Martin, letos pa sva dobila še hčerko Paolo. Gašperju seveda v Franciji pravijo Gaspard, Martinu pa Martan, le Paola ostaja v obeh jezikih Paola. - S čim se ukvarjate danes? Organizacija, v kateri sem zaposlen, pomaga ljudem, ki imajo težave pri vključevanju v druž- Z družino še vedno radi potujejo. bo, še posebej jih spodbujamo pri vključevanju na trg dela. Gre za posameznike, ki že dlje časa niso bili v službi, ženske običajno zato, ker so doma skrbele za otroke, moški morda zaradi različnih odvisnosti. »V Libanonu je ogromno nekončanih stavb, ki smo jih v okviru misije dogradili, da so se v njih lahko nastanili begunci.« V našem zavodu zbiramo odpadni papir, kar vključenim osebam omogoči neke delovne izkušnje, da si kasneje lažje sami poiščejo službo. To se mi zdi smiseln instrument, saj država namesto da izplačuje nadomestilo za brezposelnost, spodbuja delo, obenem so ti posamezniki spremljani, se dodatno izobražujejo, pomagamo jim pri socialni problematiki, iskanju stanovanj ... - Kaj vam je dala izkušnja dela v humanitarnih organizacijah? Mislim, da je pomembna vloga humanitarnih delavcev v tem, da so prvi, ki na terenu opažajo in opozarjajo mednarodno skupnost na problematike zaradi naravnih katastrof, nasilja v družbi ... Izkušnja dela po teh predelih sveta ti da neposreden uvid v nepravičnost delovanja globalne ekonomije, ki velikokrat temelji na izkoriščanju ljudi in narave na manj razvitih območjih. Zdi se mi, da se moramo v razvitem svetu kot družba in kot posamezniki bolj pogosto vprašati, na kakšen način so pridobljene dobrine, ki smo jih deležni. - Kateri projekt vam je ostal najbolj pri srcu, da ste zares čutili, da ste prispevali k boljšemu življenju ljudi? Vzpostavitev vodovodnega sistema v eni izmed vasi v Kongu. Pred tem so ženske in deklice nosile vodo v posodah na glavi od več kilo- »Španski kolegi so bili zelo gostoljubni, kljub temu pa sem prvič občutil tudi, kako je, če si tujec iz ne ravno geopolitično najpomembnejše in poznane države.« metrov oddaljenega izvira in bile na tej poti velikokrat žrtve ugrabitev ali posilstva. Najraje imam projekte, ki so razvojni in ne zgolj razdeljevanje paketov osnovnih življenjskih potrebščin, čeprav je v določenih situacijah tudi to nujno potrebno. - Kakšen se vam zdi položaj zaposlenih, delavcev v razvitem svetu danes? Če pogledamo v primerjavi z dvajset let nazaj, se moč sindikatov v zahodnih državah zmanjšuje. Začasno delo, najemanje delavcev preko agencij ... so koraki nazaj v pravicah delavcev. Pogoji dela in plače niso sorazmerni s kopičenjem bogastva. Razlike med bogato peščico in ostalimi se samo povečujejo. - Kaj bi izpostavili kot ključni svetovni izziv, ki bi se mu morali maksimalno posvetiti? Klimatske spremembe. Vem, da to v Sloveniji še ni toliko občutiti kot ponekod po svetu, tudi ponekod po Evropi. A svet je povezan. Vse vpliva na vse. Klimatske spremembe bodo povzročile klimatske migracije, saj je to povezano s preži-vitvenimi možnostmi na nekem teritoriju. To de-stabilizira družbo in začnejo se spopadi. Kot družba se mi zdi zelo pomembno, da ni-ansiramo, ker smo čisto preveč polarizirani. Zadovoljimo se s hitro informacijo (preko spleta) in ne iščemo ali sprejemamo protiargumenta za dosego kompromisa. Zato, pogovarjajmo se. Veliko ljudi sem že srečal in govoril z njimi. V vsakem sem našel človeka. Vesna Petkovšek, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 17 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE RECICA OB SAVINJI Laro Selišnik nasledila Jožica Jeraj Na nedavnem občnem zboru Društva prijateljev mladine Rečica ob Savinji je predsednico La-ro Selišnik nasledila Jožica Jeraj. V poročilu o delu v preteklem obdobju je Selišnikova izpostavila, da so v društvu izvajali projekt Center za družine Medgen hiša Rečica ob Savinji 2017-2020. Z delom so začeli 1. maja 2017 aktivnosti pa so uspešno zaključili lani decembra. Delo je bilo lani zaradi epidemioloških razmer nekoliko okrnjeno. ZAKLJUČENI RAZLIČNI PROJEKTI Za omilitev posledic epidemije so organizirali šivanje in delitev zaščitnih mask, pomagali pri delitvi paketov Rdečega križa in izvajali številne druge aktivnosti. Tako so sodelovali tudi v čistilni akciji in bili v pomoč pri izvedbah prireditev turističnega društva. Decembra so se vključili v vseslovensko akcijo Božiček za en dan. Odpadla pa je njihova osrednja akcija Obisk Božička. Lani so uspešno zaključili sodelovanje v projektu Zegnan studenec. Kot zunanji izvajalec so bili v pomoč domači občini pri izvajanju aktivnosti v evropskemu tednu mobilnosti. Tudi v letošnjem letu so izvedli nekaj začrtanih nalog, kot so očiščevalna akcija in organizacija dogodkov v Medgen borzi ter sodelovanje pri izvedbi občinskega praznika. Končali so z različnimi dejavnostmi in delavnicami v projektu Generacije pod krošnjami. V načrtu imajo izvedbo svoje osrednje prireditve Obisk Božička v decembru. Ali bo ta izvedena, je odvisno od epidemioloških razmer. Tekst in foto: RŠ Nova predsednica društva je Jožica Jeraj. TRADICIONALNI RIBIŠKI MARATON Na mozirskem ribniku se je zadnjo septembrsko soboto odvil letošnji drugi maraton v ribolovu na krapa in amurja. Ekipe, sestavljene iz dveh ribičev, so pridno nabirale kilograme. Kilograme rib, da ne bo pomote, saj se je vsak ulov takoj stehtal in vrnil v vodo. Na tekmi se je pomerilo 15 ekip. Sledili so dobri prijemi, krapi v ribniku dosegajo težo tudi desetih kilogramov. S težo okoli šestih kilogramov tako niso nič posebnega. Skupni rezultat ekipe od dveh tekem je štel za zmago oziroma Prehodni pokal v roke ekipi sorodnikov Letošnja zmagovalca in ribiškega maratona Enej (levo) Jani Poličnik osvojitev prehodnega pokala. Spomladansko tekmo sta dobila Vinko Gostečnik in Tom Čopar, tokratno pa Jernej Bastl in Branko Hri-beršek. Ulovila sta dobrih 43 kilogramov rib. Seštevek obeh tekem je na piedestal postavil mladega Eneja Poličnika, ki je ribaril v paru s stricem Janijem Poličnikom. Prehodni pokal sta odnesla domov, a ga bosta morala prihodnje leto vrniti. V trajno last ga bo namreč prejel šele par, ki bo maraton osvojil trikrat zapored. Tekst in foto: Benjamin Kanjir DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA IN EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI NA REČICI OB SAVINJI Hoja za krepitev odpornosti in splošno kondicijo Planinsko društvo Rečica ob Savinji je v sodelovanju z rečiško osnovno šolo ob dnevu slovenskega športa in evropskem tednu mobilnosti pripravilo pohod na Kuglo. Do tja so se udeleženci s spremljevalci podali v dveh skupinah. Otroci prve triade so premagovali pot preko Štefanovega vrha, Blat do Dohtarjevega studenca in Dol--Suhe. Starejši so odšli do Šentjanža, nato na Irmančki vrh, do lovskega doma in naprej do Kugle. Na cilju so se posladkali s čokoladicami in se preizkusili v reševanju ugank. Otroci so preživeli lep in sproščujoč dan v naravi. (Foto: arhiv PD Rečica ob Savinji) »Tako planinci kot učitelji smo poskrbeli, da so otroci preživeli lep in sproščujoč dan v naravi ter se na-užili sončnih žarkov,« je akcijo ocenil predsednik planinskega društva Janez Janže in poudaril, da je bil pohod izveden tudi v okviru vseslovenske akcije Slovenija planinari. Zanj so se odločili zato, ker so mnenja, da je najbolj zdrava in človeku najbolj naravna ciklična aktivnost prav hoja. Svež zrak in gibanje namreč krepita človekovo odpornost in pripomoreta k splošni kondiciji. RŠ 18 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Šport, Oglasi i SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Tina Robnik se veseli nove sezone Nova sezona svetovnega pokala konec tedna v avstrijskem Soldnu, tudi Zgornjesavinjčanka Tina Rob- se dobro in se veselim tekem. Sem za alpske smučarke in smučarje je tu. Pred veleslalomoma, ki bosta ta TEKMA NA BEŽEČEGA MERJASCA so spregovorili člani in članice ekip za tehnične discipline. Med njimi je Rihter najboljši tudi v streljanju na premično tarčo V nedeljo so člani Strelskega društva Gornji Grad v sodelovanju z Lovsko družino Gornji Grad na pobudo predsednika lovcev Lud- la v nasprotno smer z različnimi hitrostmi. Strelci so bili zelo zadovoljni z drugačno tekmo in vsi so tarčo zadeli. Z leve: drugouvrščeni Peter Bezovšek, zmagovalec Ivan Rihter in tretjeuvrščeni Janez Železnik (foto: Natalija Kreinz) vika Miklavca na strelišču Zagra-dišče organizirali in izpeljali tekmo na »bežečega merjasca«. PESTRA TEKMA ZADOVOLJILA STRELCE Strelci so streljali stoje na 50 metrov v tarčo gibajočega merjasca po 10 strelov, po en strel v tarčo, ki se je petkrat premikala v eno smer, in enako, ko se je giba- PRODAMO SUHE SEKANCE ZA KURJAVO nik, ki bo nastopila v soboto. Povedala je, da v ekipi vlada dobro vzdušje. »Zadnje treninge smo bili več skupaj, kar je bilo čudovito zaradi primerjave. Počutim dobro pripravljena, seveda pa želim še kaj popraviti, a za to bo še čas. Upam, da mi uspeta dobri vožnji v Soldnu.« Štefka Sem PODELJENE LESENE MEDALJE Zmagal je Ivan Rihter (50 krogov), drugi je bil Peter Bezovšek (49) in tretji Janez Zeleznik (46). Član strelskega društva Dominik Sem je izdelal medalje iz lesa in jih podaril, podelil pa jih je Ludvik Miklavc. Janez Kolar Tina Robnik se je dobro fizično pripravila na novo sezono. (Foto: osebni arhiv) Časles d,o.o,, Homec 3332 Rečica ob Savitijf Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 19 Oglasi www.5portnik-zgs.si ercator s SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNIK • GIGAS d.o.o. K O VE 1 HATE ; S 31 Ml? > BTC GORILNA. J U hl I t o mc™JF StagiMOCRAD v i s i! * v !■ a RIHTER S1EYER grarir B PCD^^H ¡3 Vrnila klel MasSresk B/S/H/ * V T a C t K I h ■: TUJBIstična KMfTiJA VINOTOČ FAJFAR Glasujmo in izražajmo priznanje športnikom Bralke in bralci nam boste že tretji teden poslali izpolnjene glasovalne lističe. Kot je sporočila komisija Športnika leta Zgornje Savinjske doline (ZGS), bodo ti glasovi ob seštevku glasovanj na spletni strani sportnik-zgs.si pomembno vplivali na končno odločitev. Ker so glasovnice v veljavi le v določenem obdobju, je pomembno, da jih glasovalci pošiljajo sproti in čim večkrat. Medtem ko nekateri športniki še niso zaključili sezone, se drugi intenzivno pripravljajo na zimsko sezono. PRIREDITEV KOT MOTIVACIJA ZA AKTIVNOSTI MLADIH Prireditev Športnik leta ZGS bo potekala 14. januarja 2022 v Športni dvorani Nazarje, ki je povezana s tamkajšnjo osnovno šolo. Ravnateljica Vesna Lešnik je o vlogi šole in osebnem videnju dogodka povedala: »Šport je pomembna panoga, ki predvsem v zadnjem času tudi v očeh vseh nas, ki delamo v vzgoji in izobraževanju, pridobiva na pomenu predvsem zaradi po- PODPORNIK PROJEKTA TUDI DRUŽINA STEYER Z roba Štajerske iz Plitvice v občini Apače se je tudi peto leto pridružil ustvarjanju pogojev za izvedbo slovesne prireditve Športnik leta ZGS podjetnik, vinar Danilo Steyer z družino. Izrazil nam je najboljše želje za uspešno izvedbo zaključka. »Kot športnik (Danilo je uspešen nogometaš in mednarodni nogometni funkcionar, op. a.) in prijatelj številnih občanov Mozirja ter drugih krajev in občin Zgornje Savinjske doline se zavedam pomena vzdrževanja prijateljskih ter poslovnih vezi. g 0 0 m m ©1 Ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik večanega časa, ki ga otroci preživljajo pred računalniki. Sedaj se še bolj zavedamo, kako pomembno je vsakodnevno gibanje za optimalen razvoj otrok. Na šoli dajemo velik poudarek gibanju v okviru pridobivanja spretnosti znotraj posameznih športnih panog, ki jih otroci kasneje še dodatno nadgrajujejo v športnih klubih in v obliki rekreacije. Športni uspehi naših učenk in učencev nas vedno neizmerno razveselijo, tiste, ki ostanejo aktivni, pa spremljamo tudi kasneje. Prireditev ob izboru »naj športnika« je vsako leto zelo odmevna, zato nam je v ponos, da se bo tokrat odvijala s sodelovanjem naše šole. Morda bo udeležba na tej prireditvi za katerega od naših otrok še dodatna motivacija za aktivno udejstvovanje na športnem področju. V veliko veselje mi bo, da bodo na prireditvi nastopili naši pevci z zborovodkinjo Katjo Gruber, saj so bili v zadnjih skoraj dveh letih prikrajšani za nastope, tudi za normalne pevske vaje. Skupaj s popularno pevko slovenske estrade Ireno Vrčk-ovnik bodo dali vse od sebe.« Danilo Steyer, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Hiša dišečega traminca Steyer Smo kmetijsko-vinogradniška družina z vizijo uspešnega podjetništva in vinarstva s prepoznavno blagovno znamko Steyer. Če to preve-dem v perspektivo mladega rodu in v zdrav duh športnikov, je zame to izziv in življenjska nuja. Ostati razgiban, zdrav in poln energije je motiv vseh uspešnih ljudi, ki se gradi od mladega skozi vse večje napore v življenju. Končni cilj zdravje pa je vrednota, ki se je športniki še kako zavedamo in ji sledimo prav v sklepanju in vzdrževanju prijateljstev in podpori uspešnih športnikov. Nam kot družini in meni osebno je v ponos, da lahko nudim organizatorju, skupini uglednih ljudi, športnikom in strokovnjakov minimalno podporo, ki jo tako izjemen projekt potrebuje. Kot nekdanji aktivni nogometaš, selektor slovenske vinske reprezentance in zdaj podpredsednik Evropske nogometne zveze vinarjev, želim z našo donacijo izraziti podporo prireditelju Športnika leta in čestitke tako izjemnim dosežkom športnikov iz doline, mojega drugega »doma«, prelepe Zgornje Savinjske doline.« Tekst in foto: Jože Miklavc O Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 11. oktobra pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Šport, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIV5EK (full kontakt) Brin VOLK (namizni tenis) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika) Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVSNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRASOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče H j ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, ♦ Le taka glasovnica bo veljavna! »71 3 Glasujem za: Športnik Športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Ekipa Prireditelj 1. 1. 2. 2. 3. 3. Izpad iz pokala in tretja zaporedna zmaga Nazarski košarkarji so pretekli teden zopet odigrali dve tekmi. V sredo, 13. oktobra, so na domačem parketu gostili povratno tekmo pokala Spar, v kateri so morali priznati premoč ljubljanski ekipi Cedevita Olimpija mladi. Konec tedna pa je bil na sporedu tretji krog 3. SKL - vzhod, v katerem so Nazarčani v Preboldu zabeležili tretjo zaporedno zmago. MLADI ZMAJI ZOPET PRETRD OREH Na povratnem srečanju prvega kroga pokala Spar so nazarski košarkarji lovili visok zaostanek s prve tekme proti mladi ekipi Cedevite Olimpije. Slednja je slavila zmago z izidom 95:74 proti močno oslabljeni nazarski ekipi. Pri domačih fantih sta se najbolje izkazala Andraž Zavo-lovšek s 24 in Lovro Blatnik s 23 točkami. PO TREH KROGIH NA VRHU LESTVICE Po izpadu iz pokala so se igralci Nazarij odlično izkazali v državnem prvenstvu in vknjižili tretjo zaporedno zmago. Poleg Vojnika in Ježice so edina nepremagana ekipa in trenutno zasedajo visoko tretje mesto. Tokrat so gostovali v Preboldu in bili od tamkajšnje ekipe boljši kar za dvajset točk. Nazarčani so si lepo prednost priigrali že v prvi četrtini, ob koncu tekme pa je bil rezultat 81:61. Kar 28 točk je dosegel Andraž Zavolov- ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE šek, dvomestno število točk sta dosegla še Boris Kovačič in Jan Vodlak. Ob koncu tedna bo v nazarski športni dvorani potekal derbi za prvo mesto, saj v goste prihaja ekipa Ježice. Primož Vajdl Nazarski košarkarji so morali tudi na povratnem srečanju pokala Spar priznati premoč mladi ekipi Cedevite Olimpije. (Foto: arhiv KK Nazarje) Srečanje prvih maratoncev V soboto, 2. oktobra, je Sportno društvo Vrbo-vec na pobudo Dušana Bastla na nazarskem športnem igrišču organiziralo srečanje prvih maratoncev v malem nogometu. Po uvodnem nagovoru sta jim predsednik društva Matija Vu-čina in Valerija Vučina podelila spominske majice, posneli so nekaj skupinskih fotografij ter se poklonili pokojnim udeležencem prvega maratona. Srečanje se je nadaljevalo v športnem duhu s kratko igro nogometa. Prireditve se je ude- ležil tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik in se preizkusil v vlogi golmana. Prisotni so se nasmejali ob številnih anekdotah in deljenju zgodb - o tem, koliko truda je bilo vloženega v postavitev objektov, kako močno je deževalo na prvem maratonu, kako so taborili v šotorih in o drugih prigodah. Sportno društvo je pripravilo pogostitev s hrano in pijačo, »maratonci« pa so se vsi po vrsti strinjali, da se kmalu spet srečajo. Tekst in foto: Nastasja Kotnik Srečanja se je udeležila večina tistih, ki so tako ali drugače sodelovali pri prvem nogometnem maratonu v Nazarjah pred 43 leti. Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 21 Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Ljutomerčanke premočne nasprotnice Mozirske odbojkarice pod vodstvom Matija Petriča so v soboto gostovale v Ljutomeru. Domačinke so bile boljše in zmagale brez izgubljenega niza. Ljutomerčanke so igro začele s štirimi osvojenimi točkami. Vodile so že s 7:1, ko je Petrič vzel minuto odmora in dal svojim varovankam par nasvetov. Potem so domačinke naredile par napak, kar je pomenilo izenačenje obeh ekip na 10. Domače odbojkarice so nato prikazale boljšo in napadalnejšo igro, ves čas stopnjevale rezultat in dobile prvi niz s 25:15. Drugega so začele z odločnimi napadi, odličnimi servisi in dobrimi sprejemi. Mozirjan-ke so jim sledile do izenačenja na 6, nato popustile in zaostajale že z 22:11 ter na koncu izgubile z dobljenih 16 točk. Tretji niz je napovedal izenačeno igro, a le do 4:4. Ljutomerčanke potem niso delale napak. Dobro so zaključevale akcije, a Petričeve varovanke nikakor niso ujele pravega ritma in na koncu izgubile še tretji niz z 19:25. Benjamin Kanjir ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga članic na uvodni prvenstveni tekmi S tem mesecem se je začela tekmovalna sezona tudi za ljubenske odbojkarice. V soboto, 2. oktobra, so na parket stopile starejše deklice, teden za njimi kadetinje, minulo soboto pa se je pričelo zares tudi v 2. DOL - vzhod. V tej ligi že nekaj let tekmujejo tudi članice Odbojkarskega kluba KLS Ljubno. V domači dvorani so gostile OK KEA Šempeter. Na polnih tribunah, kjer se je navdušeno navijalo za obe ekipi, je bilo vzdušje enkratno. Igralke KLS so s samozavestno igro, dobrim servisom in napadalnostjo dobile prva dva niza. Tretjega so z dobrim servisom in slabšemu sprejemu domačink gostje zaključile sebi v prid. V četrtem so pobudo ponovno prevzele Lju-benke in z napadalno igro zaključile tekmo s končnim rezultatom 3:1 (25:12, 25:21, 23:25, 25:17) ter prvimi tremi točkami. TEKME MLAJŠIH SELEKCIJ Kadetinje so premagale Celjan-ke z 2:0, z vrstnicami iz Šempetra pa so izgubile z 2:1. Starejše deklice in ekipi OK Prevalje in OK Nova KBM iz Maribora so gostovale v Mozirju. Proti domačinkam so izgubile z 2:0, OK Prevalje pa so premagale z 2:0. Franjo Atelšek Ste invalid in potrebujete osebnoiasistenco? 22 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NESREČI BOTROVALA NEPRILAGOJENA HITROST Nazarje: 13. oktobra ob 14.05 se je v Nazarjah zgodila prometna nesreča z udeležbo treh vozil. Nesrečo je povzročil voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Nazarij proti Mozirju in je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v voznika osebnega vozila, ki je vozil pred njim in je upočasnil vožnjo zaradi zavijanja na Obrtniško ulico. Vozilo je nato odbilo še v osebni avtomobil voznice, ki se je vključevala v promet iz smeri Obrtniške ulice. V trčenju se je lažje poškodoval voznik osebnega vozila, v katerega je trčil povzročitelj. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, s tehničnim posegom iz vozila rešili eno poškodovano osebo in jo predali velenjskim članom nujne medicinske pomoči, odklopili akumulatorje, nevtralizirali razlite motorne tekočine in očistili cestišče. PP Mozirje V 100. letu starosti smo se poslovili od najstarejše Mozirjanke, mame, babice in prababice mr. ph. Vere VUKADINOVIC roj. Hebar Na zadnjo pot smo jo pospremili 18. oktobra v Ljubljani. Žalujoči vsi njeni Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... Vsak tiho zori počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže... (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina, moža, očeta in dedija Vojka BIZJAKA 8. 4. 1955 - 5. 10. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja, prijazne besede opore in vsem, ki ste bili z mislimi z nami. Vsi njegovi Zahvale, Oglasi Ko pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te več ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dobrega in skrbnega očeta, dedka, brata in strica Jožefa GOLTNIKA 18. 10. 1933 - 6. 10. 2021 iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni duhovniku Sandiju Korenu za iskreno izpoved pred odhodom do večnega doma in lepo opravljeni obred. Ivanu Čoparju za ganljive besede slovesa in ostalim mozirskim čebelarjem za slovo na pogrebu. Hvala tudi govorniku občine Mozirje za izrečene besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke ter pogrebnemu zavodu Morana za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Pogrebna služba - cvetličarna M ORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^ nJ GSM: 041 672 115 VMmfjjftomiHiisJ E-mail: info(fiimiirai>a.ji Aleksander Steljluv SL PIÜA1E- UCA(IUM) ZAHIT drjírehi sloj SLAVHD WF5P0 GflilJE R-MÍSf UKUIIUA7 ASÜJE* KDOR KJWUH VEUÍ+tfíWV SMOTOKV KE v v-::,. iAmjjt SPAKSKO t M e »h CEU. Tmtuí 5LCVWÍND ÍTF.TLO. »IGU LUÍ aiAfto- enífj ívATUÜA) 5Í1EBJIHK MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Slavko Pregl: O fantu, ki je lepo pozdravljal Slavko Pregl je eden najbolj branih slovenskih pisateljev, njegova dela radi berejo tako otroci in mladina kot odrasli. V tej hudomušni zgodbi, ki jo je ilustriral znameniti Marjan Manček, avtor piše o prijaznosti. Skozi zgodbo mladega Tarasa Pregl učinkovito razloži, zakaj je res fino pozdravljati in kako prijazen pozdrav lahko sproži pravo verižno reakcijo prijaznosti. O tem se mladi bralec uči tudi skozi ilustracije Marjana Mančka, ki so začinjene s hudomušnimi podrobnostmi. Zgodba, polna humorja in rahločutnosti do vseh živih bitij, je zapisana z velikimi tiskanimi črkami, saj vabi tudi k prvim bralnim korakom. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): - SiovanC&k: ENGOBA - in-vlH-La kG.'dr^ifin h ¿Hü Hov. NfClMA - ki? . obfnjfin, ori Sonr^, osOj? TIEL - našlo na Uzazemskem: Reši lev prejšnje križanke (vodoravno]; ANT:PlRlN: MARGARINA. ONA. KOVAČ. ROSSI. IRl, ROSENSTEiN, EOS. RETOR, PATERSON. DAMASK. OGLJIK. ABANO, Ll, LEO. KIT JE SMET, LNČA. LEADER APA. TORCIDA. ADA PTER. ARTIZ EM. KOSČICA Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 22. oktober ob 11.00. Pri spomeniku NOB v Nazarjah Komemoracija v spomin vseh žrtev ob 11.30. Pred spomenikom NOB na Rečici ob Savinji Osrednja komemoracija ob dnevu spomina na umrle ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Kundalini joga z zvočno sprostitvijo Sobota, 23. oktober ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Dravograd Koroška B (U-17) ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Zlatorog Thermana Laško (U-13) Nedelja, 24. oktober ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Hopsi Polzela (U-15) Ponedeljek, 25. oktober ob 9.00. Kulturni dom Mozirje - pevska soba Odprta vrata pri zeliščarjih ob 9.00. Prostori Društva upokojencev Gornji Grad Začetna delavnica uporabe pametnih telefonov za starejše ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Jesenske igrarije za otroke ob 18.00. Knjižnica Nazarje Predstavitev knjige Zaštrikane zgodbe KUK Potovke Torek, 26. oktober ob 9.00. Prostori Društva upokojencev Gornji Grad Delavnica uporabe pametnih telefonov za starejše ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Jesenske igrarije za otroke ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Tobias in supergrozna knjiga duhov ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Hiša duhov Sreda, 27. oktober ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Strašanska zabava za otroke ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Muc išče čarovnico Četrtek, 28. oktober ob 9.00. Prostori Društva upokojencev Gornji Grad Delavnica uporabe pametnih telefonov za starejše ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Jesenske igrarije za otroke ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Hiša duhov ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna svetovalnica za demenco Petek, 29. oktober ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Jesenske igrarije za otroke Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prašiče za dopitanje ali zakol in svinjske polovice. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Pujske od 25 do 80 kg prodam; gsm 041/445-315. Prodam bikca simentalca, starega 4,5 meseca, tehta cca. 200 kg; gsm 040/169-448. Prodam bikca čb, star 14 dni; gsm 041/200-492. Telici, breji 7 mes., črno bela in siva, pašni, zelo dobrega porekla, prodam. Prodam tudi meso telice, stare 2 leti; gsm 041/324-377. Prodam pašno telico rjave pasme, breja 6 mesecev, cena 1250 eur; gsm 040/372-242. Ugodno prodam leseno vrtno sedežno garnituro, ohranjena, stara 1 leto; gsm 070/70-70-38. Prodam gorsko kolo na 21 prestav; tel. št. 584-54-58. Prodam marmelado iz grozdja; gsm 040/684-008. Prodam dobro ohranjen robotski sesalec easy home, cena 80 eur; gsm 041/783-528. Poceni prodam starejši regal za dnevno sobo (poln les); gsm 031/811-191. Prodam odlično ohranjene pa-nelne zavese: 4 kos, širina 55 cm, in višina 165 cm; Mozirje; gsm 070/287-907. VOZILA - KUPIM ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Kupim traktor štore, univerzal, ze-tor ter ostale traktorje. Plačilo takoj; gsm 051/203-387. Traktor in vse ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041/259-810. Nov jedilni kot (borov), spalnico (bukev masivna), po zelo znižani ceni, prodam; gsm 031/539-051. NEPREMIČNINE Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/230-764. 26 Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 Oglasi Savinjske novice št. 42, 22. oktober 2021 27 15, Velenje, tel.- 03 398 32 K.C CTí'ígt ■ ! --ir i Str* «v«;.,f. w.o Smjtysrnâtot» jptonoo eteMrtné'arárg^el ' íllnrofe " :.í*> t Ji •• • M* r-lCJiî.Vv.1 ■■ .VU . Il •.)! Ol I.' r ■: - ' » P irvirtK« PI1S|V .:■. '■■ -T^lír-r ,1 pí JÍ íi.T. .. j.-j, f : —" JC1" Üí tiv "!.'., 1 «C ^SÍíJ^ oî^ PgÇfcj«)*» in< frr-ig(pï7 k; '*L S ^'PP E : I = . 6 CfJ . p-^t ■.