Telefon Št. 74.
Posamna Številka 10 h.
P* pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt > > 6 » 50 » mesec » 2 > 20 >
V npravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » Četrt » » 6 „ — » meBec » 1 > 70»
Za pošiljanje na dom . 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In Inaerate
sprejema upravniStvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St, 2.
Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 32.
V Ljubljani, v torek, 10. februvarija 190B.
Letnik XXXI,
Konverzija avstrijske rente.
Dunaj, 9. svečana.
Konverzij« avstrijske 4 2 odstotne rente je velikega finančnega in političnega pomena. Dokaz temu je popolna zmeda mej širšim občinstvom, ki čita razne razprave o tem vprašanju in Se vedno ni na jasnem. Tako vprašanje mora biti dobro premišljeno, preden pride na dan, na dnevni red parlamentarnih razprav in v razgovor interesovanih krogov. Pri nas v Avstriji smo seveda tako srečni, da mora vlada obravnavati tudi z najmanjšimi strankami, preden pride na dnevni red vprašanje, ki bi moralo biti izključeno iz vsake obstrukcijo.
Vendar pa ima javna kritika to dobro stran, da se vprašanje pojasni od raznih strani. Danes je malone gotovo, da parlament dovoli konverzijo. Ker pa hoče g. finančni minister glede obrestne mere imeti prosto roko, bode večina brez dvoma finančni upravi izrazila odločno željo, da se določijo 4 % kot nova obrestna mera. Poljski klub jo sicer soglasno sklenil, da se obresti od avstrijske rente znižajo na 3 5% z ozirom na zadolženo Galicijo, ki ima nad milijardo dolga. Poljaki upajo, da tem potom znižajo obresti bipotečnih in drugih dolgov S tega stališča bi morali zagovarjati obrestno mero 3 5 % vsi zastopniki iz onib dežel, koder cvete oderuštvo. Toda država se ne more in ne sme obirati na posamezne dežele, marveč na splošni blagor in mejnarodni denarni trg.
Kakor sem že omenjal, priporočajo mnogi 4 odstotno obrestno mero, ki naj bi ■e čez 6 let avtomatično znižala na 3 75 in pozneje na 3 5%. Taka avtomatična konverzija je mogoča le v čisto normalnih časih, ko se ni treba bati nobenih političnih ho-matij; inače more biti jako škodljiva. Pač je sedanji trenotek ugoden, toda finančna uprava mora računati tudi s splošnimi narodnogospodarskimi interesi in političnimi zaple-taji. Anglija nam more biti v svarilo, kjer je vsled burske vojske kurz državne rento padel od 114 na 90.
Konverzija je le tedaj dopustna, ako je mogoča al pari. Naša investicijska renta po 3 5 % stoji v kurzu na 92, kar gotovo ni
ugodno znamenje. Stiriodstotno obrestovanje je danea splošno pravilo za hranilnice in posojilnice, sploh za hipotečni kredit, ki mora imeti gotovo stabilnost, kakor državna renta, v kateri imajo naložene svoje glavnice dežele, občine in razni dobrodelni zavodi.
Nikakor pa ne moremo umeti, da vladni listi, n. pr. »Fremdenblatt« in »Montags-Revue« priporočajo 3*5 odstotno obrestno mero, češ, da industrija dobi več kapitala na razpolago. Prvič je treba pomisliti, da bode država morala v gotovini izplačati svojim upnikom, ki hočejo svoj kapital naložiti v industrijskih podjetjih. Kje pa naj finančni minister dobi toliko milijonov, ko bi se oglasila le petina upnikov? Da, račun je jako enostaven. Ti pravijo, ako se avtomatično izvrši konverzija iz 4 2 odstotne rente v 3 75 odstotno, je treba lastnikom rente dovoliti premijo.
V najugodnejšem slučaju bi ta premija znašala 2%. To se pravi z drugimi besedami : Ako linančni minister konvertuje 3460 milijonov v 4odstotno rento, znašajo letne obresti 138-5 milijona; ako konvertuje * 3 75 odstotno rento, znašajo letne obresti 132 5 milijona in prihrani na obrestih G mil. kron, toda državni dolg mora pomnožiti okroglo za 100 milij. kron. Kaj pa poreko tisočeri zavedi, ki zgube jako znatne svete pri svojih letnih dohodkih?
Na drugi strani pa moramo računati z dejstvom, da industrijska konjuktura v Avstriji za kapital nima privlačne sile. Ako industrija cvete, morejo njene delnice vedno več donašati, ko vsaka državna renta. Taki argumenti ne veljajo za državne finance, ker finančna uprava mora skrbeti za trdno plačilno bilanco. Cenen denar pač pospešuje razvoj industrije, toda ne vstvari je, ako trgovske razmere niso ugodne.
Denar se investuje v dobrih, a ne v slabih časih. In to velja tudi o tujem kapitalu, ki se ne bode polakomnil 3 5 odstotne rente.
Sedaj govore razni razlogi, osobito pa previdnost za konverzijo na 4 %, ki se more izvršiti brez hrupa in posebnih stroškov. Finančni minister si prihrani na obrestih letnih 7 milijonov, in ko se razmere ustalijo, more konvertovati še 3600 milijonov osta-
lega avstrijskega dolga. S tem ai tudi prihrani bogato reaervo za mogoče slabejže čase, ko bode treba nadaljevati davčno reformo.
Ako pa se izvrši konverzija tudi le na 4%, mora finančna uprava misliti na male rentieje. To so n. pr. uradniki, ki imajo svoje kavcije v rentah; cerkve, duhovniki, ki dobivajo svoje itak skromne dohodke od naloženih glavnic v renti. Tem vsem bi se moral znižati rentni davek. Ako presegajo dohodki iz rente skupaj z drugimi dohodki 1200 kron na leto, treba je plačevati rentni davek. Ta meja bi se morala zvišati na 2400 kron, sploh pa bi morali biti prosti rentnega davka vsi zavodi, ki plačujejo pokojnine, vdovske in sirotinske oskrbnine itd. To bi znašalo na leto le nekaj stotisočev kron, toda uradom bi se zmanjšalo mnogo dela, strankam pa sitnosti.
Da, opozarjajo nas na Ogre, ki bi potem svoj dolg konvertovali na 3 5%. Prvič še ni rešeno vprašanje, ali more Ogrska sama prosto razpolagati z deležem pri skupnem državnem dolgu. Ta delež znaša okoli 1406-5 milijona. Drugič je vprašanje, ali je kredit ogrske rente že tako utrjen; in tretjič moramo pomisliti, da ima Ogrska večino svojih upnikov v inozemstvu in Avstriji, do-čim ima Avstrija na dve tretjini upnikov doma. G. finančni minister je jako previden; upajmo, da pravo pogodi.
Ameriška pisma.
C1 e v e 1 a n d, 25. jan. Naii Slovenci — Ubog milijonar. — Socialisti.
V verskem oziru smo vlani in bodemo letos Slovenci v Ameriki vrlo napredovali.
Je pač to pričakovati vsled velikega priseljevanja. Jaz sodim, da se je lani naselilo ▼ A m e r i k i v e č k o t 10.000 Slovencev na novo. Med večje slovenske nove naselbine \ Ameriki sedaj štejemo v državi Ohio mesto Collinwood, t državi Illinois mesto Waukegan, v državi Wisconsin mesto M i I \v a u k e o. Jako izdatno je število Slovencev naraslo v C1 v e 1 a n d u , država Ohio, in v P u e b 1 o , država Golorado.
Zadnja dva kraja sta sedaj Bkoraj gotovo največji slovenski naselbini v Ameriki; v Clevelandu je Slovencev gotovo od sedem do osem tisoč, v Puebli pa več kot tri tisoč.
Lansko leto emo v Clevelandu zidali novo slovensko cerkev in šolo bv. Lovrenca in povečali prvo cerkev sv. Vida ter pri tej fari postavili veliko šolo.
Tako imamo sedaj v Clevelandu dve slovenski župniji in dve slovenski župni šoli. O nobenem drugem slovenskem kraju v Ameriki se to Se ne more reči in se dolgo ne bode moglo. V J ol i e t u so Slovenci nakupili prostorno statbišče za bodočo novo cerkev in pridno nabirajo denar v to svrho. Če pomislimo, da so Slovenci v Clevelandu lansko leto skupaj darovali do dvajset tisoč dolarjev za cerkvene in šolske potrebščine, tedaj lahko spoznamo, kako se utrjuje ta verska slovenska postojanka. Prav smešno je temu nasproti, da se je par sem zanešenih zmedenih kranjskih li-beralčkov splch upalo začeti »svobodomiseln list«, ki je poln samih kletvin in umazano-stij, prav podoben vašemu znanemu ljubljanskemu glasilu »inteligence« tam doli.
Letos bodemo Slovenci zidali nič manj kot šest novih slovenskih cerkev, namreč v teh-le krajih: La Salle, država Illinois (č. g. Podgoršek), W a u k e -g a n , država Illinois (č. gosp. Plevnik), South Chicago, država Illinois (č. g. Kranjec), Brockway (Sv. Štefan), država Minnesota (č. g. Trobec), S t e e 11 o n , država Pennsylvania (č. g. Ažbe) in C a -1 u m e t, država Micbigan (č. g. Pakii). Najlepša bo seveda v Calumetu, stala bode do 60.000 dolarjev. Tu so blovenci že naseljeni kakih 25 let in štejejo dokaj imo-vitih mož, med njimi akcijonarje sve-tovnoznanih calumetukih bakrenih rudnikov.
Zdaj pa še kaj drugega! Vsi ste že či-tali o petrolejevem magnatu Rockefellerju. Mož aam ne ve, koliko jo ,vreden'. A vsi njegovi milijoni ga ne morejo narediti srečnega. Revež je postal popolno plešast, ponudil je bil milijon, če mu kdo vrne lase. A še več, želodec mu je odrekel poslovanje. Uživati ne sme drugega skoraj kot posneto mleko in osušen kruh. Ali vam je to življenje za tega kreza? In zopet je ponudil
LISTEK.
Slovaška omladina.
Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky.
Poslovenil V. P.
(Dalje.)
»Pa takih tovarišev, zaveznikov iščete T našem krparskem ljudstvu ? Napačna cesta — pojdite tja, kjer najdete pripravnejših ljudij«.
»Gospodičina! Tretja lastnost častnih ljudij je tudi ta, da jih vežejo trdne vezi k temu ljudstvu, iz kojega krvi so izšli, kojega jezik govore od mladosti. Zato se mora v svojem hrepenenju tudi vselej ozirati na ono ljudstvo, na svoje brate ia jo s seboj jemati na težko pot k spopolnjevanju I V tem tiči celo tajstvo naših sanj o narodu. Zato ljubimo njegove šege, njegov jezik, njegov obstanek. Zato nas podijo nevošljivci iz šol, zato trpimo zasmehovanje, zato naB boli vsaka narodova nesreča, zato tudi veseli in blaži vsak narodov napredek. Zato smo pripravljeni dati vse na oltar svojemu jedinemu, ljubemu narodu — i življenje, gospodična, i življenje!«
/
Linica se je zamislila. Izcela drugačni nazori, druge misli so vznikle v njeni bistri glavici. Vsaka beseda mladega moža je razširila njeno duSo. Srce ji je bilo z nekim še nepoznanim, triumfalnim utripanjem.
»Ali misli tudi moj brat tako ?« vprašala je po kratkem prestanku.
»Prosim, gospodična«.
»Izoela tako? Ni mogoče! — tak za-smehovaleo ! Vsaj ima ves BYet le za šalo«.
»Ne popolnoma. Mnogo resnega se skriva pod njegovimi često čudnimi mislimi«.
»Kajpa, zaveznikov li nič več ne rabite v svojih mladostnih bojih za narod ?« vprašala je vneto mlada deva.
»Teh iščemo povsodi! Mej ljudstvom, mladino, mej Btarimi, modrimi in pripro-stimi«.
»Mej ženami pa ne?" vprašala je dalje Linica z gotovo strogostjo in uprla zvedavo svoje krasne, izrazne oči na Štefanov obraz.
„Kaj hočete b tem ?" odgovarjal je z vprašanjem Štefan.
Linica ni odgovorila več. Šla je v sobo. Štefan se je pa sprehajal dalje na vrtu pod krasnimi lipami ter mislil o biatrooki devi.
Dva tedna stanovati pod jedno streho b tako ljubo prikaznijo, pa ne premišljati o nji, bilo bi skoro grešno. Takega greha si ni dopustil zamišljeni, mehki Štefan še nikoli, čeprav je bil zelo oddaljen od vsakega erotičnega razvnetja. Njegovo celo srce je bilo prenapolnjeno z visokim hrepenenjem po idealih, s skrbjo in boljo nad svojim neutešenim stanjem. Krasne oči prijateljeve sestre bo ga potešile, kakor nas teši roža ali vijolica na vrtu. Zadnji pogovor ž njo je vzbudil v njem misel, o kateri se mu še nikoli ni sanjalo : ali bi ne bilo mogoče razplameniti to-le mlado, krasno srce, da bi gorelo za narod, kakor njegovo? Od misli ni bilo daleč k poskusu. Zamenil je jedenkrat nemškega Hajneja za Sladkoviča .... Bral Linioi z jasnim glasom detvana. Ona ga je velikokrat ustavljala z vprašanji, na katera ji je uljudno odgovarjal. Prebravši pesem je položil knjigo in mej mladimi ljudmi se je razvil mistični, bajni, ognjeviti, fantastični pogovor, btefanov govor se je valil v jasnem, čistem toku. Linica ni razumela sicer vseh izrazov, pa vendar je cenila globočino čustva, zvestobo in trdnost prepričanja in oni poetični nadih, ki je ležal kakor zlati
prah na vsem, česar so se dotaknile besede naudušenega mladeniča. Njena lahka razumljivost je vzprožila še bolj njegov trud. — Minul je zopet teden in stefan je bil v polnem toku svojega spreobračevalnega napora.
»Mora biti naša !« bilo je njegovo geslo. Liničino lice je pridobilo neke prozornosti, obseval jo je svit vzvišenih mislij in čutov.
Lacka so pa začeli mrzeti pogostni sprehodi mladih ljudij. Bratje občutijo včasih neko vrsto ljubosumnosti — kako lahko je moglo vznikniti med sestro pa njegovim svežim, lepodušnim tovarišem čustvo, ki bi navadno prijateljstvo previševal«. Jedenkrat je naredil opazko o prijateljevih pogovorih z Linico, ki bo se vršili sicer pred očmi vseh, po razodevali vendar neko intimnejše zbli-ženje. Štefan je bil razžaljen. Spoznal je kli« čice nezaupanja — v srcu svojega prijatelja, za katerega bi bil dal življenje.
Štefan bo jo začel umikati Linici. Linica je bila preplašena. Ze prvega dne je čutila praznoto. Manjkal ji je Ste/an, njegove šu-mne, razumno misli. Minuli so trije dnevi — pa Štefan bo je še vedno umikal devi kakor
milijon, če bi mu kak zdravnik naredil drugačen želodec, pa noben se ne oglasi. Kam pripelje človeka ameriška energija!
Socijalizem vedno bolj razstezsva svoje kremplje pri nas v Ameriki. Pri zadnjih kongresnih volitvah so socialisti ujeli 400.000 glasov. O tem pojavu ste že gotovo čitali eno ali drugo v našem clevelandskem listu. Delavske unije (Gewerkschaiten) so na polovico prepojene s sociališkim duhom. Oni dan je neki duhovnik Megrady pustil svojo službo in pridigajo po Ameriki sociališke nauke, da se mu smeia že vsak pameten Človek. Zlasti v Chicagi (med Nemci) ru-jejo socialisti. Zadnjič je ondi 340 socija-liško nadahnienih unij zahtevalo, da naj se obdači vse cerkveno in privatnošolsko imetje. (Jerkve in šole so namreč pri nas davka proste. No, katoličani tudi ne držimo rok navskriž in se živo zavedamo socijališke nevarnosti.
Letošnja zima je hud udarec za ubogega delavca, ker je premog nezmerno drag. Kriv temu je bil lanski večmesečni štrajk, ki še Bedaj ni definitivno poravnan. Trdega premoga skoraj dobiti ni, mehki je pa straSno drag. Kapitalisti umetno višajo ceno mehkemu premogu, ker ga nočejo poslati na trg, kolikor bi ga mogli. Posledica je širjenje socializma.
Turek v Makedoniji-
Turki v Makedoniji se vedno bol) upirajo reformam, tudi onim, ki bi jih sultanova vlada sama zaradi miru rada vpeljala. Armenci pravijo, da si od »gjavrov« ne dajo zapovedovati. Zato drži vlada roke križem, in konzuli raznih držav — avstrijski in ruski med njimi — tudi mirno gledajo- Na zunaj se drže, kot bi bili za reforme silno navdu- I šeni, ne stori pa nobeden nič.
Isa Boljetinac je zdaj v pregnanstvu. \ Govori se, da bo kmalu pomiloščen in da i pride nazaj v Mitrovico, kjer bo nadaljeval svoj boj proti ruskemu konzulatu.
Ze predzadnjič smo omenili, da glavna „reforma" obstoji v tem, da najemajo poleg turških tudi krščanske policaje. Saj na Turškem je policaj vse. To je glavna instanca. A beseda »kristjan« tu nima pravega pomena, ker najemajo izmed drugih, neturških narodnosti krščene ljudi, ki so kaj malo krščanski. Zdaj so najeli 20 neturških policajev; med njimi so Bolgari, Arnavti, Grki in Armenci. Srba ni nobenega, Tudi med sodnimi uradniki ni nobenega Srba.
Turška vojska se stalno pripravlja na boj. Iz carigrajske vojaške akademije so poslali sto novih častnikov v razne vilajete. V Novem Pazaru so poklicani redifi (rezervisti) pod orožje.
Redifski polk, ki je ležal v Pijanci ob bolgarski meji, so morali razpustiti, kajti v osmih dneh je pobegnilo čez 150 »rezer-V Tikvešu so zaprli mnogo upirajo. Sploh se pričakuje, ponovi velika vstaja. Mnogo škoduje na Balkanu nesrečno sovraštvo med Bolgari in Srbi. V Dolgojci,
vistov« domov, kmetov, ker se da se spomladi
Premcu in Treaovca (bitoljski vilsjet) so bile sezidane srbske ljudske iole. Bolgari so zagrozili, da če ne nehajo otroci hoditi v srbske šole, jih bodo spomladi zspalili od vseh štirih strani!
Slovaki obsojeni.
V Nitri se je dovršila zopet ena onih pravd, katerih je nemadjarsko časopisje na Ogrskem tako — bogato. Trije slovaški rodoljubi so bili obtoženi, da so razžalili madjarsko narodnost, in obsojeni k primeroma jako hudim kaznim: Dr. Rudolf Mar-kovič je dobil 5 mesecev zapora in 500 K kazni; Ludovit Čalik 3 mesece in 300 K; Juliua Markovič 2 meseca in 200 K. Pravdni stroški znašajo nad 2000 K. Vsi trije so se pritožili. Pred istim »kriUovskim sudom« v Nitri se je dovršila pred nekaj dnevi druga pravda tako: Pri Barancovu je šola, na katero so poslali madjarskega učitelja, ki ni hotel z otroci izpregovoriti besedice slovaško. Stariši, sami Slovaki, so se pritožili in zahtevali, da učitelj govori v šoli slovaško. Državno pravdništvo je dvignilo proti njim obtožbo, in obsojeni so bili: 2 po 14 dni, ostali po 3—8 dni zapora.
ognju. Hotela ga je že vprašati za vzrok. Tu ji je šinila kri v lice.
»Ne marata zame pri delu za svoje narodne ideale, imata me le za majhnega otroka, za ploskoglavo gosko! Ves dan sta skupaj, pišeta, posvetujeta se. Jaz sem pa obsojena k nogavici in k oni navadni, neumni igli. Evo, ali ni bilo moje srce uprav tako razburjeno, tako močno kakor njihovo? Ali ni nič moje vroče čustvo? Ali je moje hrepe-njenje le prazen glas — moja bol nič? Ob-sojeno-li je moje koprnjenje le v jarem? Ali ni za nas ženske naloge v občnem narodnem delu? Ali ne znamo i mi vsaj trpeti?"
Zaničevanje mladih mož je utrdilo v devi še bolje od Štefana vzbujena čustva. Izcela je drugače je gledala na slovaške „kr-parje«, izoela drugače je poslušala zdaj petje slovaških delavk. Njena majhna, bela ročica se je stiskala, ko so prišli sosedje k očetu. Njihovi plitvi, surovi pogovori so jo napolnjevali s studom. Mešanje madžarščine v govor se ji je gnjusilol V svoji čisti, deviški sobi, ns majhnem ognjišču je zakurila in v ogenj vrgla lastnoročno piBan zvezek madžarskih pesnij, priložila še svoj madžsrski pisan dnevnik — in vse lepo sežgala.
Proeodrimsko gibanje in njega vspelii.
»E>/eng. Kirchenztg.« objavljala je v zadnjem času članke, v katerih se je ozirala na vspehe, ki jih je na avstrijskih tleh dosegla gonja v min. 1. List, ki pred enim letom ni mogel najti dovolj besed za hvalo napredka, ki ga je dosegel »evangelizem« v Avstriji, letos samo — tarna in javka. Tu navajamo le nekatere markantneje odstavke, iz katerih se jasno vidi, kako brezplodna je vsa proč-odrimska gouja. List piše mej drugim: „Ovir se gotovo ni manjkalo. Rimci nastopajo z vedno močnejšo armado. Nemško mladino srednjih Sol so dobro priprayili, mladina visokih šol se zbira v klerikalnih dijaških zvezah, ki štejejo posebno na Dunaju veliko število članov. Posebno filozofska fakulteta je močno zastopana, tako da bo velik del naših srednješolskih učiteljev v kratkem odločno klerikalen. Žalosten pogled v bodočnost! Rimcem sicer sedaj še nedostaje akademiško izobraženih voditeljev, toda katoliške dijaške zveze bedo kmalu poskrbele tudi v tem oziru . .. Obhodi, romanja, katoliški shodi, shodi katoliških šolskih društev krepe vernike, pastirski listi, časniki, brošure pobijajo nasprotnike." — Nadaljnja bolest pročodrim-cev so sijajni vspehi katolikov pri volitvah, slednjič pa z veliko žalostjo omenja razdora v krogu vsenemcev samih, glavnih propaga-toriev pročodrimskega gibanja. — To so pač važna priznanja glavnega glasila za propagando pročodrimskega gibanja.
Mobilizacija ruske armade?
Razni nemški listi so pred nedavnim pisali, da se tudi Rusija resno pripravlja na vse eventuvalnosti, bi se utegnejo pojaviti iz homatij na Balkanu ter nadaljnega razvoja stvari. Govorilo Be je mej drugim o mobilizaciji ruskih polkov ter o raznih drugih pripravah. Ruski oficielni listi bo tej v^sti oporekali ter izjavljali, da se v Rusiji sedaj ne vrše nikake izredne priprave. Dopisnik •Dziennika Poznanjskega« pa javlja svojemu listu iz Varšave naslednje : Fakt je, da so rezervni častniki dobili zaupno vest od svojih zapovedništev, naj bodo pripravljeni in naj odgovore na vprašanje, ne bi li takoj hoteli vstopiti v aktivno Blužbo ? Ta njihov odgovor bi »mogel biti v najbližji bodočnosti največje važnosti za njihov položaj« ; da so se vojna zapovedništva obrnila z istim vprašanjem do vseh onih, ki so več let slu-ždi kakor častniki v ruski vojski, pa so iz kateregakoli razloga zapustili vojsko ; da bo vse železniške postaje dobile nalog, naj v najkrajšem času urede brzojavne postaje. Vse potrebne rekvizite vojnih brzojavov jim dostavijo vojna zapovedništva. — Take priprave in odredbe se doslej pač v nobeni državi niso vršile brez zunanjega povoda.
Starostno zavarovanje.
Na Angleškem je te dni zagledal beli dan načrt za državno starostno zavarovanje, ki ga je izdelal na zadnji „National Gonfe-rence of Friendly Societies" izvoljeni posebni odbor. Načrt vsebuje v kratkih potezah naslednje določbe: Vsakdo, možki ali ženska, ki je rojen Anglež ali pa je že 25 let naturali-ziran in doseže starost 65 let, ima pod gotovimi pogoji pravico do tedenske pokojnine v znesku 5 šilingov. Dotičnik mora v to svrho le dokazati, da v zadnji dobi ne uživa nobene druge javne podpore, da je živel moralno in da v zadnjih 25 letih ni izvršil nobenega velikega prestopka. Biti mora član kakoršnekoli zadruge, Trade union, blagajne itd., dokazati mora, da si iz svojega ni mogel ničesar prihraniti za starost ter da si na teden ne more več prislužiti kot 10, ali pa z ženo skupaj 15 šilingov. Podpora, ki jo izplačuje v celem obsegu država, se izplačuje te densko. Opravičenec vsled tega ne izgubi volivne pravice.
Položi v Kini.
Iz Shanghaja dohaja poročilo, da vlada na pekinškem cesarskem dvoru veliko vznemirjenje vsled smrti cesarice - vdove in posledic, ki so s tem dogodkom v neposrednji zvezi. Oficielno smrt kitajske cesarice še nikjer ni naznanjena in morda čakajo za to naznanilo res skrajnega roka, ki ga določajo v to svrho kitajske postave, splošno se pa sodi, da je cesarioa že davno mrtva ter da so kitajski veljaki le radi tega tako dolgo prikrivali to vest, da dobo potrebnega časa za izvedbo svojih načrtov. Pri izvedbi teh načrtov igra pa mladi cesar 7.9I0 žalostno postransko ulogo in treba bo zelo energičnega nastopa njegovih ljudij, da se bo »ploh mogel vzdržati na vrhuncu. Nezadovoljnost proti sedanji vladi se tudi ni polegla ob zadnji udušeni revoluciji in tli še dalje v prebivalstvu, a goje in podžigajo jo posebno mnogi pretententi na cesarski atol, ki že davno organizirajo splošno ustijo. Poročila o zarotah prihajajo sicer sedaj iz Kine še tako redka in nejasna, da si ni mogoče ustvariti slike o ondotnem položaju, a jasno je, da se prej ali slej pokažejo velike posledice cesaričine smrti.
Iz brzojavk.
Znani mejklic ogrskega ministra barona Fejervaryja v eni zadnjih sej ogrske poslanske zbornice je predvčeranjim na slavnostnem zborovanju rokodelskega društva v St. Hipolitu silno ostro kritiziral poslanec Porzer. — De-legacijsko zasedanje preloženo. Budimpeštanski listi poročajo, da se snideta delegaciji šele v septembru. Izpočetka so ju nameravali sklicati tekom meseca maja. — Prememba v italijanskem ministerstvu. Zač&sno vodstvo zunanjega ministerstva je poveril kralj mornariškemu ministru Morino. — Nov Szellov poskus za rešitev vojne predloge. Ministerski predsednik Szelf je v včerajšnji seji vložil pismen predlog, da se za dobo razprave o vojni predlogi podaljšajo seje za eno uro. — Bolgarija opozarja velesile. Bjlg&rs^a vlada je poslala velesilam okrožnico, v kateri jih opozarja na vojne priprave v Turčiji ior izjavlja, da bo tudi sama storila potrebne korake. — Proti poljskim dijakom. Iz G nežna dohaja vest, da je obtoženih zopet večje število dijakov radi »tajnih dijaških zvez". — Razpor mej Abesinijo in Francijo. Neguš Menelik je pretrgal vse diplomatiške zveze b Francijo ter naročil Irancoskemu poslaniku, naj oddide iz Addis-Abebe. —■ Kitajska cesarica še živi. Dunajska »Zeit" poroča iz Pekina, da cesarica Tsu - Hsi še živi in da je ravno sedaj sprejela v avdienci več oseb. — Bolivijako-brazilij-aki razpor. Bolivijska vlada je dovolila, da Brazilija do rešitve spornega vprašanja vojaško zasedo ozemlje Acre in je upravlja. Bolivija odpošlje posebnega odposlanca v Brazilijo.
Dnevne novice«
V Ljubljani, 10. februvarija.
Širimo dobro časopisje I Marsikateri rodoljub z žalostjo gleda napredovanje sSa-bega časopisja in s težkim srcem vidi, kako se ljudstvo pohujšuje. On vedno in vodno svari pred slabim berilom in časopisjem, pa naravnost nič ne stori, da bi se širilo v kraju dobro berilo. Tako se malo stori za dobro stvar. Govori manj pa delaj več, tako boš kmalu dosegel lepe vspehe! Dcber katoliški rodoljub porabi vsako priliko, da pridobi novih naročnikov za ta ali oni list. Pripravljen je vsak čas naročiti ljudem dobre liste, ako jih želijo. Naše idej al vi o pravilo bodi: v vsaki hiši slovenski mora biti vsaj en časopis, Ako hiša ne zmore toliko, da bi naročila morda celo »Slovenca« ali „Slov. list", ali „Slov. Gospodar" ali „Mir", pa si naj oskrbi vsaj „Domoljuba" ali »Naš Dom«. Marsikomu ni za politično berilo, pa ima primerno nadomestilo v ^Bogoljubu", v »Cvetju« in »Glasniku najsvetejših Src.« O ljudje radi naročijo posebno manjše liste, samo treba jim pri tem pomagati. Dobri časopisi, bodisi politični, bodisi nabožni, so goreči razširjevalci katoliške in narodne zavesti. Zato pa, rodoljubi, bodite apostoli katoliško-slovenske misli posebno po širjenju v katol. duhu pisanih časnikov!
Osebne vesti. Naslovni nadzornik in predstojnik železniške stavbne sekcije v Po-reču, gospod Bož. O p i t z, je imenovan namestnikom načelnika pri železniškem stavbnem vodstvu na Jesenicah. Dosedanji načelnika namestnik nadinžener g. Fr. S c h u 1 z je premeščen k železniškemu stavbnemu ravnateljstvu. — Za davkarskega pristava je
imenovan računski podčastnik prvega razreda pri 27. pešpolku gospod Jos. Res o h. — Deželnosodni svetnik v Rovinju gospod Henrik Casafura je premeščen v Trst.— Ofioial g. Radivoj pl. Ta r t ag 1 i a v Gradacu je imenovan za kontrolorja pri odkupnem uradu duhana v Vrgoracu. — 50letnico svojega zdravniškega delovanja je praznoval to dni vpokojeni zdravnik južne železnice gospod J. N. Thomitz. — Odvetniški izpit je napravil v Trstu je odvetniški kandidat gospod dr. Milan Hribar.
V Škofji Loki se je 8. ustanovila llajlajznova p niča, ki začne poslovati takoj, gistrovana. Načelnikom je bil izvoljen gosp. Luka Dagarin, vrli župan zminške občine.
februvarija o s o j i 1 -ko bo re-
—	Ponesrečeni samomor. Infanterist J. Sagovec je ustrelil v Mariboru iz puške nase. Usmrtil se ni, pač pa samo lahko ranil. Izvršiti je hotel Bamomor, ker se je nekaj v službi pregrešil.
—	Par dni po poroki smrtno nevarno pobit. V Bizoviku je včeraj zidar Jakob Mojskerc pred Čerinovo gostilno pričakal krojača Ivana Prepeluha in ga b »kopačem" udaril po glavi in težko ranil. Pre-peluh m MojŠkerc sta so bila popoludne v gostilni sprla, ter je Prepeluh Mojškerca za lase vlekel. Prepeluh, ki se je še le zadnjo nedeljo oženil, je smrtno nevarno ranjen in je menda malo upanja, da okreva. Mojškerca so orožniki odpeljali v zapor.
—	Boj s. medvedko. Blizu Kočevja je neki hlapec v gozdu valil hlode. Nakrat stopi predenj — medvedka. Hlapec jo udari po glavi, medvedka pa raztegne taco in udari po sekiri. V tem trenotku pride na pomoč hlapcu šest drugih hlapcev. Teh se je medvedka tako ustrašila, da je pobegnila. V bližini so hlapci našli tri mlade medvedke, katere so oddali v Auerspergov gozd.
—	Radi ljubosumnosti je v Sostrem v hiiSi Frančiške Brajer Anton Bučar nevarno obklal z nožem mizarskega pomočnika Straha.
—	Samomor učitelja. V Brežicah a& je ob 10. uri po noči ustrelil pred »Narodnim Domom« upokojeni učitelj Hahn.
—	Ameriške novice. Ponesreči 1 se je v Ameriki v Cievelandu Slovenec P a š k e. Zadela ga je lokomotiva in ga kaido poškodovala. — blovensko-hr-vatska zveza se je ustanovila v ISalu-metu. — Iz CJevelanda se poroča, da je ondi. umrl naš rojak Franc S m o 1 e j, doma 13 Slatne, fara Begunje. — Strašna eksplozija. Grozna novica je došla iz Winbera, o strašni nesreči, ki ae je pripetila tam šcstero rudarjem. Bili so vsi v jedni sobi, v kateri je bilo shranjenih šeai kosi-ternih posod smodnika, ter se mirno razgo-varjali. Kar na enkrat pa eksplodira smodnik in grozen pok se je razlegal po vsi okolici. bkupaj prileteča gnječa ljudij jo našla uboge nesrečnike nezavestne v krvi ležeče na tleh in kar začrnele od silnega smodnika«. Pri razstrelbi se je hiša vsa razbila, in zgorelo bi bilo zse, da niso ob čaau pogasili goreče tramovje. Ponesrečeni delavci so sledeči: Mitar Felarič, star 25 let, neoženjen; Franc Prašak, 26 let star, zapušča družino v domovini; Ivan Modič, 26 let Btar, neoženjen ; Ivan Čupa, 30 let star, ima družino v domovini; Stanko Čupa, 2? let star, neoženjen; Miko Someba, 28 let star, nooženjen. — Na lice nesreče došli zdravniki so izrazili malo upanja o ponesrečencih, vendar so jih še žive prepeljali v bolnišnico. Se i«ti večer sta umrla v groznih mukah Mitar Felarič ter Ivan Čupa, drugim pa že polagoma vgasuje luč življenja. — Vpremogovem rovu v Willocku se je ponesrečil rojak Alojzij K a 1 a n . star 24 let in doma iz Godešča pri Skofji Loki na Gorenjskem. S krampom je hotel sprožiti premog, da bi še malo več naložil, ko se je isti s kamenjem vred odtrgal in roveža zasul tako nesrečno, da je izdihnil. V Sibley rudniku v E/elefhu je padel kamen na rojaka J. Z e 1 e z n i k a ter ga pri tej priči usmrtil. — Nov slovenski duhovnik v Ameriki. »Nar. List« piše, da je 18. t. m. s parnikom La Savoie dospel v Ameriko nov slovenski župnik, č. g. J o s i p Tomšič, ki je preje pastiroval v gorenji Istriji. Baje gre on sedaj v južno Dakoto v mesto Lead City. — Zabavno društvo »Slovenija« so ustanovili v Elly Minu. — Prijeti napadalec. Moža, ki je v Evelethu zabodel našega rojaka gostilničarja Mat. T u s k a v trebuh, so že prijeli. Napadalec je Jožef Čeme, doma iz semiške fare na Dolenjskem. M. Turk bo v kratkem popolnoma okreval. — Čitalnica za slepo e. Iz Cievelanda se piše: V odličnih katoliških krogih se je pričelo agitovanje za ustanovitev proste čitalnice za slepce. Gibanje je pričel Father Jennings, župnik tare sv. Neže. Namen je ustanoviti v mestni čitalnioi poseben oddelek, kjer se bodo hranile samo
knjige za slepce, to je knjige, ki imajo črke vtisnjene v papir, da človek a prsti lahko otiplje in spozna črko. Nekateri slepci so neverjetno izurjeni ter skoro ravno tako hitro b«ro b prsti, kakor drugi ljudje v očmi.
Umrli. Umrl je v Beljaku poštni kontrolor in občinski svetnik g. E1 Gage r. •— Umrla je c. kr. poštarica v Mirni gospodična Leopoldina Rom. — V Novem mestu je umrla vdova rudniškega uradnika gospa R. Meselli.
Ljubljanske norice.
Člane .Meščanskega kluba" in povabljene njihove prijatelje opozorjamo na jutra-šnji zabavni večer. Za izborno zabavo je preskrbljeno.
Siavnost v spomin papežkega jubileja V AlojzijevišČU predvčeraj je bila prav prisrčna. Poleg igre in pevskih točk so igrali osmošolci, Bajuk na harmonij, Kepic in Go-vekar izborno na klavirju, Gounodov »Marcbe solennelle de procession«. Najboljši vtis je naredil Beethovnov »Adagio cantabile«, iz »Sonata pathetique«, katerega sta Bajuk na harmoniju, Govekar na klavirju jako precizno igrala, ter pokazala, da sta tudi večjim in težjim partijam v glasbi kos. Pevske točke so pod vodstvom g. Foersterja dobro vspele. Zares veličastna je himna v čast Levu XIII. za mešani zbor, novo delo gosp. Foersterja, katero želimo, da bi je kaj kmalu čuli v stolnici, kakor nam je g. Fosrster ob ljubil. Kar pa nas je najbolj vleklo, je bila igra »a i c i 1 j a n s k a cvetica«, ki predočuje krvave čase preganjanja kristjanov. Igro je v verzih nemško spisal M o 1 i t o r , preložil pa g. dr. M. O p e k a , v preprostem, a lepozvenečem jeziku. Verzi teko gladko in neprisiljeno ter ne delajo nekega mučnega vtisa na poslušavca, kakor je to navadno pri igrah, ki se prelagajo iz tujih jezikov. In igralci ? Brez laskanja, resnici na ljubo povemo, da nam je bil drug bolj ljubka prikazen, kakor drugi. Tu smo občudovali mladega kristjana Vita, ki nastopa z otroško nedolžnostjo, kateri se je pridružila neka moška resnost, kadar »dela pridige. lahkoiivcu Calsiju. Igralo se ni tako, kakor navadno diletantje igrajo, ki brez vsakega izraza čustev, samo mehanično po vedo, kar so se naučili. A pri igralcih v Alojzijevišču je deklamacijo verzov sprem Ijala k temu spadajoča gesta in mimika. Poleg Celsija, Vita in Bassa, je največkrat nastopal Modestus, ki jo kar rojen za svojo ulogo. Govoril in kretal so je na odru tako, kakor ne bi prav nič boljše dobro izvežban igralec. Vrlo nam je ugajal siv: senator Hylas. Močni, senorni bariton, v katerem leži nekaj tako možkega, je kar najpriklad nejši za tako vlogo. L9 včasih se nam je zdelo, da je pozabi!, da je star, in udaril bolj na mladeniško stran. Vsekako se moramo tudi o Bassu pohvalno izraziti. Bassus bi bil žal isti večer največjo pohvalo, da je imel vlogo veselega značaja, katerega bi bil veliko boljše pogodil, nego je to zamogel v zvitem značaju prekanjenega Bassa. Istotako bo se odlikovali tudi drugi. Alojznikom se prav srčno zahvaljujemo za lep večer. Dal Bog, da bi še kedaj imeli priliko občudovati izborne igralce I
Vojaki zopet alarmirani. Danes zjutraj ob tnčetrt 8. uri je bila vsa tukajšnja garni-zija alarmirana. To se je zgodilo sedaj v kratkem času že tretjikrat.
Ponesrečila. Marjana Novak, posestnica iz Peržan št. 11, občina Zgornja Šiška, je peljala danes zjutraj po Šelenburgovih ulicah dvokolesni voziček, za njo pa je pridirjal z vozom fijakar Josip Moser, kateri jo je podrl na tla. Žena se je na desni nogi pobila.
Poročnj prstan najden je bil danes do-poludne v Židovskih ulicah.
Uradniki južne železnice imajo danes zvečer v Hafnerievi pivovarni zabavni večer.
Na včerajšnji mesečni semenj je bilo prignanih 860 konj in volov, 239 krav in 65 telet, skupaj 1167 glav. Kupčija je bila dokaj živahna, poleg domačih so došli kupci iz Gorici, Morave in Tirolskega.
Društvo knjigovezov na Kranjskem je imelo v soboto ob pol 9. uri zvečer v Auer-jevi gostilni v Wolfovih ulicah svoj občni zbor. Po primernem pozdravu poročal je predsednik g. Jožef Kolb o društvenem delovanju in blagajnik g. Jožef Janeš o stanju blagajne. Iz dotičnih poročil je razvidno, da je imelo društvo 29 članov in 601 K 82 v. dohodkov in 472 K 74 v. stroškov. Občni zbor je izrekel zahvalo blagajniku na njegovem delovanju in trudu. Pri volitvi so bili izvoljeni g. Jožef Kolb, predsednikom; g. Edvard Schoenlieb, podpredsednikom; Franc Vončina, tajnikom; Jožef Janeš, blagajnikom in Ivan Jakopič, Kari Kulič in Jožef Selan, odborniki. — Po volitvi se je razpravljalo o raznoterostih in se je sklenilo v kratkem času prirediti društven zabaven večer. Izvolil se je tudi poseben odbor, ki ima vršiti priprave za ta večer.
Trgovski ples. S slov. trgovskimi plesi združen je, lahko se reče, precejšen del domače zgodovine. Ni še minulo od tega ravno dolgo časa, ko je slov. trgovstvo igralo pri slovitih trgovskih plesih le malopomembno ulogo frakcije, ko se je razlegal le nemški
jezik, iz katerega ai slišal le izjemoma do-mačo govorico. A mlado, zavedajoče se slovensko trgovstvo se je pričelo emancipirati. Postavilo se je na lastne noge. Prišli smo do prvega slov. trgovskega plesa, katerega je priredilo slov. trg. pevsko društvo »Merkur". A ker je bilo občinstvo preletargično, ker so bili gmotni vspehi v preveliki razliki s požrtvovalnostjo in trudom, katerega bo imeli prireditelji, opuBtil se je lansko leto ta ples. Skoro so se čuli glasovi, ki so ugovarjali opustitvi. In temu ni čuda. Trgovski plesi imajo pri nas večji pomen ko drugi plesi. Imajo namreč pokazati povzdigo slov. trgov-stva, njega emancipacijo in njega narodno prednost. Mlado trg. društvo »Merkur« se je pač zavedalo svojih dolžnostij, a na drugi strani pač ni bilo sigurno vspehov, ki bi bili v sorazmerju z žrtvovanjem. A letošnji sobotni ples je to požrtvovalnost poplačal. Ko so se razvili zvoki poloneze, bilo je videti, da so slov. trgovski plesi osigurani. Prihitelo je na ples tudi občinstvo izven trgovskih krogov. Veselje je vladalo po dvorani in kmalu zavladala je ona živahnost, katera je mogoča le pri domačih krogih. Ljubljansko nemško trgovstvo sicer ni prišlo na ples, a se je iz taktnosti odzvalo vsaj b posetnioami. Pri četvorkah plesalo je 45 do 50 parov. Ljubljanska društvena godba je neumorno svirala do poznega jutra. Slov. trg. društvo pa je lahko ponosno na prireditev, ki lahko glede aranžiranja in glede elegance plesalk konkurira z nemškimi trgovskimi plesi.
Naraščajoče izseljevanje. Danes ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 106 izseljencev v Ameriko, 36 Hrvatov in 72 s Kranjskega, večinoma Kočevcev in No-tranjcev.
Tatvina. V času od 6 do 8. t. m. je ukradel neznan tat hlapcu Miklavžu Ver-hovcu v Bohoričevih ulicah št. 2S iz zaklenjenega kovčega 21 kron. Tat je kovčeg odprl s ponarejenim ključem in ga je po tatvini zopet zaklenil.
Nezgoda v Šolenburgovih ulicah. V Se-
lenburgovih ulicah je danes ob tri četrt na 11. uro dopoldne konj topničarskega stot nika Franca Mayerja na hodniku spodrsnil in padel. Stotnik je padel pod konja in si je zlomil desno nogo v kolenu. Prepeljali so ga v vojaško bolnico.
Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu janu-variju. V primeri s preišnjim mesecem je dešio v tem mesecu znatno več oglasil tako delodajalcev kakor delojemalcev. Istotako je došlo v primeri z lanskim letom jednacega meseca v letošnjem znatno več oglasil oso-bito deloponudeb. V Blužbe so bili oddani 1 komi, 1 mizar, več tigovskih in prometnih uslužbencev, pri ženskem delu pa največ gostilničarskih in hišnih poslov za kmet-sko delo. Delo je bilo ponudeno tudi tesarjem in kolarjem, a službe so iskali natakarji, kurilci, skladiščniki, pisarji in drugi. Vajencem je bilo ponudeno mesto za kleparja in pekarijo. Posredovanje stanovanj je imelo le deloma povoljen vspeh, ker zlasti pripravnih srednjih stanovanj primanjkuje. V splošnem be je posredovanje nanaSalo največ na mesto, a tudi vnanjih naročil je bilo mogoče rešiti, med temi tudi nekatera na Ogrsko.
Voz ga je podrl. Včeraj popoludne je na Marije Terezije cesti Josip Cuderman, hiapec pri Hudoverniku v Kolodvorskih ulicah št. 12 z vozom podrl na tla 73 let starega strojevodjo Antona Kirschnerja, sta-nujočega na Marije Terezije cesti štev. 8. Kirschner je na desni nogi težko, na levi nogi in na obrazu pa lahko telesno poškodovan.
Eksplozija v stražnici. Mestni policijski stražnik Franc Šinkovec je danes ob 3. uri zjutraj na policijski stražnici v mestnem poslopju kuril v peč. V peči je bila že žerja-vioa in Šinkovec je hotel le še polena naložiti na ogenj. Ko je zagnal poleno v peč, je naenkrat švignil velik plamen iz peči in Be je zakadilo, obenem pa je bila tudi precej močna detonacija. Stražniku Šinkovcu, ki je bil pripognjen proti peči, so se ožgali lasje in brke in na levi roki je bil tako opečen, da se mu je kar koža odluščila. Po stražnici se je razprostiral smrad po dina-mitu. Eksplozija je bila tako močna, da je odprla v veži precej velika železna vrata, ki peljejo v hišo, in so se iz dimnika usule saje na tla. Drva, ki so bila pred pečjo naložena, so bila vsa črna. Kaj je provzročilo eksplozijo, se ne ve. Misli se, da je bil v polenu dinamit, ki je eksplodiral, ko je bilo poleno vrženo v peč. Dinamit pa je prišel v poleno na ta način, da so debla razstre-Ijevali z dinamitom in je od takrat ostalo kako zrno v polenu. Izključeno pa tudi ni, da je kak zlikovec podložil kako drugo raz-streljivo v peč.
V novi deželni palači imajo opraviti se mnogo pri dvorani. Kakor čujemo, bo iBta do poletja gotova.
Književnost in umetnost
*	Matica Hrvatska je razposlala za
letos sledeče knjige: 1. Ivo Vojnovič: Dubrovačka trilogija. (Zabavna knjižnica M. H. 258—259) — 2. Ž i v k o Ber-tic: Ženski u d e s i. Tri pripovijeBti: Parasinska sreč«. Sirota. Udala se. (Zabavna knjižnica .M. H.« 260—261.) — 3. T u g 0-mirAlaupovič:Probrane p j e-s m e. (Od 1891—1901) (Zabavna knjižnica »M. H " 256-257.) — 4. J. E. T o m i č : U d o v i c a. Pripovijest iz XVIII. vijeka. (Zabavna knjižnica „M H.« 252—255.) 5. Stjepan Miletič: Hrvatski kraljevi. Pentologija. Prvi dio: To m is lav. Historija u 5 čin*. — 6. Djevojački s v i e t. I nabrane pripovijesti čeških spisa-teljica. S češkoga preveo i uvodom o kul-turnom radu češke obrazovane ženske pro-pratio Stjepan Radič (Slavonska knjižnica »M H.« 10) 7. Milorad M edini: Povjest hrvatske književnosti u Dalmaciji i Dubrovniku. Knjiga I. XVI. stoljec>. (Črtice iz hrvatske književnosti. Sveska treci.) 8. Fran Milo-bar: Izabrana poglavja iz n a -rodnoga gospodarstva (poli-tičke ekonomije). I. Obči dio. (Po-»čna knjižnica „M II." 27 ) — 9. F e r d o Sišič: Vojvoda H t voje V u k š i c H r v a t i n i c i njegovo doba. (1350 do 1416), b jednim tlorisom i zemljovidom te s četiri rodoslovne table. — 10. Koloni a n Rac: Život starih Grka. (Sa 66 slika u slogu.) (Knjižnica za kla9ičnu sta-nnu C.)
*	Ameriški Slovenci o »Dom in
Svetu". »Nova Domovina" piše. »Komaj smo čakali prenovljenega »Dom in Sveta«. Ko je došel, ga nismo mogli odložiti, dokler nismo vsega prebrali Če bi najnovejše slovensko slovstvo ne imelo pokazati nič drugega kot „Dom in Svet", bi bili lahko zadovoljni. Zastonj iščemo boljšega leposlovnega lista v Ameriki, kjer so nam v to svrho milijoni na razpolago in kjer vse Čita. Pesmi, črtice, slike — vse te vabi in uzadovolji v .Dom in Svetu«. Prav piše list: »Bili so časi, ko smo morali šele dokazovati, da katoličanstvo ni protikulturen element Danes se nam to ne zdi več potrebno. Lahko pokažemo na dela, in ta govore razločnejše in glasnejše, nego bi moglo dokazovati teoretično modrovanje." In eno teh del je gotovo »Dom in Svet«, poleg njega družba sv. Mohorja in neštevilni katoliški gospodarski in izobraževalni zavodi na Kranjskem. Pri takih dokazih mora kmalu umolkniti hudobija.
»Dom in Svetu" od srca častitamo in želimo mu vsestranske gmotne in duševne podpore. Tak list nas dviga v višje, idealne svetove i v Ameriki, kjer so hoče kultura utopiti v častenju mamona. Našim čitateljem priporočamo „Dom in Svet« na vso moč. Izhaja prvega dne v mesecu. Naročnina znaša dva in pol dolarja in jo sprejema »Marijanišče«, Ljubljana, Avstrija.
Koncem izražamo ponos, da so nam slovenske bogoslovnice in gregorijansko vseučilišče tako dvignile naše slovstvo. — Bolj fine kritike že zdavnaj nismo čitali kot je dr. E. Lampetova o Tavčarjevih .povestih'.«
*	K papeževim slavnostim V prihodnjih dneh se bo po slovenskem priredilo mnogo papeževih slavnosti; marsikdo bo v zadregi radi gradiva. Morda ustrežemo marsikomu, če navedemo nekaj virov za govore in deklamacije. Kot prolog se dasta porabiti *L9on XIII. in Slovani" ter »Leon XIII. in otroci", iz Lampetovih .Drobtinic", XXII. letnik 1888 (iz spevoigre „blava Leonu XIII "). Dr. Medveda pesem „ov. Očetu Leonu XIII." je priobčil .Slov. Gospodar" leta 1898, številka 9; pesmi Leonove so natisniene v .Slovenskih večernicah* za 1887. Življenjepisi sv. Očeta se nahajajo v »Drobtinicah" letnik XXI. 1887 in v »Slov. večernicah" 1887, v »Pomladnih glasih" letnik III., v lanskem »Domoljubu" in še drugod. Tam je gradiva dovolj. Č anek .Izza vatikanskih zidov" v lanskem „ Vrtcu" v čisto govorniškem slogu kaj lepo opisuje Leonovo domače življenje. Ce Be porabijo za govornike mladeniči in dekleta, naj se za posamezne govore določi kakih deset minut. Razlika mika.
*	Nova opera. V Hamburgu živeči J. Foerster uglasbuje novo opero, za katero je napisal libreto po Shakespearjevem »Benečanskem trgovcu« Jaroslav Vrch-licky.
*	Dvorni operni pevec Fr. Pacal,
kateri je pel tudi že pri koncertu »Glasbene Matice« v Ljubljani, piše skupaj s slikarjem Kurtzem libretto za opero »Kain in Abel«.
*	Češki slikar Radinsky je razstavil svoje umotvore na Dunaju ter dosegel veliko priznanje. Zdaj namerava prirediti razstavo svojih slik v Nizzi.
*	Ruski koncert na Dunaju Gospa Marija Ivanova Gorlenko-Do-lina, primadona cesarske ruske opero v Petrogradu In solistinja ruskega cara, priredi v ponedeljek, dne 2. marca v veliki
dvorani glasbenega društva na Dunaja ruski koncert s sodelovanjem velikega orkestra. Orkester bo vodil Oskar Nedbal, član »češkegakvarteta«. Arrigo Serato bo igral vijolinski koncert. Vzpored bo obsezal zgolj točke ruskih skladateljev. Kakor čujemo, bo slavna pevka najbrž v mesecu marcu tudi v Ljubljani konoertovala.
* Impresionisti na Dunaju. V poslopju dunajske secesije je zdaj razstava pariških »impresionistov". Geoffroj tako definira njih umetnost: »Impresionizem je slikarstvo fdnomenalizma, katero opazuje prikazen in pomen stvari v prostoru ter podava njih sintezo v enem momentu." Ta umetnost je nejasna, kakor ta definicija.
izpred sodišča.
Grofinla Kirllecka — aretirana. Veliko senzacijo je zbudila v Berolinu aretacija poljske grofinje Kvvilecke. Dolže jo, da je hotela dediče goljufati s tem, da je, ne imajoč otrok, fingirala porod in vzela tujega otroka za svojega. Gre se tu za posestvo 18 000 juter, katero nosi na leto do 60 000 mark. Pravda pride pred berolinsko poroto.
liaziu; stvari. Najnovejše od rasnih strani.
S t r a j k. Delavska združenja v Barceloni so sklenila, da stopijo danes v generalni štrajk. Oblasti so izdale potrebne odredbe. — Tisoč ljudij izgubilo življenje. Iz S. Francisco se poroča: Semkaj došli parnik »Mariposa" javlja, da je bila dne 13. t. m. na otočju Združenja povodenj, vsled katere je prišlo tisoč ljudij ob življenje. Opustošenih je 80 otokov. — Velika tatvina. Mej službo božjo so v Kemptenu tatovi ulomili v žuonišče in so odnesli vrednostnih papirjev za 23 000 mark. Vest o tem ulomu se je hitro razširila po cerkvi in se je del vernikov lotil zasledovanja tatov. Dotekli so jih blizu Lenzfrieda. Ko so tatovi videli, da so zasledovani, so pometali vrednostne papirje od sobe in bo začeli streljati na zasledovalce ter so trojico njih ranili. Slednjič so bili tatovi ukroteni in odvedeni v zapore v Kempten. — Sveti oče je zložil nekemu svojemu prijatelju krasno pesem, v kateri mu daje svete, kako naj živi, da bo dolgo živel. — Rop V Rimu bo roparji oropali stanovanje markiza Lucaraito in slugo umorili. — Medvede pitali s človeškim mesom. V Malaczko so prijeli tolpo ciganov, ki je kradla otroke in jih dajala žreti medvedom, katere je vodila seboj. V okolici Malaczko so cigani ukradli šest otrok. — Velik ogenj je v Kuty v Galiciji uničil 350 hiš in več javnih poslopij. 500 rodbin je brez strehe. — Lakota je v severni Dalmaciji. Kmetom manjka najpotrebnejšega živeža. — Ponesrečeni sodil i k. Sodnika okraja Marmarosa na Ogrskem je na uradnem potu zadela skala ter ga ubila — O b o 1 e 1 je srbski patrijarh Jurij Brankovi c. — Oskrbnik m o r i 1 e e. V Stolnem Belemgradu se ie pričela obravnava proti agentu Viljemu Kranzu, katerega dolže, da je umoril neko gospodično, katere premoženje je oskrboval. — O marokanskem pretenden-t u , o katerem so poročali, da so ga sultanove čete ujele, se sedaj poroča, da Bu Ha-mara ni ujet in da zbira čete za novo bitko.
Princezinja Lujiza se je povsem
podvrgla odločbam svojih starišev. Njeno bivanje v sanatoriju je smatrati za prehodno dobo do boljših razmer. Stariši princezinje bo se odloČili, da zopet stopijo v dotiko s svojo hčerjo vsled posredovanja bavarske princezinje Tereze, kateri je princezinja Lujiza pisala tako obupno pismo, da je princezinja Tereza dobila utis, da se hoče princezinja Lujiza usmrtiti. V zdravilišču ima princezinja dve služkinji in se silno joka. Nekateri listi pravijo, da ji je duh omračen — najpraktičnejša trditev, da se njeno dejanje olepša. Gironu je moral dati pravni zabtopnik princezinje Lujize mnogo denarja, da je zapustil princezinjo.
Navodila izseljencem v Ameriko. Ameriški „Mir" piše: Važno za novodošle starodomovince je, vedeti, kakšne odredbe je izdal naselniški urad v Newyorku in kako se jim je zadržati zaBtran izpraševalne komisije. Znano je, da mnogi ob prihodu v Ameriko izjavijo v omenjenem uradu, da imajo v deželi sorodnika ali prijatelja, h kateremu potujejo. Potniški agentje v stari domovini dajejo izseljencem izmišljene naslove na neznane stranke tukaj, a se pozneje izkaže, da dotičnih oseb sploh ni najti, in tako prevarjene potnike ali zadržujejo na izkrca-lišču ali pa pošljejo nazaj v domovino. Kajti naselniški urad Btrogo pazi, če se dani naslov na poizvedovanje tudi vjema z resnico. Zato opozarjamo rojake, ki pišejo po svoje sorodnike ali znance v stari kraj, da točno pazijo na pravilnost naslova, da so novodo-šlim vsled pomanjkljivosti istega na nasel-niškem uradu ne bodo atavile po nepotrebnem zapreke, ali zajdejo celo v nevarnost, da jim zabranijo vstop na ameriška tla. Ta-
kisto ravnajo proti zakonu oni rojaki, ki pri liprafievanju izbleknejo, da imajo v Ameriki delo ie zagotovljeno. Večkrat zadostuje že najmanjii sum, da je priseljenec bil v Evropi najet, da ga pošljejo nazaj v Evropo. Ako n. pr. kdo reče, da mu je oče, brat, prijatelj ali znanec pisal, da zamore tu ali tam dobiti delo, to že sadostuje, da priseljenca zadrie, oziroma nazaj pofiljejo. To je že marsikateri tjlovenec doživel. O takih pi smih ni treba niti na ladiji, niti v naselni-fikem uradu govoriti. Vsebina takih pisem sicer ni merodajna, vendar pa bi jo zamogel kdo v tem smislu razlagati. Ako pa kdo piše svojemu znancu na slovensko, da mu je njegov »bosB" rekel, da bi pri njem še mnogo več delavcev ie stare domovine dobilo delo, potem se zamore lastniku dotič-nega pisma kaj lahko zgoditi, da mora prav zaradi pisma potovati nazaj. Nekateri imajo neprilike, ker trdijo v naselniškem uradu, da imajo tukaj v Ameriki že službo, katero jim je ta ali oni preskrbe). Najbrž mislijo taki ljudje, da jim bo to ugodno, dasiravno je to za naseljenca zelo neugodno, kajti vsakdo, kdor kaj takega navede, se mora vr niti. Tudi v marsičem': drugem so naselnižki zakoni dosti strožji, mgo poprej, zlasti kar ae tiče zdravja in snage, slabotne, raznim telesnim napakam ali nalezljivim boleznim podvržene potnike kratkomalo pošljejo domu. Tako tudi one, pri katerih opazijo znake mračnega duh.« ali kakorkoli dozDajo, da niso sposobni za dostojno družabno življenje. Sem spadajo blazni, zločinci, sploh javnemu redu nevarni subjekti, proti katerim je na-selniški urad zlasti zadnji čas posebno previden. V tem pogledu svari „Narodni list" Hrvate, ki naj bi pred odhodom iz domovine skrbno vpoštevali, kaj vse se zahteva od priseljencev, in jih opozarja, da držijo nekaj tudi na svojo vnanjost: naj ne odha jajo na tuje neobriti, razkustrani, umazani in raztrgani kot cigani, kar na Človeka takoj stori slab, sumljiv vtis. Ne bo škodilo, da se mnogi čedno umijejo in snažno oblečejo, pa da takisto prej spravijo v red svoje dušno stanje, da bedo ljubi Bogu in ljudem. Ta opomin pač ni ne prikladen tudi mnogim slovenskim izseljencem. Dostojnost je lepa čednost in ne stane mnogo. Par vinarjev več v to svrho, pa si človek takoj pridobi večji ugled, in ni se mu bati, da ga bo tujec sumljivo opazoval od strani ali prezirljivo in zadirljivo brkal iz kota v kot.
Izpoved bivšega rabina. Anton Jožel L e p z , bivši rabin med gališkimi judi, se je dal krstiti v Genovi in je zdaj v Rimu, kier dobi avdienco pri svetem očetu. Neki v Rimu bivajoči poljski časnikar ga je ,interviewal*. Vprašal ga je: »Kako ste prišli na misel, da postanete katoličan?« — »Dvomiti nad judovstvom sem začel, ko sem prebiral »Talmud«. Našel sem tam toliko krivic in sovraštva do kristjanov, da sem začel misliti : „Ta vera ne more biti prava " — »A zakaj Bte se odločili ravno za katoliško cerkev?" — »Prečudno edinstvo, katero vlada v katoliški cerkvi, in ki ga ni nikjer drugod, me je nagnilo k temu." — »Ali ste občevali z duhovniki in ste to storili na njihov svet?" — »Ne. Nihče ni name vplival. Ko sem začel dvomiti nad Talmudom, sem govoril samo z nekim krščanskim laikom, mojim nekdanjim sošolcem. Ta mi je svetoval, naj berem sveto pismo nove zaveze. Ko je v meni dozorel sklep, sem šel v Genovo, kjer sem se dal krstiti." — »Kake občutke ste imeli, ko so Vas krstili?" — »Nisem v stanu to povedati. Bil sem izpočetka silno razbur jen. Potem pa sem bil takoj miren, in poln hvaležnosti do svojega stvarnika, ki mi je izkazal milost, da sem našel resnico.« — »In kaj nameravate zdaj storiti?« — »Sklenil sem, da postanem misionar in celo življenje posvetim razširjenju svete vere. Vem, da me čaka mnogo zaprek, a zaupam v Onega, ki me ie vodil doslej.«
Dunaj ima zdaj 1,674.957 prebivavcev, in sicer 1.386.115 Nemcev, 102.974 Čehov, 4346 Poljakov, 805 Rusinov, 132 9 Slovencev, 1368 Italijanov.
Društva.
(Narodna čitalnica v Kamniku) priredi dne 15. avečana t. 1. v društveni dvorani sijajno maskarado „ K a m • niško letovišče po zimi". Na vsporedu se nahaja mej drugim tudi velika koriandoli bitka z eksplozijo konietnih bomb, ples v pestrih serpentinah, raznovrstne ko-tiljonske skupine, salonski umetalni ogenj, bistriška električna železnica — najintere-santnejša novost itd. O polnoči se obdarč najlepše tri maske z ličnimi darili, koja jim prisodi nalašč v to svrho sestavljena umetniška jury. — Vstopnine za maskirane člane 80 vin. za maskirane nečlane 1 krono. Ne-maskirani plačajo poleg vstopnine še 40 vin.
globe. — Maske dobe vstopnice samo proti izkazu vabila na dotično ime. — Pri sprevodu mask, ki se otvori s polonezo, in pri
Elesu svira slavni orkester mestne godbe amniške. — Vstopnice ima v predprodaji gospod Ivo Koželj, trgovec v Kamniku, dobivajo se pa tudi na večer maskarade pri blagajnioi. Blagajnica se otvori ob polosmib. Začetek ob osmih zvečer. — Za poskušnjo se bode dvorana električno razsvetila.
(Kranjsko obrtno društvo) se je vsled izstopa vseh članov razdiužilo. Tako javlia v uradnem listu društveni podpredsednik g. Jernej /iitnik.
(Bralno društvo pri Sv. Barbari pri Mariboru) ima v nedeljo 15. lebr. po večernicah v župnišču svoj redni letni občni zbor. Na vsporedu je poročilo odborovo o društvenem delovanju, volitev novega odbora, pristop k ljubljanski »Zvezi«, poročilo pomožnih odborov mlade niške in dekliške zveze bralnega društva o obeh delovanju, šaljive deklamacije, petje in šaljivi srečolov.
I>ar«vi Poslani našemu uredništvu.
Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovana dobrotnica 20 K.
Z a L i r i 1 • M e t o d o v o družbo: Povodom godu gospe Bajželj nabrala gdč. Mici Bajželj v btražišču pri Kranju 7 K.
Za spomenik dr. Fr. L a m -petu: G. Viktor Steska, kn. - šk. tajnik 10 K.
Bog plačaj!
Telefonska in bnofavm
Dunaj, 10. febr. Pogajanje vlade z illadočehi, da bi umaknili nujne predloge na korist predloge o rentni kon-zerziji, je imelo vspeh, in tako so mogli danes v državnem zboru pričeti s prvini branjem predloge o konverziji.
Dunaj, 10. febr. (C. B.) Poslanska zbornica je pričela s prvim branjem konverzijske predloge, kateri v prilog so, kot je naznanil predsednik, zapostavljeni vsi nujni predlogi.
Dunaj, 10. febr. Mladočeški klub je imel sejo, v kateri se je bavil z zadnjim govorom poslanca stranskega, ki je nazval obstrukcijo politiko blaznosti. Vsi govorniki so se izražali proti Stranskemu. Klub je sprejel izjavo, da zadnjega govora poslanca Stranskega ne odobruje, ker je proti klubovim sklepom.
Dunaj, 10. febr. Nemška ljudska stranka je imela danes sejo, v kateri je za glasovanje o vojni predlogi dala prosto roko. Večina poslancev nemške ljudske stranke bo glasovala za predlogo, kateri je sedaj že skoro zagotovljen vspeb.
Duuaj, 10. febr. V realki II. okraja se je v šoli ustrelil realec Sigmund B. ter se težko ranil.
Trst, 10. feb. Radi obletnice fe-bruvarskih nemirov je pomnožena tukajšnja posadka. Delavci nameravajo prirediti demonstracijo na pokopališču in agitirajo za to, naj se hiše okrase.
Zagrel), 10. febr. Dne 13. t. mes. bode pred sodiščem razprava proti Stje-panu Radič u. Državno pravdništvo ga dolži, da je na železnici grdil Mažare in porogljivo izgovarjal ime „Mažaru.
Budimpešta, 10. feb. Delavci in delavke v konfekcijah so sklenili vstopiti v stavko, ako se jim ne zboljša plača za 25 odstotkov.
Praga, 10. febr. Ker so Mlado-čehi v deželnem kulturnem svetu iz gubili večino, nameravajo mladočeški odborniki odložiti mandate, da bi tako prišlo do novih volitev
Praga, 10. februv. Stranka čeških agrarcev skliče v kratkem v Prago shod čeških kmetov
Moste, 10. febr. Tu je imel Wolf shod, na katerem se mu je izrekla zaupnica, vsenemške poslance je pa shod pozval, naj odlože mandate.
Zofija, 10. febr. Bolgarska vlada je poslala velevlastim protestno noto, v | kateri opozarja na oborože
vanje Turčije. V dopisu pravi, da si je zagotovila resnične podatke o mobilizaciji turške vojske, in sicer turških vojaških vojev v Adrianopolu in Monastiru. Posebno mobilizacijo v Monastiru smatra Bolgarija za nekako grožnjo proti njej. Bolgarija ne želi vojske, ker bi jo tudi v slučaju zmage denarno uničila.
Carigrad, 10. febr. Uradi so dobili obvestila, da se splošni ustanek v Makedoniji prične mej 5. in 14. marcem.
Madrid, 10. febr. V Barceloni stavka 80.000 delavcev. Noben list ne more iziti.
Milan, 10. febr. Pri slavnosti odkritja spomenika na februvarsko ustajo je došlo do velikih nemirov. Množica je metala na policijo kamenje. Vojaštvo je napravilo zopet red.
Bruselj, 10. febr. Giron je izjavil nekemu poročevalcu, da je njegova ločitev od princezinje Lujize le začasna. Od pravnega zastopnika princezinje Lujize je dobil Giron 200.000 frankov.
Šangaj, 10. febr. Iz Sensi in Kanfu se poroča, da so vojaške čete Tung Fu llajngsa zapustile svoje zastave, ker niso dobile nobene plače. Vstaška vojska v južni Kini je sedaj nad 30.000 mož močna. Vstaši nameravajo udreti v pro-vincijo K\vantuna, zasesti Kanton in potem korakati proti provinciji Fokije, zasesti Sutšonfu in naposled napasti Pekin. Več mest Kwantuna je že v vstaških rokah.
TTnirli no:
B.	febr. Fran Terdina, trgovec, 60 let, Stari trg 28, Morbus Brighthii Hydrops universalis — Mihael Celarc, delavčev sin, 4 mes., Krakovski nasip 10, Bronohitis. — Martin Petrič, strojevodjev sin, 11 mes., Male čolnarske ulice V, Phthysis pulm — Alojzija Zore, zasebnica, 42 let, Sv. Petra cesta 21, Phthysis pulm. — Fran Jezeršek, črevljar, 30 let, Poliaoska cesta 45, Tuhercul, pulm. — Mariji Hegyi, usmiljenka, 22 let, Radeckega cesta 11, Tubercul. pulm. — Vinko Tičar, zidarjev sin, 2'/» leta, Cerkvene ulice 21, Bron-chitis.
C.	febr. Katarina Fert, gostija, 64 let, Japljeve ulice 2, Marasraus senilis. Emphysema pulm. — Lovro Cei,ta, kotar, 76 let, Ilovica 46, Emphysema pulm. paralysis cordis.
7 febr. Jerica Pintar, posestnica, 49 let, Soteska 10, Cirrbosis hepatis. — Anton Volkar, železniški čuvaj, 30 let, ga je brzovlak na progi ob Erjavčevi cesti povozil. — Rozalija Polcel, delavka, 24 let, Svetega Jakoba trg 4, pljučna tuberkuloza.
V bolnišnici:
4. febr. Marija SuStersie, trgovčeva hči, 3 leta, Tubercul univers. — Luka Kenda, posestnik, 52 let, Paralysis cordis. Enuephalitis chron. — Luka Omejc, gruntar, 42 let, Tumor in cerebro, Paraly»is cerebri
6. febr. Franja Stucin, gostija, 66 let, jetika. — Blaž Peternel, ubožec, 70 let. ostarolost. — Jožef Sever, ubožec, 82 let, ostarelost.
6.	febr. Ana Belič, natakarica, 19 let, Meningitis. — Ivana Morcl, posestnikova Jena, 47 let, Oedema terebri chron.
7.	febr. Fran Gale, gostač, 56 let, srčna hiba.
J	Ca« opazovanja	Stanje barometra. T uim.	Temperatura po CeUijn	Vetrni.	Neko	lli
9| 9 zvefj.		"746-4	— 6-4	sr. jzah.	oblačno	00
10	7. zjutr. 2. popol.	747 9 752 1	00 50	si. ssvzh. sr. vzh.	jasno oblačno	
Meteorologlčno poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 746 0 mm
Dunajska borza
dnž 7. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....1C0-80
Skupni državni dolg v srebru.....100 80
Avstrijska zlata renta 4% .....121-16
Avstrijska kronska renta 4%.....101-60
Ogerska zlata renta 4%.......121 25
Ogerska kronska renta 4$ .....S9-70
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 15"88
Kreditne delnice, 160 gld..............698 25
London vista......................239'85
Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 117121/,
20 mark............ 23 43
20 frankov (napoleondor)......19 09
Italijanski bankovci.........95'36
C. kr. cekini...........11'32
JEmajlna glasura, {^aTrSi
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje,les, kosilar,kameniti predmeti, vodovodne Skoklje, koj>m da porcelanu slično prevlako. V škatl.iicah po in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 12—8
Srednja včerajšnja temperatura 6-0° normale, —0 8*.
Obdeznano daJ6 Mautner-Jeva napojena-semena za krmsko repo najobllnejil pridelek.
Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Maujhner-jeva zeleojadna in cvetlična semena. 123 48—4
163 l-l
Zahvala.
Zf> časa bolezni in povodom smrti moje preljubljene, sedaj v Bogu počivajoče soproge, gospe
Jerice Pintar
prejel sem toliko izrazov sočutja in pomilovanja, da mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Vsi sočutniki sprejmite tedaj tem potom izraz moje najiskrenejše zahvale, s katero Se združujem milo prošnjo, da ohranite drago pokojnico v blagohotnem spominu.
V Ljubljani, 9. svečana 1903.
Ivan pintar,
soprog.
Zahvala.
ir.9 l-l
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so o bolezni in ob smrti moje drage sestre, gospodične
Alojzije Zoreč
na prisrčni način izkazali svoje sočutje, kakor tudi onim, ki so drago pokojnico spremili do zadnjega počivališča, izrekam tem potom naj-iskrenejSo zahvalo Posebno se zahvaljujem domači farni duhovSčini, oo. frančiškanom in daioAalcem krasnih vencev.
Ljubljana, 9. svečana 1903.
Žalujoči brat.
Zahvala.
Vsem velecenjenim gospodom, damam, društvom in dragim kolegom, ki so se me ob priliki moje 26 letnice tako velikodušno spominjali, iztekam najiakre-nejSo zahvalo.
Danilo.
V neki pravdni zadevi
je veliko na tem, izvedeti sedanje bivališče
urednika Henrika Poeschl,
kije zadnjič stanoval v Berolinu, Grossbeerenstrasse 21. Rojen je dne 3 maja 1868 v Brnu na Moravskem in odglaSen na Kranjskem. Podpisanec prosi, da bi se njemu sporočilo, kdor vž za kraj bivanja urednika Henrika Poeschl. Kdor prvi naznani bivališče njegovo, dobi 10 mark nagrade. Ako postane dvoumno, kdo je prvi naznanil bivališče dotič-nega, bo stvar rozsodil podpisani.
V Berolinu, 4. februarija 1903.
Advokat dr. Meschelsohn,
158 1—1 Leipzigerstrasse 115/116.
Enonadstropna hiša
z gospodarskim poslopjem v Zgornji Šiški it. 86 so proda iz prosto roke. Fonudbe se sprejemajo do 20. tega meseca. Več se izve ravno tam.	iga 3—i
Spretni prodajalci,
zmožni jezika slovenskega in nemškega v besedi in pisavi, znani s kupci, se takoj in za stalno sprejmo proti visoki provizi]i. Ponudbe pod „R. S ", poste restante Ljubljana.	136 3-1
FERSAN-CACAO
je ielosnato redilnO in kropilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	618 50—36
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „pr! zlatem Jelenu" v Ljubljani
_ Nakup In prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreSk, denarjev itd. K.TarovanJa za zguhe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promese za vsako irebanje.
_ . .__i___m., n . . n X11 na h a r s t.
Menjarična delniška družba
„H E B C 1J B"
I., VolIztililO in 13, Dunaj, I., StrabelgassB 2.
_ Pojasnila	v vseh goipodaraklh in finančnih	§
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekolaoljsklh	I vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor I fe mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih S
glavnlo.	134 158	1
luUJatslJ in Odgovorni uradnik: Br..l|aa«l|_2ltalk