238. številka.
Ljubljana, v torek 17. oktobra.
XXVI. leto, 1893
SL0TOK1 MRI
[zhaja vsak dan aveeer, izimfii nedelje in praznik«, ter velja po polti prejenaan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu it. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Poljaki in dr. Steinbach.
Stališče finančuih ministrov je sploh jalto težavno in težko bi bito najti takega upravitelja državnih financ, s katerim bi bili vsi prizadeti faktorji zadovoljni. Vsem ustreči ni nikjer mogoče, najmanj pa v nagi Avstriji, kjer si nasprotujejo, da se ne oziramo na druge reči, prav pogostoma tudi državni in deželni interesi, česar drugod ne poznajo, vsaj v toliki meri ne, kakor v nas. V nas se mora finančni minister najprej ozirati na vkupne državne ministre, mej katerimi je vojni minister uprav ne-nasitljiv; potem mora računati z željami madjarske vlade, zakaj Bog ne daj, da bi naša državna polovica gospodarila samo tako, kakor jej velevajo lastni interesi; ne, upoštevati jej je pri vsaki priliki spe-cifično madjarske koristi, kar se je posebno jasno pokazalo pri regulaciji valute, služeči ponajved madjarski m interesom. Vrh tega se mora finančni minister ozirati tudi na gospodujočo kliko mejnarodnih, krščenih iti nekrščenih kapitalistov, da bi le teh dobiček ne bil prikrajšan, a naposled mu je paziti tudi na to, da davčni vijak ne ugonobi davkoplačevalcev popolnoma, nego jim pusti vsaj toliko sape, da si do prihodnjega plačilnega roka zopet opomorejo. V takih razmerah je fioančni minister, ki bi se poganjal za vsestransko priljubljenost in popularnost, pač. nemogoč in dr. Steinbach, naš sedanji minister financ, je to že izdavna uvidel ter z ljubeznivo odkritosrčnostjo pripoznal, da ne reflektuje na popularnost, nego je zadovoljen, če zamore z računi izkazati, da je dobro gospodaril.
Reči se sme, da ta naš finančni minister dr. Steinbach ni izmej najslabših, kar smo jih kdaj imeli, narobe, prištevati ga je boljšim Davkov sicer še vedno nihče z veseljem ne plačuje, tudi na Kranjskem ne, dasi je neki kranjski poslanec to že pred več leti na polni klun trdil, ali dru. Stein-bachu mora zato vender vsak pravičen mož priznati, da upravlja svoj resort vestno in da je na vse strani, navzgor in navzdol, na desno in na levo jedoako — trd in neizprosen. Kar je cesarjevega, dajte cesarju, tako nekako modruje dr. Steinbach in tirja kar mu
Cigareta.
Epizoda lz IcetrlletlSiclla. -vojclc. Spisal Jules Glaretie. Preložil Mora van. vKoneo.)
Množica, ki se je prerivala za vojaki, zažene glaBno začudenje, čuje bo strašni »ah!- Vojaki stoje nepremično kakor ukopani.
„Ne," ponovi mlada devojka s povzdignjenim glasom. „Prisegla sem, da bom samo tvoja, nikogar druzega, in ker sem prisegla, me ne dobi nikdo. Ali soproga morilčeva jaz ne bom nikdar!"
Zdelo bo je, da je Juan ta hip zblaznel, ko je tako zmešan zrl nanjo, bled kakor cerkvena srajca na svečeniku.
Daleč, prav daleč tam iz doline sem je donelo tužno zvonenje, nad griči je letela žalostua, dolgo zategnjena tožba zvona, ki objokuje mrtve. Karlovci bo vabili k molitvi za umirajočega — otrov je izpolnil bvojo nalogo.
Počasi utihnejo zvonovi Hernanski, kakor bi hoteli pozdravljati umirajočega; utopili so se v globoki molk tam gori, češ, govori naj samo še mrtvaški zvon, daljni mrtvaški zvon ....
gre povsod, kjer ima za to pravico, celo v — Gališki.
Vsakdo se še Bpominja, kake rahuke so bile v zadnjem zasedanju državnega zbora mej drom. Steinbachom in poljskimi poslanci. V Gališki si je namreč v prejšnjih časih pridobila „tarnopolska morala** glede plačevanja davkov nekako domovinsko pravico in sleharni Galičan je zmatral za svojo rodoljubno dolžnost, da pri davkih in davščinah opehari državo kar najbolj mogoče. Temu počenjanju je naredil dr. Steinbach konec in kaj čuda, da je vsa Gaiiška ne glede na versko razliko začela kričati na ves glas, ne da bi to bilo kaj pomagalo. Začela se je prava pravcata gonja na finančnega ravnatelju gališkega, poljski poslanci so kar odkrito zahtevali, naj Be mož odpravi in zopet uveljavi stari sistem, a dr. Steinbach — Bog ve, kje je dobil pogum za to — je brez ovinkov odrekel sicer tako poslušni vladni stranki to željo.
O prijateljstvu mej finančnim ministrom in poljskimi poslanci ni od tedaj več govora in vsakdo, ki opazuje parlamentarne dogodbe, ve", da ga ni vladnega moža, ki bi bil Poljakom tako neljub, kakor prav dr. Steinbach. Kakor pa kažejo znamenja, je to naBprotstvo dosti globlje in večje, nego se je sodilo. Dokaz za to je zadnja seja poljskega kluba, v kateri so se poslanci posvetovali o soli za živino. Množina živinske soli, katero je izdala finančna uprava, se vidi poljskim poslancem nezadostna in zato se je predlagalo, naj gre iz nova posebna deputacija k finančnemu ministru prosit ga, da poveča to množino. Poljski poslanci so vajeni takih potov in bo doslej še vedno dosegli, kar so hoteli, ne da bi bilo prej treba dolgih debat v zbornici. Načelnik poljskemu klubu, Javrorski, pa se je rečenemu nasvetu z vso odločnostjo uprl, rekši, da ne mara več prosjačiti okolu ministra, tako malo naklonjenega poljskim težnjam. Predlagal je, naj poljski klub v prihodnji seji poslanske zbornice stavi nujni predlog glede* živinske soli in klub je ta predlog vzprejel.
Poljski klub bo je s tem Bklepom postavil očitno v nasprotstvo s finančnim ministrom, nade-
Kar umolkne tudi mrtvaški zvon; nad množico, zbrano na trgu, je molk razprostrl svoja krila, kakor bi bil veter prinesel vest, da je tam doli vse končano.
»Zucarmga je mrtev," spregovori stari Garrido. Araquil se uzre na Pepo z nepopisljivim pogledom.
BTo je za Tebe, to je za Tebelu zavpije divje. Pepa okrene glavo od njega. General hladno vpraša Juana : „Araquil, kaj naj se zgodi z vašimi dvetisoč duri?"
aZ denarjem?" Arsquil je razumel. »Razdeli naj se m**} uboge. Na pokopališči Bi želim samo jeden ari?.." Pokazavši na vojake, kateri so ga sem privedli, pravi:
„Je-li to za-me?"
„Arnqu.il, zločin je, otrovati vojaka", odgovori Garrido.
Juan Araquil se prekriža, pripogne koleno pred svečenikom in glasno reče: »Bog budi milostljiv moji duši!"
HernanBki zvonovi zapojo zdaj tudi mrtvaško pesem, kakor prej tam doli na ravnini ob vznožji grička Santa Barbara.
Juan se dvigne, vzame iz žepa cigareto, ciga-i reto Zucarragovo in poprosi naddesetnika za ogenj.
jati se je torej vzlic temu, da je povod malenkosten, prav resne kontroverze in nič se Se ne ve, kako bo stvar iztekla. Situvacija je že itak jako kritična in lahko bi se primerilo, da pomnože Poljaki število perečih vprašanj za novo. Poljski patnjotizem in poljska požrtvovalnost Bta bili Bicer šele pred kratkim z najvišjega mestu pohvaljeni, ali nas m'«'; fakta, da Poljaki takrat, kadar gre za gališke interese, pozabljajo na patrijotizem in na požrtvovalnost in minlijo samo na svoj — žep.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 17. oktobra.
Volilna reforma luparlamen tame stranke.
Dočim so nemški levičarji VBe svoje „principe" in „idejale", s katerimi so toliko let varali in slepili avstrijske narode, pometali mej staro Saro, in se sedaj zoperstavljajo vladni volilni reformi zgolj iz strahu za svoje mandate, s katerih pomočjo so si polnili žepe, jele so druge stranke vladno predlogo trezneje soditi. O Poljakih Be še nič gotovega ne ve. V dan otvoritve državnega zbora so bili sicer združeni pri parlamentarnem obedu, na kateri so prišli tudi razni ministri, a so li pridobljeni za vladno predlogo, ali še ne, ni znano. Hohenvvartovci so večinoma za volilno reformo in le nekateri čistokrvni klerikalci so se v zadnji klubovi seji izrazili proti njej. Mladočehi bodo v prvi vrsti priporočali svoj predlog, ki zahteva splošno, jednako in neposredno volilno pravico, ker pa ni dvoma, da bo ta predlog odklonjen, podpirali bodo vladni načrt. Nemški nacijonalci bo se že v nekaterih klubovib sejah posvetovali o vladni predlogi. SploSno so pri-poznavali, da je razširjenje volilne pravice neobhodno potrebno, in zato je delovati na to, da bo vladna predloga — Če pride res v razpravo — premeni tako, da bo narodnim interesom Nemcev v korist. V to treba, da se odpravita kuriji veleposestnikov in trgovinskih zbornic. — Profisemiti bo za vladno predlogo pridobljeni. Princ Liechtenstein je na nekem shodu v Fiorisdorfu izjavil, da zahteva protisemitska stranka popolno splošno volilno pravico, da bo torej glasovala za mladočeški predlog in le če bi bil ta odklonjen, tudi za vladni načrt. Blizu jednako se je izrazil tudi dr. Kronawetter, ki pa govori samo za-se,  in  takisto  tndi Perneratorfer, ki   je tudi
Ko je bila prižgana, dene si jo v usta, pozdravi z zadnjim pogledom Pepo, ki je hotela planiti k njemu, pa se vender z vidnim naporom premaga in nepremično obstoji na mestu. Lepi mladi mož dvigne čelo, žalosten smehljaj mu zaigra okrog usten, — in izgine mej eskorto vojakov, katerim je Garrido dal znamenje . . .
Zdaj se Pepa okrene in stopi na prste, da bi ga videla, še jedenkrat videla. Opazila pa ni ničesar druzega, nego vrsto puSek, ki so se pomikale tja doli ob cerkvi. Videla je le nekaj modrega dima, ki se je dvigal nad glavami mej lesketajoč;mi bajoneti ter se razgubljal pod jasno nebo.
V cerkvi so se pričele molitve in petje, tam doli za okrvavljenim zidom pa je Juan Araquil potegnil poBlednjič dim iz cigarete. Skozi mrtvaško tišino, ki je bila nastala, sliši Pepa daljno povelje in na to rožljanje pušk; malo trenotkov pozneje prileti jasno jedna beseda na njeno uho, — beseda „Palite!" — Zgrudi se na kolena in začne glasno moliti: »Oče naš, kateri Bi v nebesih . . .** Strel, ki je na to sledil, pretrga njeno molitev . . .
Tam doli je ležal na tleh Juan Araquil, s krvjo oblitimi prsi; iz cigarete, ki jo je držal v roki, valil se jo Se vedno v modrih kolobarčkib dim — cigareta Zucarragova! In ta dim je preživel Zuear-rago, junaka, in Arcquila, morilca.
stranka za ae. Konečno naj da omenimo, da je tudi znani Lienbacher zoper vladni načrt. V tem možu tiči še vedno nekdanji Bachov husar, in kadar je treba pogaziti kako naredbo, osnovano na principu svobode m jedoakopravnotti, vselej se oglati tudi on. Sedaj pripravlja saniostalea načrt volilni reformi, čegar vodilna načelo bo, da »hlapec ne sme imeti tiatih pravic, kakor kmet.4 — Socijalisti doslei še niso zastopani v parlamentu, tli prav glede" volilne reforme j« vredno slušati ajih glaa. Precitirali so svoje staliiee jako kratko in jatte: Ako bi poslanski zbornica odklonila volilno rtf>rmo, mačeti je brez odlašanja generalni fitrajk.
Ojlcijoznl glasovi. Dunajski ponedeljski listi, ki so vsi v vladni
službi, javljajo, da se je roioiBterski svet že leto dnij bavil z vprašanjem o volilni reformi in ae tudi že skoro pred jednim letom zjedinil o vodilnih načelih. Podrobne določbe zakonskega načrta izdelale so se tekom poletja v nekaterih sejah miDlsterskega sveta. Tudi cesar je Že pred nekaterimi meseci dovolil, da Be pripravljeni načrt predloži parlamentu. — To je prav lepo ali resnično le ni. Ne samo, da je pred jednim letom bil še grof Kuenburg levičarski minister, ki bi bil svojo stranko o preteči jej nevarnosti gotovo informiral, tudi to je faktum, kateri so vladoi krogi priznali, da je grof T.odl ■ šele dan pred otvoritvijo državnega zbora predložil svoj načrt ministerskemu svetu in da se levičarski ministri, kakor Gantach in Bacquehem, te zategadelj niso upirali vladnemu načrtu, ker je bil grof Taafle že prej pridobil cesarjevo privoljenje. Tisti minister, ki bi bil ugovarjal brezuspešno in bi se ne bil Tasti ovi volji hotel udati, moral bi bil odstopiti, česar pa Gautsch in Bacque-hem ne marata storiti. — „S o n n - und M o n t a g Bze i t u ng" pravi, da se začue parlamentarna razprava o vladni predlogi šele o novem letu ali celo šele meseca februvarja. ker je najprej rešiti izjemne naredbe, potem domobransko predlogo, na to državni proračun in b koncu pride dele volilna nf umu na vrsto. V parlamentarnih krogih se sodi, da dobi vlada za vse te predloge potrebno večino. Ako bi bb ta nadeja ne obistinila, ako bi vlada le pri jedni teh predlog ne dobila potrebne večiue, razpustila bi brez odlašanja drž. zbor. Ce sarjevo dovoljenje za razpust ima grof Taaffe že v rokah. Celo v slučaju, če bi zbornica odobrila izjemne naredbe, naredbo o zaustavi porot pa odklonila, bi vlada razpustila drž. zbor.
Poljaki in situvacija. Levičarski listi trde neprestano, da so poljski poslanci jako nezadovoljni z volilno reformo in da skoro ni upanja pridobiti njih glasove za ta načrt. Koliko je na tem resnice, ne vemo povedati, radi pa verujemo, da takozvana liberalna frakcija polj skega kluba, katero vodi dr. Madeyski in ki že od nekdaj sili na zvezo mej Poljaki in levičarji, ni z vladnim načrtom zadovoljnu. Toda ta frakcija nima odločilnega upliva na poljski klub, kar se je zopet pokazalo predvčerajšnjim, pri volitvi namestnika klu-bovemu načelniku Dosedanji namestnik Czerkaw<ki je odložil mandat Liberalna frakcija je na njegovo mesto kandidirala dr. Madey*kega in levičarski listi so to kandidaturo silno poussirali, a vzlic temu je MadevBki propadel in je bil izvoljen konservativni vitez Bence — »Kur jer Lwowski* javlja, da se bodo poljski poslanci morda dogovorno z nem škimi levičarji uprli vladni predlogi o volilni reformi m prestopili v opozicijo, vsled česar bi vlada ali razpustila državni zbor ali pa odstopila. Ta vest Lvvovvskega lista se je najbrž ro lila v taboru Ma-devakega in je samo brumna želja, vsaj dokler je večma poljskega kluba odločno konservativna. Zato jo beležimo samo kot kuriiozum, ne priznavajoč jej nikake važuosti. Grof T:iail ■ ne izpusti Poljakov, raje umakne volilno predlogo.
Češke novice. Iz Prage se javlja, da ne bodo vsi dosedanji mladočeški poslanci — če pride do novih volitev — kandidovali, nego da so vsak mandat odklonili: dr. Herold, Adamek, Scliv/arz, E m, Slavik, Kaftan, Lang, Hajek, WohankB, Slama, Veselv, Brzorad in Doležal. Vodstvo stranke bi v tem slučaji prevzel dr. Vašaty — Nam se ta vest zdi do cela neverjetna, zategadelj jo beležimo z vso reaervo. — Eksekutivni komite mladočeške stranke je baje sklenil, da je oilslei vse govore mladočeških državnih poslancev tiskati v Lipsku in v Budimpešti, ker jih „Narodni Listy* radi izjemnega stanja ne morejo prinašati doslovno, ampak po uradnem poročilu nReichsrathHCorreBpondeDzu, katera ima navado, da govore prikraiša kakor jej kaže. — čudno sodbo je izdalo okrajno glavarstvo v Češkem Brodu. Urednik ondotnega tednika „Naše Listy", Jos. M'škovsky\ dobil je te doi sledeči odlok: „Po izpovedi zanesljivih svedokov in po Vaši lastni v zapisniku zabeleženi izpovedi, rekli ste dne 11. eept t. 1. vpričo mnogih oBeb na ulici nekemu človeku, ki je bil due 10 septembra potrgal lepake, na katerih je bil na-tisnen cesarski reskript, z uradnega poslopja v Češkem Brodu : „Kdo vam je dal pravico trgati lepake ? Čemu se utikate v reči, ki vam niso nič mari?" Vrh tega Bte dutičnega moža v svojem listu napadli. Okrajno glavarstvo zmatra to za izraz Vaše nevolje proti vladi (Ihres Unvfillens gegen die R^gierung) ter Vas obsodi v zmislu §.11
cesarskega patenta z doć 20. aprila 1854  leta na 24 ur v zapor11. — Tako se je zgodilo v kralje vini Češki, v habsburški  monarhiji,  v letu tuoč-osemstotriindevetde8etem   po   Kristusovem rojstvu. Stvar pride še pred državni zbor.
Vitanje drftare.
Srbske vesti.
V nedeljo vršil se je v Belemgradu shod liberalke stranke, nt kateri te je zbralo okolu 4000 udeležmkov. Predsedoval |e Avakumović, bivši liberalni mini8terski predsednik. Razprave tO bde menda precej živahne, kajti nekateri odeleiniki to bili nevarno pobiti. Zborovalei so vzprejeli tastetovano regolucjo, s katero izražajo popolno solidarnost a obtoženimi bivšimi ministri in obžaluiejo, da se je zgodil državni preobrat dne 13. aprila. O fuzi|i z naprednjaki, o kateri se |e zadnji čaa toliko pisalo v raznih srbskih listih, se v tej resoluciji nič ne omenja, niti o ločitvi liberalne stranke od Ristča. — Glede ostrega članka zoper srbsko gibanje, kateri je priobčil Dunajski „F r e m de n b I a 11", čitamo v „K <"> I u i se li e Zeitung' zanimljiv dopis, kjer se mej drugim pravi: Srbska vlada ie bila nekoliko pripravljena na pretnjo Dunujskega kabineta. Komaj so bili radikalci prišli na krmilo, začelo se je zopet velikosrbsko gibanje in huiskauje na vse strani. V Belemgradu nabralo se je celo krdelo bosanskih in macedonskih proletarcev, katere porabila vlada za uprizarjanje velikosrbsk h in protiavstrijskib demonstracij. Razupiti bosanski begunec beg L-ubovic je bil od vlade poslan na bosansko mejo, da stopi v zvezo s pravoslavnimi Bošnjaki. N|egov sorodnik, neki derviš, namerava potovati po Srbiji in v raznih srbskih mestih prirejati shode, na katerih hoče „žalostili položaj bosanskih bratov' pojasnjevati. Vladno glasilo aOdjeku priporoča tega moža prav toplo svojim čitateljem in takisto tudi radikalni, vlado podpirajoči „Dnevni List", ki piše žaljivo in iz-zivaioče zoper Avstrijo. Število bolgarskih beguncev se čedalje bolj množi, bosanski sgitator Mehmed Spahić pa se proslavlja na vse mogoče načine, v vojaškem taboru v Banjici so ga častniki in vojiki celo nosili na ramah. Najhuje pri vsem tem je to, da so rad'ka'ci postavili mladega kralja velikonrb-skemu gibanju na čelo. Častnike, katerih kaznovanje je zahteval avstrijski poslanik, ker so 8*9 pri imenovani priliki izzivajoče obnašali, je kralj pri dvorni Blavnosti demonstrativno oovišal in jim lastnoročno pripel redove na prsa. Na potu po Srbiji je vedno govoril o „zjedinjenju vseh Srbov". Naročil je, da v bodoče naj na dan godu svt-trijskega cesarja ne gre več minister unanjih del čestitat k avstrijskemu poslaniku, ampak Ha m o ministrov taj nik. (Naš Beligrajski poročevalec javil je bil že pred več tedni, da letos, 18 avgusti, ni prišel k posla niku Thommelu noben srbski minister čestitat. T-dai smo tudi javili, da odstopita Ti ftmmel in generalni konzul Štefani. T!'.<"> nmela še zdaj ni v Bel grad, Štefani pa je bil te dni premeščen v Hamburg. Op. ured.) Z i podporo bosansk h beguncev se je določila večja svota, a pri Gunduličevi slavnosti v Dubrovniku dal je kralj položiti na spomenik venec, čegar napis je bil žaljiv za Avstrijo. Vsemu temu Re je še pridružilo vprašanje o prometnem davku. Če hi vlada to vprašanje rešila po svoji nameri, kršila bi ustavo — Ta dolga vrsta pritožeb sve-doči, da je razmerje mej Avstrijo in Srbijo res jako napeto.
Rusko-francoske slavnosti.
Slavnosti v čast ruskim gostom so se v T >u Ionu vršile točno po vzporedu. Dihi je bilo zbranih več stotisoč oseb, in dasi je bila navdušenost velikanska, vender ni b<lo ni najmanjše demonstracije, katera bi megla žaliti trozvezue države. Al ruskim gostom v čast se niHo vršile slavnosti samo v Tou-louu. C da Francija je slovesno praznovala dan prihoda mogočnih zaveznikov. V celi Franciji, v mestih in vaseh, bil je ta dan narodni praznik Povsod bo goreli kresovi, povsod so bile razsvetljene in okrašene hiše in niti najborneiša kočica ni ta dan bila brez okraska. — V dan prihoda brzojavil je predaeduik republike Carnot rusknmu carju v Kodanj in mu ierekel zahvalo, da je z od poslatvijo brodovja na nedvoumen način dokazal in potrdil rusko-francosko solidarnost. Car je takoj odgovoril Carnotu. — Doe 27. t m. pride Carnot v Toulon, da obišče rusko brodovje.
Domače stvari.
— (Valvazorjeva pisma) Kakor poroča uradni list, odpotoval je pisatelj g. Peter pl Kadi c h včeraj v London, da prepiše nekatera Valva-zorjeva piema, ki ee nahajajo tam. V to Bvrho dovolila sta mu deželni odbor in kranjska hranilnica primerno subvencijo.
— (Osobne vesti.) G Tomic, železniški zdravnik v Ljubljani, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, slavil je te dni štirideset letnic«*, odkar je zdravnik. Pri južni železnici služi 37 let. — Višji poštni upravitelj v Gradcu g. Ivan Bandian imenovan je poštnim vodjo istotam, poštni kontrolor g. Fran Ferlinc v Mariboru pa poštnim upraviteljem v Judenburgu.
— (Koncert) gospe dvorne operna pevke Georgine Janutchowsky, ki je bil naznanjen za četrtek dne 19. t. m, moral se je odgoditi za nedoločea čas, ker jt tartdi bnleaai jedte Dunajskih pevk dvorne opere gospa Jau*tehuiraky zadržana priti t Ljubljane.
— (Leeti promet na železniški progi Ljtibl|ana-K očetje) postat je od otvoritve t-dm precej živahen. Sleherni dao dovaža tovorni vlak obilo tesanega lesa (tramov), kakor tttdi lagane, večinoma is B bnilke doline in nje okolice, kakor tudi od o bližja (S.»dražice, Vtfl. Lašč ia Kočevja.) Zajedno z lesom pripelje pa vlak — ki je po potrebi 12 — 17 vagonov dolg, — tudi obilo kočevskega premoga, čegar kvaliteta je tem lepša, čim globlje je izkopan. — Obžalovati je zdaj glede izvoza lesa iz navedenih kraiev le to, da je tarifa za ta les, ki je odločen za Trst in Reko, v obče vse previsoka, in da bode merodajnim faktorjem treba se jej z vso odločnostjo upreti, kajti v tej zadevi je naše ljudstvo in trgujoče občinstvo dokaj občutljivo, tu pa po vsej pravici — Na progi Gro-s u p l j e-S t r a ž a pa dela kaj naglo napredujejo, zlasti kar zadeva posipanje prdge, polaganje tiru in stavljenje pregraj in moBtičev Črez jarke. Mnogo pospešuje ta napredek seveda lepo jesensko vreme. — Vsled prikladnosti in ceneje pridobitve privažajo se relsi za ostali del te |>rdge zdaj črez Litijo na Trebnje, četudi cesta na Wagensperku ni še v primernem stanu. Materijal se vozi Ae z malim hla-ponom po [n 041. Generalno nadzorstvo drž. železnic je namreč dovolilo podjetnikom A. Kisu in H. Ra-bisu v Višnji Gori in G. pl. Ceconiju v Novem Mestu, da smejo za prevažanie materijala prvi na progi od kilometra 23 87 do 49 3 in drugi na progi ud kilometra 70 95 do 7120 mej Grosupljem in Novim Mestom-StraŽo uporaM|ati lokomotive.
— (Cirkus Gor radi ni) pride v kratkem iz Trsta v Liubljano in bo bodo predstave vršile na Cesarja Jožefa trgu v lesenem cirkusu. Posebna znamenitost tega cirkusa bo vodne pantomine. Več prilično.
— (Lokalna železnica Kranj-Tržič.) Načrt za to progo bil je razstavljen pri okrajnem glavarstvu v Kraoji, da ga je vsakdo lahko ogledal. Sploh se ni ugovarjalo, le'glede nameravane puntajo v Duplah se je izrazila želja, da bi postaja v Naklem veliko bolj ugajala krajevnim razmeram, ker se tam koncentruje promet iz mnogih sosednjih občin, kar pa v Duplah ni.
— (Zdravstveno stanje.) V Ljubljanski okolici bilo ie največ slučajev legarja od 11. septembra do 8. oktobra. V Polhovem Gradcu, v Že-1 iti i 1 h h in v Preserji je l«<gar precej razširjen in je pssebno v poslednji občiui vedno večje število bolnikov. V teh tr h občinah in v Mostah in Spodnji Šiški je 49 bolnikov. Umrlo je dozdaj H OBeb. Griža v Vrhniški občini pa ponehuje in so samo še 4 otroci bolni. — V Ridnivasi v Krškem okraji zbolelo je 10 otrok za škrlatico in so 3 umrli, v Češenci zboleli so 3 otroci in sta 2 umrla. V Mrzlivasi v Gorjancih je bilo več bolnikov za grižo, umrl pa m nobeden.
— (Rodovitno — zajčje leto) je — kakor nam poroča prijatelj — baš letos, kajti zajcev se to lesen ne manjka ni v Ljubljanski okolici ni v sosednjih revirjih — Vrhniškem, Logaškem, Kamniškem in ostalih. Lovci so b tem zadovoljni; če je pa tudi — kmet, dvomimo 1
— (Poštna j a h a I n i n a) za zimsko dobo 1893/94 se je določila za Kranjsko od jeduega konja in miriametra za posebne pošte in separatne vožnje na 1 gld 12 kr. za erari jalne ježe pa na 93 novčiće v.
— (O Domžalski slavnosti) in otvor-jenju tamošnjega bralnega društva ter o velikem narodnem pomenu tega društva prinaša zadnja BE d i nos t" od sobote prav dober in rezko pisan daljši dopis, na kateri opozarjamo posebno rodoljube v okolici Domžalski.
— (Nesreče) Miuuli teden ponesrečila sta dva delavca pri zgradbi dolenjske železnice na progi proti Straži. Odtrgal se je usad in zasul oba, jeden, Janez Kosec iz Rateža bil je takoj mrtev, drugemu, Francu Belcu pa je zlomljena desna noga in so ga morali prenesti v bolnico. — Isti dan pa je baje lokomotiva nekoga povozila, da je bil takoj mrtev.
— (Četrto zasedanje porotnikov v Novem Mestu) se bode pričelo doe 6. novembra in so bdi te dni izžrebani glavni porotniki in njih namestniki.
— (Uvažanje  italijanskega  vina) v
■aše kraje je v poslednjem času precej ponehalo. Stara vina iz prejšnjih let 10 se večinoma že vsa Uvozila, vinska letina pa letos ni bila v Italiji tako dobra, nego prejšnja leta. Torej bode našim vinogradnikom letošnja dobra letina tem bolje zalegla.
— (Iz Begunj nad Cerknico) se nam piše dne 14. t. m.: Pred tremi dnevi je pogorela vasica Sleme v Št. Vidski fari nad Cerknico. Kdo je zažgal, ne \e se; vender so orožniki gnali v sapor sumnega človeka. Včeraj 13. t. m. je pa že sopet gorelo in sicer blizu Sv. Trojice. Ni li opravičen suni, da nekdo navlašč važiga? Pri nss se časih klatijo cele tolpe ciganov, a nikogar ni, ki bi to cigansko nadlogo od nas odvrnil. Da so potujoči cigani tudi hudi uzmoviči, ni mi treba niti praviti. Tudi danes so skozi Begunje idoči cigani ukradli dva lepa psa; toda jedeo pes se jim je sam izmuznil, vrnivši se na svoj dom; jedoega pa je dotični gospodar sam pravočasno rešil. Iu kaj mislite, da se je zgodilo ciganski svojati? Nč! Niti las Be jim ni skrivil; slobodno so potovali dalje proti »beli Ljubljani" !
— (Lokalna železni e a Št. Jurij-Sla-tina-Rogatec do hrvatske meje.) Revizijo trase in poslajuo komisijo za to lokalno železnico določilo je nameBtniško predsedstvo tako, da se bode komisijonelna obravnava dne 23. t. m. ob 10. uri zjutraj pričela na južne železnice postaji v Št. Jurji in nadaljevala isti dan do deželne meje, protokolarno postopanje pa Be bode pričelo dne 23. na Slatini in sklenilo dne 24. t. m. v Rogatcu. Glede nekaterih oddelkov, ki vodijo preko hrvatskega ozemlja, ae bode ukrenilo potrebno potom ogerskega trgovinskega ministerstva.
— (Vransko tovarno za izdelovanje posode) kupila je pri tretji eksekutivni dražbi firma Moric in Ivan Sonnenberg. Bržkone žulje 1
— (Toča) je pobila minuli teden tudi okolu L'utomera in okolu Radgone ter napravila veliko Škodo v vinogradih.
— (Tatvina.) Minuli teden pokradli so neznani tatovi iz zaprte prodajalnice urarja g. J. Meiringerja v Olovci v Kolodvorski ulici več ur in verižic v skupni vrednosti 200 goldinarjev.
— (Pri nedeljski volitvi v Trstu) dobil je kandidat „Ed i nos t i" gosp. Ivan Vatovac 90 glasov. Znam dou Pacor delal je zgago, pa je propadel navzlic temu, da so se zanj zavzemali celo nekateri možje, od katerih bi se to ne bilo mislilo. Dobil je 56 glasov. Tržaški slovenski okoličani so se torej srečno otresli tega čudnega bivšega zastopnika slovenskih volilcev.
— (Župani ali „capo vi II e" v Tržaški okolici.) Odkar so se okoličani sami odrekli v kratkoviduoHti tedanjih odločilnih mož nekdanji pravici, da si je vsaka občina v okolici sama volila župana, spletla si je okolica bič, s katerim jo kroti labonski magistrat Tržaški. Žalostno, da teh posledic niso uvideli tedaj, ko so se odrekli tako važni pravici. Kake može imenuje pa italijanski magistrat za „capoville", to si pač vsakdo lahko misli. Ista je z učitelji, katere za okolico imenuje magistrat. To so nezdrave razmere, ki ne morejo obroditi dobrega sadu.
— (Razžaljeni ban.) Pretekli petek vršila se je v Petrinji glavna razprava zoper pravnika Stjepana Radića, katerega je državno pravdništvo tožilo pregreška po § 300 kz„ ker je pri nekem banketu v Sisku skušal z ojstrimi besedami zabraniti, da bi se bilo napilo banu hrvatskemu. Imenoval je bana pri tisti priliki „madjarakega busarja" „človeka, ki že 10 let zatira Hrvatsko" itd Obtoženec je to sicer prostodušno priznal, a branil se je, da je hotel s tem kriti kovati le bana kot politika, ne pa kot uradnika in zagovornik dr. Ruži ć dokazal je v izbornom govoru, da je to popolnoma verojetoo in naravno in da vsled tega za on cijalno obtožbo po § 300 k. z. ni mest*. — Sodišče bilo je drugih mislij ter je obsodilo obtoženca na 4 mesece zapora (!). — Obsojenec izjavil je, da glede na sedanje politične razmere drugačne sodbe niti ni pričakoval in da se zategadelj odpove vsa kemu pravnemu teku zoper ujo. —■ Blagor ti uzorna, hrvatska justica!
— (Roparski umor.) Minuli mesec našlo se je pri sv. Ani poleg Reke na železniškem tiru povoženo truplo mladega Človeka imenom Berdar. Mislile se je, da je bi samomorilec. Zdaj pa se je slučajno izvedelo, da je bil žrtva roparskega umora. Stvar godila se je tako-le:   Dva lopova, imenom
Fiorijan in Polver, ulomila sta v hiši necega Maglen-derja, a Berdar je prevzel krivdo nase proti temu, da mu omenjena dva plačata 400 gld. Berdar je bil rea obsojen in je prestal kazen Ko je prišel iz ječe, zahteval je od dveh pravih krivcev dogovorjeno vsoto. Lopova izvabila sta Berdarja k sv. Ani, ga umorila in mu pobrala, kar je imel pri sebi, potem pa sta vrgla truplo na železniški tir. Mati umorjenega pa je prišla zločinu na sled, ker je v obleki umorjenega našla pismo, s katerim sta ga morilca vabila, naj pride k sv. Ani. Jedoega morilca so že zaprli.
— (Kolera na Hrvatskem.) V Slavoniji se kolera razširja in je bilo v Oseku že več slučajev v tamošnji jetuišnici. Jetniki dobivajo zdaj le kuhano vodo, vina in zvečer toplo večerjo. Sjiloh se je storilo vse potrebno, da se prepreči razširje-vanje bolezni. V Vrbanji zbolelo je več oseb. Posebno huda je bolezen v Brčki, kjer ie dozdaj bilo že nad 60 slučajev in je umrlo nad 30 bolnikov.
— (Razpisane službe.) Pri novo osnovani poŠti pri Sv. Ani poleg Tržiča se oddaje mesto poštnega odpravitelja z letno plačo 150 gld, uradnim pavšalom 40 gld., selškim pavšalom 40O gld., za dvakratno poštno vožnjo na dan mej TrŽičem in Sv. Ano. Kavcije je položiti 200 gld. Prošnje do dne 21. t. m. pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. Prosilci se morajo izreči, da eventuvelno prevzamejo tudi brzojavno službo, aki bi se ustanovila brzojavna postaja pri Sv. Ani. — Pri davčnih uradih ua Kranjskem vzpreime se davčni eksekutor. Prosilci ne smejo biti stari pod 24 in ne čez 40 let. Prošnje je vložiti potom dotičnega političnega oblastva pri okrajnem glavarstvu v Cmoralji. — Na dvorazredoi ljudski šoli v Trebelnem je razpisano drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje je vložiti do dne 8. novembra pri okrajnem šolskem svetu v Krškem.
				
				
		r- ^ Prvo krono družbi sv. Cirila ln Metoda! S J		
				
	1			
Razne vesti.
* (T n u 1 o n s k i slavnostni dnevi) bdi bo zadnje dni glavni predmet vseh časnikov.   O poli tičnem pomenu teh slavnosti govorili amo že na dru geni mestu. Iz vseh kraiev prihitelo |e toliko ljudstva v  Toulon,  da vlaki niao  mogli   vseli vzprejeinati. Navdušenje je bilo velikansko.   Kjer koli s • je po kazsl kak ruski   pomorski častnike  pozdravliala ga je množica z burnimi klici: nV>ve la RuBaie". Rusi odgovarjali so navdušeno z „Vive la France". Na ruski admiralski ladi|i „Car Nikolaj*  prepevali so mornari' pri vhodu v Toulonsko luko raarzeljezo v francoskem iczku.    Pristoji na admiralsko Indijo je bil vsakomur  dovoljen, častniki  in mornarii ruski razkazovali so vse oddelke ladije, v jedilni sobi pa se je servirat šampanjec  Deputacij bilo je brez števila, ki so donašale pozdiave iz vse dežele in dragocena darila. Tako je deputacija iz Brnancma pri nesla admiralu Avelanu dragoceno uro in   za vseh 75 častnikov vsakemu jedno uro.   Admiral Avelan se je jako pohvalno izrazil o navdušenem vzprejemu.
* (Letošnje uovačenje v Avstriji.) V vseh treh razredih se je predstavilo v zdravniško preiskavo 7G4 330 novincev, izmej katerih je bilo potrjenih 171.310. Odstotno število za vojaščino sposobnih se je znižalo za 12%, kar ni ravno veselo znamenje.
* (Drag konj.) Pruski grof Lehodoif kupil je na dražbi v Nevvmarketu plemensko kobilo za 31.000 mark.
* (Štedljiv lord.) Lord Annes!ey poklical je k svojemu devetletnemu sinku slovečega opera-terja doktona Leno:;« Brovvua. Ta je spoznal, da je bolnega fant>ča ojierirati in |e opemetjo izvršil v dveh minutah. Lordu je poslal račun, v katerem je zahteval 10 funtov šterlingov za lekarnine, 2 funta za asistenta in zsse 30 funtov. Funt šterlingov je 10 gld. naše veljave. Lord je plačal lekarja in asistenta, Brovrnu pa naznanil, da je 300 gld. za dve minuti dela preveč. Prišlo je do tožbe in sodišče je lorda obsodilo, da mora plačati zahtevani honorar.
* (Prvi skakač na svetu) je Anglež James Darie/, ki se sedaj producira v zimskem cirkusu v Parizu. Najznamen teiše točke njegovega vratolomnega programa so: brez zagona skoči čez vrv, napeto v visočini G metrov; s zagonom dveh korakov skoči čez 6 stolov, postavljenih drug na drugega, a s tremi korani preskoči dva stola, postavljena 15 metrov vsaksebi. NaiparadnejAa točka je ssltomortale Čez stol, ki stoii na mizi in na ka terem stolu stop človek. Za ta skok mu je treba zagona 4 korakov. Darlez pojde v kratkem v Ameriko Njegov impresarijo mu plačuje 7000 frankov na teden.
* (Vegetarijansko meato v Srednji Aziji.) Nekdanja slavna metropola srednjeazjska, Samarkaod, je sedai »redisče vegetarijancev, skoro bi rekli, njih obljubljena dežela Pred nekai leti nastavljen je bil na ondotni ruski šoli unet vegetarijanec za učitelja in za svoj nauk kmalu pridobil najodličneiše Kirgiae. Tekom pet let se je pridružilo tem propovednikom toliko drugih ljudij, da živi sedaj ogrumoa večina na način vegetarijancev. Mesarja že zdaj ni v velikem Samarkaadu ni jedoega več, toliko uV' pa pekov in prodajalcev zelenjadi. SamarkandBke „KraWovčanke" so baje takisto ljubeznive, kakor Liubljanake in tud> glede cen precej nepravične. Samarkand šteje 35 000 prebivalcev in spada izza I   1868 k Rusiji.
* (Kako amerikanski časopisi tirjajo zaostalo naročnino.) Neki v Indiauopolisu izhajajoči severnoameriški list s« obrača do zamudnih plačevalcev naročnine tako-le: „Samo tat bi se predrznil splaziti se v kako prodaialnico in ukrasti tam 10 funtov belega papirja. Stvar pa je vsa drugačna, če je na papinu tiskano zabavno berilo. Na tisoče hud j, ki hočeiu, da so dobri knstijani, a ne tatovi, si ne obteže vesti prav nič zaradi tega, da celo leto vzjirejemajo od založnika 10 funtov časopisov, ne da bi le helija plačali zanje. CJ se to ne pravi krasti, kako naj se pa imenuje? <' tatel), ne jezi se, če se to tebe ne t'č>I"
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 17. oktobra. Poljski klub namerava predložiti samostojen načrt za premembo volilne reforme, v katerem se zahteva pomno-žitev poslanskih   mandatov   za  gališka mesta.
Dunaj 17. oktobra Vlada misli baje razpustiti Dunajski občinski svet, da naredi konec nečuvenim razmeram, vladajočim v tej korporaciji.
Dunaj 17. oktobra. Bivši srbski regent Ristić odpotoval danes v Buligrad.
Dunaj 17. oktobra. Grška kraljevska rodovina se odpelje nocoj v Benetke.
Pariz 17. oktobra. Admiral A v elan in ruski častniki prispeli danes zjutraj. Neb roj na množica pričakala jih na kolodvoru in jih viharno pozdravljala.
Pariz 17. oktobra. Ob polu 12. uri dospeli vozovi z ruskimi častniki k vojaški kazini na opernem trgu, kjer je goste pozdravil načelnik občinskega sveta. Avelan se zahvalil za vzprejem, rekši, da se čuti srečnega, vrniti Gervaisov obisk v Peterburgu.
Pariz 17. oktobra. Danes ob 4. uri popoludne vzprejrne Carnot v navzočnosti vseh ministrov admirala Avelana in ruske častnike.
Pariz 17. oktobra. Maršal Mac Mahon umri ob 10. uri dopoludne.
Lens 17. oktobra. KotijistVO je že opetovano moralo razgnati štrajkujoče delavce. Bati se je resnih bojev.
Rim 17. oktobra. Angleško brodovje dospelo včeraj v Tarant. Vzprejem bil boren. Slavnosti ni bilo nikakih. Angleški admiral Seyinmir in angleški častniki so se ves večer mudili v vojaški kazini. Rimski listi pozdravljajo angleško brodovje povdarjajoČ izrecno, da ta obisk ni ni kaka demonstracija zoper rusko-francoske slavnosti.
Genova 17. oktobra. V navzočnosti vladnih zastopnikov in Crispija bil včeraj tu razkrit spomenik Garibaldijev.
Narodno-gospodarske stvari.
— Razstava goveje živine iu prašičev v Sev niči se je prav dobro ubm-sU iu se ie [izkazal lejt napredek posebno pri goveji živini. K t/delilo se je za 800 gld. državoib , deželnih in okretnih prem j. Navzoč je bil «aui predsednik kmetijske družbe štajerske, baron VVasbington. Siavnost 8e je vtšila prav dostoino in so vihrale raz hiš tudi narodne zastave in sh razlegali Z'vlo*klici tudi nem škemu predsedniku kmehmk« diuŽbe.
— Razpis dobave. Zaradi zagotovljenja potrebnih st varn za c. in kr. pomorski arzenal v Pulji za 1. 1894 vršila so bode dne 3 0. oktobra t. I, oziroma dn« 4. decembra t. 1. ob 4. uri popoludne ponudbena obravnava pri poveljništvu c. in kr. pomorskega arzenala v Pulji. Dobaviti je: olivno olje, laneno olje, sivo umivalno milo in lojene sveče; ro-zetni baker v palicah, v dratn in pločevini in bakreni žeblji; razne cevi iz inuncoviiie; palice iz nmn-covine; |>redmeti iz kavčuka; med (mesing) v palicah in pločevini; razni vrvarski izdelki; koci (odeje.) Ponudbe doiti imajo najkasneje do 3 ure popoludne gori imenovanega dne pri poveljništvu c. in kr. pomorskega arzenala v Pulji. Natančneji specijelni in splošni pogodbeni pogoji, seznami dobavnih predmetov in ponudbeni obrazci pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtuiike zbornice v Ljubljani.
Listnica uredništva.
Goipod C var, trgovec Podpečjo: Potrjujemo Vam, da dopisa iz Podpeči (Pohotna sleparica) v St. 230 ninte pilili Vi in da sploh niste v nikaki zvezi a tem dopisom.
Razširjeno domača zdravilo. Vedno večja po-
praševanja po „MulI-ovem francoikeia žganja in soli" dokazuje usposni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteštijoće, dohro znano antirevmatično zdravilo. V steklenicah po 9" kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DLJNAJI, Tuchlanben 9. V zalogah po deželi j« izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Mani od dveh steklenic se ne pošilja.     4 (18—14
fiO.OOO ti <• I <I i ii »i i-1 «• ^ je glavni dobitek velik« InomoMlike .lOkraJenrake loteri|e. Cenjene čitatelje opozarjamo, da bode žrebanje že SO. oktobru.
„LJUBLJANSKI 2?08"
ito51
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; r.a četrt leta 1 gld. 15 kr.
*fmT~ Začetek ob m*i BVOČOr.
štev. 6.     Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.584.
V sredo dne 18. oktobra 1893.
Gavalleria rusticana
(I-ImctGki vitezi).
Opera v jednem dejanju. Uglashil Pietro Mascagni. He<*ede spisala G. TargioniTozzetti >n G. Menasci. — Kapelnik g. Fr. Cierbič.   Režiser g. Jos Nolli.
V cerkvenem ibom I»«|e la prlfasnoatl oddelek pevekegm lbora t,Ulaibeue Matice**.
V začetku:
IHilord Cartouche.
Veseloigra v jednem deianji. Spisal K. pl. Kohlenegg, poslovenil J. K.   Režiser g. Ignacij IJorštnlk.
Začetek točno ob '/,8. uri, konec ob 10. uri zvečer.
Pri predstavi svira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj ltelgijcev št. 'll.
11 ►•*< « »|» iilint:
Parterni sedeži do III. vrste l gld, od IV. do VIII. vrste 80 kr., od IX. do XI. vrste 60 kr. — Hulkonski sedeži I. vrste 70 kr., II. vrste «0 kr., lit. vrste 50 kr. — Gale rijski sedeži 80 kr. — Ustopnina v lože 70 kr. — Parterna stojišča 50 kr. — Dijaške, otroške iu vojaške ustopnice
30 kr. — Galerijska stojišča '20 kr. •Sedeži, lože in ustopn ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v .Šeleuburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici.
V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan.
Prihodnja predstava bode v solioto,  dne 21. oktobra 1893. Blagajnica ae odpre ob 7. uri zvečer.
X iu ril so v Ljubljani:
13. oktobrs: Jožefa EdelaitlUer, modiitinja, 57 let, Vegove ulice št. 9.
14. oktobra: Jožef Terdina, trgovec, 52 let, Kravja dolina Sr. 11. — Antonija Rastohar, po sest ni kova hči, 2'/a leta, Karlovska cesta št. 19.
15. oktobra: Jolef Verli, dijak, 15 let, Marije Terezije cesta št 14.
16. oktobra: Fran Grabeč, delavčev sin, 3 leta, Stre-lifike ulce st. 11.
V d c i. »-Ini bolnici:
12. oktobra: Jera Krakar, goitija, 70 let.
13. oktobra: Anton Porenta, gostač, 80 let. — Blaž Miklavčič, delavec, f>3 let.
14. oktobra: Fran Savs, mizar, 27 let. — Fran Bizjak, kajžar, 60 let.
16. oktobra:   Marija Križaj, uradnega sluge hči,
10 let.
Meteorologično poročilo.
J Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
16. okt	7. zjntrnj 2. popol. 9. zvečer	78*5 m. 73G-5 mm i 36 9 mm.	10 2° C 15 -i" C 10-8° C	s), vzh. si. svz, brezv.	d. jas. jasno jasno	0 00 m«.
Srednja temperatura 121°, sa 0*6° nad normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. oktobra 1893.
Prej in j i teden 498,794.000 gld. (—   5,489.000 gld.) 278 237.000  .    (—        80.000  „ ) 166,749.000  ,   (— 10,182.000 m ) 29,635.000   „    (—    3,069.000   „ )
Bankovcev v prometu Zaklail v gotovini
Portfelj.....
Louibard.....
Davka   prosta ban-kovcna reserva . . Drž. not v prometu .
2,558.000 351,804.000
C— <+
3.926.0OO 1,402.000
ZDia-n-a^jslrsL borza
dne 17 oktobra t. 1.
Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru
Ogerska zlata renta 4" „.....
Ogerska kronska renta ■!"/„.....93
Avstro-ogerske bančne delnica        . .
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov   .   .   . ,......
Italijanski bankovci........44
C. kr. cekini...........
I>,;e 16. oktobra t 1.
4' „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . Danava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 41 /V, zlati zast. listi .
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečko........24
Rndolfove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Traraway-aru$t. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . '248 Papirnati rubelj........
96	gld. 80		kr.
96	n	60	
119	n	70	n
96	it	05	K
115	n	95	P)
93	n	65	n
994	n	—	n
336	pi	25	n
126	jt	45	n
62	n	20	
12	•	44	•
10		05«/,	»
44		80	
5		99	»
145	gld. 75		kr.
194	■	60	■
127	n	50	n
123	n	—	n
194	■	75	n
24	■	25	n
23	■	—	n
149	■	25	n
'248	n	—	N
1	n	32	
Zahvala.
Za izredno mnogobrojno dokaze sočutja, ki so nam na toli blagodejen način došli od strani prijateljev in znancev mej dolgo boleznijo in povodom smrti našega dragega, iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Josipa Terdine
dalje za krasne darovane vence, za mnogobrojno spremstvo do poslednjega počivališča rajnika in zlasti gospodom pevcem za ginljivo nagrobno petje, izrekamo najprisrčnejso zahvalo.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1893.
(1053) Žalujoča obitelj.
Pozor 3l0T7-ericiI
Družabnik 1M0-2>
kateri bi hotel pristopiti s looo a*ld. nekemu plodonosnomu podjetju na Goriškem, ae liče pod ugodniiu po« gojeui. — Podjetnik je Slovenec in bode lo na Slovence ozir jemal. — Več se izve v upravništvu „Slov. Nar.".
Naznanilo.
Na prodaj je
137 hrastov
pri T7"rla.nifci..
VeČ pove gospa Miarljn Jelovdek. na Vrhniki.
Povpraša naj se pri isti ali v Ljubljani, Poljanska cesta fit. 7, I. nadstropje, do 10. novembra 1893. (1054—1)
Dva lxnrjenu, marljivu in »otitenn
(1051—2)
18 in 19 let stara, iščeta službe v trgovini 8 špecerijskim blagom. —
Ponudbe naj bo pošiljajo upravništvu ^Slovenskega Naroda" pod ...I. <■.••.
(Vs. kr. avstrijske 4$ državne železnice.
Št. 77.475. ■ ■ ■
Otvorjenje
lokalne železnice Wels-Unterrohr.
Proga lokalne železnice Wels-Unterrohr b postajami oiIuosdo postajališči Wels mesto (postajališče^ WeU ljudski vrt (postajališče), Atschet (poatajališče), Scbauersberg (postajališče, Steinhaiu (postaja, Oberhart (postajališče), Unterhart (postajališče^, Satt-ledt (postaja), Sephach (postajališč), Kollendorf (postajališče), Kromsuounsler Stift (po-sUja), Wolfgangateia (postajališč«-), Achleitben (postajališče) I ar oe i In ne Je dne 14. oktobra 1MOSI |nvueuiu prometu. Imenovane postaje so se otvorile splošnemu, postajališča pa samo osebnemu prometu.
M» l>uu»jl, dne 14. oktobra 1893. (12—224)
C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic.
Oddala bh bo po javni zniaiiJNCvalni dražbi
zgradila novega šolskega poslopja na Breznici.
Stroški so proračunjeni: Zidarsko delo in tlak Kamnoseško delo Tesarsko , Mizarako „ KliuČavniČarsko „ Kleparsko „ Barvarsko „ Steklarsko „ Lončarsko .
Javna manjševalna dražba se bode vršila
dne S. novembra t. 1. dopoludne ol» lO. uri
v Btarem šolskem poslopii na Breznici.
Načrti in proračuni so na razpolago pri kraj nem  gotskem svetu na Breznici.   Zahtevalo se bo 10% jamčevine.
Krajni šolski svet na Breznici
di6 8. oktobra 1893. (1035—3) Toma& Potočnik, predsednik.
G232 gld.		66	kr.
382	n	55	»
2172	s	40	s
727	n	50	m
968	D	74	n
246	B	05	n
167	R	91	n
178	s	69	m
90	S	—	•
234	m	43	n
zadnji tecleii.
Inomostske srečke h
5= 50.000
Glavni dobitek
Sreoke a 5O kr. priporoča CT- O
O kr. teden.
goldinarjev.
(931—15)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.