QlŽ£jom '"y/A NO j^'/uAUce... NO. 63 Ameriška Domoviim/i /1-IVl'ERie AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 29, 1962 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX H&landske vojne ladje na poli v Novo Gvinejo Med tem ko je glavni tajnik ZN U Thant najavil obnovo razgovorov med Indonezijo in Nizozemsko, je ta poslala proti Novi Gvineji vojaške okrepitve. NEW YORK, N. Y. — Glavni tajnik Združenih narodov U Thamt je objavil, da se bodo skoro začeli novi razgovori med Indonezijo in Nizozemsko glede bodočnosti Nizozemske Nove Gvineje, ki jo smatra Indonesia za del svojega državnega °zemlja, v njegovi osebni navzočnosti. Dosedanji razgovori, bi so jih posredovale Združene države in so se vršili v bližini ^ashingtona, so oili prekinjeni brez uspeha. Ga na Nizozemskem ne dajo dosti na uspeh napovedanih raz-govorov. je razvidno iz tega, da so poslali v Novo Gvinejo vo-laške okrepitve, med drugim rutica Limburg in Groningen ter Podmornici Zeeleeuw in Dol-Inn. Vse te vojne ladje so bile na obisku” zahodne obale Mehike in Združenih držav in čakale nova navodila. Nizozemska Gada je izjavila, da se je čutila Prisiljena poslati na Novo Gvi-nejo vojaške okrepitve, ker vsi znakj kažejo, da je Indonezija &redi poskusa vojaške zasedbe zahodnega ds'la Nove Gvineje. Nizozemska letala so odkrila tri Gi štiri indonezijske torpedne (,;olne) ki so se približali Novi , Gvineji in tam verjetno izkrcali >j Indonezijske vojaške enote. Nizozemski marini iščejo medtem skupino kakih 30 Indonezijcev, ki so se vtihotapili na Novo Gvi-neio, da pripravijo tla novim lupinam. Castrovo vojaštvo dobro oblečeno GUANTANAMO, Kuba. — Iz vG3a pomorskega oporišča Združenih držav je mogoče do neke lTlcre spremljati življenje in raiz-ineie na Kulbi. Tako je mogoče loviti, da so kubanski voja-v!’ ki stražijo dohode do opori-®ca. sedaj dosti boljše oblečeni, . lsc;iplinirani, opremljeni in ranjeni kot pred enim letom, rožje je večinoma novo iz ^eske, obleka oprana in zlikana> ^.laki na splošno dobrega izgle. C°Idwater postal resen , kandidat? WASHINGTON, D. C. — V Vodistvu Novi grobovi John Liptak Po dolgi bolezni je preminul v bolnici 89 let stari John Liptak s 708 E. 157 St. Bil je vdovec, soproga Katy je umrla leta 19j0. Tukaj zapušča otroke: Mary Zulich, Ann Gerbic, Johna, Edwarda, Lawrencea, 11 vnukov in 16 pravnikov. Hči Katy je umrla pred 22 leti. Rojen je bil v Metzenzie-fen, Austria. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb zavoda na 453 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Jennie (Johana) Vicic Po dolgi bolezni je preminula v Holy Family bolnici 74 let stara Jennie (Johana) Vicic, roj. Košir, s 385 E. 163 St. Bila je vdova, soprog Frank je umrl leta 1939. Zapušča otroke: Franka, Josepha, Antona v Denverju, Colo., 6 vnukov in 2 pravnuka, sestro Mary Ste-bly v Culver City, Calif, in več drugih sorodnikov. Hči Emily Zeimak je umrla leta 1960. Rojena je bila na Vrhniki pri Ljubljani. V Ameriki je bila 56 let. Bila je članica Društva sv. Cirila in Metoda Št. 191 KS K J. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Družina prosi, naj prijatelji namesto vencev daru-ejo rajše za Holy Family Cancer Home. Matt Kravascanec Včeraj je umrl v St. Jude Nursing Home 80 let stari Matt Kravascanec s’ 346 E. 250 St., doma na Hrvaškem, od koder je prišel leta 1905. 311 je vdovec, žena Barbara mu je umrla leta 1957. Bil je oče Mary Burnham, Katherine Nor-* sic, Anne Schrink, Helen Vacca-riello, Johna Kravanis, pok. Josepha, Alberta Kravanis in Lilian Hammer, 13-krat stari oče in 6-krat prastari oče. Pogreb bo jutri ob 8:15 iz Grdinove^a pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St.‘ ob devetih, nato na Kalvarijo. Nichola Abramov Včeraj je umrl v Phoenixu v Arizoni, kamor se je preselil pred 10 leti, 79 let stari Nichola Abramow, ki je živel preje na (ene zopet porastle V preteklem mesecu so cene življenskih potrebščin skupno porasle za tri desetinke odstotka. WASHINGTON, D. C. — Delavsko tajništvo, ki vodi nadzor nad gibanjem življenjskih stroškov, je objavilo, da so se ti dvignili v februarju za tri desetinke odstotka. Največ je k temu doprinesel porast cen živil. Od lanskega julija sem so bile cene prilično stalne in celokupni živi jenski stroški so se držali na isti višini. Oster porast v preteklem mesecu je vzbudil dvom, če ne stojimo morda znova pred valom tihe inflacije, ki bo odgrizla zopet delček vrednosti dolarja. Cene so se dvignile na 104.8 povprečja v letih 1957-59. Cene živil, ki v tem času običajno padejo, so letos porasle za 6 desetink odstotka. Pri tem ne smemo pozabiti, da je nepričakovan zimski mraz uničil dober del zelenjave in sočivja v Floridi. To je dvignilo cene preostalega pridelka. Na osnovi novega indeksa cen bo dobilo okoli 77,000 delavcev za en cent višje plače, kot imajo to določeno v kolektivni delovni pogodbi. trdiif republikanske stranke 1°j da se je sen. Goldwater out?, odločil Pognati se za re-bansko imenovanje za l964Sedni,Škega kandidata leta iim^eg0vi prijatelji trdijo, da str Za.*° d°hre izglede. Na eni ctv ni *tna modn° °!Poro v vod-0r U rQP'Ublihanske strankarske hS2aCije’ na drugi sta Pa ejejj Va glavna tekmeca Rock-jjij, er in Nixon izgubila v zad-ntesecih na svoji moči. V remenski prerok pravi: Večinoma oblačno, vetrovno , topio. Popoldne ali zvečer ez- Jutri hladnejše. — Vče aJ popoldne je kazal toplo-er 67 stopinj, 17 stopinj nad 1Wrmalo za ta dan. . ..J jak*.: Sovjeti še vedno ovirajo promet z Zah. Berlinom BERLIN, Nem. — Sovjetska vojna letala so letala skbzi letalske koridorje tudi v torek in včeraj. V torek so bila v zraku južnega in srednjega letalskega koridorja prav v času, ko je letel v Berlin gen. M. Taylor, predsednikov osebni voj. svetovalec. Dirksen ima svoj načrt za zunanjo trgovino WASHINGTON, D. C. — Republikanci so svoj čas izjavili, da smatrajo zakon o zunanji trgovini za strokovno in ne politično zadevo. To je razumljivo, kajti v njihovi stranki igrajo podjetniki veliko vlogo, med njimi so pa zagovorniki znižanja carin, pa tudi nasprotniki. Kot se zdi, je republikanska stranka vsaj deloma spremenila svoje prvotno stališče. Voditelj republikanskih senatorjev Dirksen je namreč izdelal svoj načrt o spremembah v carinski politiki. V nekaterih točkah se načrt strinja z načrtom Kenne-dyeve administracije, v drugih ji ostro nasprotuje, šele debata v pristojnem senatnem odboru bo pokazala, koliko republikanskih senatorjev zagovarja Diik-senov načrt. Da se zunanji svet zelo zanima za usodo novega zakona o zunanji trgovini, priča prihcd v Washington znanega zagovornika Evropske gospodarske skup-nosti Monneta iz Pariza. Gotovo je prišel na željo Evropske skupnosti. Predsednik Kennedy ga jc sprejel, kakor hitro se je pokazal v glavnem mestu. -------o-------^ BrezpcssEni iz Amerike na tfsfo v Z. Nemčijo? NEW YORK, N. Y. — Medtem ko je v Združenih državah kljub povečani gospodarski dejavnosti še vedno več milijonov brezposelnih, je v Zahodni Nemčiji občutno pomanjkanje sposobne delovne sile. Nekateri nemški industrije! so prišli na misel, da bi ameriške brezposelne delavce spravili na ddlo v Zahodni Nemčiji. Nedavno so stopili v stike z ameriškimi poslovnimi ljudmi glede proučitve take možnosti, VOJAŠTVO JE PRISILILO FRONDIZIJA K ODSTOPU Predsednik Argentine se je podal pritisku vojaštva in odstopil. Začasno je njegovo mesto prevzel predsednik senata Jose Maria Guido. BUENOS AIRES, Arg. — Po enajstih dneh krize je dobila Argentina zopet vojaško vlado. Pred štirimi leti izvoljeni predsednik republike A. Frondizi in njegova civilna vlada, ki sta preživela vrsto kriz, sta morala kloniti pod pritiskom vojaštva. To je odločno proti Peronu in njegovim pristašem, ki jim je vlada dovolila pri zadnjih volitvah 18. marca nastopiti pod lastnim imenom. Povezani s ka-strovci in komunisti so odnesli volivno zmago, ki je povzročila sedanjo krizo. Da bi preprečilo postopni prevzem oblasti v deželi od strani Peronovih pristašev, je vojaštvo prisililo k odstopu voljeno vlado s predsednikom Frondizi-jem vred in vzelo državne vajeti samo v roke. Prcdsedrfk A. Frondizi je iskal -.~ , vse mogoče možnosti, da bi rešil | Za|0ge atORISkega OTOZja Letalo gen. Taylorja je doseglo Berlin brez nezgode. Tay-jkajti pomanjkanje strokovnega lorja so pozdravili s 17 topovskimi streli, čeprav je bil v civilni obleki. Na letališču ga je pričakal tudi mestni župan Willie Brandt. czyk na 20721 Fuller Ave. Pogreb pokojnega bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62 St. Čas še ni določen. Frank Gričar Včeraj je umrl v Highland View bolnišnici 84 let stari Frank Gričar s 2411 Newbury Dr., Cleveland Heights. Pogreb 981 E. 67 St. v Clevelandu. Bil i bo iz Grdinovega pogreb, zavo- delavstva v nekaterih nemških industrijah je postalo naravnost obupno: Poleg dolge poti bo brez dvoma pN proučevanju teh možnosti glavno vprašanje velika razlika med delavskimi plačami v Združenih državah in v Zah. Nemčiji. Precejšnja ovira zaposlitvi a-meriškega delavstva v zahodno-nemški industriji je nemara tudi ameriški ponos na lastno deželo kot najboljšo, najbogatejšo in za življenje najprimernejšo. ----------------o------- svejo vlado. Vstrajno se je upiral pritisku vojaštva in sklical včeraj narodno skupščino k iz-ednemu zasedanju. To je izgloda sprožilo nastop vojaštva. Armada je zasedla predsedniško palačo, od koder je bila odpoklicana redna predsednikova ctraža. Vojaštvo je zasedlo tudi vse radio in TV postaje ter zaist.ražilo važna prometna križišča. Poskus desničarjev včeraj zjutraj preprečiti vojaški udar je armada strla brez vsakega posebnega odbora in prelivanja krvi. Danes zjutraj je vojno ministrstvo objavilo, da je prevzelo vojaštvo vlado in da bo začasno vršil posle predsednika republike predsednik senata Jose Maria Guido. Predsednik Frondizi je bil prijet in zaprt na otoku v La Plati kot leta 1955 Peron. Argentina je po štirih letih civilne ustavne vlade zopet pod vlado vojaštva, ki je leta 1955 vrglo z oblasti Perona. Tri leta kasneje je izročilo oblast v roke civilistov, pa jo sedaj njim zopet vzelo. Ta razvoj meče svojevrstno luč na razmere v Argentini, ki velja sicer za eno najnaprednejših in najboljše urejenih držav Latin-slke Ameriike. bomo v 3 letih podvojili WASHINGTON, D. C. — Višek član zvezne vlade je izjavil, da bodo Združene države do leta 1965 podvojile zalogo atomske-(ima naprodaj najnovejše May- Iz Clevelanda in okolice Rojstni dan— Danes obhaja svoj 81. rojstni dan g. Anton Koshel z 1154 E. 61 St. čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in veselja ! Razpadajoča stanovanjska hiša se podrla— Včeraj zgodaj zjutraj se je najprej podrl del zidu dvonadstropne stanovanjske hiše na 5102 Indianola Ave., v predelu, kjer je bil že pred 10 leti določen za obnovo in ki predstavlja eno najbolj razpadlih delov mesta. Iz podirajoče se stavbe se je pravočasno rešilo 41 stanovalcev, med njimi 22 otrok. Ugodno— Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. Priporočajte list drugim in je vdovec. Tu je zapustil edine-Ida na Lake Shore. Podrobnosti skušajte dobiti UOvih naroč-ga sorodnika Michaela Abram-1 jutri. nikov. Castro odstavil ožjega sodelavca — komunista HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je odstavil iz vodstva vlade in dežele Anibala Escalante glavnega teoretika kubanske komunistične partije, ker da je iz osebnih teženj in ciljev napravil pravo zmedo. Poznavalci razmer trdijo, da se je Escalante nagibal k stalinizmu. Castrova komunistična Kuba počasi umira CLEVELAND, O. — Sodela- |rctd je na robu gladovanja in po- ^stalno vzgajajo v revoluciomar-vec kanadskega lista “Montreal .polnega gospodarskega poloma, nem duhu. Ima tudi uspešno Star” Gerald Clark se je konec preteklega tedna vrnil z obiska na Kubi. O tamkajšnjih razmerah je objavil obsežno poročilo, iz katerega posnemamo glavne ugotovitve. * Kuba umira, se razkraja kot rakasti bolnik. Leta 1961 je bilo čuti tu in tam kako mrmranje in pritožbe zaradi raztoče moči komunizma, toda ljudje so na splošno izgledali zdravi in dobro hranjeni. Sedaj, po enem letu, je nezadovoljstvo doseglo izreden obseg. Žene se bore na trgu in po trgovinah za živež in obleko za svoje otroke. Čeprav je prešel komaj prvi teden življenja na živilske nakaznice, je vsa Kuba lačna in brez posebnega upanja, da se bo položaj skoro izboljsaly. Ves na- Castrova vlada je tako brez finančnih sredstev, da ne more naročiti v Kanadi niti najnujše-ga, kar je upala dobiti od tam, ko so Zldružene države popolnoma zaprle svoje meje vsaki trgovini s Kubo. Surovega masla ni na trgu že cele tedne, mleko pa dobijo le otroci do sedmega leta. G. Clailk pravi, da je pred enim letom, ko se je vrnil s Kube, zapisa^ da bo vsak poskus izkrcanja Castrovih nasprotnikov na Kubi naletel na hud odpor, Jcer je bilo mnogo ljudi lojalnih do Castra. Da je bilo res talko, se je pokazalo ob invaziji v aprilu. Danes, pravi Clark, se ne bi upal trditi kaj takega, ker se je položaj bistveno spremenil. Castro ima še vedno precejšnje jedro vnetih podpornikov, največ med mladino, ki jo ne veste, da vas lahko zapro zaradi črne borze?” tajno policijo ter najmanj 300,-000 mož in žena v milici, toda lojalnost teh ljudi ni posebno gotova. Tudi ti so slabo hranjeni. Glavne množice so lani ob času invazije omahovale v svoji vdanosti Castru, pa se vendar niso pridružile glasnim Castrovim nasprotnikom. Dokler so bili želodci polni, so bile množice sorazmerno zadovoljne in opazke so bile zadržane. Pomanjkanje je sedaj prineslo ostre in cesto javne pripombe celo od ljudi, ki jih je bilo treba še pred nekaj meseci smatrati za trdne podpornike revolucije. Nekdo mi je rekel: “Hočem nekaj čevljev!” “Koliko, par ali dva?” sem odgovoril jaz. “Ne, 70,000 parov.” “Sedemdeset tisoč parov? Mar “Ne”, je dejal mož. “Prinesite jih panolnjene z marini!” Neki inženir iz Vzhodne Nemčije se je jezil nad Kubanci, ki da nočejo delati in pričakujejo, da bodo lahko vse plačali s sladkorjem. Neki Jugoslovan je dejal kanadskemu časnikarjuj da je Kuba blizu popolnega poloma. Celo domači kubanski komunisti priznavajo: “Združene države so dobile to rundo!” Pridelek sladkorja je znašal lani preko šest milijonov ton, za letos trdijo, da ne bo presegel Štihi milijone, ker se za slad. korna polja niso pobrigali, kot bi bilo potreba. Sedaj je čas spravljanja pridelkov in vendar jedo ljudje največ “malango”, neke vrste sladki krompir, ki so ga nekdaj jedli le najrevnejši* ga in vodikovega orožja, čeprav ga imamo že sedaj toliko, da bi lahko uničili vsakega sovražnika tudi po tem, ko bi naša dežela dobila prvi udarec z atomskim orožjem. Obrambni tajnik McNamara je pred časom povedal, da so ameriške zaloge tolikšne, da bi Združene države lahko uničile Sovjetsko zvezo potem, ko bi ta napadla Združene državej pa bi jim ostalo še vedno toliko atomskega orožja, da bi lahko držale v šahu tudi vse ostale možne na-iiprotnike svobodnega sveta....' Ulbricht želi konzularni sporazum z Zahodom BERLIN, Nem. — Vzhodno Nemčijo priznajo kot državo samo Moskva, njeni sateliti in par nevtralnih držav. Samo tja lahko potujejo vzhodni Nemci s svojimi rednimi potnimi listi, ki imajo potrebne vize. Ako hočejo potovati kam drugam, morajo iti v svobodni del Berlina in tam prositi za posebno potno dovoljenje, ki ga daje Zavezniška potovalna pisarna. Pisarna ne daje potnih do-voljne na svojo roko; pri vsakem slučaju najprvo vpraša državo, kamor vzhodni Nemec hoče potovati, ali mu sme dati potno dovoljenje. Kot se vidi, je to zelo zamudna pot, akoravno do sedaj vzhodni Nemci niso 'meli nobenih posebnih težav, ako so prosili za dovoljenje. Od 13. avgusta naprej je drugače. Takrat so namreč komunisti postavili kitajski zid skozi Berlin in NATO dežele so takoj sklenile, da bodo dovolile Zavezniški potovalni pisarni samo v izjemnih slučajih, da sme izdajati potna dovoljenja. Talko je nastopilo stanje, da vzhodni Nemci praktično ne morejo več v svobodni svet. Komunistični režim v Vzhodni Nemčiji je radi tega sklenil, da preko Moskve predlaga NATO deželam, da bi priznale potne liste Vzhodne Nemčijej zato bi pa vzhodna Nemčija priznala njihove. Državni tajnik Rusk je predlog odbil, ko je bil še v Ženevi. Podobno ga bodo odbile tudi NATO države. tag pralnike P° posebno ugodnih cenah. Več v oglasu. Tečaj angleščine— Nationalities Services Center namerava v sodelovanju s šolskim odborom Clevelanda organizirati tečaj za angleško konverzacijo, če bo seveda najmanj 15 prijav. Tečaj bo zvečer ali čez dan, za kar se bodo pri javi jenci izjavili. Prijava >;a 15 tednov trajajoč tečaj stane 810.-. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se prijavi na Nationalities Services Center na 1620 Prospect Ave., Cleveland 15, Ohio, tel.: 781-4560. Tečaj za državljanstvo— Prihodnji mesec, 12. aprila, se bo začel v Nationalities Services Center na 1620 Prospect Ave, nov tečaj za državljanstvo. Tam sprejemajo tudi prijave. Pouk bo v torkih ob sedmih zvečer skozi 8 tednov. Preskus siren— V petek ob 11:15 dopoldne se bodo oglasile sirene po vsem okraju Cuyahoga. Javnost naj si skuša zapomniti posamezne vrste glasov, ni pa se ji treba sicer udeležiti vaje civilne obrambe Albanci bodo volili DUNAJ, Avstr. — Tiranski ra. dio je objavil, da bodo imeli v Albaniji 3. junija volitve za novo narodno skupščino. Volitve bodo izvedene po komunističnem načinu in udeležba bo brez dvoma vsaj 99 odstotna in vsi bodo glasovali za vladne kandidate. Pametna beseda afriškega politika WASHINGTON, D. C. _ Predsednik nove afriške drža\ e Togo je na svojem obisku tu dejal: Mi ne maramo nobene kije oblasti več v Afriki. Toda res je, da potrebujemo skušeno, prijateljsko vodstvo. Tega moie-mo najti med narodi, ki so bili v preteklosti naši vladarji ali-pa med njihovimi prijatelji!” Predsednik Sylvanus Olyav. pio je prosil tudi za pomoč v hrani za svojo deželo, katere prebivalstvo ponekod trpi zaradi slabe letine pomanjkanje. Seveda je pomoč tudi dobil. ---------------o------ Zadnje vesti PITTSBURGH, Pa. — Zastopniki unije jeklarjev in jeklarskih družb so se, kot trdijo, sporazumeli za novo kolektivno pogodbo, ki letos delavstvu ne bo prinesla neposrednega zvišanja plač, pač pa okoli 10 centov na uro v obliki “stranskih koristi”. WASHINGTON, D. C. — Republikanski poskus zavrniti vladni davčni predlog ni uspel. Predstavniški dom je predlog izglasoval z 224 proti 184 glasovom. , J u, " - .. j -1 'IMkil Ameriška Domovina iaiT, * »HT^- ll^I^vT1 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za i mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Onited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 63 Thur., March 29, 1962 skupino prav posebno zanimiva, ker mu kažejo, da imata celo dve ustaljeni narodnostni skupini, ki živita skupaj že skoro dvesto let, še vedno težave pri ustvarjanju medsebojnih odnosov. Pa naj se čudimo prepirom in trenjem med narodi v Jugoslaviji, ki ne žive skupaj še niti pol stoletja, pri tem pa so v skoraj stalnem notranjem vrenju! Kanadski primer nam kaže, da je pot do notranje ustaljenosti Jugoslavije zelo zelo dolga in da ni nikjer jamstva, da bo cilj tudi dosežen. BESEDA IZ NARODA | Trenja med angleško in francosko Kanado resno preudarjajo V Združenih državah redko pomislimo, da Kanada ni jezikovno in narodnostno enotna, če nismo slučajno obiskali njenega vzhodnega dela — Quebec. Tudi Kanadčani na Srednjem Zahodu na splošno ne vedo preveč o svojih francoskih sodržavljanih, njihovi kulturi, težnjah, stremljenjih in željah. V zadnjih nekaj letih je vprašanje odnosov med angleško in francosko Kanado začelo znova riniti v ospredje zanimanja javnosti, posebno v zadnjih mesecih, ko se je v francoski Kanadi pojavila skupina, ki zahteva naravnost ločitev francoske Kanade od angleške in njeno polno neodvisnost in suverenost. Ta skupina je postala tako močna in glasna, da v obeh delih Kanade resno razpravljajo o trenjih, ki so nastala med njima in iščejo novih rešitev. Po številu prebivalstva je francoski živelj v manjšini, predstavlja nekako tretjino celotnega prebivalstva Kanade, je pa ozemeljsko povezan. V glavnem zavzema področje Quebeca in sosednjih predelov ob atlantski obali, v Ontariu in dalje na zahod ga skoraj ni. Francoski Kanadčani se upirajo vsakemu povečanju osrednje oblasti v Ottawi in odločno branijo svoje pravice. V tem pogledu so največkrat osamljeni, ker ostale pokrajine Kanade ne čutijo tolikšne potrebe po obsežni samoupravi. Francozi se trudijo, da bi ohranili in razvili svojo kulturo, svojo znanost, svojo tradicijo. Pri tem se čutijo ovirane od strani zvezne vlade, ki je od 1. 1867, ko j.e postala Kanada dominion, prevzela vedno več nalog, ki naj bi pripadale po mnenju Quebeca pokrajinskim vladam. V Quebecu imajo dvojezične šole, v njih se uče tako francoščine kot angleščine, v ostalih pokrajinah je francoščina močno ali pa celo popolnoma zanemarjena. To ne žali samo ponosa francoskih Kanadčanov, ampak jim nalaga tudi težka bremena z vzdrževanje lastnih šol, kjer se njihovi otroci uče svojega materinega jezika. Občutek zapostavljenosti je nevaren slogi in splošni zadovoljnosti prebivalstva v deželi. Da bi ga odstranili, so nekateri predložili, naj bi se francoščina, ki je sicer enakopraven uradni jezik v deželi, vpeljala kot obvezni učni predmet v vsej deželi. Proti temu predlogu se je dvignila vrsta protestov češ, čemu mučiti naše otroke s francoščino, ko jo vendar ne bodo v življenju posebno potrebovali! O vprašanju odnosov med angleško in francosko govorečo Kanado je nedavno govoril trezno in mirno Ar-mand Maltais, 48 let stari odvetnik v Quebec City in član zakonodaje. Obrazložil je vzroke nezadovoljstva francosko govorečega prebivalstva dežele in svaril jasno in odkrito, da francoski Kanadi dejansko ne bo ostalo drugega kot iti svojo pot, če ne bo angleško govoreči del dežele skušal razumeti njen položaj in sodelovati pri odstranjevanju medsebojnih trenj, ki so postala v zadnjem času kar očita in boleča. Maltais je poudaril, da se francosko govoreči Kanadčani čutijo kot lasten narod. Kot taki zahtevajo enakopravnost z angleško govorečo Kanado. Te enakopravnosti ne uživajo, ker angleška večina hodi največkrat svojo lastno pot in pri tem stremljenja in težnje francoske manjšine premalo upošteva. Zvezna vlada prikrajšuje pokrajini Quebec pravice kot drugim pokrajinam, toda ta se čuti vse drugače prizadeta; smatra, da ji hoče večina na ta način in po tej poti jemati njene narodnostne pravice. V takih očitkih je komaj kaj resnice, vendar ustvarjajo slabo razpoloženje in ponekod celo hudo kri. Po mnenju Maltaisa so možne štiri poti: Vrnitev k British North American Act iz 1. 1867, po črki in duhu, na temelju priporočil Tremblayeve komisije, ki jo je postavil pok. predsednik pokrajinske vla,de Quebeca Maurice Duplessis. Svobodni Quebec v resnični konfederaciji držav, kjer bi bile pokrajine skoro popolnoma neodvisne ali pa povezane v svobodni zvezi. Suvereni Quebec, popolnoma neodvisen, kot ga zahtevajo separatisti (zagovorniki popolne ločitve). “Časten sporazum” med obema narodoma, ki bi priznal obema popolno enakost in pristal na nova pogajanja za ‘ modus vivendi.” Odnosi, urejeni na tak način, ki morali upoštevati skušnje iz pretekle dobe, ker le na ta način bi bilo mogoče upati na uspeh novega poskusa mirnega skupnega življenja. Maltais podpira zadnjo rešitev, pri tem pa poudarja, da sedanji položaj ne more ostati dolgo nespremenjen. Upa, da je angleško govoreči del Kanadi dovolj razumevajoč, da bo šel na pot “častnega sporazuma,” da bo upošteval zahteve in stremljenja francosko govorečega dela Kanade. Če do tega ne bo prišlo v doglednem času, potem bo postala ločitev obeh delov edina pot. Za Slovenca ali kateregakoli izseljenca iz Jugoslavije so trenja v Kanadi med angleško in francosko narodnostno Vsakdo mora trpeti, da do- zdravnikova brezvernost se je r zrušila. To je kratka vsebina igre, dopolnjenje glavne misli v celi igri: Vsakdo mora trpeti, da doživi odrešenje . . . Preprosti župnik, siv in zguban jo je povedal, ki ni imel učenosti kakor pater Mark. V postnem času, ko vsak dober človek skuša ostrgati s sebe vse, kar ga vleče navzdol, more ta globoka igra, če ji sledimo od mirnega začetka do napete ostrine, vzbuditi v nas prenekateri nagib, ki nam bo pomagal, da bomo svetli prišli do velike sobote in Vstajenja. Prav zavoljo tega, se je Slovenski oder odločil, da jo kljub veliki zahtevnosti postavi pred nas in nam sredi tegob življenja, sredi razočaranj in dvomov, pokaže na luč, ki je v tej igri skrita. Karel Mauser. živi svoje odrešenje ... Cleveland, O. — Te čudovite besede starega župnika Kareya v Prvi legiji, so dejansko moto te lepe in globoke igre, ki nam jo bo postavil Slovenski oder 8. aprila pred oči v dvorani pri Sv. Vidu. Hujše trpljenje od telesnega je notranja, duhovna razklanost in iskanje prave poti. Pod trpljenjem navadni ljudje največkrat razumemo bolezen in revščino, vse tisto, kar nas v življenju tako rado doteče in nerado izpusti. V tej igri pa nam pisatelj na čudovit način prikaže deset duhovnikov jezuitov in brezverskega zdravnika in odpre pred nami duri teh duš, njih mir in nemir, iskanje in plahutanje za tistim, o čemer sanja vsako, pošteno človeško srce — o vdani hoji k večnemu cilju. Duhovna igra je to. Peter Mark, jurist, človek s puntarsko naravo, je središče igre. V jezuitskem kolegiju je nekoč živel pater Martin, ki je umrl v sluhu svetosti in ljudje so mnogo molili k njemu. Ko je eden starih patrov smrtno obolel, se je brezverski zdravnik Morel odločil, da na bolnega patra tako vpliva s sugestijo, da bo vstal in bo prepričan, da je ozdravil na priprošnjo v sluhu umrlega patra Jožefa Martina. Prepričeval ga je, naj veruje in bo spet hodil kakor nekoč. Njegov vpliv je bil tolikšen, da je pod neko hipnozo res vstal in pričel spet hoditi. Zgodba o čudežu se je širila, ljudje so vreli k samostanu, prihajali so bolniki in ko je nekoč brezverski zdravnik videl mater, ki je prinesla od rojstva hromega otroka, da bi ozdravil, ga je popadla groza Goljufal je ljudi. Vplival je na bolnega patra, ki je nekoč ho dil, pa ob nekem živčnem udaru zgubil dar hoje. Hipnoza je živčno stanje pognala v star tečaj in čudež dejansko ni bil čudež. Toda v svoji zlobi je doktor hotel vleči patre in ljudi za nos. Ko je videl mater s hromim otrokom in njeno zaupanje v čudež, je spoznal svojo zlobo. Vedel je, da mrtvemu udu, ki je bil vedno mrtev, hipnoza ne more pomagati in v čudni grozi, ki ga je obšla, se je izpovedal greha patru Marku, ki bi čudež o ozdravljenju bolnega patra moral zagovarjati v Rimu. Pod spovednim pečatom je moral molčati in kljub temu, da je zdaj vedel resnico, braniti pred posebno komisijo čudež. Hromi otrok Jimy, kateremu je brezverski zdravnik Morei stric, pride v samostan prav v času, ko se pater Mark odloči, da bo samostan zupustil. Ni mogel prenašati trpljenja, ki se je grmadilo nanj. Otrok mu prisrčno pripoveduje, kako bo ozdravel in da ima že dovoljenje, da sprejme svcje prvo obhajilo v tej jezuitski kapeli. Ves razbit v sebi mu pater Mark skuša dopovedati, da so čudeži nekaj velikega, da se ne vrše kar tako, toda otrok se ne vda. V iskrenosti ga pros' za blagoslov, ki mu ga pater ne odreče. In tedaj se zgodi. Od rojstva hromi otrok se je dvignil z vozička in naredil nekaj stopinj. Zgodil se je čudež, ki je presijal vse patrove dvome in ŽENSKI KVARTET: (Čilija Valenčič, Olga Klančar, Eileen Ivančič in June Price) Tam kjer murke cveto . . . TRIO E. Ivančič, John Perenčevič in June Price) — Odlomek iz operete “Cigan Baron”. Pester spored obeta prijetno nedeljsko popoldne, zato vas prav lepo vabimo, da se koncerta udeležite. — Nedelja, 1. aprila, ob pol 4 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.! — Vstopnice so naprodaj v Jo-Ann Sand-witch Shop (prejšnja Oražmo-va slaščičarna) in pri članih Glasbene Matice. Dirigent je g. Anton Šubelj, na klavirju pa spremlja ga. Valentina Filliti-ger. Na svidenje! M. Sekne. Pomladanski koncsTt Glasbene Matice Cleveland, O. — Gregorjevo, čas ptičjega ženitovanja, je že mimo nas in robin, prvi pomladanski znak, že privleče kakega črva iz še napol za-mrzle zemlje. Zadnje dni nas že zgodaj zjutraj pozdravlja jutranja zarja skozi okno. O-stanek zime je obtičal na jezeru; to je še pokrito z ledom, ki so ga severne struje pibpla-vile proti naši strani. Med znanilce pomladi lahko prištevamo pomladanske koncerte naših pevskih zborov. E-den izmed prvih je navadno koncert Glasbene Matice. Datum 1. april je že dolgo označen v koledarčku društvenih prireditev za koncertni dan. Prepričani smo, da so si ljubitelji petja rezervirali to popoldne za obisk koncerta. Vrši se kot vedno v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Letos ima zbor na sporedu priljubljeno operetno glasbo in narodne pesmi; preproste in umetne. Tu Vam navajamo spored, ki naj bi privabil vse ljubitelje petja na koncert. Lahka operetna glasba se prilega preprostemu in zahtevnemu sluhu. Naša narodna pesem je pa večno lepa, pa najsi jo pojejo ljudsko - šolski otroci, mladinski zbor ali različni zrelejši zbori in upamo, da jo bo zbor Glasbene Matice podal v zadovoljstvo poslušalcev. Takale je izbira za letošnji koncert: MEŠANI ZBOR: Zlata kanglica (solo: Olga Klančar) Narodna napitnica Ljub’ca moja kaj si sfrila... (v priredbi Antona Šublja) Izpod Triglava; venček narodnih (solo. Ann Safred) Vrbica Odlomek iz operete “Cigan Baron” Odlomek iz operete “Poredna Marjetka” (solo; Carolyne Budan) Odlomek iz operete “Netopir” ŽENSKI ZBOR; Dober večer, ljubo dekle (v priredbi I. Zormana) Koroški raj; venček narodnih MOŠKI ZBOR: Dekle, al’ še spiš? (solo: Edward Kenik) Kaj ti je, deklica . . . (šolo: Marija 'Sekne) čestitke pevovodji Cleveland, O. — V družino g. Mic draga Savernika je po-sijal nov žarek sreče. Gospa Silva je podarila življenje prvorojencu. Vsi člani pevskega društva “Slavček” se pridružujemo temu srečnemu dogodku z najlepšimi željami in voščimo zdravja ge. Silvi in malemu sinku. “Slavčki” Kulturna kronika KONCERT skladb p. fen-delina špendova Chicago, 111. — Kdo ne pozna p. Vendelina, mojstrskega absolventa Glasbene Akademije na De Paul University, ki že skoro 10 let deluje med nami Slovenci v Chicagu kot komponist, organist in pisvovodja najmanj 3 slovenskih zborov — cerkvenega, mladinskega in otroškega? Upam, da smo si vsi edini v prepričanju, da bi v naši okolici slovenska pesem, tako cerkvena, kot tudi svetna, zamrla, če se ne bi p. Venidislin že leta in leta za nas žrtvoal. Skrajni čas je že, da se mu vsaj skromno oddolžimo! Zato je Slovensko Katoliško Akademsko Starešinstvo (S. K. A. S.) v Chicagu sklenilo, da ob sodelovanju drugih slovenskih društev, zlasti SAVE (Slovenski Akademiki v Ameriki), Lige, Slovenskega Radio Kluba, Slovenske Narodne Zveze, priredi v soboto, dne 7. aprila 1962., ob 7:30 zvečer v Veliki svetoštefan. ski dvorani (Gym) Koncert skladb p. Vendelina. Spored •koncerta z imeni izvajalcev in dirigenta je priključen temu dopisu. Večina skladb — vokalnih in instrumentalnih — je izpod peresa p. Vendelina, Iz teh skladb je razvidno, da se je p. Vend slin mojstrsko uveljavil z glasbenimi vložki pri mlaldiniskih igrah. Ti vložki se odlikujejo po preprosti obliki in prisrčni melodioznosti. Imena izvajalcev so nam zagotovilo, da bo koncert na dostojni višini. Ker je obenem čist dobiček namenjen cerkvi sv. Štefana, prireditelji upamo, da se boste Slovenci iz Chicaga in tudi bližnje in daljne okolice koncerta polnoštevilno udeležili in tako dali priznanje naše. mru največjemu severo-ameri-škemu komponistu. Posnemajmo druge slovanske narode, ki napolnijo če treba v počastitev •svojih umetnikov ogromno Orchestra Hall. Dokažimo, da nočemo zaostajati in vsaj napolnimo naš Gym. Spored je sledeč: Ensemble: Slovenski svet, Alfred Fischinger, pianist: Variacije na pesem “Po jezeru” ... A. Foerster. Marija Kranjc, mezzosopran: Voce di donna, PonchieUi, Lielbst du di; Schoenheit, G. j Mahler, Like Barley Bending, ; Mildred Lund Tyson, Nezakon-!ska mati, F. S. Vilhar. | Orkester: Venček narodnih •pesmi (Potpourru). Ob stoletnici smrti Božene Nemcove Kadar stopim v našo clevelandsko Javno knjižnico (Public Library), če le utegnem, pregledam tudi ameriške češke in slovaške liste, da vidim, kaj je novega v njihovem kulturnem življenju. Tako sem v njih bral v začetku preteklega meseca, kako so ameriški Čehi in tudi njihovi najbližji bratje Slovaki proslavljali konec letošnjega januarja in v začetku februarja 100-letnico smrti “babice češkega naroda” pisateljice Božene Nemcove. •Češka pisateljica Božena Nemcova je zelo znana tudi med nami Slovenci. Saj je njeno najbolj popularno književno delo “Babica” izšlo v prevodu najprej v našem slovenskem jeziku. Temu so pozneje' sledili še prevodi v druge kulturne jezike sveta. Med nami rojaki starega rodu je kaj redek, ki ne bi bil tega slovitega dela prebral vsaj enlkrat v življenju. Prevedene v naš jezik pa imamo tudi njene čudovite pravljice. Božena Nemcova, z dekliškim imenom Barbara Pankl, je bila rojena 4. februarja 1821 na Dunaju. Po materi je bila češke, po očetu na nemške krvi. Umr. la je 21. jan. 1862 v Prikopech, pokopana pa je v Višegradu na Češkem med “velikani češkega naroda.” Nemcova se je s 17 leti 1837 poročila s komisarjem finančne straže J. Nemcem, zavednim ODMOR Orkester: Fantazija k narodni pesmi, Overtura k epevoigri “Sneguljčica.” Marija Kranjc, solistinja: Son. ce v zatonu (iz “Sneguljčice”) Mati (iz spevoigre' “Sirota Jerica”), Spev čarovnice (iz spevo. igre “Materin blagoslov”), Sub tuum praesidium. Mladinski zbor: Sanctus (iz “Missa Auxilium Christiano-rum”), Uspavanka (iz spevoigre “V kraljestvu zelenega malika”), En hribček bom kupil (Prir. narodne pesmi), Finale iz operete “Čevljar in vrag.” Cerkveni zbor in orkester. Ave Maria, Zabučale gore (prir. narodne pasmi), Pozdravljena Kraljica (Salve Ragina), (Sklad, be, ki nimajo navedenega skladatelja, so od p. Vandelina.) Izvajajo; Marija Kranjc, solistinja, mezzosopran, Alfred Fischinger B. M., pianist (solo in spremljava), Cerkveni pevski zbor sv. Štefana, Mladinski pev. ski zbor, Orkester — študentje De Paul University School of Music, P. Vendeiin Špendov OFM, M. M., dirigent in pevovodja. Na svidenje! Odbor SKAS-a. tak Kakoršno vprašanje odgovor! Slavnega Puškina je visoka aristokracija sicer vabila v svojo sredo, a kaj, rada mu je dala čutiti, da je manj od njih. Puškin jim seveda ni ostal nič dolžan. Nekoč pride na večerjo, toda zanj niso pustili prostora in so ga popolnoma ignorirali. Neki naduti general je vstal med jedjo s svojega sedeža in kakor da je šele pravkar opazil Puškina, rekel: “Aleksander Sergejevič, kakšna je razlika med človekom in živaljo?” Puškin je hitro sedel na generalovo mesto in odgovoril stoječemu generalu: “Človek je sede, žival pa stoje.” Čehom, in odtlej v skupnem življenju z njim delila vse lepo in veselo, a tudi vse bridko in grenko zakonskega življenja. In tega zadnjega ni bilo ravno malo. Največ veselja je imela s svojimi 4 otroki, za katere je živela in prenašala težke križe življenja. V tej življenjski borbi je tudi prezgodaj ostarela in umrla za jetiko. Pisateljsko delo Božene Nemcove so visOko cenili že njeni sodobniki (Havliček, čelakov-sky itd); svojo veljavo pa je-ohranilo do danes. Vendar tukaj se hočem na kratko dotaik-niti samo njene slovite povesti “Babica,” in sicer v prvi vrsti zato, ker je v zelo zanimivi zvezi z našo slovensko koroško stvarjo. Ko je bil namreč njen mož prestavljen v Beljak, se je kmalu seznanil z velikim koroškim slovenskim rodoljubom in panslovanom župnikom Matijem Majerjem-Ziljskim. Po njem je dobila Božena Nemcova vpogled v življenje Slovencev v Ziljski dolini, kar je vse kesneje uporabila v svojih književnih delih. Babica” Božene Nemcove je nastala v naj hujšem času njenega življenja, ko ni bilo človeka, ki bi ji dal lepo besedo, kaj šele košček kruha. Bilo je to v času, ko je njen mož ostal brez službe! čeprav je ta naj lepša njena povest vseskozi češko delo, je vendar v njej toliko vse-človeškega, da ga mora nujno z enakim zanimanjem brati sleherni bravec kakršne že koli narodnosti; “babica” jc eden naj-prikupnejših likov, kar jih živi v knjigah. To se je pokazal0 tudi ob njenih prevodih v tuje jezike. V češčini je “Babica” izšla najprej 1. 1855. V zadnjem letu svojega življenja (1862) pa j° je Nemcova izdala v drugi izdaji, in sicer v nekoliko uglajeni obliki. “Babica” je danes ob 100-letnici pisateljičine smrti najbolj razširjena češka knjiga na tujem. Pisateljica je dosegla z njo resnično svetovno slavo. “Babica” je izšla v slovenščini v Cvetju “Družbe sv. Mohorja v Celovcu leta 1862., torej praV sedaj pred sto leti. Ker je kmalu pošla, je izšel ponatis leta 188,4. V slovenščino jo je takrat prevel eden prvih velikih slovenskih prevajavcev Franc Cegnar, pesnik in politik (Rojen 8. dec. 1826 pri Sv. Duhu pri Stari Loki; umrl 14. febr. 1892 v Trstu, t. 1. pred 70 leti). — zadnjo svetovno vojsko pa Je izšel nov slovenski prevod “Da' biče,” ki nam ga je oskrbel veliki slovenislki knjižničar kot tudi eden izmed drugih velikih slovenskih prevajavcev rajnki dr-Joža Glonar. Izšel je v znani Slovenčevi knjižnici leta 1844. (Letnik III. — 37.). Kdor bi se zanj zanimal, si ga lahko izposodi v clevelandski Javni knjižnici v njeni podružnici na °Slu Norwood ceste in Superior Ave-Išče naj ga pod: Sl. 54-76353. —' V isti knjižnici pa je dobiti tudi d ve’ knjigi Pravljic Božene Nemcove; prva je izšla za pisatelji' čino 80-letnico smrti, in s:cer ravno tako v že omenjeni Slovenčevi knjižnici leta 194L druga knjiga pa je izšla isto tam leta 1943. Pravljice je poslovenil znani naš argentinski slovenski kulturni delavec dr. Tine Debeljak. V literarni zgodp-vini oznamenjiujejo Pravljic0 Božene Nemcove za “zlato knji' go češkega slovstva.” Tudi 6 dve knjigi sta našim braveorn na razpolago v clevelandski Ja' vni knjižnici, in sicer pod: Sl-(54-76367 odnosno Sl. 54-76442. ]— Tako smo mi rojaki v Clevelandu srečni, da moremo vsak čas seči po teh dragocenih du-hovpih zakladih pisateljice ®0' žene Nemcove. Prav posebno naj bi to veljalo za našo slovensko mladino. — Na ta način bodi med nami počaščen lik '■babice” nas vseh velike Božen0 Nemcove!* J. S* Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN To je bil glas — doktor Zo-brov. Lisec pristopi. Starka je bila od strahu omedlela, ko je pred seboj zunaj zagledala v temi človeško postavo na hodni- Vas še luč gori, stopil sem k Vam, da bi Vam povedal, kako se mora z neumnimi lopovi delati, da se nas ogibajo. Od nocoj dalje bodo še bolj preverjeni, da z Zoibrovim doktorjem se ne ku. “Pobila se ni. Imate vode v more visak plaščar poskušati. Že sobi? Prinesite in precej je do- ,°d otroških let pomnim to ved bro,” govori doktor. Lisec pri- no enako, pol podrto, grdo ko-hese iz sobe vode, med tem je li!bo v Rogovili in že mlademu bil doktor gospodičino svečo pobral, zopet v svečnik vteknil in prižgal. Moči jo z vodo in ona pride kmalu k sebi. “Spremite jo v posteljo, tu imate še to luč, kaj boste po lemi nazaj hodili, vraga!” reče doktor in se kar v Liščevo sobo obrne. Lisec spremi starko, ki ni go-voriti ni mogla od prestrašen j a, do konca hodnika, tam se vrne. Štirinajsto poglavje V svoji sobi najde starega doktorja. Ob tej uri in s takim uve-denjem! Zadnji prizor ga je bil hjezil, da bi bil zdaj ponočnega gosta najrajši skozi duri ven vrgel. A časa ne bi bil imel. Jedva bil namreč v sobo stopil, za-grohoče se starec močno in Lisec opazi, da ima tudi svojo puško seboj, katera je slonela ob njegovi mizi. “Čudno se Vam zdi, da tako benagloma padam k Vam, ali zjutraj ali ponoči, kadar je,” re-ee starec. “Pač je nekako kasno,” pravi Lisec nevoljen. Zober se zasmeje zopet na ves glas in reče: “I prijatelj moj mladi, ako histe hoteli, da Vam Vaš zani-mivi rendez-vous motim in na Vratih poslušati moram, kako nae stare babe obirajo in črnega hralajo, kakršen je baje hudič Sam, e, potem bi bili i Vi mene hrorali na miru pustiti.” “Vi ste na vratih poslušali?” “Imel sem čast, gospodine; si-Cer pa prosim, da že preveč oh-^abljenega in zato neduhovitega Pregovora o poslušalcu na steni, ki Vam je na jeziku, ne vlečete svetlo. Pretrivialen je že. Po-Sebno na mene ne ide denes. jaz sem prišel k Vam kot uljuden človek. Vi ste izka-zali tako skrbljivost za mojo ko-0 in moj denar, ki morda še ce-iskanja ni vreden, da ste mi Pisali, kar Vam je povedal slepi Lovš — ali kako se zove, lopov. 7" Ib je vendar zahvale vredno ^ zato sem tukaj. Torej naprej Se Vam zahvaljujem, posebno še 2ato, ker ste mi naredili prav Vesel večer, kakor sem ga baš SecIaj imel. — Ali sedite, spat Se Vam vendar ne mudi, da Vam Povem!” Lisec sede. ‘Veste, kje se pravi v Rogo-v^i? Sedaj: pri Mici na Rogo-vili?” vpraša potem z velikim 2animanjem dr. Zober. Cul sem, da je to koča neke stare babe, ki žganje prodaje, 11 la kraj sem Vam menda ime-hovsl, kQ sem Vam poročil, kar bli jo oni človek pripovedoval i ste ga že prej v mislih imeli. Sam nisem bil še tam.” Ne? škoda, da Vas nisem Prej prej popoldne doma doibil, ^o sem Vas iskal tod mimo gre-oč- Povabil bi Vas s seboj. Vi-eb bi bili, kako znam jaz lo Pt)Ve učiti strah spoznavati. Ha, a> ha! Nobeden ne pride stre-Jaj blizu moje strehe. Znate smo po takih krajih hodili ISr je treba, da je človek sam ISVoj Prvi žandarm. In danes sem Jaz svoj bil.” V Rogovili?” čudeč vpraša Lisec. V Rogovili, kamor so odnek aJ tatovi hodili,” odgovori sta 1 doktor. “Sedaj uprav priha-•am od tam. Mislil sem tod' mi-m° domov iti. Ko vidim, da pri človeku mi je (čudne misli vzbujala, tako da ponoči me tačas samega ne bi spravil mimo, ker cd nekdaj so bili tam ljudje, ki so bili na sumu poljske tatvine itd. Ko sem vaše pismo dobil, domislil sem se vsega tega; prav veselilo me je, ker danes sem drugi, nego sem bil kot dvanajstletni študentek. Da vidim, Ikako bode! Poizvem, da tam zdaj stara baba žganje toči in kakovi ljudje zahajajo tja. Baba je bila ravno oljie' prižgala, ko sem jaz pod okno prišel in videl sem okoli mize šest capinov in zanikrnih kmetov pri žganju. Ta Vaš slepi Lovš je bil tudi med njimi. Danes imam prav posebno srečo, ne le tu pri Vas, nego tudi tam je bilo enako: kamor pridem, govore1 o meni. Lovš je ravno pripovedoval to, kar ste mi Vi pisali, a vrag me vzemi, če nisem bil takoj napol prepričan, da se on pripravlja na kako tatvino in da je basen o onih beračih izmišljena. Čakaj! Na oknu lahko uderem papirnato šipo, pomolim puško notri, in ustrelim — v eni cevi sem imel kugi o — v kočo; zelena steklenica se razdrobi, žganje se razlije po mizi, bratci so pa vsled groma moje puške kar ctripnili. Jaz sem bil v hipu med j njimi: tripot prekolnem vse vkup po stari šegi. Lovšu eno pestnico okoli ušes založim in povem, da dolbi on in njegov berač v glavo talko kuglo, kakor je ta v leseni steni, če le še enkrat pomisli na tatvino pri me. babi steklenico in razlito žganje, in grem: Ha, ha, ha!” “Ali malo nevarna igra je bila”, reče Lisec. “Človek mora včasi mlad in neumen biti in jaz sem danes enkrat zopet bil. To se imam Vašemu pismu zahvaliti, sicer bi mi tak gaudium niti na misel ne bil prišel in bi ne bil vedel, kako tam 6 meni govore, kakor tudi za pri Vas. — A pro-pos, zdaj imava midva obraču-novanje. Stara babja čeljust je s svojim strahom že kaznovana. Kakor kmetje, tako je tudi ona morda prepričana, da me je sam vrag prinesel pred Vaše duri. Ali ni to zares ljubeznivo, kako se slučaj in naključje veže meni na uslugo, da svoje nasprotnike kaznujem. Naj kdo drug poskusi. Ha, ha, ha!” Toda v sredi smeha doktor premolkne, obraz se mu zresni in tih koraka dva pot po sobi gori in doli. Lisec spočetka ne odgovori ničesar preveselemu starcu. “S čim Vam morem sicer po. streči, gospod doktor?” vpraša pa vendar, ko je stari tri pot roke mencaj e si sobo premeril. “Nu,” ogleduje doktor stene, ali ne stanujete tu mnogo u-godnejše, nego v moji stari koči? Pa k stvari. Veseli me, da niste stari goski, ki je pri Vas bila, kar precej verjeli, da v meni stanuje sedem hudičev, če več ne. Znate, sicer mi je vseeno, čisto in popolnoma vseeno, kaj kdo o meni misli, vendar me je malo razveselilo, da ste se majhino na mojo stran Soba se odda Spalna soba se odda za eno osebo na 1089 E. 66 St. Hiša naprodaj Dvodružinska blizu E. 1J0 ST., in Lake Shore Blvd. Moderna kuhinja, 2 spalnici spodaj, 2 spalnici zgoraj, eno stanovanje prazno. Lastnik mora prodati. Cena $17.500. Za sestanek kličite PO 1-3579 ali RE 1-1454. (23, 27, 28 mar) Žcnitbena ponudba Vdova se želi spoznati s starejšim gospodom, resnim in poštenim. Ponudbe poslati na u-pravo A.D. pod značko “Iskrenost”. (63) Hiša v najem Štiri velike sobe, kuhinja in vse udobnosti, se oddajo v najem. Vse na novo dekorirano. Kdor želi imeti mirno in udobno stanovanje naj se zglasi pri Rudy Kenik, 8908 Union Ave., Cleveland 5, Ohio. Tel.: BR 1-2864. (28, 30 mar) NAPRODAJ CENE ZELO ZNIŽANE ZA VSE TE HIŠE 1. —Na East 175. cesti, blizu St. Clair Ave., zidana hiša, 5 in 5 sob, 2 plinska furneza, garaža za 2 avtomobila. 2. —Blizu E. 185. ceste 5-sobni bungal., jako čist, garaža. 3. —Blizu fare sv. Kristine, 4 in pol sobni bungalow, kot nov, karpetiran, več drugih posebnosti, garaža, lep vrt. RAVNOKAR SMO DOBILI PRECEJŠNJE ŠTEVILO VSAKOVRSTNIH HIŠ ZA PRODAJO PO ZELO ZMERNIH CENAH. John Knific Sr. Realty 820 E. 185 St. IV i-998< CLEVELAND - EVROPA Moški išče delo Lepo nagrado dam tistemu, ri bi mi pomagal do zaposii-;ve v tovarni. Naj pusti svoj naslov v upravi Ameriške Domovine. — (65.) Hiša naprodaj Blizu E. 200 St. 5-sobni bungalow, sončna veranda, polna klet 21x21, garaža z dvojnimi vratmi, cena pod $18,000. Si morate ogledati. Odprto v soboto in nedeljo od 1. do 5. pop. Prodaja lastnik. Na 19309 Mohican Ave. IV 6-0632. (64) V najem hišica z dvema spalnicama v Euclid, Ohio, za starejšo ali mlajšo dvojico, Slovencem, ga- Sobe se odda Addison Rd., p o 1 mesečno najemnino dobi zastonj najemnik, ki bi sam pleskal in papiral stanovanje z mojo barvo in papirjem. Kličite 464-9146. (64) postavili, ko me je Vam tako raža, furnez na plin, v lepi oko- Ij'ubo risala; postavil sem se ji nalašč na pot potem vedoč, da se bode po babje ustrašila. Malo je bilo morda preveč) ali nič ne škoduje. Maščeval sem se, in sicer precej. — Vi pak, mladi moj, prijatelj, niti ne veste, kaj ste' sedaj tu v gradu! Kaj sem jaz Inoral storiti, da se — gospa ni več branila, vzeti VaB pod svojo streho.” (Dalje prihodnjič) mi plačam potem prestrašeni lici blizu cerkve sv. Kristine. $65 na mesec. Kličite Mr. Nick Malcvic, RE 1-0997 med 8. in 9. uro zvečer. (64) MALI OGLASI Stanovanje se odda Pet sob, spodaj na 1221 Addison Rd. Kličite 431-3774. (62) Hiša naprodaj Izvrstna dvodružinska hiša 5-5, dvojna garaža. $17,500. Blizu Alhambra Rd. Oba stanovanja na razpolago. Kličite IV 6-4252 med 1. in 7. uro. (62) Sobe se odda 5 sob in kopalnica se oddajo na 1380 E. 40 St., nasproti cerkve sv. Pavla. Kličite VU 3-9777. (65) The Streh Brewery Co., Detroit 26, Michigan Edina neposredna jei zveza Edina direktna jet postrežba v Evropo. Letite v hitrem, tihem udobju ogromnega DC-8 jet letala. Polet 886 vas popelje v Toronto v 45 minutah — od tam pa se odpeljete s poletom 856 v London. Odlične zveze v Londonu do vašega cilja potovanja preko zveznih letal. Pri nas lahko tudi predplačate voznino za Vaše sorodnike, da vas obiščejo. CLEVELAND-BEOGRAD $71230 $71.30 naplačila na polno voznino $712.30 in z mesečnim odplačevanjem po samo 41.40 skozi dobo 20 mesecev. Vprašajte za TCA nove nizke skupinske voznine za skupinska potovanja 25 ali več ljudi. Na primer: Jet ekonomični skupinski izlet iz Clevelanda v Beograd in nazaj za $466.00. Cene za skupinska potovanja morajo biti vladno odobrena. Skupinska potovanja se morajo začeti pred 31. majem. OGLASITE SE V VAŠI POTNIŠKI PISARNI ali pokličite TCA na št. SUperioor 1-2020. Urad za vozne listke: Hanna Building, Euclid in 14 St. TRANS-CANADA AIR LINES ® AIR CANADA EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si Izberite l HOWARD BAKER 549 EAST 185 STKEET, EUCLiD KE 1-8187 EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE Prodaja IMPORTIRANIH ANGLEŠKIH ČEVLJEV NOVA POŠILJKA. Z usnjem podloženi, iz močnega zrčastcga ali gladkega usnja. Lepo izdelani za praznično ali vsakdanje nošenje, pri MAY, v kleti. Preje naprodaj pri Taylor, zgoraj. 3-OBODCI MOC- 3-OBODCI OBŠITI PRSTI SEDLARSKO • Črni ali rjavi PREŠITI • črni ali rjavi 5-OBODCEV ZRČASTI 5-OBOD- GLADKI 5-OBOD-OKRILJENI ZRČASTI CEV MOC-PRSTI Črni ali rjavi 5-OBODCEV • Črni ali rjavi SPREDAJ GLADKI • črni ali rjavi .AMERICA’S ONLY FIRE-BREWED BEER Merc C‘/z do 13 Širmc: B do EEK 3$ mečnt, upogljivi usnjeni podplati ® prvovrstne zgornje usnje © ročno izdelani v Angliji 899 Ta pošiljka za May Co. je prispela ob pravem času za Veliko noč, za k novi praznični obleki! Ti čevlji so bili originalno izdelani v Londonu pri Lead’s za zgornjo Taylor trgovino, pa so sedaj naprodaj v May kletni trgovini. Najboljše, zgornje usnje s trajnim bleskom... močni upogljivi podplati, trdne gumijaste pete... mehko usnjena podloga daje tern čevljem udobje copat. Pet različnih vrst v črni ali rjavi barvi. Zaželeli si boste več parov po tej presenetljivi coni! MAY’S KLETNI ODDELEK MOŠKIH ČEVLJEV, THE MAY COMPANY, DOWNTOWN Skoraj vseh vrst in mer na Heightsn, v Parmatown in Southgate Karel Mauser: I Puntar Matjaž Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. Ogradi dihajo. Zdaj so popoldnevi že topli. Stari Vaznik prihaja pred hišo. Toda ne vzdrži dolgo san:. Najprej stopi k Barbari po Vidka, z Vidkom odideta k Agati. Matjažek že komaj 'čaka. Pred hišo sedi Vaznik. Matjažek prestavlja voziček. Vi-dek kaže s prstom za vrabcem, ki v peroti lovi sonce. Stari Vaznik gleda proti goram. Zilja je v cvetju. čez Ziljo je razpeto modro nebo. Matjaž, Vid in Smrečnikov so tokrat šli samo do Kakove. Niso upali dalje. Jutro še ni prav vstalo, ko so bili že na planoti. Lahne meglice so ležale povsod, do kamor je seglo oko. Dolgo so molčali in se z molkom pogovarjali z domačo zemljo. “Tam nas čaka Urban”, se je razklenila beseda v Samčevem. “Pričakal nas bo, da mu obrišemo blatna usta, da mu razvežemo okove.” Matjaž je segel po ključu, ki je nekoč odpiral težka železna vrata. “Odprli bomo. vsa vrata ječ, na stežaj bomo odprli vrata, za CHICAGO, ILL* REAL ESTATE FOR SALE 5 ROOM BRICK BUNGALOW 2 Bedrms. Enclosed porch, gas heat, 2 car garage. Close to everything. By owner. 4025 North Karlow, MU 5-3484. (64) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY - DELICATESSEN, 7072 W. BELMONT. Also 2% room apt. in rear. Good going business. Priced for quick sale. MU 5-8333. (64) katerimi je zaprta pravica, ki ima Urbanov obraz. Po vsej Koroški bo planil naš puntarski klic, do poslednje bajte, do zadnjega ograda, do zadnjega groba, do zadnje puntarske kosti, ki pozabljena trohni v neznani podzemeljski ječi.” Kakor sam zase govori Matjaž. Ključ v roki se trese. Urban, ki si zvezan v smrtni žeji goltal mlakužo in od lakote umrl! Brez okov in z veselimi očmi stopa na Kakovo. Škudnik, ki so te humberški biriči do smrti pretepli! Brez brazgotine na licu, z veliko sekiro stopa na Kakovo. Krištof, ki si umrl neznane smrti v leonsteinski temnici! Z globokimi, udrtimi očmi prihaja na Kakovo in se postavlja ob brata Urbana. Prebasan, ki so te vajškrški biriči z mečem pobijali! Živ stopa na Kakovo. Konečnik, ki si v obupu umiral, ker niso spustili pred te ponorele matere! živ stopa na Kakovo. Vsi se zgrinjajo na Kakovo, od vseh strani vro, bruhajo jih doline in hribi, bruhajo jih grobovi in ječe. Palice nosijo in biriške biče, ki se jih še drži strnjena kri. Na kup jih polagajo, grmada rase, do neba kipi. Na obzorju vstaja sonce. Kakor veličasten plamen je, kakor baklja, ki zažiga grmado krvavih biriških palic in bičev. Do neba gori kres, na vse strani buta, z vihrajočo grivo divja po dolinah, po vseh grapah plameni. Klic puntarjev je, klic Matjažev, klic Urbana, ki s strah-nelimi očmi sanja o stari pravdi .. . Nad Žilo je pomlad. Konec CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY iOTELS - LAS VEGAS, NEVADA NO ICICLES OR SNOW HERE Motels on Strip, ZVz to 4 yr. gross equals asking price, 15, 24, 30, 37, 42 units. (Best buy in West — Holiday Inn). Many more. 24 Bowling lanes, cafe, poolroom, cocktail lounge, large lot on Strip. All clear, 1/3 cash, then trade mortgage, or good income. Brokers solicited. Broker 0. L. Kennon Box 924, Las Vegas, Nevada (63) General Savings AND LOAN ASSOCIATION SACRAMENTO, CALIFORNIA m ,0/ COMPOUNDED AND q.a/o PAID QUARTERLY Current Annual Rate * Insured to $10,000 * Member Federal Savings & Loan Insurance Corp. * Legal for trust, foundation, corporate funds * Funds postmarked by 10th earn from first. Air postage paid both ways. GENERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION P. O. BOX 6375 — SACRAMENTO 21, CALIF. Dept. A. F. N. I want to open an insured account at General Savings. My check is enclosed ( ) Send complete information ( ) Name ............................................................... Address ............................................................ City ............................. State ........................... _________________(65) “Indijce ob carinskem okencu na newdelhijskem letališču je oil natanko tisto, čemur se v tej deželi reče ‘cosmopolitan,” je zapisal popotnik, ki je imel dlje časa poslovno opraviti na azij-škem jugu. “Njegova obleka, čevlji in tudi kovčki so bili zadnji krik mode, pod pazduho pa je stiskal teniški lopar, po katerem bi sodil, da so na mednarodnih teniških tekmovanjih že večkrat napovedali njegovo ime. In vendar je ta mož zapisal v Indija — celina z množico narodov Devet pisav, 3000 kast in 26 jezikov —ovire na poti k nacionalni enotnost. F hlag spomin SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE Mary Strnad ki je umrla 29. marca 1945. leta Čas beži v naglem toku, sedemnajst let je že minulo, ko smo žalostni, v joku, truplo Vaše v grob zasuli. Spomini naši vedno k Vam hite, kot svetla luč ogrevajo srce, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč. žalujoči: OTROCI Cleveland, Ohio, 29. marca 1962. rubriki ‘narodnost' na carinskem Obrazcu ‘Hindu,’ torej nekaj takega, kot če bi kdo vpisal ‘protestant’ ali podobno. Carinik se ni pri pregledu prav nič čudil, saj tudi on ve, da je na primer v zajetnih knjigah indijskih hotelov zapisano Hindu, Bengali, Gujerati in Punjabi mnogo pogosteje kot pa Indijec.” Če talko pišejo tisti, ki potujejo z letali, si ni težko ustvariti predstave o mnenju onih, ki jih zanese iz domače vasi kvečjemu v najbližje večje mesto. Snovalci “nacionalne 'integracije,” poglavitnega notranjega problema velike dežele, se zavedajo, da morajo pri uresničevanju svoje zamisli upoštevati dvoje: velikost in mnogostranoist Indi. je, ki ni dežela, temveč tako rekoč celina, saj tam živi skoraj 440 milijonov ljudi, ki so pripadniki šestih velikih verskih skupnosti govorijo 26 večjih in nad sto manjših jezikov ter imajo devet različnih pisav, ki so zaznamovane tudi na indijskih bankovcih. Teh 440 milijonov prebivalcev je razdellenih na ka. kih 3000 kast in skupin. Pisana dežela je Indija: medtem ko se njeni atomski znanstveniki uvrščajo med najbolj upoštevane raziskovalce na tem področju, živijo na indijskih pragozdnih področjih, ki jim je lov z lokom in puščico na zveri poglavitni vir hrane. Dolga stoletja so od severozahoda vdirali v Indijo razni zavojevalci, vendar so vselej našli zaveznike med sprtimi indijskimi knezi, še preden se je spričo tujega vdora utegnila prebuditi narodna zavest v prgverh pomenu besede. Tudi Angleži so bili liziprva mnogo manj nezaželjeni ivsiljevalci kot ,pa dobrodošli za- vezniki maharadž pri njihovih sporih in spopadih. Kljub temu pa se je kasneje prav ob Angležih zasnoval indijski nacionalizem, katerega simbol je bil Gandhi. V Indiji naj bi sedanjo angleščino nadomestil “Hindi” kot državni jezik, s čimer pa niso zadovoljne dežele na jugu celine. Razpravljajo tudi o uvedbi enotne pisave. Nekateri se zavzemajo za severno pisavo “devana-gari,” drugi pa predlagajo latini- co, v kateri vidijo jamstvo za enakopravnost med severom in jugom ter hkrati možnost za tesnejšo povezavo s sodobnim svetom. V blag spomin OB DEVETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA. OČETA Vincent Hočevar ki je umrl 29. marca 1953. le(a Dragi Ti soprog in oče blagi, ki tihi grob Te skriva nam, potek solz v oči nam sili, bridkost srce zaliva nam. Ljubeče misli k Telbi nam hitijo, po Tebi naša srca hrepenijo, a Tebe ne prikličemo nazaj, uživaj pri Bogi J večni raj! Tvoji žalujoči: MARY, soproga OTROCI in VNUKI Cleveland, Ohio, 29. marca 1962. Oglašajte v “Amer. Domovini” ‘O, to še ni najhujše!” 'Kaj je pa hujše?” “Kadar ji mora povedati res- _ n nico. oTg capacity ALL NEW AUTOMAf/c iWASHf#! ALL NEW MAYTAG mmmmm * MAYTA© “ Automatic • Lint-Filter mi NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE @262 ST. CLAIR AVL EN 1-3634 OPEN EVENINGS JOHN SUSNIK & SONS JVaznctnilo in ^ah-Vaia žalostnih src naznanjam« vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša draga teta. Mary Casserman Predvidena s sv. zakramenti je zatisnila svoje oči na dan 9. februarja 1962. Rojena je bila leta 1872 v Zapogah na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1901. Pogreb se je vršil 12. februarja 1962 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa smo njeno truplo prepeljali na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. in ga tam položili k večnemu počitku. Bila je članica društva sv. Vida št. 25 KSKJ, podr. št. 14 SŽZ in delničarka Slov. doma na Holmes Avenue. MELL-O-BAR & DINING ROOM 7518 St. Clair Ave. EN 1-1138 NAŠA OBSEŽNA, PRIJETNA OBEDNICA sprejme do sto gostov. Izvrstni gospodinji in kuharici ANNE SKULLY in AGNES OSTER pripravita in servirata vsak petek pohano ribo po 85c porcija. Vse vrste rakev — lobsters and shrimps — in ribje jedi — seafood — posebej sproti pripravljene po naročilu. Najpripravnejša obednica za zaključene skupine ob porokah, godovih, obletnicah. Pri nas vsi govorimo slovensko. ---------- ,, - V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo vsem, ki so ob njeno krsto položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Iskrena hvala čč. duhovščini faircf Marijo Vnebovzete za obiske pokojnice na njenem domu, za podelitev sv. zakramentov, za molitve v pogreb, zavodu, za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. — Hvala tudi vsem, ki so jo prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članicam društev, ki jim je pripadala, za lepo slovo od svoje umrle sosestre. Hvala pogrebcem, članom društva, ki so nosili njeno krsto. Srčna hvala vsem, ki so darovali svoje avto-mobiltf brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam pis meno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Prisrčna hvala članom družine Casserman iz Barbertona (Ohio), ki so prihiteli na pogreb nam vsem tako drage pokojnice. Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 SL ... . 17002 Lakeshor« Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEndergon 1-2083 KEnmore 1-6300 Moderno podletje — Zmerne cen« Draga teta, počivajte v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Vam bo njena gruda. Bog Vas bo obilno poplačal za vso Vašo ljubezen do nas, mi pa se Vas bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah! Žalu joči; JENNIE NAHTIGAL, MARY NAHTIGAL, nečakinji JOHN NAHTIGAL, MICHAEL CASSERMAN (Madison,O.), nečaka OSTALO SORODSTVO Madison, ()., 29. marca 1962. •t................................................ ASTRONAVT PRI FILMU - V. iGus Grissom je po zgledu ^Shepparda ^poletel na rob ivesolja) pa sodeloval tudi pri poletu Glenna lokoli Zemlje. 'Glennov polet je spremljal z jopazovalne postaje na Bermudih. Na sliki ga vidimo pri delu za sestavo dokumentarnega filma o Glen-novem poletu.