Naš intervju: tržaški kvestor Giuseppe Padulano o mladinskem kriminalu in možni preventivi /5 Trst: Ukmar kandidat Demokratske stranke za Deželo, Sardoč izločen iz liste KUPON-30% vr^rt popusta na vie \VT(vO ^Vj) st*it™ xVir^' fUt /4 SMICkYI Drrtti Slud o Icficit in flr.iVji Divjci w úoJ --.IIKmí-J Primorski dnevnik SOBOTA, 16. FEBRUARJA 2013 Št. 39 (20.667) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Vdor v človeka z eno dimenzijo Martin Brecelj Kar dva astronomska dogodka sta nas včeraj prisilila, da smo se vsaj za hip zazrli v nebo. Zjutraj po našem času je meteorit treščil v atmosfero nad Urali v osrednji Rusiji. Nastali meteoritski dež je ranil kakih tisoč ljudi in povzročil precejšnjo gmotno škodo. Zvečer pa je Zemljo obletel asteroid 2012 DA14 z razdalje približno dvakratnega premera našega planeta. Šlo je za rekordno bližnje srečanje s tako velikim asteroidom od začetka modernih meritev. Meteorit, ki je padel na Rusijo, je tehtal kakih 10 ton. Če bi v Zemljo treščil asteroid 2012 DA14, bi bile posledice neprimerno hujše, saj to nebesno telo tehta okrog 130 tisoč ton. Po navedbah strokovnjakov naj bi bil učinek podoben opustošenju 2000 kvadratnih kilometrov gozda, ki ga je povzročil padec nebesnega telesa leta 1908 v Sibiriji. Ko bi bil asteroid še nekoliko večji, pa bi na Zemlji nastala katastrofa, v kakršni so pred 65 milijoni let izumrli dinozavri, kot je potrdila raziskava Univerze v Berkeleyju, ki jo je pred nekaj dnevi objavila revija Science ... Ko se tako oziramo v nebo, ne moremo prezreti, na kako krhkem čolniču človeštvo pluje z vso svojo zgodovino. Vsaj za hip iz-prežemo iz kolesja življenja oz. presežemo enodimenzionalnost, v katero nas peha vloga poslušnih in egoističnih potrošnikov, kakor bi rekel Herbert Marcuse. Navpična dimenzija nam omogoča, da na stvari svobodneje motrimo in da jih zato bolj kritično vrednotimo ... A meteoriti in asteroidi so hitro mimo, mi pa se kmalu spet po-greznemo v običajno vodoravno perspektivo. VESOLJE - Naključno časovno sovpadanje nenavadnih pojavov Meteorit v Rusiji, asteroid mimo Zemlje V ruski pokrajini Čeljabinsk tisoč ranjenih LJUBLJANA Janša umaknil ministra Erjavca iz pogajanj o LB MOSKVA - Pokrajino Čeljabinsk v osrednji Rusiji je včeraj pretresel padec meteorita. Pri tem je bilo ranjenih približno 1000 ljudi, od tega 200 otrok, večina pa je rane utrpela zaradi razbitih okenskih stekel. Meteorit, ki je imel premer več metrov in je tehtal okoli deset ton, je vstopil v atmosfero s hitrostjo med 15 do 20 kilometrov na sekundo. Mimo Zemlje pa je včeraj letel asteroid 2012 DA14. Ob 20.24 je pri oddaljenosti 27.800 kilometrov dosegel najbližjo točko Zemlji in se nato začel od nje spet oddaljevati. S tem je bil asteroid bliže našemu planetu kot številni sateliti in veliko bližje kot Mesec. Videti ga je bilo moč le z dobrim daljnogledom. Na 11. strani LJUBLJANA/BRUSELJ - Premier Janez Janša je včeraj zunanjega ministra Karla Erjavca umaknil iz reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske Banke, za pooblaščenega predstavnika za to področje pa imenoval državnega sekretarja v svojem kabinetu Toneta Kajzerja. Erjavec odločitve še ni komentiral, vodja hrvaške diplomacije Vesna Pusič pa meni, da umik Erjavca ne bo vplival na potek pogajanj. Na 2. strani ŠPETER - Množično na zborovanju ogroženega tednika Novi Matajur nosilni steber Slovencev na Videmskem ZDA - Na poslovilnem obisku Obama je pohvalil odhajajočega Napolitana WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši na zadnjem uradnem obisku sprejel italijanskega kolega Gior-gija Napolitana, ki se spomladi po sedmih letih na položaju odpravlja v pokoj. Voditelja ZDA in Italije sta govorila o načrtu za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med ZDA in EU, ki ga je Obama naznanil v torek v svojem govoru o položaju v državi. Govorila sta tudi o oblikovanju nove italijanske vlade in o posledicah tega za celotno EU. Na 10. strani TRST - Akcija M'illumino di meno Zatemnjen Veliki trg vabil k varčevanju ŠPETER - V nabito polni dvorani Slovenskega kulturnega centra so včeraj prisotni potrdili, da jim je tednik Novi Matajur zelo pri srcu in da si ne morejo predstavljati, da bi zaradi izredno hude finančne krize prenehal izhajati. Med občinstvom so bili številni politiki, generalni konzul Republike Slovenije in tudi mnogi krajevni upravitelji. Največ pa je bilo bralcev Novega Matajurja, ki so tako izpričali navezanost na časopis, ki že več kot šestdeset let redno prihaja na njihove domove celotnega obmejnega pasu vi-demske pokrajine. Ob nezamenljivi informativni vlogi tudi ves ta čas krepi znanje slovenskega jezika, ki je bil od oblasti desetletja in desetletja zatiran. Istočasno pa vztrajno gradi most med manjšino in večino. In te svoje dragocene vloge ne sme izgubiti. Tednik je tudi živa in občutena vez s svojo domovino za mnoge beneške izseljence, ki so si v mnogih državah sveta poiskati tiste življenjske pogoje, ki jih doma niso imeli. (Več v jutrišnji številki dnevnika) Turizem v FJK kljubuje kriznemu obdobju Na 3. strani Še polemike o krčenju avtobusnega prevoza Na 5. strani Trst si je priboril Global Forum 2013 Na 8. strani Gorica: do anagrafskih informacij preko spleta Na 13. strani Prihodnjo soboto kulturni praznik Bricev Na 14. strani 2 Nedelja, 17. februarja 2013 ALPE-JADRAN / ljubljana - Za torek napovedano srečanje v Zagrebu odpade Janša umaknil ministra Erjavca iz reševanja problema nekdanje Ljubljanske banke LJUBLJANA/BRUSELJ - Premier Janez Janša je včeraj zunanjega ministra Karla Erjavca umaknil iz reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske Banke, za pooblaščenega predstavnika za to področje pa imenoval državnega sekretarja v svojem kabinetu Toneta Kajzerja. Erjavec odločitve še ni komentiral, vodja hrvaške diplomacije Vesna Pusic pa meni, da umik Erjavca ne bo vplival na potek pogajanj. Zaradi »stalnih ponavljajočih se« javnih izjav Erjavca o izstopanju iz vlade ter njegove »pretirane težnje po neprestanem javnem nastopanju« naj bi bila po oceni Janše ogrožena »nemotena kontinuiteta in potrebna kredibilnost pri iskanju in oblikovanju rešitve«, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Erjavec, ki bo v skladu s sklepom sveta stranke DeSUS o odhodu iz koalicije 22. februarja odstopil z ministrskega mesta, se še ni odzval na odločitev predsednika vlade. Komentiral naj bi jo na novinarski konferenci, ki bo predvidoma v torek. Za isti dan je bilo v Zagrebu napovedano srečanje med Erjavcem in hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusic, ki pa ga po navedbah slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve najverjetneje ne bo. Kot je včeraj v Bruslju menila Pusiceva, umik Erjavca sicer ne bo vsebinsko vplival na potek pogajanj. Spremembe v Sloveniji v povezavi s pogajanji o problemu Ljubljanske banke, konkretno umik zunanjega Erjavca iz pogajanj, so po njenem prepričanju nastale zaradi notranjepolitičnih razmer v Sloveniji. »Kar se nas tiče, ostajamo pri svojih stališčih. Tudi slovenska stran je napovedala, da bo nadaljevala po isti poti, kar se tiče vsebine, in samo poslala novo osebo v proces pogajanj,« je dejala ministrica. Pojasnila je še, da se bo ta oseba pogovarjala z njo. »Kdor koli pride, z mano,« je dodala. Ob tem je vodja hrvaške diplomacije izpostavila, da je za reševanje problema Ljubljanske banke pomembno to, da se vsaka stran pogaja »v kontinuirani komunikaciji z lastnim predsednikom vlade in vlado«. »Mi smo bili ves čas v komunikaciji, naš položaj je s tega vidika nekoliko drugačen,« je še dejala Pusiceva. Glede reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske banke se bosta sicer 10. marca srečala slovenski pre- mier Janez Janša in hrvaški premier Zoran Milanovic, so včeraj še sporočili iz Janševega kabineta. Srečanje bo namenjeno »dogovoru o reševanju problema prenesenih vlog varčevalcev nekdanje podružnice LB Zagreb ter oceni prednosti in priložnosti, ki jih za gospodarsko in obmejno sodelovanje prinaša skorajšnje članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji. Do sestanka naj bi pooblaščena predstavnika obeh predsednikov predvidoma dokončno uskladila predlog dogovora. Včerajšnjo odločitev premiera o umiku ministra Erjavca iz reševanja vprašanja LB je za STA komentiral pravnik Rajko Pirnat. Kot je dejal, zakon o vladi ali zakon o državni upravi ne dajeta podlage za odvzem pooblastil, vezanih na funkcijo ministra. Možno je samo, pojasnjuje Pir-nat, da predsednik vlade predlaga razrešitev ministra. Če minister Erjavec ni imel posebnega pooblastila za reševanje vprašanja Lljubljanske banke, mu pooblastila tako tudi ne morejo odvzeti. Vlada kot celota lahko samo sprejema usmeritev za delo ministra, ne moreta pa vlada in premier omejevati ali odvzeti pooblastil ministru, ki so vezana na ministrovo funkcijo. Predsednik vlade lahko samo pred- ljubljana - Velike finančne težave Družba Lipica Turizem: ali ponovna pripojitev LJUBLJANA - Pred družbo Lipica Turizem, hčerinsko družbo Kobilarne Lipica, ki je v velikih finančnih težavah, so odločilni trenutki. Kaže se namreč, da ji državna pomoč podjetjem v težavah, za katero so nameravali zaprositi, ne bi mogla pomagati, zato se za njeno usodo kažeta ali stečaj ali pripojitev nazaj h kobilarni. Svet zavoda Kobilarna Lipica je v začetku februarja sklenil, da bo Lipica Turizem gospodarsko ministrstvo zaprosila za pomoč podjetjem v težavah. Vendar je načrt, da bi ministrstvo družbi dalo poroštvo za najem 700.000 evrov kredita, spodletel, saj bi morala družba zagotoviti 40 odstotkov denarja, ki ga nima, kredit z obrestmi pa vrniti v šestih mesecih, kar bi pomenilo, da bi morali vse, kar bi zaslužiti med sezono, vrniti in tako do naslednje ne bi preživeli, piše včerajšnji Dnevnik. Po izplačilu plač za januar 65 zaposlenim se bo po ocenah izguba Lipice Turizma - po nerevidiranih podatkih naj bi lani dosegla približno 800.000 evrov - približala milijonu evrov. Svet kobilarne je zato v četrtek v.d. direktorju kobilarne in Lipice Turizma Boštjanu Bizjaku naložil, naj do prihodnjega tedna ovrednoti posledice ali stečaja ali ponovne pripojitve h kobilarni, navaja časnik. Janez Janša laga njegovo razrešitev, je še pojasnil Pirnat. Dodal je, da minister ima pooblastila, ki neposredno izhajajo iz zakona, predsednik vlade pa tako ni neposredno njegov šef, ki bi lahko dajal ali odvzemal pooblastila ministrom. (STA) Ali v stečaj Kobilarni Karl Erjavec Trop lipicancev na paši Vrnitev Lipice Turizma h Kobilarni Lipica, od katere jo je leta 2007 ločila tedanja vlada pod vodstvom sedanjega premiera Janeza Janše, bo po navedbah časnika težko izvedljiva, saj bi s tem na zavod prenesli zaposlene, v javni upravi pa velja prepoved zaposlovanja. Natakarji bi znova postali javni uslužbenci, hrano pa bi morali kupovati prek javnih naročil. V Lipici Turizem opozarjajo na nepopravljive posledice ukinitve turistične dejavnosti. Kot je za časnik povedal Bizjak, kobilarna in Lipica Turizem na leto skupaj ustvarita od sedem do osem milijonov evrov prihodkov; če se država odpove turizmu, bi to pomenilo od dva do 2,3 milijona evrov prihodkov manj. Nihče ne ve, za koliko bi se zmanjšal obisk kobilarne, za katero ne vemo, kolikšen je njen dejanski minus, je priznal Bizjak. (STA) sežana - Predpremiera dokumentarca Jadrana Sterleta Podoba Krasa in njegove dediščine, tako kot jo vidi slikar Marjan Miklavec SEŽANA - Predpremiera dokumentarnega TV filma scenarista in režiserja Jadrana Sterleta o kraškem slikarju Marjanu Miklavcu z naslovom Kraška dediščina Marjana Miklavca je (13.februarja) v Kosovelovem domu v Sežani doživela izjemen odmev in obisk. Dokumentarni film, ki so ga posneli jeseni lani v okviru izobraževalnega programa TV Slovenije, v režiji in po sceni domačega novinarja Jadrana Ster-leta, ki prihaja iz Unca, je za glasbo na handu poskrbel Boris Magdalenc. Po ogledu filma je sledil pogovor z ustvarjalci filma, ki ga je vodil programski vodja Kosovelovega doma David Ter-čon. Ob glavnem protagonistu, slikarju in pevcu Marjanu Miklavcu, so v filmu nastopili med drugim še: slikarjev sošolec in dober prijatelj dr. Stanislav Renčelj, veleposlanik dr. Drago Miro-šič, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič, arhitekta ljubljanske Fakultete za arhitekturo dr. Ljubo Lah in dr. Nataša Kolenc, et- i ? % 'i i t Miklavčevi prijatelji, ki sodelujejo v dokumentarcu ok nologinja ZRC SAZU dr. Jasna Fakin, slikarski kolegi, njegova sestra Adrija-na Štolfa, kulturnik Marjan Suša, Alfredo Petronio iz Narnija in drugi. Sežanski slikar, predvsem odličen akvarelist Marjan Miklavec, rojen 8. septembra leta 1938 v italijanskem mestecu Narni materi Mariji in očetu železničarju Antonu, je v domačem prostoru in na tujem prepoznaven slikar, ki ustvarja predvsem motive krajine, izredno vešč pa je arhitekturne dediščine Krasa, ki izginja oz. je že izginila v pozabo. Le malo je slikarjev, ki bi ohranjali Kras v trajnem spominu prav skozi umetniška dela. »Na Krasu - po drugih slovenskih pokrajinah, denimo Prekmurje, Gorenjska...tega ni - zasledimo fenomen, da imajo Kraševci na svojih domovih obešene slike svojih domačij, vasi, Krasa ... Eden takih je tudi Marjan Suša, ki ima v svoji poslovnih prostorih več kot 120 kraških slik. Mi-klavčeve slike pa ne krasijo samo sten kraških domov, ampak po vsej Sloveniji in izven naših meja po vseh kontinentih sveta. Miklavec je svoje slikarstvo posvetil svojemu Krasu, ki ga izrisuje v njegovi stavbni tipiki in prepoznavnosti. Prav ohranja še eno, zgodovinsko pomembno nalogo: na slikarski način dokumentira tipične kraške hiše, gan-ke, štirne, pilje, vedute, pokrajine s prepoznavno urbanistično podobo idr.,« poudarja Sterle. Miklavec je obiskal prav vse kraške vasi na obeh straneh državne meje in upodobil tipiko vseh 153 vasi v desetih kraških občinah. Tako nastaja veličastna slikarska monografija Krasa, njegov najbolj monumentalen projekt. Olga Knez anketa Večina vidi izhod iz krize v odstopu Janše LJUBLJANA - Izhod iz krize mnogi vidijo v odhodu Janeza Janše z mesta premiera, je pokazala anketa Ninamedie, ki jo je včeraj objavila Mladina. Za večino vprašanih bi bilo predčasne volitve treba izpeljati takoj, na njih pa bi slavila SD pred SDS in SLS. Večina vprašanih podpira proteste proti politični eliti, ne pa tudi shoda Zbora za republiko. Proteste proti politični eliti po izsledkih ankete podpira 76 odstotka vprašanih, ne podpira pa jih 24 odstotkov. Obratno shod Zbora za republiko podpira 25 odstotkov, ne podpira pa ga 75 odstotkov anketiranih. Naslednji sklop anketnih vprašanj je bil povezan z iskanjem poti iz krize. Nekatere možne rešitve so anketirani ocenjevali z oceno od ena do pet, pri čemer ena pomeni povsem nepomembno, pet pa zelo pomembno rešitev. Možnost, da bi Janez Janša zapustil mesto predsednika vlade, so tako anketirani ocenili z oceno 3,98, možnost oblikovanja nove vladne koalicije brez SDS pa z oceno 3,64. Možnost predčasnih volitev je dobila oceno 3,32, možnost ustanovitve nove stranke, ki bi sledila zahtevam protestnikov, pa oceno 3,22. Predčasne volitve bi bilo po mnenju večine oz. 57,7 odstotka vprašanih treba izvesti takoj. Za 13,7 odstotka anketiranih bi bil primeren čas jeseni, za 10,5 odstotka pa naslednje leto ob volitvah v Evropski parlament. Da bi volitve morale biti ob koncu rednega mandata, je ocenilo 14 odstotkov vprašanih, 4,1 odstotka anketiranih pa se do tega vprašanja ni opredelilo. Na volitvah bi med parlamentarnimi strankami največ glasov prejela SD (16,1 odstotka), sledile bi SDS (11,7 odstotka), SLS (7,6 odstotka), PS (5,9 odstotka), NSi (3,7 odstotka), DL (3,1 odstotka) in DeSUS (2,7 odstotka). Morebitna novoustanovljena stranka, ki bi nastala iz protestniških gibanj, bi po tej anketi prejela 4,8 odstotka glasov, katero drugo stranko pa bi izbralo 1,5 odstotka anketiranih. Neopredeljenih je 22,5 odstotka sodelujočih v anketi, 20,4 odstotka pa jih ne bi šlo na volitve. Anketo je Ninamedia izvedla v ponedeljek, in sicer na vzorcu 504 oseb. Iščejo roparja KOPER - Neznani moški je okoli 16.30 prodajalki trgovine v Kopru zagrozil z nožem, nato pa je pobral denar in zbežal. Roparja, ki je bil oblečen v belo bundo in oranžno kapo, policisti še iščejo, so sporočili s Policijske uprave Koper. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 16. februarja 2013 3 furlanija-julijska krajina - Trinajst simbolov za senat in šestnajst za poslansko zbornico Volilni boj za sedem senatorjev in trinajst poslanskih mest TRST - Prihodnjo nedeljo in ponedeljek, 24. in 25. februarja, bodo volivci in volivke Furlanije-Julijske krajine na predčasnih parlamentarnih volitvah izvolili sedem senatorjev in trinajst poslancev. Na voliščih bodo dobili dve glasovnici: eno za senat (rumene barve) in eno za poslanske volitve (roza barve). Na glasovnici za senat (desno zgoraj) je 13 simbolov, na glasovnici za poslansko zbornico (desno spodaj) pa kar 16 simbolov. Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali gibanja, kar pomeni avtomatično podporo vsem kandidatkam in kandidatom na listi. Preferenc posameznim kandidatom ne oddajamo. Volišča bodo v nedeljo, 24.2, odprta do 22. ure, dan kasneje pa do 15. ure, nakar bodo takoj prešteli glasove. Različna volilna praga za zbornico in senat Volilna sistema za zbornico in za senat sta zelo različna, način glasovanja pa enak. Na senatnih volitvah zmagovita koalicija na deželni ravni dobi štiri senatorje, preostale tri mandate si razdelijo poražene stranke oziroma koalicije, pod pogojem, da dobijo več kot osem odstotkov glasov. Pravico do poslanskih mandatov imajo stranke, ki presežejo 4-odstotni volilni prag na državni ravni, koalicij -skim strankam pa je za izvolitev poslancev dovolj že dva odstotka glasov. Medtem ko se senatni mandati preštevajo na deželni ravni (glasovi poraženih koalicij in kandidatov ne pridejo v po-štev za delitev senatnih mest in so torej izgubljeni), se glasovi za poslansko zbornici pretakajo v t.z. državni kotel, kjer je predvidena »večinska nagrada« za zmagovito stranko ali koalicijo. Za- radi tako različnih pravil obstaja možnost (ali nevarnost), da koalicija, ki prevlada v poslanski zbornici, nima zadostne večine v senatu. Takšna usoda je na volitvah 2006 doletela levosredinsko zavezništvo Romana Prodija, ki je leto kasneje padlo prav v senatni skupščini. Zmagovalci in poraženci na zadnjih volitvah Na senatnih volitvah izpred petih let je v Furlaniji-Julijski krajini prevladalo zavezništvo med Ljudstvom svobode in Severno ligo, ki je izvolilo štiri senatorje. In sicer Giulia Camberja, Giovannija Colli-na in Ferruccia Sara iz vrst Ljudstva svobode ter ligaša Maria Pittonija. Collina, ki je prestopil v stranko FLI, je med mandatom v senatu zamenjal Vanni Lenna. Demokratska stranka je izvolila tri senatorje: Tamaro Blažino, Carla Pego-rerja in Flavia Pertoldija. Blažina tokrat kandidira za poslansko zbornico, Pego-rer se znova poteguje za senat, Pertoldi-ja, ki je prestopil v Montijevo listo, pa ni na seznamu kandidatov. Desnosredinsko koalicijo iz FJK so v poslanski zbornici zastopali Franco Frattini, Roberto Menia (prestopil je v stranko FLI), Roberto Antonione (postal je član mešane poslanske skupine), Man-lio Contento in Isidoro Gottardo. Severna liga je izvolila dva poslanca in sicer Massimiliana Fedrigo (Trst) in Fulvia Fol-legota (Videm). Iz vrst demokratov so bili v poslansko zbornico izvoljeni Ettore Rosato, Ivano Strizzolo, Alessandro Maran in ra-dikalka Maria Antonietta Coscioni. Ma-ran je po razpustu parlamenta prestopil k Montiju, s katerim kandidira za senatni mandat. Italijo vrednot je v Rimu zastopal čedajski odvetnik Calo Monai, stranko UDC pa Angelo Compagnon. milan - Predstavitev na mednarodni borzi turizma Turizem v FJK pomembna ponudba, ki dobro kljubuje tudi kriznemu obdobju MILAN - Na mednarodni borzi turizma je pristojna deželna ustanova Turismo FVG predstavila podatke in perspektive turističnega področja naše dežele. Lansko leto, je dežela FJK med prvimi predstavila podatke za pred šestimi tedni zaključeno poslovno dobo, ki je v danih razmerah bila kar pozitivna, kot je povedal direktor ustanove Edi Sommariva. Deželna odbornica Federica Se-ganti je najavila ključne turistične pobude letošnjega leta, ki bodo sicer podrobneje predstavljene danes. V letu 2013 bodo najbolj odmevni dogodki prihod kolesarske dirke po Italiji (FJK bo letos gostila dve etapi Gira), uvod v stoletnico prve svetovne vojne (Dežela naj bi postala povezovalec prireditev vseh dežel) in nadaljevanje sodelovanja z ameriško košarkarsko ligo NBA, poleg seveda že stalnih kulturnih, športnih, enogastronomskih in drugih prireditev, Od Barcolane do E Storia in Pordenone legge, od Mittelfesta do velikih rock koncertov. Turistično področje sestavlja kar 13.000 srednjih, malih in mikro podjetij, od te panoge živi več kot 50.000 ljudi. Operaterji verjamejo v bodočnost in se v dobri meri poslužujejo obstoječih spodbud, od sklada FRIE do drugih skladov za gradnjo novih kapacitet, posodobitev obstoječih in investicije v nove oprijeme. Segantijeva je še poudarila dejstvo, da v Furlaniji julijski krajini ne bo treba plačevati turistične takse, kar naj bi ponudnikom nočitvenih storitev dalo majhno dodatno pogajalsko maržo pri sestavi cen. Na včerajšnji predstavitvi v Milanu Direktor Turismo FVG Edi Som-mariva je podal številke, iz katerih izhaja da prihajajo gostje v našo deželo pretežno iz sosednjih držav. Turistov je bilo preko 2,1 milijona, skupaj znaša to 8,8 milijonov nočitev. Število prihodov se je povečalo za 0,3%, nočitev pa je padlo za 1,7%. Glede na svetovno in splošno krizo taki podatki niso slabi. Rusija ostaja najbolj rastoče tržišče, iz vzhodne Evrope prihaja že dobra petina vset tujih gostov. Letovičarski kraji beležijo upad, ravno tako Gorica, medtem ko so turisti v večji meri obiskali Trst in Videm. Uradnim podatkom, ki jim v naši deželi sledijo še kar ažurno, saj je preko 70% nastanitvenih obratov opremljenih s posebnimi programi, ki dnevno poda- jajo deželnim uradom podatke o prihodih in odhodih, je treba dodati še približno 5,5 milijonov dnevnih obiskovalcev, ki sicer ne prespijo, a vseno s svojo potrošnjo še kako pripomorejo gospodarstvu. Ravno tako vsi, ki prenočujejo v vikendih oz. počitniških stanovanjih, število katerih je skupaj z neprijavljenimi nočitvami ocenjenih na skoraj 19 milijonov. Turično področje obrača v naši deželi 2,9 milijard evrov, kar je približno 8% deželnega bruto proizvoda. Letos pričakujejo približno enako števijo italijanskih gostov, medtem ko bi se tuji turisti povečali za 2,5 do 3,5%. Direktor marketinga Turismo FVG Alessandro Gaetano je predstavil novo- sti spletne in digitalne promocije dežele FJK. Podobno kot za vse turistične operaterje tudi na zaše dobra promocija ne more mimo popolne digitalne predstavitve. Možnosti, ki jih ponujajo splet in digitalne aplikacije, se lahko dopolnjujejo sproti in na željo posameznika, potrebna pa je dobro premišljena podlaga. Turismo FVG je pripravil kar enajst področnih portalov, ki bodo na voljo tudi v obliki aplikacije za dlančnike in pametne mobilnike. Pomembnost take predstavitve je poudaril tudi novi glavni direktor italijanske turistične ustanove Enit Andrea Babbi, ki bo z v Romagni nabranimi izkušnjami poskusil izboljšati turistično promocijo Italije v tujini. Aleš Waltritsch Informativni dan na slovenskih univerzah KOPER - Prvi informativni dan na slovenskih fakultetah in srednjih šolah je bil po oceni Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) uspešen. Največ zanimanja bodočih brucev je bilo namreč na naravoslovnih fakultetah, malo manj na družboslovnih, je za Slovensko tiskovno agencijo dejal predsednik odbora za visoko šolstvo ŠOS Martin Černič.Černič je prepričan, da so danes študenti približali želeno študijsko pot bodočim brucem. Kot pravi, so dijake poskušali čim bolj obvestiti o tem, kako naj izberejo študij. Opozarjali so jih na to, da morajo pridobiti čim več informacij, kar pomeni, da se morajo o želenem študiju čim bolj pozanimati tudi od zdajšnjih študentov in ne zgolj preko uradnih nagovorov in predstavitev. Včasih so informacije o izobraževanju, ki jih fakultete pripravijo, po njegovih besedah velikokrat pomanjkljive oziroma precej zavajajoče. Zato dodatne informacije iz prve roke po navedbah Černiča veliko pomagajo. Drugi današnji informativni dan pa je namenjen izrednemu študiju. ŠOS bo akcijo informiranja po Černičevih besedah še nadaljeval. »Dijake bomo skušali čimbolj prepričati, da fakultete obiščejo tudi v soboto, čeprav je dan namenjen izrednemu študiju,« še doda Černič. V dveh dneh bo ljubljanske fakultete obiskalo do 12.000 dijakov, mariborske okrog 6000, primorske pa do 2000. Študentske organizacije so za te dni pripravile tudi posebne zloženke, študenti informatorji pa v posameznih visokošolskih središčih odgovarjajo na vprašanja in pomagajo usmerjati do fakultet in višjih šol. 1 2 Sobota, 16. februarja 2013 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DEŽELNE VOLITVE - Sklep pokrajinskega vodstva Demokratske stranke Na kandidatni listi le Ukmar Sardoč je zelo razočaran Stefano Ukmar bo na deželnih volitvah 21. in 22. aprila edini slovenski kandidat Demokratske stranke v tržaškem volilnem okrožju. Tako je sinoči odločilo strankino pokrajinsko vodstvo, ki je iz kandidatne liste izločilo zgoniškega župana Mirka Sardoča, čeprav so ga na sredinih posvetovalnih volitvah člani stranke vključili na kandidatno »razpredelnico«. Ukmar je prejel več glasov od Sardoča, zato njegova kandidatura ni bila v dvomu. Z 14 glasovi za, dvema proti in enim vzdržanim, je prevladala ocena pokrajinskega tajnika Francesca Rus-sa, da je treba vse energije posvetiti izvolitvi Slovenca in »ponovni vrnitvi slovenske komponente v deželni svet«. Odločitev nikakor ni bila lahka, bila pa je dejansko neizbežna, dodaja tajnik. »Na seji je bila ponižana demokracija in obenem tudi strankina slovenska komponenta,« ugotavlja Sar-doč, ki ne skriva velikega razočaranja nad sklepom strankinega pokrajinskega vodstva. Zgoniški župan bi razumel svojo izključitev iz liste, če se na sredinih volitvah ne bi uvrstil v prvo sedmerico, »tako pa se sedaj poniža tiste članice in člane stranke, ki so mi v sredo zaupali glas«. Sardoč je prepričan, da je DS sinoči padla na izpitu demokracije in da se po tej poti »zapira v geto, namesto, da bi se od-pirla zunanjim doprinosom«. Kandidat Ukmar nam je povedal, da popolnoma razume Sardočevo sti- Za deželni svet se bo na listi demokratov potegoval le Stefano Ukmar, Mirka Sardoča ne bo na listi kroma sko in razočaranje. Zdi pa se mu povsem neizbežno, da se je strankino vodstvo odločilo za samo enega kandidata slovenske narodnosti. Ukmar se pred sredinimi notranjimi volitvami obvezal, da se bo odpovedal kandidaturi, če ga bo Sardoč prehitel z glasovi, župan Zgonika pa je sinoči vztrajal, da je v igri demokracija v stranki in da ne vidi nič narobe, če bi bila kandidata on in Ukmar. Pokrajinsko vodstvo je odobrilo naslednjo kandidatno listo: Maria Monteleone, Stefano Ukmar, Sergio Lupieri, Ester Pacor, Franco Codega, Gianni Torrenti in Amilcar Luciani. Slednji iz vrst mladinskega gibanja demokratov ni prodrl na posvetovalnih volitvah, kot prvi neizvoljeni kandidat pa je prevzel Sardočevo mesto. Sedmim kandidatkam in kandidatom na listi se bosta pridružila še dva kandidata, ki ju bo direktno izbrala kandidatka za deželno predsednico Debora Serracchiani. Sinočnja odločitev pokrajinskega vodstva DS je politično gledano dokončna, čeprav zadnja beseda o kandidaturah pripada strankini deželni skupščini. Slednja bo le ratificirala sklepe pokrajinskih vodstev. S.T. Švab: Oba Slovenca imata po svoje prav Pokrajinska skupščina Demokratske stranke svoj čas ni razrešila problema deželne kandidature slovenskega predstavnika, piše v odprtem pismu nekdanji dolinski župan Edvin Švab in član Demokratske stranke. »Kandidata Stefano Ukmar in Mirko Sadoč sta izjavila, prvi, da se bo, v primeru izpada iz igre, takoj umaknil, drugi da, če bosta oba izbrana, imata oba pravico do kandidature na deželnih volitvah. Po mojem menju imata oba prav, ker sta oba bila izvoljena s strani italijanskih državljanov in ker predvidevam, da bosta delovala - kakor doslej -v korist državljanov italijanskega, slovenskega in drugih jezikov naše dežele Furlanije-Ju-lijske krajine,« poudarja Švab. Primarne volitve so po njegovem prepričanju dobra, zdrava in lepa novost ter preižkušnja kolikšna je stopnja naše demokracije, skozi katero smo mi volilci poklicani in dolžni izbirati omikano in pošteno vodenje države ter pripadajočega ljudstva. Volitve 2013 k V Mieli srečanje z ministrom Riccardijem Koalicija, ki podpira predsednika vlade v odstopu Maria Montija, bo danes v gledališču Miela gostila ministra za mednarodno kooperacijo Andreo Ric-cardija, ki sicer ne kandidira za parlament. Začetek ob ll.uri. Blažina in Rosato dopoldne v Boljuncu Kandidata Demokratske stranke za poslansko zbornico Tamara Blažina in Et-tore Rosato se bosta danes med 10.30 in 12.30 v Boljuncu srečala s krajevnimi volivkami in volivci. Srečanje bo na vaškem trgu, ki mu krajani pravijo Gorica. Stranka SEL o razmišljanjih pokojnega Langerja Stranka SEL prireja jutri ob 11.30 v koči Premuda (vhod v Glinščico) srečanje, na katerem se bodo spomnili preminulega južnotirolskega mirovnika in nara-vovarstvenika Alexa Langerja. Posebno pozornost bodo namenili Langerjevim razmišljanjem o kvaliteti življenja in o ekološko vzdržnem turizmu. Sodelovali bodo kandidatki za parlament Serena Pellegrino in Grazia Francescato, na-brežinski občinski svetnik Maurizio Rozza in Paolo Piacentini, predsednik združenja FederTrek. Severna liga zelo podpira makroregijo Severna liga polaga velika pričakovanja za projekt t.i. makroregije severne Italije, ki ga predlaga njen predsedniški kandidat v Lombardiji Roberto Maroni. Med podporniki tega načrta je tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Astronomska olimpijada mladih V Trstu se bo jutri in v ponedeljek zbralo 27 dijakinj in dijakov, ki se bo potegovalo za nastop na državni olimpijadi iz astronomije. Tekmovanje prireja tržaški astronomski observatorij, udeležujejo pa se ga mladi, ki so se najbolj izkazali na deželnih tekmovanjih v deželah severovzhodne Italije. Pred ponedeljkovim popoldanskim tekmovanjem, ki bo potekalo na konservatoriju Tartini in na katerem se bodo dijaki »spopadli« s petimi astronomskimi vprašanji, bodo mladi spoznali tržaške astronome in obiskali observatorij v Bazovici. Predstavitev knjige o prisilnih deportacijah V muzeju istrsko-reške-dalmatinske civilizacije bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo L'eta delle migrazioni forzate. Esodi e de-portazioni in Europa 1853-1953. Knjigo, ki obravnava bolečo stran prisilnih deportacij, sta uredila Antonio Ferrara in Niccolo Planciola. Ob Ferrari bodo sodelovali Marcello Flores, Ezio Giuricin in Raoul Pupo. O državljanskih svoboščinah v Lovat V knjigarni Lovat bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Dossier liberta controllata, v kateri je Andrea Maori analiziral zanimivo plat povojne zgodovine (1945-2000) - delovanje policijskih enot, ki so nadzirale razne politične aktiviste in večkrat omejevale njihove državljanske svoboščine. Z avtorjem se bosta pogovarjala zgodovinar Giuseppe Battelli in novinar Antonio Di Bartolomeo. ENERGETSKO VARČEVANJE - Akcija M'illumino di meno Luči so se ugašale V Trstu pristopili občina in druge javne uprave pa tudi številni občani Izvedenci pravijo, da je varčevanje eden najpomembnejših med še neizkoriščenimi viri energije. Z ugašanjem luči, nameščanjem varčnih žarnic, preudarno rabo elektronskih aparatov in gospodinjskih strojev lahko nedvomno dosežemo več koristnih učinkov: zmanjšamo družinske stroške, izpuste toplogrednih plinov v atmosfero in obenem prispevamo k uravnovešanju državne komercialne bilance, saj Italija za drago ceno uvaža večji del ener-gentov, ki jih porabi. Ozaveščanju občanov na to temo je že več let namenjena pobuda M'illu-mino di meno, ki vsako leto 15. fe- bruarja vabi k simboličnemu ugašanju luči in zmanjševanju porabe energije. V Trstu se je letos na to vabilo odzvalo več občanov kot prejšnja leta, nekaj sicer maloštevilnih trgovcev in upraviteljev javnih lokalov, pa tudi javnih uprav. Osrednje prizorišče dogajanja je bilo na Velikem trgu, kjer je občinska uprava s sodelovanjem podjetja Ace-gasAps dala za eno uro ugasiti javno razsvetljavo, skupina prostovoljcev Rdečega križa pa je z »ekološkimi« lučkami osvetljevala temno osrednjo ploščad (na sliki Kroma). Na temnem trgu so še bolj izstopala pročelja stavb, kjer je manjša osvetlitev ponujala ne- navadno igro luči in senc. Občina je za-temnila tudi nekatera upravna poslopja, muzejske sedeže in druge javne stavbe. K akciji je z zatemnitvijo palače Galatti med 18. in 19.30 pristopila tudi pokrajina, prav tako poštna uprava z zatemnitvijo svojega poslopja v Ul. Brigata Casale. Mimo kratkotrajnega simboličnega ugašanja luči pa je pobuda bila tudi priložnost za informiranje javnosti o potrebi po energetskem varčevanju. Takih srečanj je bilo tudi v Trstu več, med temi so v grljanskem Znanstvenem imaginariju pripravili poseben večer za mlade in odrasle. Poravnava 2. obroka za izlete Primorskega dnevnika Izletniki prijavljeni na potovanja v organizaciji agencije Aurora - to je Oman, London in Lago Maggiore, so naprošeni, da poravnajo drugi obrok potovanja v ponedeljek, 18. februarja, v uredništvu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6 med 9. in 12. uro. Dela pri avtocestni vstopni postaji pri Moščenicah Družba Autovie Venete opozarja avto-mobiliste, da bodo danes izvajali vzdrževalna dela na nekaterih odsekih avtocest A4 in A23. Med temi bodo tudi dela za obnavljanje prometne signalizacije pri vstopni postaji na avtocesto pri Mošče-nicah. Od 8. ure dalje bodo zaradi tega zaprli nekaj voznih pasov v smeri proti Trstu, kasneje pa izmenično zaprli vozni oz. prehitevalni pas iz Trsta v smeri Benetk. »Horti« na tržnici Na pokriti zelenjavni tržnici v Ulici Car-ducci vsako prvo in tretjo soboto v mesecu gostijo projekt Horti na tržnici. Tako bo tudi danes ob 10. uri mogoče spoznati nekatera združenja in posameznike, ki obdelujejo mestne občinske vrtove in tudi kupiti nekatere pridelke in se seznaniti z načinom obdelave ter kuhinjskimi recepti. Knjiga o Istri in Evropi V dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5 bodo v torek, 19. februarja ob 17. uri predstavili knjigo Istria Europa - economia e storia di una regione periferica (Istra Evropa - gospodarstvo in zgodovina periferne regije). Knjigo je založil krožek Istria, predstavili jo bodo avtorji Livio Do-rigo, Giulio Mellinato in Biagio Manni-no, ki jih bosta predstavila Pierluigi Sa-batti in William Starc. / TRST Sobota, 16. februarja 2013 KVESTURA - S tržaškim kvestorjem Giuseppejem Padulanom o mladinskem kriminalu 5 Ko pride policija, je že pozno Glavno vlogo imata družina in šola Kriza vrednot, negotovost in slabi vzorniki - Mimogrede tudi spomin na dan, ko je v Italijo privedel Licia Gellija V krajevni kroniki se v zadnjem obdobju pogosto znajdejo novice o manjših ali večjih kriminalnih dejanjih, v katera so vpleteni mladi in celo mladoletni. V Trstu je daleč najbolj znan in okruten primer zadnjih let umor 23-letnega Gio-vannija Novacca (eden od dveh storilcev je bil njegov sovrstnik, razsodba bo znana v ponedeljek). Do zadnjega, neprimerno manjšega krvavega dogodka je prišlo med miljskim pustom, ko je mladoletnica z nožem ranila 22-letnega fanta. Pred kratkim pa je mobilni oddelek razkril skupino mladoletnih in komaj polnoletnih Tržačanov, ki so več mesecev kradli v lokalih ter se po mestnih ulicah neusmiljeno znašali nad šibkimi osebami. Večkrat smo tudi poročali o fizičnem in psihičnem nasilju med samimi najstniki. Ta tema je bila v središču pogovora s tržaškim kvestorjem Giuseppejem Pa-dulanom. Policija pogosto obravnava kazniva dejanja, katerih storilci so zelo mladi Tržačani. Menite, da je ta pojav v porastu? To niso samo Tržačani, saj se je družbeno tkivo tega mesta s priseljevanjem spremenilo. Pojav ni značilen samo za mlade Tržačane, ampak za mlade nasploh. Problem obstaja, tako v Trstu kot drugod po svetu. To moramo uokviriti v kontekst pomanjkanja vrednot in težav, s katerimi se soočajo mladi, ki imajo pred sabo negotovo prihodnost. Med njimi so tudi šibkejši, ki so pod vplivom težkih družinskih razmer ali slabih vzornikov in nimajo interesov. V omenjenih dejanjih opazimo njihovo nelagodje. Umor Gio-vannija Novacca pa je čisto poseben primer (storilca sodita med drugim v različna starostna razreda), ki so mu botrovali tudi osebnostne motnje, alkohol in drugi dejavniki. Kaj pa najstniki, ki so se povezali v pravo malo hudodelsko združbo in se zabavali s tatvinami ter uličnim nasiljem? To je spet druga zgodba. V manjših skupinicah hočejo biti najstniki protagonisti, se bahajo z razkazovanjem posnetkov v mobilnem telefonu in mislijo, da so nepremagljivi. Tako se med seboj spodbujajo in v tem primeru so nekateri celo kradli v trgovinah in lokalih. Vseskozi uporabljajo telefon in videopos-netke, obsedeni so z razkazovanjem svojih podvigov. To je tudi edino, kar delajo. Ne prihajajo vsi iz problematičnih družin, sploh ne. Ko jih na koncu odkrijemo, pa se znajdejo v resnih težavah in se prvič zavedajo pomena svojega početja. To je še najhujše. Da se razumemo: velikanska večina mladih ima svoja zanimanja in dejavnosti, nekateri izberejo šport, drugi kulturo, tretji prostovoljno delo, četrti politiko itd. Zaradi bedaste skupinice ne bom obsojal celega Trsta. Kako lahko podobne pojave preprečimo? Ko pride policija, je že pozno. Nedvomno je potrebna večja pozornost družin - staršev, ki morajo opaziti znake nelagodja. Tudi šola ima pomembno vlogo. Vsi morajo biti pozorni. Policija se ukvarja tudi s preventivo, stopa v šole in se pogovarja z dijaki - npr. o nevarnostih interneta. Na področju preventive pa je policija žal najšibkejši člen. Poglavitno vlogo imata v resnici družina in šola. Odkar ste se vrnili v Trst in prevzeli kvestorsko mesto, skušate spodbujati državljansko vzgojo ter sodelovanje med občani in policijo. Kvesturo ste s prirejanjem kulturnih dogodkov »odprli« občanom. To je ključnega pomena. Z raznimi pobudami »odpiramo« kvesturo in vanjo vabimo ljudi, ker mora biti jasno, da družba dobro funkcionira, če vsi sodelujejo - institucije in občani. Varnost je odvisna od vsakega izmed nas, zato potrebujemo zaupanje, obveščanje, solidarnost med občani. Vsakdo pa se lahko po svoje zaščiti: veliko tatvin je uspešnih zaradi izklopljenih alarmnih naprav ali nepazljivosti stanovalcev. Ča- Kvestor Giuseppe Padulano je kot kriminalist in pripadnik mednarodne policije Interpol imel opravka tudi s kolumbijskimi trgovci s kokainom (v vlogi izvedenca na italijanskem veleposlaništvu v Bogoti), mafijsko organizacijo Cosa Nostra (leta 1998 je iz Španije v Italijo recimo pripeljal mafijskega glavarja Pasqualeja Cuntrero) in vodjo tajne organizacije P2 Liciom Gellijem kroma si so se spremenili in ljudje marsikdaj ne obvestijo sosedov ali policije, da so zaslišali sumljiv hrup v bližnjem stanovanju. Žal se danes drug od drugega ločujemo, smo individualisti, medtem ko potrebujemo solidarnost. Lani je bilo v Trstu veliko demonstracij, ki so večinoma potekale mirno, le v enem ali dveh primerih je prišlo do izgredov. Na jesenskih demonstracijah so se delavcem železarne in tovarne Sertubi pridružili dijaki in študenti. Njihov pro- test proti slabemu stanju šolskih poslopij in drugim problemom je bil povsem zakonit in razumljiv, nekatere starejše osebe pa so dijake izkoristile v svoje namene. Prišlo je do obmetavanja prefek-ture in županstva z jajci ter prerivanja, večjega nasilja ni bilo. Policija mora zagotoviti pravico do protestiranja, vendar v mejah zakonov. V teh primerih je nujen dialog. Po demonstraciji ste na kvestu-ro povabili starše vpletenih dijakov. Kaj ste jim povedali? Naposled nismo ovadili dijakov, temveč 10-12 oseb, ki so jih podžgale, čeprav z dijaki nimajo nobene veze. Starše mladoletnikov pa smo povabili na kve-sturo in jim razložili, kakšne so lahko posledice za 13-letnega dečka, ki naskoči prefekturo ali pa meče jajca na policiste. Cilj pobude ni bil zadušiti dijaški protest, temveč zaščititi dijake same. V svoji karieri ste kot kriminalist in pripadnik Interpola imeli opravka s kolumbijskimi trgovci s kokainom in mafijsko organizacijo Cosa Nostra, leta 1998 pa ste celo aretirali Licia Gellija. Ali ste v dokaj zaspanem Trstu v enaki meri navdušeni za svoj poklic? Naše dejavnosti so tako različne in razvejane, da se moraš v vsaki situaciji na novo navdušiti za kaj. Kvestor mora racionalno upravljati razpoložljiva sredstva in s svežimi idejami spodbujati svoje sodelavce. Tudi na najmirnejšem ozemlju pa moraš biti stalno na preži. Mimogrede sem omenil Licia Gellija ... Kako se spominjate dneva, ko ste iz Francije v Italijo privedli vodjo tajne lože P2? Zelo sem se bal, da bi se mu po izročitvi in na poti v Italijo kaj zgodilo. Glede na osebnost in vse, kar ga je obkrožalo, bi najmanjšo Gellijevo slabost tolmačili po svoje. Skrbelo me je, da bo živ in zdrav prispel na cilj. Let je bil kratek, trajal je manj kot uro, navzoča sta bila tudi policijska zdravnika. Na letalu sva se mirno pogovarjala, bil je vsekakor razgledan in kljub vsemu duhovit človek. Aljoša Fonda Z ukradeno izkaznico 34-letni državljan Egipta si je prislužil kazensko ovadbo, ker se je v banki predstavil z ukradeno italijansko osebno izkaznico. Zgodilo se je v neki bančni poslovalnici v Sesljanu, nedaleč od gradbišča, kjer je Egipčan delal. Bančni uradniki so prisebno opazili, da je osebna izkaznica ukradena v pokrajini Benetke in poklicali policijo, ki je moškega kazensko ovadila. Njegovo dovoljenje za prebivanje v Italiji je bilo lažno. Policistom je povedal, da se je leta 2006 skupaj z drugimi pribežniki izkrcal na otoku Lampedusa, nekaj let zatem pa je v Milanu kupil lažno dovoljenje za prebivanje. To mu je odprlo vrata trga dela. Ker ga je prefekt v kalabrijskem mestu Crotone pred leti izgnal iz države, so mu na tržaški kvesturi napisali nov nalog za izgon. Iščejo ga v Črni gori Policisti devinsko-nabrežinskega ko-misariata so v četrtek na bencinskem servisu pri Devinu ustavili avtomobil, ki je bil na poti proti Trstu. Za volanom je sedel 39-letni srbski državljan M. S. s stalnim bivališčem v Padovi, z njim so bili v avtu ostali člani družine. Policisti so s pomočjo podatkovne baze ugotovili, da so črnogorske oblasti leta 2010 na njegov račun razpisale mednarodni priporni nalog, in sicer zaradi goljufije. Odvedli so ga v tržaški zapor, s postopkom za izročitev se bo ukvarjalo prizivno sodišče. Dekle v bolnišnico Včeraj ob 10.40 sta v križišču med ulicama Brigata Casale in Monte Sernio trčila avtomobil nissan almera in motorno kolo sim. Poškodovano 19-let-no motoristko A. P. so prepeljali na Katinaro, okrevala bo celih 50 dni. Nesrečo obravnavajo tržaški mestni redarji. UL. LLOYD - Pogrešani Roberto Trisciuzzi Po devetih dneh so ga našli mrtvega Devet dni so ga svojci pogrešali, sile javnega reda in reševalci so ga iskali v Trstu in na Krasu, obupana družina pa preko svetovnega spleta. 57-letni Roberto Tri-sciuzzi pa v resnici ni nikoli odšel od doma. V četrtek zvečer so ga našli mrtvega v kurilnici stanovanjskega poslopja v Ulici Lloyd 4, kjer je stanoval. Sodni zdravnik je ocenil, da je Trisciuzzi najverjetneje umrl zaradi prekomernega zaužitja zdravil, domnevo pa bodo preverili z obdukcijo. Svojci (brat je kitarist Franco »Toro« Trisciuzzi) so 6. februarja prijavili karabi-njerjem Robertovo izginotje. Stekla je iskalna akcija, karabinjerji so več dni zbirali informacije, naposled pa je do žalostnega odkritja prišlo v samem stanovanjskem poslopju. Kurilnice, ki se nahaja pri strehi, si svojci dotlej niso ogledali, v četr- tek pa je nekdo ugotovil, da se iz zaprte sobe širi neprijeten vonj. Iskanje se je zaključilo s slabim koncem. ČRNA KRONIKA - Izsiljevanje dekleta Tosolini zapustil zapor, toda obtožbe ostajajo Furlanski podjetnik Giuseppe Tosolini je včeraj zapustil zapor in se vrnil domov, obtožbe na njegov račun pa ostajajo aktualne. Sodnik za predhodne preiskave Giudo Patriarchi je potrdil, da je bila njegova aretacija upravičena, določil pa je, da lahko na proces počaka doma: dvakrat tedensko se mora vsekakor zglasiti pri pravosodni policiji. Tako je določil, potem, ko je Tosolini včeraj poldrugo uro odgovarjal na njegova vprašanja in ponudil svojo verzijo dogodkov. 43-letnega podjetnika, sina znane žganjarske družine, so v torek aretirali tržaški karabinjerji. Sumijo ga spolnega izsiljevanja 19-letnega dekleta, kateremu se je lažno predstavil kot modni fotograf. Ker se dekle ni več želelo sestajati z njim, jo je začel izsiljevati s posnetki njunega prvega zmenka ... JAVNI PREVOZI - Kritični odzivi na okrnitev avtobusnih povezav podjetja Trieste Trasporti Za tovornjak 1,50€, za avtobus 6€ na km Francesco Cervesi (Un'Altra Trieste), Levica Ekologija Svoboda in združenje Coped Camminatrieste se z odločitvijo ne strinjajo Odločitev podjetja Trieste Traspor-ti (TT) in Pokrajine Trst, da zaradi nižjega prispevka Dežele FJK okrnita avtobusne storitve, je naletela na kritične odzive. Dežela FJK je tržaškemu podjetju, katerega večinski lastnik je Občina Trst, odščipnila 2,36 od skupnih 50 milijonov evrov in avtobusi bodo prevozili manj kilometrov. Pokrajinski svetnik gibanja UnAltra Trieste Francesco Cervesi ugovarja, da plačujejo davkoplačevalci podjetju TT preko Dežele in Pokrajine dobrih 50 milijonov na leto, v zameno pa imajo 13 milijonov prevoženih kilometrov. Poleg tega pa uporabniki kupujejo vozovnice, s katerimi zasluži TT dodatnih 20 milijonov evrov. Vsak prevoženi kilometer nas torej skupno stane šest evrov. Za najem tovornega vozila s šoferjem, gorivom, cestnino, raznimi stroški in dobičkom vred plačajo podjetja v povprečju 1,50 evra za kilometer. »To pomeni, da plačujemo štirikratno tržno ceno. Voznik TT pa ne prejema štirikratne plače voznika tovornjaka,« piše Cervesi. Skupina Levice Ekologije Svobode (SEL) v tržaškem občinskem svetu izraža zaskrbljenost in opozarja, da se na krčenje sredstev ne bi smeli odzivati zgolj z računovodsko logiko. Stranka trdi, da odgovorni podcenjujejo posledice zmanjšanja števila prevoženih kilometrov, predvsem glede na visoko povprečno starost prebivalcev. SEL pogreša strateško vizijo in zahteva razpravo v občinskem svetu. Združenje Coped Camminatrieste pa opozarja na veliko število žrtev prometnih nesreč. Evropski parlament je 15. decembra 2011 priporočil državam članicam, naj spodbudijo uporabo javnih prevozov, v resnici pa se stvar razvija drugače. 6 Sobota, 16. februarja 2013 KULTURA REPENTABOR - Srečanje občinske uprave in SKGZ V majhni občini zahteva upravljanje še večji napor Govorili so o javnih delih, kmetijstvu, okolju, evropskih projektih in kamnarstvu Občina Repentabor je najmanjša občina v tržaški pokrajini, saj šteje le nekaj več kot 880 prebivalcev in se razteza na malo manj od 13 kvadratnih kilometrov površine. Kljub majhnosti pa zahteva upravljanje občine veliko truda, energije in prizadevanj, še zlasti v odnosu do deželne uprave. Prav o upravljanju te kraške občine sta se preteklo sredo pogovarjala občinski odbor občine Repentabor in pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je s tem obiskom nadaljevala niz srečanj z upravami tržaške pokrajine. V uvodnem delu srečanja je župan Marko Pisani orisal delovanje občine. Izpostavil je pozornost občinske uprave do šolskega področja in do najmlajših ter skrb za starejše občane. Podčrtal je tudi vlaganje sredstev v javna dela in sodelovanje s krajevnimi društvi kot NK Kras in KD Kraški dom, s katerim občina tudi letos sodeluje pri organizaciji Kraške ohceti. Ob tem je župan Pisani orisal nekaj zamisli in načrtov, ki jih bo občinska uprava, ki jo z njim sestavljajo podžupan Casimiro Ci-bi ter odbornika Andrej Škabar in Roberta Škabar, zasledovala v prihodnje. Težave pri upravljanju občine so vezane še zlasti na zmanjšanje sredstev V nedeljo, 20. januarja, se je s koncertom v župnjiski cerkvi sv. Antona v Borštu zaključil niz letošnjih božičnih koncertov Mešanega pevskega zbora Fran Venturini od Domja pod vestnim vodstvom pevovodje Cinzie Sancin. Serija božičnih koncertov se je začela že 13. decembra na povabilo društva Slavec v Ricmanjih. Na zborovskem koncertu z naslovom Z nasmehom v praznične dni, ki so ga imeli na sedežu društva v Babni hiši, sta sodelovala tudi mešana pevska zbora Slovenec - Slavec in Tončka Čok. Sledili so koncerti iz niza Nativitas 2012 in sicer 14. decembra pri Domju pod naslovom Nativitas v Bregu, kjer sodelujejo zbori, ki delujejo v dolinski občini in je prejšnja leta potekal v cerkvi sv. Urha v Dolini, ter 28. decembra, ko je zbor izvedel celovečerni koncert v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. 11. januarja je zbor Fran Venturini zapel v cerkvi sv.Nazarija na Proseku v sodelovanju z zborom Cappella Tergestina. Zaključni božični koncert pa je bil kot rečeno v Borštu (na sliki), kjer so se pevci lepo izkazali z raznolikim sporedom božičnih melodij in kjer so zapeli tudi ob spremljavi harfe Erike Ber-senda, ki je tudi samostojno nastopila in obogatila koncert. Občinska uprava in delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze med razgovorom kroma in na težaven dialog z Deželo FJK. Re-pentabrski občinski upravitelji so povedali, da bodo komaj v naslednjem mesecu izvedeli za višino deželne dotacije za tekoče leto, kar jim onemogoča programiranje dela in sestavo proračuna. Delovanje pogojujejo tudi okolj-ski predpisi, ki marsikdaj omejujejo možnost razvoja tega prostora. Možne rešitve pa predstavlja že ustavljeno sodelovanje tako s sosednjima občinama Zgonik in Devin-Nabrežina ter občino Sežana. V pogovoru s pokrajinskim odborom SKGZ, ki so ga predstavljali Marino Marsič, Martin Lissiach, Erik Ma- sten in Andrej Marušič, so udeleženci poglobili nekatere specifične tematike. Beseda je tekla o kmetijstvu in o okolju, o evropskem projektiranju in o gospodarstvu, še zlasti kamnarski obrti, ki ji ponovno uveljavitev in razvoj onemogočajo stroge okoljske omejitve na tem področju. / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 16. februarja 2013 JULIJANA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 10.27 - Luna vzide ob 9.46 in zatone ob 24.00 Jutri, NEDELJA, 17. februarja 2013 SILVIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,4 stopinje C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 19 km na uro vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. [13 Lekarne Sobota, 16. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Čestitke Vsi pri Cheerdance Milleniumu čestitamo JURETU KUFERSINU ob prejetju Bloudkove plakete za življenjsko delo v športu. Naj se po vsej občini zna, da danes naš TATA okrogli rojstni dan ima. Prav fino se drži, tudi če jih n-10 slavi. Kar tako naprej in vse naj, naj ti želijo »tvojepupe«. ^ Turistične kmetije Id Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini rižarne. Toči belo in rdeče vino z domačim prigrizkom. Tel. št.: 335-1624285. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. DOMJO - Nastopi med in po božičnih praznikih MePZ Fran Venturini zaključil niz koncertov Odšel je Marjo Ota - Mižo Marjo Ota se je rodil v Boljuncu v napredni zavedni slovenski družini 12. avgusta 1929. Osnovno šolo, italijansko seveda, je obiskoval v rojstni vasi, vojna vihra pa mu je preprečila nadaljnje šolanje. Oče partizan mu je leta 1945 iz Ljubljane poslal pisno priporočilo: »Ljubi sinko, skrbi za živino in njive in ko počivaš, uči se pisati slovensko in beri slovensko knjigo, ki ti jo pošiljam«. Kar je Marjo tudi storil. Takoj po vojni se je šestnajstletni vključil v »fantovsko« in pripomogel k obnovi tradicije postavitve maja, ki ga je fašistična oblast prepovedala. Sodeloval je pri organiziranju pusta in nekaj časa vadil »klarin« in nastopal z vaško godbo. Med tem se je izučil mizarskih veščin v vaških delavnicah in postal odličen mizar. Zaposlil se je pri podjetju Bjekar v Trstu, kjer so ga cenili in mu zaupali samo najpreciznejša dela. Potreba po dodatni delovni sili v družinski pekarni ga je odtegnila od mizarstva in je nato do upokojitve pekel kruh. Ko so konec 60. let v vasi obnovili mešani pevski zbor F. Prešeren, se mu je takoj pridružil in kar četrt stoletja pel drugi bas. Bil je dolgoletni član Kmetijske zadruge in med ustanovitelji Zadružnega hleva na Dolgi kroni. Srečevali smo ga na prireditvah, na prvomajskih povorkah in na proslavah. Od mladih let pa do konca je neutrudno gojil veselje do vinogradništva in oljkarstva, ki ga je posredoval sedaj že pokojnemu sinu Robiju. Po upokojitvi ga je življenje hudo prizadelo. Daleč prezgodaj so odšli žena, zet, mlajši brat in sin. Vse je prenašal pokončno, mirno, vendar s hudo bolečino v srcu. Zadnji pozdrav je ob grobu prebral Vojko Slavec, pevci Zbora upokojencev z Brega pa so mu zapeli v slovo. BAZOVICA - In memoriam Odšel je Sandro Rasen i - Ražem Priljubljenega ba-zovskega športnika in kulturnika ni več med nami. Pred kratkim je slavil svoj šestdeseti rojstni dan. Odšel je nenadoma, tiho kot je bil tih njegov značaj. Odšel je naš človek, mož, oče in nono, prijatelj, športnik in navdušen pevec. Cela vas mu danes mnogo dolguje zaradi njegove vsestranske angažiranost pri raznoraznih pobudah. Zares dobro je poznal in udejanjal geslo domačega društva Lipa »Vzemse cajt«, saj si je že v mladih letih jemal čas, da je pripomogel k obnavljanju in h krepitvi kulturnih tradicij svojega rodnega kraja. Leta 1986 je skupaj s Stojanom Rasenijem ustanovil pri bazovskem športnem društvu Zarja lokostrelsko sekcijo, ki je kmalu zablestela z uvrstitvijo svojih športnikov na prva mesta na tekmovanjih bodisi doma kot po Italiji in Evropi. V knjigi, ki jo je leta 1998 uredil Mirijan Žagar, »Zarja 1923 - 1998«, je podrobno orisano tudi Sandrovo športno udejstvovanje in ne manjka njegovih slik, bodisi ko je na domačih tekmah ob vsakem vremenu dežural pri blagajni, ali ko je kot izvrsten lokostrelec tekmoval in zmagoval neštete pokale ter treniral navdušeni mladi naraščaj med katerim se je poleg drugih odlično izkazala tudi njegova hčerka Katja. Navdušen pevec z mehkim baritonskim glasom je z ženo Ano do zadnjega pel v MePZ Lipa in na koru v farni cerkvi. Na pogrebu je verski obred vodil župnik Žarko Škerlj, ki je družini tudi izrekel globoko sožalje v imenu vseh faranov. Nagovor v imenu društva in zbora Lipa je prebrala altistka Darija Sikirica, za častno stražo pa so poskrbeli člani društva Zarja in pevke in pevci zbora Lipa. Množica, ki ga je prejšnji ponedeljek spremila do pokopališča s praporščakom na čelu (nosil je dragoceni starodavni prapor društva Lipa), je bila jasen dokaz o pomenu, ki ga je Sandro imel ne samo za svojo družino in za bližnje sorodnike, ampak tudi za prijatelje in znance, za kolege, za svojo Zarjo, za svoj pevski zbor in za celo Bazovico. Odšel je eden od tistih stebrov domače družbe, ki za seboj pustijo trajno sled tudi izven svojega ožjega družinskega kroga. Na zadnji poti mu je v slovo ganjeno zapel domači zbor pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli. (L.V.) AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. februarja. Tel. 040-229439 / TRST Sobota, 16. februarja 2013 7 SKD Lonjer-Katinara Koncert ob Dnevu slovenske kulture nastopajo: MePZ Slovenec - Slavec MoPZ Skala-Gabrje MePZ Tončka Čok v soboto, I6.vfebruarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC Lonjer-Katinara SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovanju z Glasbeno matico Modri abonmajski sklop danes, 16. februarja, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprla eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Q Kirro Občina Dolina, v sodelovanju z društvi Slovenec, Venturini, Slavec in Vodnik vabi »KAM? na praznovanje Dneva slovenske kulture v nedeljo, 17. februarja 2013 ob 17. uri v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo posamezniki, zbori in šole. Slavnostni govornik Janko Veber. Ob priliki bo pisatelj Boris Pahor prejel častno občanstvo občine Dolina. skem domu v Trebčah v četrtek, 21. februarja, od 18. do 19. ure. Informacije na tel. št. 040-214412 v večernih urah. SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smuca-nje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 - Metka. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za šolsko leto 2013/2014 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Što-ke na Proseku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quartet«. CINECITY - 19.50, 22.10 »The impossible«; 18.45, 21.40 »Lincoln«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Broken city«; 15.10, 15.40, 17.45 »Warm bodies«; 16.45 »Studio illegale«; 15.00 »Zambezia«; 17.30, 19.50, 22.10 »Promised land«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Noi siamo in-finito«; 15.45, 15.50, 20.00, 22.10 »Il principe abusivo«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«. FELLINI - 16.00, 22.10 »Broken city«; 17.40, 20.00 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.40 »Les Miserables«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Re della terra sel-vaggia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 12.50, 15.25, 18.05, 20.35, 23.05 »Čudovita bitja«; 20.25 »Django brez okovov«; 15.00 »Ernest in Celestina«; 20.45, 22.45 »Film 43«; 15.30 »Gangsterska enota«; 19.00 »Hvala za Sunderland«; 12.30, 15.05, 17.05, 21.00, 23.10 »Lovca na čarovnice«; 12.00, 14.10 »Mali veliki Panda«; 17.30 »Na cesti«; 12.10, 17.50 »Nesrečniki«; 11.10, 13.30, 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 12.20 »Samova pustolovščina 2«; 20.55, 23.15 »Tatica identitete«; 16.10, 18.15, 20.20, 22.25 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00 »Noi siamo infinito«; Dvorana 2: 17.10, 20.30, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«; 21.45 »Django Unchained«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il principe abusivo«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.40 »Zero dark thirty«; 15.30, 18.50 »Warm bodies«. SUPER - 15.30 »Zambezia«; 17.00, 20.15 »The impossible«; 18.45, 22.00 »Studio illegale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Il principe abusivo«; Dvorana 2: 17.50 »Cirque du soleil -Mondi italiani 3D«; 20.00, 22.00 »Warm bodies«; Dvorana 3: 17.45, 21.00 »Zero dark thirty«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Die hard - Un buon giorno per morire«; Dvorana 5: 17.30, 19.15 »Viva la liberta«; 21.00 »Lincoln«. M Izleti SKD PRIMOREC - pobuda Trebče v svet 3: vpisovanja za štiridnevni izlet v Budimpešto in okolico bomo sprejemali v ljud- REPENTABRSKO ZDRUŽENJE STARŠEV pripravlja razstavo o repentabrski šoli in zbira v februarju v šoli kakršnokoli gradivo (stare fotografije, dokumente, zvezke, učbenike) v zvezi z zgodovino šole. AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo danes, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, tekme v veleslalomu, veljavni za Zamejsko Smučarsko Prvenstvo 2013, v Forni di Sopra. SOCIALNA SLUŽBA občin Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga La Quercia, organizirajo za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah danes, 16. februarja, od 15.00 do 18.00 dve delavnici, in sicer: »Snežaki« (otroci naj s seboj prinesejo nekaj starih gumbov) v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik), v prostorih KRD Doma Bri-ščiki, ter »Hranilniki« v Naselju Sv. Mavra, 124, v Sesljanu. Prost vstop. AD FORMANDUM vabi k vpisu na tečaje jezikov (slovenščina, angleščina) in osnove računalništva. Pričetek ob zadostnem številu prijav. Info: 040-566360, ts@adformandum.org). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in Zamejskega Smučarskega Prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Op-činah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 335-5476663 (Vanja). KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.T« v soboto, 23. februarja, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Pod mentorstvom mu-zikoterapevtke Sare Hoban bodo udeleženci igrali na instrumente, peli in plesali. Prijave sprejemamo do srede, 20. februarja, na sedežu, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer z dr. Zvonetom Žigonom, ki bo govoril o svoji knjigi »Ljudje odprtih src. Slovenski misionarji o sebi«. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA obvešča, da je objavila razpis za podelitev enega mesta usklajenega in trajnega sodelovanja v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Italija - Slovenija 2007-2013 »SIIT« trajanja 19 mesecev. Dodatne informacije, razpis in obrazci so na razpolago na občinskem sedežu in na spletni strani www.sandorli-go-dolina.it. Rok za vložitev prošnje zapade v ponedeljek, 18. februarja, ob 12.30. RADIJSKI ODER obvešča, da bodo srečanja Tečaja lepe govorice za najmlajše potekala vsak ponedeljek od 18. februarja dalje v Finžgarjevem domu od 16.00 do 17.30. Prostih je še nekaj mest. Tel. št.: 340-1209192 (Lučka). RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal naslednji torek, 19. februarja, na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah ob 21.00 z naslednjim dnevnim redom: sporočila; sprejem zapisnikov; prošnja za gradbeno dovoljenje -gradnja stavbe na k.p.št. 331/4 ter 333/2 k.o. Gropada. Prosilec: Puric Anastasia. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se sestane v svojem sedežu na Proseku št. 159 v torek, 19. februarja, ob 18.30 uri. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 19. februarja, ob 20.45 v sedežu na Pa-dričah seja odbora. JUS PRAPROT - TRNOVCA IN VAŠKA SKUPNOST PRAPROT sklicujeta sestanek obeh vasi ki bo v gostilni Suban v Trnovci v sredo, 20. februarja, ob 20 uri. Zaradi važnih pobud: odobritev ali popravek načrta vaškega parka v Pra-protu, spomenik padlim v prvi svetovni vojni in razno. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, sporoča, da bo prihodnje srečanje v sredo, 20. februarja, ob 17. uri v Peterli-novi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je Dežela FJK odobrila sklep o izplačilu prispevkov za električno energijo. Imetniki družinske kartice s prebivališčem v Občini Devin Nabrežina lahko vložijo prošnjo za dodelitev prispevka za električno energijo pri občinski Socialni službi v Sesljanu na naslovu Naselje sv. Mavra št. 124 od srede, 20. februarja do srede, 17. aprila. Uradne ure: petek 8.3010.30 in sreda 15.00-17.00. Ob vlogi mora prosilec sporočiti vsoto računov za električno energijo v letu 2012 in šifro POD, ki jo sestavlja 14 znakov in se začne s črkama IT ter je navadno navedena na prvi strani fakture. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovskega doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 346-0192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040566360, ts@adformandum.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17. do 19. ure delavnico EFT tehnike za dobro počutje ali metodo tapkanja. Za nepodkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja nudi Barbara Zetko tel. 347-2787410. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 25. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Zmote in resnice o hujšanju«. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV S TRSTA IN MILJ vabi na drugo srečanje z mag. Janezom Ferkoljem, župnikom na Bledu, na temo: Moja vera v času gospodarske, politične in verske krize; v sredo, 27. februarja, ob 20. uri, v Šentjakobskem domu v ul. Concordia 8. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javljamo, da moramo zaradi tehničnih razlogov prenesti redni občni zbor v torek, 5. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 3392241221 (Tamara); 347-0741740 (Ervin). 0 Prireditve OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943)«. Urnik: ponedeljek-petek 9.00-13.00, ponedeljek in sreda tudi 15.30-17.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. SKD LONJER - KATINARA prireja zborovski koncert ob Dnevu slovenske kulture danes, 16. februarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Nastopili bodo MePZ Slovenec - Slavec, MoPZ Skala - Gabrje in MePZ Tončka Čok. Toplo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Arma-nija »Čarobni odtenki lesa« na ogled še danes, 16. februarja. Toplo vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Galsbeno matico prireja v nedeljo, 17. februarja, Prešernovo proslavo. Nastopili bodo: MePZ iz Mač-kolj (vodi Matej Lazar), folklorna skupina Mandrač iz Kopra (vodi Mojca Lepej) ter učenca Glasbene matice Katarina Vi-sintin in Vanja Zuliani. Priložnostno misel bo podala časnikarka Poljanka Dol-har. V Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 17. uri. Pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete. OBČI NA DOLI NA, v sodelovanju z društvi Slovenec, Venturini, Slavec in Vodnik vabi »Kam? ...«, na praznovanje Dneva slovenske kulture v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo posamezniki, zbori in šole. Slavnostni govornik Janko Ve-ber. Ob priliki bo pisatelj Boris Pahor prejel častno občanstvo občine Dolina. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Rdeča kapica« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Prva predstava bo ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. POL URE S POEZIJO - PESNICE IN PESNIKI V ŽIVO MED KNJIGAMI V torek, 19. februarja, ob 18. uri, v knjigarni San Marco v Trstu, Ul. Donizetti 3: pesnik »Aleksij Pregarc«, predstavitev Marina Moretti, sledil bo solidarnostni napitek v poklon združenju Nesebični Trst v kavarni na trgu Giotti 8. Vstop prost. GLASBENA MATICA, v sodelovanju z ZTT-jem ter z Mladiko, vabi na predstavitev monografije dr. Darje Koter »Slovenska glasba« v sredo, 20. februarja, ob 17.30, v Mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 20. februarja, ob 10.00. Tokrat bo druženje ob kavi priložnost za odprtje slikarske razstave Liliane Batagelj Kafol. Slikarko bo predstavila Alina Carli. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na popoldansko Prešernovo proslavo z gledališko skupino T. Petaros, prof. M. Pi-šljar s citrami, gledališkim igralcem A. Rustjo, slavnostni govornik prof. M. Kravos; v četrtek, 21. februarja, ob 16. uri, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3, I. nadstropje. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri: v četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Dan slovenske kulture 2013« v nedeljo, 24. februarja, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopajo: gledališka skupina SKK in MoSP-a z igro Razbojnice in dekliški zbor Kraški slavček - Krasje. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD n Slovenske pro-svete vabi v petek, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magajna -Fotograf svojega časa«. Režija Marko So-sič, tehnično vodstvo Roberto Calligaris. SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-le-tnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, ö Poslovni oglasi PRODAJAMO DELAVNICO Z URADI v Obrtni coni Dolina. Tel. 3356047631 bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Na-brežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. 0 Mali oglasi NA PUSTNI TOREK sem v šotoru v Bri-ščikih izgubil: jopič črne barve z napisom Boxeur s kožuhom na kapi, majico temno plave barve z rdečim napisom San Diego, ovratno ruto znamke San Diego ter rokavice. Poštenega najditelja vabim, da pokliče tel. št.: 349-1446484. NA PUSTNO SOBOTO je v šotoru v Bri-ščikih nekdo po pomoti vzel bundo znamke Woolrich. V žepih so bile spravljene važne osebne stvari. Prosim poštenega najditelja naj pokliče tel. št.: 3478955085. UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike, fizike in elektronike. Tel.: 393-5030720. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 342-0664365. DAJEM V NAJEM na Kozini komaj prenovljeno malo stanovanje. Informacije: 392-2225821. NUDIM POMOČ ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490 ali 320-0265573. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem, imam večletno izkušnjo. Tel.: 339-8201250. PRODAJAM avto minicar model aixam, motor diesel, 500 cc, star 4 leta, 7.000 prevoženih km. Tel. 040-231975. PRODAM 5 novih aluminijastih polken, temno sive barve, velikost 90x120 cm, s premičnimi letvicami. Tel. 040-220216. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701. Prispevki Dragi Sandro, namesto cvetja tebi na grob darujeta Marija in Berto z družino 100,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Aleksandra Ražem darujejo Lea, Valentina in Mikela 50,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Aleksandra Ražem darujeta Patrizia in Walter 20,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Sandrota Ražem daruje Edi z družino 50,00 evrov za Sklda Mitja Čuk. V spomin na najinega strica Marjota Ota darujeva Aleš in Mitja Ota 200,00 evrov za SKD F. Prešeren in 200,00 evrov za AŠD Breg. Namesto cvetja na grob dragega Ivana Canteta darujeta družini Kovačič E. in Kristina 150,00 evrov za Primorski dnevnik ter v spomin na ženo Božko 50,00 evrov za Novi Matajur. V spomin na prijatelja Sandrota daruje Mirjan 25,00 evrov za AŠD Zarja in 25,00 evrov za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob dragega Sandro-ta daruje soseda Sabina 25,00 evrov za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob dragega Sandro-ta darujejo družine Čufar, Nabergoj in Družina 50,00 evrov za AŠD Zarja in 50,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Sandrota Ražem daruje Darko Križmančič z družino 25,00 evrov za Lokostrelski odsek pri AŠD Zarja in 25,00 evrov za MePZ Lipa. ZAHVALA Alessandro Raseni (Sandro) Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami poklonili in pospremili na zadnji poti našega dragega Sandrota. Posebna zahvala pa Dr. Žerjalu in Dr. Maregi, domačemu župniku Škerlju, KD Lipa in AŠD Zarja za častno stražo, Mpz Lipa in ex pevcem, letniku 1952, prijateljem, ki so počistili zasnežene steze na pokopališču in vsem domačinom in prijateljem, ki so nam na katerokoli način bili ob strani. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 8 Sobota, 16. februarja 2013 KULTURA / GLOBAL FORUM 2013 - Oktobra bo mesto gostilo 300 izvedencev Trst tokrat premagal Šanghaj in Ženevo 28. in 29. oktobra bo v Trstu potekal Global Forum, tako imenovani mednarodni think tank, posvečen razvoju digitalne tehnologije. Tako je določil mednarodni inštitut ITEMS, ki ima sedež v Parizu in mu predseduje Sylviane Toporkoff. V ožjem izboru mest, ki so želela gostiti omenjeno zasedanje, sta bila tudi kitajski Šanghaj in švicarska Ženeva. Prireditelje je naposled najbolj prepričal Trst, ali bolje rečeno velika pripravljenost, da sodelujejo pri dogodku, ki so jo pokazale tržaške javne uprav in nekatere znanstvene ter gospodarske ustanove: od občine do dežele, mimo trgovinske zbornice, zveze industrialcev, univerze vse do visoke šole SISSA. Ravno to sodelovanje so organizatorji izpostavili v tiskovnem sporočilu, s katerim so razglasili zmagovalca, in opozorili tudi na njegovo strateško lego. V to je prepričan tudi občinski odbornik za ekonomski razvoj Fabio Omero, ki je zatrdil, da bodo k sodelovanju pritegnili tudi bližnja mesta (Ljubljano, Reko, Gradec ...). Oktobrskega srečanja naj bi se udeležilo okrog tristo izvedencev iz tridesetih držav, ki bodo spregovorili o najbolj inovativnih digitalnih tehnologijah in njihovi uporabi v zdravstvu, energetiki, prevozih, kulturi in drugih sektorjih. VLADNA PALAČA - V ponedeljek Koncert harfistke Corrado Merlak V okviru glasbenega niza »18. ob 18. uri« Zbirajo prošnje za občinski prispevek za ogrevanje Občinski odbor župana Roberta Cosolini-ja je sprejel sklep, ki bo tudi v letošnjem letu vsaj delno priskočil na pomoč revnejšim meščanom. Imetniki tako imenovane Družinske kartice (Carta famiglia) bodo namreč lahko zaprosili občino za denarni prispevek, s katerim bodo krili del stroškov, ki so jih v lanskem letu imeli za ogrevanje svojih stanovanj. Višino prispevka bodo de- Predstavnika organizatorjev Global Foruma Ariel Camerini in Mario Po, med njima pa tržaški občinski odbornik Andrea Dapretto na lanski izvedbi v Stockholmu finirali, ko bo znano končno število vseh upravičencev. Prošnje zbirajo v občinskih uradih v Ul. Maz-zini 25, ob ponedeljek in sredah med 9. in 12. ter med 14.30 in 16. uro, ob torkih pa le med 9. in 12. uro. Poslati jo je mogoče tudi po faksu ali preko elektronske pošte; več informacij je na voljo na spletni strani www.retecivica.trieste.it. Informacije pa nudijo tudi na telefonskih številkah 040 6758058 in 040 6754819. Kdor ni še zaprosil za Družinsko kartico, mora izpolniti ustrezne obrazce, ki so na voljo v občinskem uradu URP za stike z javnostmi (Ul. Procureria 2/a) V vladni palači na Velikem trgu, v kateri domuje tržaška pre-fektura, se bo v ponedeljek nadaljeval glasbeni niz »18. ob 18. uri«, ki ga prireja tržaško društvo Chamber Music. Gostja ponedeljkovega koncerta bo priznana tržaška har-fistka Jasna Corrado Merlak, ki se bo predstavila z bogatim izborom skladb s konca 19. stoletja (Čajkovski, Debussy, Glinka ...). Preprodaja vstopnic poteka v prodajalni Ticketpoint na Korzu. Harfistka Jasna Corrado Merlak se lahko ponaša z izrednim poklicnim življenjepisom, saj je koncertirala v številnih prestižnih dvoranah na različnih celinah in nastopila z najboljšimi svetovnimi orkestri. V zadnjih letih je na primer nastopila v vlogi prve harfe v simfoničnem orkestru Rai in v beneškem gledališču La Fenice. Zaposlena je na konservatoriju v mestu Lecce, kjer poučuje ljubljeno harfo. Open day na gostinski šoli Ad formanduma Tretješolci nižjih srednjih šol, ki bodo letos opravili malo maturo, morajo do konca februarja odločiti, katero višjo šolo obiskovati v nadaljevanju šolske kariere. Ena izmed možnosti, ki jo ponuja šolski sistem, je poklicno izobraževanje in usposabljanje. Tri leta šolanja z velikim poudarkom na praktičnem delu: to omogoča mladim, da takoj stopijo v stik s poklicem in da po opravljeni diplomi stopijo na delovno mesto s poklicem v roki. Diploma, ki jo mladi prejmejo ob zaključku triletnega šolanja, je namreč veljavna na deželni, državni in evropski ravni. Poklicni zavod Ad formandum izvaja program poklicnega usposabljanja Gostinski delavec, na katerem se mladi izučijo v poklic kuharja in natakarja. To sta dva izmed najbolj iskanih poklicnih profilov, tako v Sloveniji kot v Italiji. Zato, da si lahko dijaki in starši ogledajo, kako poteka pouk na gostinski šoli, bo v petek, 22. februarja, od 14.00 do 18.00 še zadnji termin Odprtih vrat na gostinskem centru na Fernetičih. »Šolanje na poklicnih zavodih je v času hude krize solidna alternativa, saj mlade, ki se odločijo za izobraževanje v poklicu, temeljito pripravi na vstop v svet dela. Med drugim je v sistemu višješolskega izobraževanja zavod Ad formandum edini, ki ponuja šolanje na gostinskem področju tudi v slovenskem jeziku«, pravi ko-ordinatorka srednjega poklicnega izobraževanja na Ad formandumu Martina Can-ziani. Več informacij na www.adformandum.org in na socialnem omrežju facebook. ZA NAJMLAJŠE SE BO SPET ZAVRTEL GLEDALIŠKI VRTILJAK Iz Maribora prihaja Rdeča kapica Jutri je na vrsti že šesta od sedmih predstav letošnjega Gledališkega vrtiljaka. Tokrat si bodo otroci lahko ogledali klasično pravljico o Rdeči kapici, ki se redno v raznih variantah pojavlja na sporedih raznih gledališč. Lutkovno gledališče Maribor je s to izbiro med drugim tudi obeležilo 200-letnico prve izdaje pravljic bratov Grimm. Za svojo izvedbo je izbralo besedilo Svetlane Makarovič, ki je pri svoji predelavi pravljice ostala zvesta izvirniku. To pa pomeni tudi, da pravljice ni olepšavala. Vse se zgodi kot pri bratih Grimm, volk prav zares požre babico in Rdečo kapico, lovec pa ju reši, tako da razpara volku trebuh. Tekst je nastal v 80. letih kot radijska igra za otroke. Iz te izvedbe so izvajalci ohranili tudi glasbeno zasnovo Urbana Kodra, ki pa jo je potem v songe predelal Gregor Strniša. Režiser predstave je Klemen Markovčič (gledalci Gledališkega vrtiljaka se morda spominjajo njegove režije Zelišč male čarovnice), ki se je tokrat odločil za uporabo namiznega tipa lutk, torej lutk, ki jih igralci vidno spremljajo. Kot vedno so lutke pisane in ljubke, tako da se takoj prikupijo otrokom. V zgodbi so pravzaprav vse lutke pozitivni liki (mamine nauke tokrat deli veverička), edini negativni lik - volk - pa ni lutka, ampak človek. Zakaj taka izbira, bo verjetno vsakomur jasno. Režiser skuša s tako izbiro spodbuditi otroke in starše k razmisleku in pogovoru tudi o tem, komu smejo otroci zaupati. Tokrat je v predstavi velik poudarek na besedilu, ki je iskrivo in duhovito, saj je Svetlana Makarovič igrico napisala za radijski medij, kjer ima beseda absolutno prednost. Ta bo v izvedbi odličnih igralcev (Aja Kobe, Metka Jurc, Danilo Trstenjak, Miha Bezeljak in Zvezdana Novakovič) prav gotovo prepričljivo zazvenela z odra, kar je za otroško gledališče v našem prostoru, kjer je lepa slovenska beseda stalno ogrožena, bistvene važnosti. Kot ponavadi bosta predstavi dve, in sicer v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Prva se bo začela ob 16h, druga pa ob 17,30. Pred vsako izmed njih bo ŠC Melanie Klein poskrbel za animacijo. Otroke opozarjamo tudi, da je to predzadnja predstava letošnjega abonmaja. Zato naj ne pozabijo prinesti svojih risbic. Čez točno mesec dni, 17. marca bo na vrsti domača igra Jurček, ob predstavi pa razstava risbic in nagrajevanje risarjev. (L. S.) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 14. februarja 2013 9 SLOVENIJA TA TEDEN Reforma brez pravega učinka Darja Kocbek V senci neuspešnega iskanja mandatarja za sestavo tehnične vlade in drugih morebitnih rešitev za politično in vladno krizo so se poslanci državnega zbora lotili drugega branja zakonov o reformi trga dela. To je ena od ključnih reform, ki jo od Slovenije že nekaj let zahteva bruseljska evropska komisija. Predlog zakona o urejanju trga dela in zakona o delovnih razmerjih je parlamentarni odbor za delo podprl, čeprav pristojni minister pogajanj s socialnimi partnerji (še) ni končal. V četrtek so nato še predsedniki parlamentarnih strank na sestanku, ki ga je sklical predsednik države Borut Pahor in na katerem so sprejeli nekaj načelnih zavez o vprašanjih, ki so v tem trenutku po oceni večine strank najbolj pomembna za državo, sklenili, da se bodo zavzeli za sprejem reforme trga dela in da bodo v DZ vložena le tista dopolnila, ki bodo usklajena z vsemi socialnimi partnerji. A do zdaj so se takšni dogovori strankarskih veljakov vselej hitro izkazali kot neuresničljivi. Pogajanja o reformi trga dela sicer potekajo že več kot pet mesecev. Andrej Vizjak, minister za delo in član največje vladne stranke, desnosredinske SDS, je pred obravnavo v državnem zboru pojasnil, da gre za izjemno zahteven projekt, v katerem se sindikati zavzemajo za zmanjšanje segmentacije, delodajalci pa za povečanje prožnosti trga dela. Radikalnih sprememb zaradi prezahtevnega pogajalskega procesa v Sloveniji po ministrovih besedah ni mogoče uveljaviti, saj bi prinesle »revolt« ene ali druge strani. Sindikati bi lahko sprejem zakonov ustavili z referendumom, delodajalci pa bi lahko ostali brez orodij za lažje zaposlovanje, »ki si ga želimo vsi«. Zato je treba iskati ravnotežje med ukrepi, ki je sprejemljivo za obe strani. Poslanka največje opozicijske stranke, levosredinske Pozitivne Slovenije, Barbara Žgajner Tavš je dejala, da Slovenija s sprejemanjem reforme trga dela zamuja vsaj šest let. Nov zakon o delovnih razmerjih ne bo optimalen, bo pa vendarle pomenil korak naprej. Romana Tomc, poslanka SDS je dejala, da je reforma trga dela nujna, saj je bonitetna hiša Standard & Poor's Sloveniji v torek znižala bonitetno oceno, kar pomeni, da se bo država v prihodnje zadolževala še dražje, kot se je doslej. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je opozoril, da delodajalci na spremembe delovne zakonodaje čakajo že od leta 2007, saj je z reformo mogoče povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek pa je dejal, da je bilo za sindikate ključno doseči, da delodajalec po dveh letih za isto delo ne bi več mogel sklepati novih pogodb o zaposlitvi za določen čas ne z istim ne z drugim delavcem. Nekaterih vprašanj, ki najbolj delijo delodajalce in sindikate, kot je plačan odmor za malico, ki ga delodajalci hočejo ukiniti, sindikati pa za vsako ceno ohraniti, se tokrat niti lotili niso. Po mnenju sindikatov je za uskladitev tega vprašanja ostalo premalo časa. Ministrstvo za delo je v predlogu zakona o urejanju trga dela predvidelo, da bi nadomestilo za čas brezposelnosti v prvih treh mesecih znižali z 80 na 70 odstotkov osnove, odbor pa je nato sprejel s socialnimi partnerji usklajen predlog, po katerem bodo brezposelni v prvih dveh mesecih dobili nadomestilo v višini 80 odstotkov osnove, v nadaljnjih desetih mesecih pa v višini 60 odstotkov osnove. Poslanci so precej razpravljali tudi o opredelitvi začasnih in občasnih del, kar je prejšnja levosre-dinska vlada poskušala urediti z zakonom o malem delu, a ji je to sedanja največja vladna stranka, takrat v opoziciji, pa ob podpori sindikatov in študentskih organizacij, z referendumom preprečila. V Konfederaciji sindikatov Pergam se v zvezi s tem bojijo, da bi začasna in občasna dela za upokojence posegla v polje sklepanja pogodb o zaposlitvi. Delodajalci seveda začasna in občasna dela vidijo kot eno od prožnih oblik dela. Poslanci so začasna dela za upokojence ohranili v zakonu. Glede odpravnin je v zakonu o delovnih razmerjih predvideno, da bo delodajalec delavcu, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, moral izplačati odpravnino v višini ene petine osnove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela, če je pri njem zaposlen od enega do desetih let, eno četrtino osnove, če je pri njem zaposlen več kot deset do 20 let in eno tretjino osnove, če je pri njem zaposlen več kot 20 let. Desnosredinska vlada želi, da bi poslanci reformo trga dela dokončno potrdili v začetku marca, ko bo nekdanja petstrankarska koalicija tudi uradno dvostrankarska, vlada pa bo imela zagotovljeno podporo zgolj tretjine poslancev. A kot rečeno, z reformo vsaj na papirju soglašajo vse parlamentarne stranke, morda tudi zato, ker je, kot opozarjajo poznavalci, premalo temeljita oziroma so na koncu ostali bolj ali manj le kozmetični popravki, ki na prožnost trga delovne sile in večjo konkurenčnost gospodarstva ne bodo imeli občutnejšega vpliva. PISMA UREDNIŠTVU Nerazumna birokracija Prišel je iz Avstralije, da je spoznal tukajšnjo nerazumno občinsko birokracijo, ki ga je prikrajšala za zagotovilo negovanja družinskega groba po njegovi smrti. Preprosto povedano, starejši bližnji sorodnik, ki ima kot zadnji pravico biti pokopan v družinski grobnici, je želel s podpisom listine v uradih pri sv. Ani in plačano pristojbino, decembra meseca 2012, da bi v to grobnico bila pokopana tudi sorodnika, ki že leta negujeta ta družinski grob in s tem imeti zagotovilo za naprej dostojnega krašenja in vzdrževanja družinskega groba. Vrnil se je v Avstralijo v začetku februarja brez kakršnegakoli odgovora. Sedaj, po neuradni poti iz uradov v ul. Genova prihaja sporočilo, da je bila prošnja zavrnjena. Po zdravi pameti, kdo bi se lahko zavzel za vzdrževanje in krašenje tega groba po njegovi smrti, morda že pokojni? Je to nesmiselno početje teh uradov kumu v korist - občanom ali občinski upravi....? P. Vidau Bomo še kdaj imeli predstavnika v SCIJ? Moram biti pošten. In priznati napako. Storjeno v članku o mojem smučanju. Preveč sem se zanašal na podstrešje. In ustrelil kozla. Morda samo kozlička. Sprašujem se, če sem sam do sebe lahko nekoliko prizanesljiv. Ustanovitelja mednarodne smučarske zveze SCIJ sem namreč v nedavno objavljenem članku takole izpisal: Gil de la Rock. Narobe je, pra- vilno je Gilles de la Rocque. Verjetno je kdo od bralcev, predvsem kolegov, že ugotovil napako in si mislil svoje. Zato tale popravek. Ne boste verjeli, kako sem prišel do pravega imena. Potrudil se bom in popisal to odkritje. Ne morem se mu načuditi, prav po otročje me zabava. Računalnik že dolgo uporabljam, ampak samo za pisanje. Z njim sem se srečal, ko sem po upokojitvi sprejel honorarno delo v tržaški redakciji. Interneta se nisem nikoli posluževal. Zveni staromodno, za sedanje razmere celo nerazumljivo. Mladi se mi bodo posmehovali, ko bodo to brali in popolnoma jih razumem. Če bi vedeli za moj stil življenja, bi me morda razumeli. Rokovanje z elektronskimi igračkami lahko vodi k zasvojenosti, zahteva tudi veliko časa in sedenja. Če že sedim, potem raje berem. Vedno so me in me še privlačijo časopisi in knjige. V roke vzamem vse, kar diši po tiskarskem črnilu . Vonj po njem mi je ostal iz mladih let, ko smo čakali, da je rotacija natisnila prve izvode dnevnika. Tudi to je svojevrstna zasvojenost. Priznam. Toda kdo ni dandanes z nečem zasvojen? Pred dnevi pa mi je tehnik Marjan uredil internet in skype. Ker sem po sili razmer vedno manj pešec in se rad vsedem, mi postaja elektronska igračka sredstvo za stik z zunanjim svetom. Mene je pripeljala prav v okence o mednarodnem smučarskem časnikarskem klubu. In do pravega imena, že davno pokojnega njegovega ustanovitelja. Neverjetno. Ko sem zagledal še njegovo sliko, se mi je zazdelo kot da se mi je prikazala Marija, odkril sem nov svet. Smešno, kajne? Osvežil mi je tudi spomin na Nli toliko krajev, kjer so bila mednarodna srečanja. Ko sem prebiral posamezna poglavja, svojim očem nisem mogel verjeti, kako dolga in pestra je zgodovina tega kluba. Ustanovljen je bil leta 1955. Letošnje srečanje bo marca v Ponte di Legno. Prav tam sem se leta 1966 prvič udeležil državnega prvenstva. Ker je bil namen SCIJ premoščati takratno blokovsko razdelitev Evrope, so v njem imeli, naravno, kolegi iz Jugoslavije, neuvrščene države, pomembno mesto. Toliko je res , da je bil Joško Pirnar ( jugoslovansko ekipo so sestavljali samo Slovenci) predsednik SCIJ v letih 1978-1984- Svetovna prvenstva so bila kar 4-krat v Sloveniji, in sicer v letih 1957, 1966 in 1978 v Kranjski gori, leta 2000 v Mariboru in 1985. leta na Kopaoniku, v Srbiji. Dokaj zanimivo je tudi to, da je bila Ivana Suhadolc, naša kolegica in avtorica odmevne knjige o barko-vljanskem klubu Sirena predsednica SCIJ v letih 2002-2006. Simbol novinarskega kluba je račka na smučeh. Prvi jo je narisal časnikar in karikaturist Milan Maver. Prevzeli so ga vsi nacionalni klubi. Sedanji podpredsednik SCIJ je slovenski časnikar Uroš Šoštarič. Čez dober mesec bodo račke iz celega svet v Ponte di Legno. Bomo še kdaj imeli kakšnega našega predstavnika na teh srečanjih? Gorazd Vesel SKLAD MITJA CUK SVETUJE Starši kot zrcalo Sodobnim staršem ponujajo na pretek različnih vzgojnih konceptov v vseh oblikah, pa kljub temu ni lahko biti danes oče in mati. Mnogi starši so negotovi, vsakovrstni mediji pa jim kot na tekočem traku pripravljajo in ponujajo oddaje po meri, ki naj bi jim svetovale in bile v oporo pri vzgajanju otrok. Starše, ki se bojijo, da bi naredili kaj napačnega, kar bi za vedno škodilo otroku, tiste, ki ne vedo, kaj je za otroka prav in kaj ni, tudi zaradi tega, ker jih včasih zmede ukrepanje drugih staršev, take oddaje močno privlačijo. Vprašanje je, ali je obljubljena medijska pomoč pri reševanju sprotnih problemov res učinkovita. Danski družinski terapevt Je-sper Juul, o katerem smo ga že kdaj pisali, svetuje, naj se starši kar poslovijo od misli, da bi vzgajali in naj se raje posvetijo gradnji primernega odnosa starši-otroci. Ta naj ne bo naravnan kot odnos subjekta (staršev) do objekta (otrok). V takem neenakem razmerju mora namreč otrok funkcionirati po predstavah, ki so si jih ustvarili starši. Če pride do obnašanja, ki kaže na odklon od njihovih predstav, starši popravljajo s kaznimi in pohvalami in otroku ne ostane drugega kot da sodeluje pri realizaciji predstv svojih staršev. Toda nič več ne drži prepričanje mnogih staršev, da je vzgoja nekakšen boj za oblast, pri katerem si je treba priboriti premoč. Otroke morajo danes starši sprejeti kot sebi enakovredne in vzpostaviti z njimi prijateljsko to-variški odnos. Navadno namreč konflikte, ki jih imamo s partnerjem ali s prijateljem rešujemo drugače kot pa tiste, ki jih imamo z otrokom, če nanj gledamo kot na podrejeno bitje. Zato Juulov poziv, naj se starši ne osredotočijo na tisto, kar menijo, da je vzgoja, in naj se raje posvetijo poglabljanju odnosa (razmerja) do svojega otroka. Pri tem ne gre za posebno metodo pač pa bolj za družbene veščine in nenasilno komunikacijo. Po Juulo-vem mnenju je otrok že od rojstva socialno in emocionalno prav tako kompetenten kot odrasel človek, čeprav še ne razpolaga z izkušnjami. Tako se njegova tovrstna kom-petenca kaže navzven skozi različne stopnje njegovega razvoja. Starši, ki vzpostavljajo pravi odnos s svojim otrokom, imajo tudi dejansko interes, da spoznajo, »kdo« je ta otrok, namesto da bi ga še pred tem vzgajali za karkoli. Tako in tako, je prepričan Jasper Juul, se otroci ne učijo obnašanja z vzgojo, pač pa s posnemanjem. Predvsem pa se hitro navza-mejo medčloveške komponente neke situacije, kar pa še ne pomeni, da so to spoznali izključno skozi izrečene besede. Starši so namreč predvsem vzor. To dejstvo terja od njih precejšnjo odgovornost. Otroci se naučijo tistega, kar so doživeli, vendar morajo imei možnost za opazovanje in izkušanje, tako se bodo sami od sebe s pomočjo posnemanja vključili v družinsko dogajanje. Po svoji naravi so otroci nagnjeni k učenju in sodelovanju, želijo si biti del dogajanja, biti del skupine in kulture, ki ji pripadajo. Otrok si želi torej biti vključen v okolje in prav zaradi tega ga posnema. Zato pa potrebuje dovolj prostora za poskuse in preizkuse. Ta potrebni maneverski prostor pa lahko ogrozi stalni tok starševskih opominov in pojasnil, saj je lahko razlog za otrokovo negativno počutje in prepričanje, da je sam neumen in da dela same napake. To se dogaja zlasti takrat, ko je prigovarjanje staršev v prepričevlnem tonu, polnem razumevanja. Otrok pa sprejema tako sporočilo kakor: »ti nisi dovolj dober za to«. Starši imajo vodilno vlogo in morajo v otroku vzbuditi občutek pripadnosti in varnosti, tako da ga zaščitijo in sprejemajo empatično, to pa ni toliko obarvano z vzgojo, kolikor s sposobnostjo, da so mu na poti odraščanja v pomoč. Tako Ju-ul ne ponuja staršem neko metodo v obliki repeta, pač pa poudarja zlasti štiri principe: enakovrednost, celovitost, pristnost in osebno odgovornost. Ti štirje principi naj bi po njegovem mnenju bili porok za uspešnost odnosa med starši in otroki. Če si torej te štiri principe ogledamo pobliže, bomo spoznali, da biti enakovreden pomeni, poleg biti enak, tudi še biti enakopraven. Povsem jasno je in bi bilo neumno zanikati, da premorejo starši več znanja, moči in oblasti kot pa otrok, vendar pa so lahko kljub temu vsa otrokova čustva, razmišljanje, potrebe in zanimanja obravnavani enakovredno. Skratka: otroka in njegov svet je treba jemati resno, kar pa še ne pomeni, da je treba ugoditi vsem njegovim željam. Treba pa je vsem njegovim željam prisluhniti, jih upoštevati, čeprav jih ni mogoče vedno zadostiti. Drugi Juulov princip - celovitost - pomeni, da se v sklopu družine starši naučijo (to je ena izmed nalog, ki jo imajo po Juulu starši) spoznati svoje lastne omejitve, namesto da bi samo postavljali meje za svoje otroke. Začutiti svoje lastne meje in jih znati na pomenljiv način izraziti, je veliko bolj uspešno kot pa oblastniško zavpiti svoj „Ne!", zlasti če želijo starši imeti srečnega otroka. Meje naj ne bodo postavljene zaradi dogoorov ali pravil, pač pa naj bodo v družini v veljavi osebne meje, ki so jih skupaj postavili družinski člani. Otrok se bo naučil spoštovati meje drugih, če bodo tudi drugi člani spoštovali njegove meje. Tretji princip - pristnost - je hkrati lahko za človeka veliko olajšanje. Starši prav zaradi tega principa nimajo nobene potrebe v vso-ji starševski vlogi vedno učinkovati kot prijazni in prijateljski ljudje. Taka odrska predstavitev ni potrebna. Juul meni, da je prav pristnost v družini ključni element. Dovolj je, da so starši taki kot so in da se v družini osredotočijo na dejstvo, da vsak družinski član lahko pove, kaj čuti ter ga ostali jemljejo resno. Ta pristnost odkriva, da tudi starši delajo napake in ti lahko pokažejo svoje slabosti: tudi starši jokajo, vpijejo ali so obupani, vendar naj ne bo zaradi tega nihče ranjen ali žaljen. Samoodgovornost je odgovornost za naše osebno obnašanje, občutke, reakcije in vrednote. Hkrati pa prevzeti odgvornost pomeni včasih prevzeti krivdo za napake in se opravičiti. V vsakem primeru so starši odogovorni za kakovost odnosa z otroki. Otroci pa niso še sposobni prevzeti to vrsto odgovornosti, medtem ko že dobro vedo, kdaj so lačni in kdaj so siti. Vsi lahko govorijo v medsebojni komunikaciji o svojih občutkih. Če torej otroci v največji meri posnemajo, potem težaven otrok kaže na težavne starše. Juul meni, da vzroke za vsako otrokovo vedenjsko odstopanje lahko odkirjemo v dveh dejstvih: ali so odrasli prizadeli otrokovo celovitost, ali pa so otroci morali sodelovati pod pritiskom in niso mogli razviti svojih lastnih meja in občutka o lastni vrednosti. Juul priporoča, da moramo danes otrokom pomagati pri odraščanju na popolnoma drugčen način in z drugačnimi (napornejšimi) pristopi. Nanje morajo biti bolj pozorni tako, da pazijo, kaj počenjajo sami, kar je zelo naporno, saj so njihove vrednote, s katerimi se otroci srečujejo, že olesenele. Otroci so v naši kulturi prikrajšani za obzirnost in spoštovanje. Nekateri tradicionalni vzgojni pristopi pa so celo škodljivi, saj utesnjujejo in zadržujejo odraščanje. (jec) IG Sobota, 16. februarja 2013 ITALIJA, SVET / zda - Italijanski predsednik na poslovilnem obisku Obama pohvalil Napolitana WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši na zadnjem uradnem obisku sprejel italijanskega kolega Giorgija Napolitana, ki se spomladi po sedmih letih na položaju odpravlja v pokoj. Voditelja ZDA in Italije sta govorila o načrtu za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med ZDA in EU, ki ga je Obama naznanil v torek v svojem govoru o položaju v državi. Govorila sta tudi o oblikovanju nove italijanske vlade in o posledicah tega za celotno EU. Napolitano je zagotovil, da je Italija naredila velik napredek v prizadevanjih za ureditev javnih financ, ki se bo nadaljeval. Obama je Napolitana pohvalil kot izjemnega voditelja. Pošalil se je, da je valentinovo pravi čas za srečanje z njim, saj ta praznik prihaja iz Italije. Pripomnil je tudi, da sta ga hčerki po zmagi na volitvah novembra lani vprašali, ali to pomeni, da bodo šli znova v Italijo. Obama je namreč z družino obiskal Italijo leta 2009 ob vrhu držav skupine G8. Predsednika ZDA in Italije sta sicer govorila tudi o osvobajanju Evrope v času druge svetovne vojne in prispevku Italijanov k ameriški kulturi. Obama se je zahvalil še za prispevek Italije v Afganistanu in zvezi Nato na splošno. Sicer pa je Obama vsaj posredno namignil, da bi se ZDA ne veselile Berlusconijeve vrnitve na oblast. Pohvalil je namreč delo sedanje Montijeve vlade in izrazil prepričanje, da bi morala nova vlada nadaljevati njeno delo. Barack Obama sprejema Giorgia Napolitana v Beli hiši ansa Javni dolg konec leta pod 2000 milijard evrov RIM - Italijanski javni dolg je konec lanskega leta padel pod 2000 milijard evrov, vendar pa je bil kljub temu za 81,5 milijarde evrov višji kot ob koncu leta 2011, je sporočila italijanska centralna banka. Tretje največje gospodarstvo območja evra ima sicer razmeroma majhen javnofinančni primanjkljaj, vendar pa javni dolg predstavlja 125 odstotkov BDP. Italijanski javni dolg, ki je eden največjih na svetu, je 2000 milijard evrov presegel lani jeseni, ko so kritiki italijanskega premiera v odstopu Maria Montija opozarjali, da strogi varčevalni ukrepi na dolgi rok niso izboljšali javnih financ. Glede na včeraj objavljene podatke centralne banke je javni dolg 31. decembra 2012 znašal 1988 milijard evrov. Na letni primerjavi je bil dolg višji za 81,5 milijarde evrov, kar tretjina od tega pa je bila povezana z italijanskimi prispevki za mednarodno pomoč drugim članicam območja evra. Italija je namreč med leti 2010 in 2012 za finančno pomoč Grčiji, Irski in Portugalski namenila 42,7 milijarde evrov. glasba - Festival italijanske popevke V San Remu bo danes veliki finale SAN REMO - V gledališču Ariston se bo nocoj zaključil 63. festival italijanske popevke; v poznih večernih urah bo končno znano, kdo je veliki zmagovalec letošnjega Sanrema, ki je po mnenju izvedencev minil v znamenju kvalitetne glasbene ponudbe in družbeno angažiranih tem. Tako je na primer četrtkov večer zaznamovala akcija, namenjena osveščanju o nasilju nad ženskami. Tudi na sanremskem odru je okrog dvesto žensk zaplesalo ob zvokih pesmi Rise up. Povezovalka festivala in priznana komičarka Luciana Littizzet-to (v vlogi voditelja je ob njej Fabio Fazio) pa je poskrbela za markanten monolog, ki je bil sprva igriv, nato pa se je prelevil v odkrito obsodbo nasilja nad ženskami: »Moški, ki te pretepa, te ne ljubi, moški, ki te udari, je kreten! (stronzo, v izvirniku; op. ur.)« Sinoči so se tekmovalci »pomerili« v izvedbi skladb, ki so pisale zgodovino festivala (Per Elisa, Almeno tu nell'universo, Piazza grande. Luce (Tramonti a nordset), s katero je festival osvojila Tržičanka Elisa ...). Med gosti sta bila tudi pianist Stefano Bollani ter brazilski glasbenik Caetano Ve-loso. Odkrili so tudi dvometrski kip Mika Bongiorna, ki je festival vodil kar enajst let. Petkov večer pa je bil posvečen tudi velikemu finalu mladih izvajalcev. Kateri od mladih izvajalcev je osvojil televizijske gledalce in žirijo letošnjega Sanrema (tako imenovani kakovostni žiriji predseduje priznani glasbenik Nicola Piovani)? V finale so se uvrstili Antonio Maggio s skladbo Mi servirebbe sapere, zasedba Blastema s pesmijo Dietro l' intima ragione, Ilaria Por-ceddu s skladbo In equilibrio ter Renzo Ru-bino, ki je zapel Il postino (amami uomo). podkupninske afere - Burna dogajanja v Sieni Kovanci in žaljivke za bivšega predsednika MPS Mussarija SIENA - Bivšega predsednika bančnega koncerna Monte dei Paschi di Siena (MPS) Giuseppeja Mussarija, ki so ga včeraj več kot tri ure zasliševali tožilci, je pred sodiščem pričakala skupina ljudi, ki ga je zasula s kovanci in žaljivkami. Mussari je skupaj z nekdanjim vodstvom banke osumljen goljufije in nezakonitega poslovanja pri nakupu Antonvenete, govori pa se tudi o podkupninah. Mussari je menda zavrnil vse očitke, preiskava pa se nadaljuje. Dosedanji predsednik grupe Finmeccanica Giuseppe Orsi, ki so ga aretirali zaradi suma prejemanja podkupnin v Indiji, je včeraj zavrnil vse obtožbe. Njegov odvetnik Ennio Amodio je pojasnil, da Orsi sploh ni bil seznanjen z morebitnimi podkupninami, zaradi katerih je Indija že uradno zahtevala zamrznitev skoraj vseh pogodb s Finmeccanico. Zadnje podkupninske afere so dodatno razvnele volilno kampanjo. Mario Monti je prepričan, da smo pred novim velikim škandalom, zelo podobnim tistemu, ki je pred več kot dvajsetimi leti zrušil t.i. prvo italijansko republiko. Vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je podobnega mnenja, medtem ko je Silvio Berlusconi včeraj zanikal, da bi kdaj opravičeval prejemanje podkupnine. Mussarija so ob prihodu na sodišče morali ščititi policisti/WS/l ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Izid skorajšnjih volitev v Italiji napeto pričakujejo tudi marsikje zunaj njenih meja Sergij Premru Pozornost do italijanskega dogajanja je visoka po vsem svetu, saj izid skorajšnjih parlamentarnih volitev utegne biti usoden tako za samo Italijo, kot tudi za evro in s tem za nadaljnji razvoj Evropske unije. Tuji mediji se razpisujejo o tem, kakšne bodo posledice, če se bo uveljavila ena ali druga koalicija, v zadnjih dneh pa omenjajo tudi vpliv, ki ga na glasovanje utegne imeti zadnje dogajanje v Vatikanu. Glede odstopa Benedikta XVI. so skoraj soglasnega mnenja, da je potisnil v ozadje razburjene tone predvolilne kampanje, ker se je pozornost javnosti usmerila na neobičajen zaplet na samem vrhu rim-sko-katoliške Cerkve. Tako bodo kmalu po februarskih parlamentarnih volitvah v Vatikanu izvolili novega papeža, aprila bodo deželne volitve, maja pa bodo izbrali novega predsednika republike. Prihodnji tedni in meseci bodo torej na polotoku še kar živahni. Živahno je bilo predvčerajšnjim na trgih vsepovsod po Italiji, kot drugod po svetu, ob dnevu protestne akcije žensk proti nasilju. O nasilju nad ženskami v Italiji poroča mehiški La Jornada. Ta sodobna oblika barbarstva terja žrtve po vsem svetu, ugotavlja tednik, Italija pa izstopa v okviru razvitejših držav, in to ne samo zaradi umorov (predlanskim so jih uradno zabeležili 120), ampak predvsem zaradi vzdušja, ki se je ustvarilo okrog ženskega vprašanja v zadnjih desetletjih. V Italiji »piha veter mizoginije in nazadnjaškega moralizma, ki ga podpihujejo mediji, zagovorniki moškega šovinizma in patriarhalne kulture, ki ju še niso izkoreninili in pravzaprav niti načeli«. Italijanski mediji naglašajo predvsem sen-zacionalistične plati umorov žensk, njihov izgled, navade in obnašanje, kot da bi to predstavljajo nekakšno sokrivdo pri umoru. Velikokrat beležijo tudi izraze solidarnosti ali vsaj razumevanja do morilcev, redno pa naglašajo kontrast z »vrlinami« - ki jih očitno žrtve niso imele - podrejenosti, miline, sramežljivosti prežete s katoliškim moralizmom, kot da bi pomanjkanje teh domnevnih vrednot delno opravičilo umor, nasilje ali posilstvo. Italija je glede žensk zaostala na vseh področjih: manj je zaposlenih, prejemajo manjše plače, ne zasedajo vodilnih mest. Tako zaostalost lahko premosti samo šolska izobrazba, premoščanje stereotipov, informacija, kultura, piše La Jornada. O vplivu Ratzingerjeva odstopa na italijansko politično dogajanje poroča La Voz de Galicia, dnevnik, ki ga rad prebiram, odkar sem pešačil po Galiciji namenjen v Santiago. Skorajšnje parlamentarne volitve bodo prve, ki bodo potekale brez odločilnega vpliva katoliške Cerkve. V Italiji je namreč po- vsem samoumevno, ugotavlja galicijski dnevnik, da pri sklepanju zavezništev in izbiri ministrov upoštevajo mnenje Vatikana, zaradi papeževega odstopa pa bi tokrat lahko bilo drugače. Vplivnejši cerkveni predstavniki namreč ne podpirajo več opcij, za katere so se zavzemali do nedavnega, predvsem pa se italijanska škofovska konferenca ne opredeljuje za zavezništvo, desnosre-dinsko namreč, ki ga je dolgo let neformalno podpirala, meni La Voz de Galicia. O neobičajnem predvolilnem vzdušju piše tudi Financial Times, in sicer »iz industrijskega srca Italije«, ki je zaenkrat kljub krizi še vedno naklonjen Evropski uniji. Gre za Veneto, kjer so finančni rezi, ki jih je v glavnem vsilil Bruselj, globoko prizadeli krajevno ekonomijo. Doslej so evropski voditelji uživali več zaupanja od italijanskih, piše londonski finančni dnevnik, in evro so podjetniki doživljali kot priložnost za modernizacijo. Danes se nekateri čutijo ogroženi in bi se najraje vrnili k nacionalni valuti in možnosti devalvacije kot sredstva za spodbujanje izvora, drugi, in teh je veliko več, pa menijo, da je izhod iz krize predvsem sodobnejšem pristopu do inovacij in v večjih investicijah v raziskave, kar edino lahko omogoči vejo konkurenčnost na mednarodnih trgih, navaja FT. Dve novički zadevata letalska potovanja, in sicer z dveh povsem različnih zornih kotov, saj bi se eni radi vrnili v Italijo, drug primer pa zadeva nekoga, ki bi v Italiji rad ostal. Die Zeit se sprašuje, v kakšni meri rimske politike sploh zanimajo mladi. Ko je vlada odredila, da univerzitetni docenti in raziskovalci, ki začasno delajo v tujini, lahko glasujejo po pošti, je enostavno pozabila na 25 tisoč univerzitetnih študentov, ki so v tujini v okviru evropskih programov Erasmus. Sedaj so nadoknadili napako tako, da Alitalia nudi tem študentom povratno letalsko karto po znižani ceni, kar bo dodano obremenilo državne blagajne in že tako majavo letalsko družbo. Vsekakor pa zapozneli sklep ne pre-mošča osnovnega vprašanja nepozornosti do mlajših generacij in »pozabljivost« vlade odraža, po mnenju tednika iz Hamburga, splošno nepozornost politike do mladih. Splošen položaj mladih je v Italiji zaskrbljujoč, in ne samo zaradi visoke stopnje brezposelnosti in zaradi »bega« v tujino številnih kvalificiranih diplomirancev. To se vidi tudi v majhnem številu mladih v politiki, kjer 40-letniki veljajo še za mladostnike, vplivni politiki pa so vsi stari nad 60 let, nekateri tudi krepko čez 70, in se zaman skušajo pomladiti z nastopom na sodobnih spletnih medijih, ali pa, v enem primeru, s pol stoletja mlajšo zaročenko. Druga novica povezana s poleti pa zadeva 19-letnega nezakonitega priseljenca, »zamorčka«, kot bi mu rekel brat nekega vidnega kandidata. Dogodek ni vzbudil posebnega odmeva v italijanskih medijih, pač pa v afriških. Tako spletni Linfodrome iz Slonokoščene obale povzema poročilo agencije Reuters iz Rima, kjer se je na letališču mladenič polil z vnetljivo tekočino in se za-žgal. Na letališče so ga namreč privedli, da bi ga naložili na letalo in izgnali iz države nazaj v rodno Slonokoščeno obalo, čemur se je mladenič v obupu uprl s samosežigom. Policisti so pogasili plamene, hudo opečenega mladeniča so odpeljali v rimsko bolnišnico, piše Linfodrome. Pa še novička z našega konca. The Oliveoil Times poroča o skorajšnji sedmi izvedbi specializiranega sejma ek-stra deviškega olja Olio Capitale, ki bo v Trstu na začetku marca. Specializirana revija iz ameriškega Newporta piše zelo pohvalno o pobudi, pri tem pa izpostavlja tudi posebnosti Trsta in privlačnost mesta. Med drugim nagla-ša, da bo letošnja prireditev v prostorih pomorske postaje in torej v lepih prostorih poslopja na nabrežju, kar bi moralo pritegniti še več obiskovalcev kot sicer. / SVET Sobota, 16. februarja 2013 vesolje - Medtem ko se je sinoči asteroid s premerom okoli 50 metrov Zemlji približal na 28.000 kilometrov. V Rusiji treščil meteorit, poškodovanih 1000 ljudi 11 MOSKVA - Pokrajino Čeljabinsk v osrednji Rusiji je včeraj pretresel padec meteorita. Pri tem je bilo ranjenih približno 1000 ljudi, od tega 200 otrok, večina pa je rane utrpela zaradi razbitih okenskih stekel. Meteorit, ki je imel premer več metrov in je tehtal okoli deset ton, je vstopil v atmosfero s hitrostjo med 15 do 20 kilometrov na sekundo. Iz ruskega ministrstva za izredne razmere so sporočili, da trk meteorita ni povzročil smrtnih žrtev, da pa je pomoč v bolnišnico moralo poiskati več deset ljudi, dve osebi pa sta bili huje poškodovani. Nihče pa ni bil ranjen neposredno zaradi trka kakšnega delca meteorita, temveč so večino ran povzročila stekla oken, ki so se razbila zaradi silovitega udarnega vala. Včerajšnji padec meteorita velja za največjo katastrofo, ki jo je v zadnjih stoletjih povzročil padec nebesnega telesa na Zemljo. Ostanke meteorita so našli na treh krajih v pokrajini Čeljabinsk. Dva delca so našli na območju mesta Če-ljabinsk, tretjega pa v okrožju Zlatoust, so sporočili z ruskega notranjega ministrstva. Ruski predsednik Vladimir Putin je po padcu meteorita v odredil nujno pomoč za ranjence. Poudaril je, da je treba narediti vse za pomoč ranjenim in za popravilo nastale škode. Zaradi hudega mraza je potrebno poškodovana poslopja nemudoma ponovno zadelati, da bodo vzdržala mraz, je opozoril ruski predsednik. "Incident moramo obravnavati z vidika pravočasnega opozarjanja prebivalcev pred tovrstnimi nesrečami in morebitne vzpostavitve sistema za zgodnje alarmiranje," je še dodal Putin. Po navedbah ministrstva za izredne zadeve je bilo v pokrajini Čeljabinsk poškodovanih najmanj 3000 hiš in poslopij v šestih mestih pokrajine, med drugim šole, bolnišnice, tovarna cinka in stadion za hokej na ledu. Pokrajina Čeljabinsk je veliko industrijsko središče s številnimi tovarnami in drugimi obrati. Tam se nahaja tudi jedrska elektrarna in veliko jedrsko odlagališče Majak. A predstavnik državne jedrske korporacije Rosatom je povedal, da meteorit ni vplival na delovanje njihovih obratov v regiji. Ministrstvo za izredne razmere pa je sporočilo, da se radioaktivno sevanje na območju ni povečalo, na pomoč pa so poslali 20.000 reševalcev. Tudi obrambno ministrstvo je na območje poslalo vojake. Deli meteorita, ki so potovali z veliko hitrostjo, so povzročili močno svetlobo in silovit udarni val. Večina delov je med padanjem zgorela, ostali pa so upočasnjeni padli na Zemljo. Padajoči delci Meteoritski drobec pada na zemljo v bližini mesta Čeljabinsk ansa Meteoritski dež je hudo poškodoval tovarno cinka v Čeljabinsku ansa meteorita so povzročili precej panike med lokalnim prebivalstvom. Številni so namreč mislili, da je šlo za strmoglavljenje letala. Zaradi meteorita je obstal jutranji promet v Čeljabinsku, številni ljudje pa so si zavetje poiskali v bližnjih zgradbah. Začasno je bilo prekinjeno delovanje mobilnih telefonov. Šole in vrtci v celotni pokrajini pa so bili zaprti. Britanski strokovnjak za vesolje Robert Massey je sporočil, da je včerajšnji meteoritski dež povzročil največje število poškodovancev v zabeleženi zgodovini človeštva. Kot je dejal, je izjemno red- ko, da ob takšnih pojavih pride do človeških žrtev. Tudi pri evropski vesoljski agenciji Esa so povedali, da tovrstnega trka meteorita še ni bilo. Čeprav vsakih nekaj mesecev pride do trka meteorita v Zemljo, se to zgodi večinoma nad oceani, puščavami ali neposeljenimi predeli Sibirije. Zato doslej ni nikoli prišlo do tolikšnega števila ranjenih in materialne škode. Ko majhni predmeti priletijo v ozračje, zgorijo, z Zemlje pa so videti kot utrinki. V redkih primerih večji objekti preživijo prvo fazo padca, nato pa v niž- ji atmosferi eksplodirajo, kar se je včeraj zgodilo v Rusiji, pojasnjuje Massey iz britanskega kraljevega astronomskega društva. Ob Zemljo lahko trčijo tudi zelo veliki predmeti - eden takšnih naj bi pred približno 65 milijoni let pokončal dinozavre - vendar so ti dogodki še redkejši. Massey ocenjuje, da je bil včerajšnji meteorit manjši od desetih metrov, preden je trčil ob Zemljo. Massey še meni, da panika zaradi tega dogodka ni potrebna. "Takšni dogodki so redki - v 20. stoletju je bilo več več- jih padcev, najmanj dva sta bila v Sibiriji, vendar jih glede na to, da dve tretjini Zemlje pokrivajo oceani, zgrešimo," je pojasnil Massey. Pri Esi pa so poudarili, da padec meteorita v Rusiji ni povezan z asteroidom, ki je včeraj na majhni razdalji letel mimo Zemlje. Sinoči po srednjeevropskem času se je asteroid s premerom okoli 50 metrov našemu planetu približal na nekaj manj kot 28.000 kilometrov. "Meteoritski dež in asteroid sta nekaj popolnoma drugega. Usmeritev meteorita in lokacija trka to dokazujeta," so sporočili iz Ese. (STA) hrana - Po podobnih primerih po Evropi Konjsko meso odkrili tudi v tortelinih v Avstriji vatikan - Po odslovitvi Gottija Tedeschija Na čelu banke IOR Nemec Von Freyberg DUNAJ/OSLO - Avstrijske oblasti so včeraj v okviru niza preiskav govejih izdelkov odkrile konjsko meso v tortelinih, v katerih naj bi bilo samo goveje meso. Torteline prodajajo v Lidlu v Avstriji, ki je že začel s postopkom odpoklica izdelka. Avstrijska agencija za zdravje in prehransko varnost je konjsko meso odkrila v tortelinih nemškega proizvajalca Gusto, in sicer v enem od dveh vzorcev. Kolikšen je delež konjskega mesa v polnilu, ki naj bi ga glede na deklaracijo sestavljalo zgolj goveje meso, še ni znano, natančnejše podatke naj bi pristojne oblasti razkrile v ponedeljek. Lidl je izdelek že začel umikati s polic. Avstrijske oblasti so do odkritja prišle v okviru poostrenega nadzora nad gotovimi jedmi, ki vsebujejo goveje meso. Podobne preiskave potekajo tudi drugje po Evropi, potem ko so v Veliki Britaniji in v nekaterih drugih državah EU pred dnevi v govejih laza-njah odkrili tudi konjsko meso. Prvi primer konjskega mesa v zamrznjenih lazanjah so odkrili tudi na Norveškem. Kot so sporočili iz trgovinske verige NorgesGruppen, so potrdilo o vsebnosti konjskega mesa v la-zanjah znamke First Price prejeli včeraj. (STA) jar - Fotomodelko Reeve Steenkamp naj bi umoril s štirimi streli Oscar Pistorius branje obtožnice poslušal v joku PRETORIA - Južnoafriški atlet Oscar Pistorius je obtožen umora dekleta Reeve Steenkamp. Besede sodnika, ki je bral obtožnico, je spremljal v joku in s prekritim obrazom. Za premišljen umor mu grozi dosmrtna zaporna kazen. Sodišče je ugodilo zahtevi obrambe, da je atlet trenutno hudo pretresen, zato je nadaljnje zaslišanje prestavilo na torek prihodnji teden. Do tedaj pa bo Pistorius ostal v policijskem pridržanju. Medtem južnoafriški mediji poročajo o novih podrobnostih tragedije, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah na Valentinovo na domu atleta, ki je po vsem svetu zaslovel, saj je kot prvi atlet brez nog sodeloval na pravih olimpijskih igrah. Pistorius naj bi v dekle, tridesetletno manekenko Reevo Steenkamp, izstrelil štiri naboje iz pištole, in to kar skozi vrata kopalnice. Tam je policija tudi našla truplo manekenke. Pistorius je prvi športnik v zgodovini z dvojno amputacijo nog, ki je nastopil na olimpijskih igrah. To si je želel že v Pekingu 2008, a je Mednarodna atletska zveza zaradi tehnološke prednosti njegovih tekaških protez zahtevo zavrnila. Lani v Londonu mu je s pomočjo visokotehnoloških karbonskih uspelo nastopiti na OI. Prebil se je v polfinale na 400 m, bil v finalu s štafeto svoje države na 4 x 400 m, na zaprtju iger v britanski prestolnici pa je nosil zastavo Južnoafriške republike. Oscar Pistorius včeraj na sodišču ansa VATIKAN - Vatikan je včeraj na čelo vatikanske banke IOR imenoval nemškega odvetnika Ernsta von Freyberga (na sliki). Nemec bo na čelu finančne institucije najmanjše svetovne države zamenjal Ettoreja Gottija Tedeschija, ki so ga odslovili že 24. maja lani. V Vatikanu so ob novem imenovanju napovedali tudi večjo transparentnost finančnih poslov IOR. Imenovanje nemškega odvetnika, sicer tudi člana reda malteških vitezov, na čelo IOR je razkril vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi. Ta je zatrdil, da je kardinalska komisija v tesni navezi z nadzornim svetom IOR odločitev sprejela po podrobni proučitvi prispelih kandidatur in nizu pogovorov s kandidati. Lombardi je pojasnil, da se je za to pomembno mesto v vatikanski institucionalni arhitekturi potegovalo 40 kandidatov. Izbrani Von Freyberg je sicer predsednik upravnega odbora hamburške ladjedelnice Blohm & Voss, med letoma 1991 in 2012 pa je bil tudi glavni izvršni direktor finančnega svetovalnega podjetja Dai-wa Corporate Advisory s sedežem v Frankfurtu. Lombardi je povedal, da je Nemec dobil papeževo soglasje, Benedikt XVI. da je bil celo tesno vpet v postopek izbire novega šefa IOR. Okoliščine odhoda Von Freybergo-vega predhodnika so še danes nejasne. Gotti Tedeschi je 24. maja odstopil s položaja prvega vatikanskega bankirja, potem ko mu je nadzorni svet soglasno izglasoval nezaupnico. Nekateri menijo, da je bil ta dogodek povezan z afero Vatileaks, oziroma z uhajanjem tajnih vatikanskih dokumentov, omenja pa se tudi, da je Italijan prišel navzkriž z drugimi v Vatikanu, ker je želel uveljaviti transparentnost vatikanskih financ in skladnost z mednarodno zakonodajo proti pranju denarja. Lombardi je sicer zagotovil, da bodo v Vatikanu poskrbeli za večjo preglednost finančnih poslov in sprejeli dodatne korake, da svoje delovanje uskladijo z evropskimi standardi pri boju proti pranju denarja, financiranju terorizma in davčnim utajam. Med temi je tudi uvedba notranjega nadzora. Vatikan je sicer julija lani opravil prvi test na poti pridružitve državam, ki izpol- njujejo mednarodna pravila finančnega poslovanja. Odbor strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma Mo-neyval ga je ocenil pozitivno pri devetih od 16 ključnih priporočilih. A dejstvo ostaja, da je potrebno še veliko dela, da se bo znašel na belem seznamu držav, ki izpolnjujejo mednarodna priporočila o finančni transparentnosti. L ZLATO (999,99 %%) za kg 38.669,68 € -625,10 SOD NAFTE (159 litrov) 118,00 $ + 0,12 ■ EVRO 1,3325 $ +1,08 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. februarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 15.2. 14.2. ameriški dolar 1,3325 1,3327 japonski jen 124,03 124,39 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,386 25,383 danska krona 7,4589 7,4604 britanski funt 0,86040 0,85940 madžarski forint 292,38 292,52 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6996 0,6997 poljski zlot 4,1906 4,1 765 romunski lev 4,3885 4,3871 švedska krona 8,4557 8,4492 švicarski frank 1,2303 1,2293 norveška krona 7,3945 7,3605 hrvaška kuna 7,5860 7,5863 ruski rubel 40,1550 40,1712 turška lira 2,3572 2,3605 avstralski dolar 1,2895 1,2879 braziljski real 2,6075 2,6220 kanadski dolar 1,3360 1,3343 kitajski juan 8,3044 8,3062 indijska rupija 72,3550 71,8730 južnoafriški rand 11,7457 11,8588 1 2 Sobota, 16. februarja 2013 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Poveljnik komentiral lanski obračun prometne policije Nepazljivost najhujši »ubijalec« na cestah Volitve 2013 »Najhujši morilec na naših cestah ni alkohol ali neprilagojena hitrost, temveč nepazljivost,« z resnim glasom opozarja poveljnik goriške prometne policije, Gianluca Romiti, ki je včeraj komentiral obračun lanskega dogajanja na cestah. Številkam, ki smo jih objavili včeraj, je tako vdihnil življenje. »Podatek, da je v lanskem letu pri nas naraslo število mrtvih v prometnih nesrečah, je skregan z državnim trendom. Najhujše nezgode pa so se pripetile zaradi nepazljivosti voznika,« je poudaril in dodal: »Nadzor običajno izvajamo v uniformah, ker je naš cilj preventiva, ne pa represija prekrškarjev. Proti nepazljivosti zlasti zaradi uporabe mobilnih naprav - telefonov, tabličnih računalnikov, MP3 predvajalnikov in podobnega - bomo na ulice poslali policiste v civilnih oblekah. To smo že preizkusili na goriških in trži-ških cestah. Izkazalo se je, da je pojav zaskrbljujoč, saj smo v osmih urah zalotili in kaznovali dvajset voznikov. Zavedati se moramo, da med vožnjo ne smemo početi ničesar drugega. Telefon povzroča raztre-senost. Pomislimo na primer, da preko telefona lahko prejmemo vest, ki nas bo močno razburila ... Postali bomo nepazljivi, z vožnjo v teh razmerah pa bomo ogrožali sebe in druge. Kontrole bomo zato zaostrili tudi s pomočjo neuniformiranih policistov.« Poveljnik je v nadaljevanju izpostavil podatek, da je v petih letih za dve tretjini upadlo število voznikov, ki so jih kaznovali zaradi alkohola v krvi: »Lani jih je bilo manj kot sto, kar se ujema z državnim povprečjem. Alarm zaradi nadpovprečnega števila vinjenih voznikov ni več utemeljen. To je posledica preventivnih aktivnosti in zlasti komunikacije z mlajšimi generacijami. Naš napor se obrestuje. Zanimivo je, da so mladi krepostnejši od srednje in starejše generacije. Med mladimi, ki odhajajo z zabave, bomo prej našli voznika, ki se je "žrtvoval" in ni popival, kakor pa med štiridesetletniki ali starejšimi moškimi, ki poleg tega, da imajo v sebi visoko stopnjo alkohola, vztrajajo pri tem, da sami sedejo za volan, zato da avta ne zaupajo ženam ali spremljevalkam.« Pomembne rezultate dosega goriška policija na področju preprečevanja prekrškov in kaznivih dejanj zaradi gostega prometa tovornjakov. »Zavedati se moramo - tako poveljnik Romiti -, da skozi naše ozemlje poteka eden izmed glavnih prometnih koridorjev na relaciji med zahodno in vzhodno Evropo. Ko bo dokončam avtocestni odsek med državno mejo in novo cestninsko postajo pri Vilešu, se bo pretok tovornih vozil še dodatno zgostil. V boju proti najbolj pogostim prekrškom avtoprevoznikov uporabljamo tehnološke naprave, ki nam omogočijo na primer, da ugotovimo sleparijo pri nastavitvi tahografa. Največ prekrškov zadeva namreč neupoštevanje določil o obveznih postankih med potjo. Kazni so težke: šoferja bo doletela globa do 1.682 evrov, z vozniškega dovoljenja mu bomo zbili deset točk, 808 evrov globe pa bo doletelo njegovega delodajalca, ki tvega odvzem licence za opravljanje dejavnosti avtoprevoznika.« Z goriško lego na stičišču držav je povezan tudi pojav zelo pogostih furgonov iz Ukrajine, Belorusije, Moldavije in drugih vzhodnih držav, ki prevažajo ljudi in blaga. »Dogaja se, da v mnogih primerih nimajo ustreznega dovoljenja za prevažanje blaga skozi tuje države. Večinoma prevažajo pakete in raznorazno blago, ki jih priseljeni delavci pošiljajo svojim družinam v domovino. Včasih najdemo v njih tudi plen roparskih pohodov. Posebno dovoljenje morajo imeti pri sebi šoferji furgonov iz držav zunaj Evropske unije. To seveda ne velja na primer za Romune, med katerimi - tako pravijo statistike - odkrivamo mnoge prekrškarje. V Evropi je očitno več Ev-rop, kakor je v Italiji več Italij. To opažamo tudi, kar zadeva ponarejanje potrdil o zavarovanju vozil,« je včeraj povedal poveljnik, njegov namestnik Dennis Del Torre pa je pristavil: »Tega je vedno več tudi zaradi finančne stiske ljudi.« Poveljnik Gianluca Romiti (zgoraj) in tovornjak (desno), ki ga je pri Vilešu zasegla goriška prometna policija: bil je ukraden v Alessandrii, v Perugi so nato ponaredili registrske tablice, romunski državljan pa ga je skušal »pretihotapiti« skozi goriško mejo foto p.dk. nova gorica - Menicalijev umor Tožilka predlaga 22 let zapora Dvaindvajset let zaporne kazni in podaljšanje pripora zaradi begosumnosti za obtožena Zlatana Blagojeviča in Ljilja-no Dalič je včeraj predlagala okrožna državna tožilka Branka Stanič na novogori-škem okrožnem sodišču. V več kot uro trajajočih zaključnih besedah je povzela dosedanje zbrane dokaze, ki naj bi bili dovolj obremenilni in bi potrjevali obtožnico, ki ju bremeni, da sta tržaškega finančnega promotorja Roberta Menicalija predlani umorila iz koristoljubja. Predsednik sodnega senata Goran Klavora je včeraj napovedal, da bo na prihodnji obravnavi v petek, ko bosta zaključne besede podala še oba obtožena, najverjetneje razglašena sodba. V včerajšnjem osemurnem nadaljevanju glavne obravnave zoper obtožena bosanska državljana srbske narodnosti se je odvilo še eno pričanje, nato nadaljnje izvajanje dokazov in zaključne besede tožilke, pooblaščenka oškodovancev in oba zagovornika obtoženih. Kot priča je pred sodni senat stopila sojetnica Daličeve iz pripornega zavoda na Igu. Že na prejšnji glavni obravnavi je namreč pričala ena od njenih soza-pornic, ki naj bi bila avtorica na roko napisanega pisma z obtožbami na račun prvoobtožene. Zatrdila je, da pisma ni napisala ona in da je nekdo zlorabil njeno identiteto. Grafološka ekspertiza je to potrdila. Razvozlala pa je tudi prečrtani besedi na dnu pisma. Bili sta ime in priimek še ene pripornice z Iga; ta je včeraj pričala pred sodiščem in zatrdila, da ne ve ničesar in da si je nekdo njeno identiteto »sposodil«. Sodnik Klavora pa je v minulih dneh prejel še eno pismo, tudi podpisano z imenom in priimkom ene od pri-pornic na Igu. V tem pisanju je izraženo začudenje nad žaljivo vsebino prvega pisma, avtorica, ki je pripravljena pričati na sodišču, pa zagotavlja, da je Daličeva z obnašanjem lahko za zgled ostalim ter da obtožbe na njen račun niso resnične. Na predlog zagovornice oškodovancev - Menicalijeve družine - sta bili prebrani pričanji lastnika trgovine v BiH, kjer je Blagojevič prodal pokojnikov mobilni telefon, in lastnika avtoodpada, kjer je prodal avtomobil. Za mobilni telefon da je Bla- gojevič rekel, da ga je našel na plaži in da ga prodaja, za avto pa da je zatrdil, da ni ukraden ter da ga prodaja, ker je ostal brez dela, pa tudi zato, da bi z delom izkupička pomagal bolni materi. Ob prodaji je predložil originalno dokumentacijo in oba ključa avta, kar je kupca prepričalo, da ni ukraden. Le zahteve po odjavi avtomobila v Italiji ni mogel izpolniti, češ da je šlo pristojno podjetje v stečaj, zato je o tem kupca obvestil kasneje s priporočilom, naj ga razstavi in proda po kosih. Pooblaščenka oškodovancev, odvetnica Tanja Marušič, je poudarila, da njene stranke ne verjamejo zagovoru obtoženih. Da ni šlo za dogovor o predaji avtomobila njima, zato da bi Menicali uveljavljal kasko zavarovanje, so potrdili vsi zaslišani sorodniki in prijatelji, je poudarila, kot med drugim tudi to, da je nerazumljivo, da bi nekdo s pomočjo listka namenoma tipkal napačen PIN na bankomatu. »Maria ni. Med preiskavo je bilo prereše-tano pokojnikovo življenje, Če bi obstajal, bi se njegovo ime pojavilo,« je zavračala navedbe iz pričanja obtoženih glede obstoja osebe, ki naj bi jima usodnega dne izročila avtomobil. Oba odvetnika obtoženih, Bruno Krivec in Stojan Zorn sta v svojih zaključnih besedah poudarila, da zadostnih oz. prepričljivih dokazov zoper njuni stranki ni, torej sta predlagala njuno oprostitev. Krivec je izsledke ekspertize Inštituta Jo-zefa Stefana glede odbleska okrogle oblike, ki je na Blagojevičevi roki viden na posnetku varnostne kamere iz bencinskega servisa v Sežani, dejal, da to ne more biti njegova ura, saj je ta izrazito kvadratne oblike. Pokojnikov DNK pa se nahaja pod pokrovčkom s spodnje strani, kar je čudno, če bi ta z uro prišel v stik denimo med ruvanjem. Če bi obtoženi uro izgubil med bojem z žrtvijo, bi se pasek cenene ure moral tudi strgati, a se ni, je poudaril. »Najdeni predmeti na kraju najdbe trupla nakazujejo, da se je na umor nekdo dobro pripravil,« je poudaril Zorn, zagovornik Daličeve, in dodal, da ona motiva ni imela, prej bi ga imel nekdo, ki je bil vpleten v milijonsko zavarovalniško goljufijo, o čemer smo pisali prejšnjič. (km) GORICA V ponedeljek sojenje zoper Claudia Varotta V ponedeljek bo pred goriško sodnico Paolo Santangelo potekala sodna obravnava po skrajšanem postopku zoper nekdanjega ladjedelniškega delavca Claudia Varotta, ki ga bremeni obtožba, da je 6. junija lani, le štiri dni pred poroko, namerno umoril svojo 60-letno partnerko Rosino Lavrenčič, po rodu s Poljan. Obdukcija je pokazala, da se je nad nesrečno žensko znesel z devetnajstimi sunki bodala. Za hitri postopek sta se odločila ob-toženčeva odvetnika Elisa Berlasso in Fabio Russiani. Varotto je trenutno na zdravljenju v centru za klinično diagnostiko kaznilnice v kraju Secondi-gliano pri Napolju. Njegove zdravstvene razmere ne dopuščajo namreč bivanja v zaporu, v Secondiglianu pa je edini zapor s kliničnim centrom, primernim za nadziranje njegovega zdravstvenega stanja. DRŽAVLJANSKA REVOLUCIJA Andolina o zdravstvu Nosilec kandidatne liste Državljanske revolucije za senat Marino Andolina je na volilnem srečanju v Gorici med drugim opozoril, da Gorica in Tržič tvegata izgubiti transfuzijski center, ki naj bi ga pripojili tržaškemu centru in pozval Goričane, naj se temu uprejo. O varnosti porodnišnice je dejal, da je sklicevanje na najnižje število letnih porodov za ohranitev oddelka postranska zadeva in da edino pomembno je zagotavljanje dežurnega pediatra dan in noč. Dodal je, da strošek za zaposlitev novih pediatrov s pogodbami za nedoločen čas ni pretiran, skeptičen pa je do uresničljivosti čezmejne porodnišnice. DEMOKRATSKA STRANKA Brandolin o Vivacentro Kandidat Demokratske stranke za poslansko zbornico Giorgio Brandolin je na srečanju s predstavnikom konzorcija trži-ških trgovcev Vivacentro Matteom Frat-timo pohvalil prizadevanja tega konzorcija za ponovni zagon trgovine na drobno, kar je lahko zgled tudi na vsedržavni ravni. SOOČANJE KANDIDATOV Sodišče, zdravstvo, brigada Odbor SalviAMO Gorizia in Koordinacija združenj za zdravje in zaščito goriškega zdravstva prirejata v torek ob 18. uri v Kulturnem domu soočanje med kandidati o vprašanjih sodišča, združitve goriškega zdravstvenega podjetja, porodnišnice in brigade Pozzuolo. gorica - Kandidata SEL Solidarna z zgodovinarko • ■ VB • *V* | in uslužbenci manjsmskih organizacij in medijev Igor Komel in Fabrizio Dorbolo V Gorici sta se v minulih dneh sestala slovenska kandidata stranke Svoboda, ekologija in levica (SEL), ki bosta nastopila na skorajšnjih volitvah za obnovo italijanskega parlamenta. Za senat kandidira Igor Komel iz Gorice, za poslansko zbornico pa Fabrizio Dorbolo iz Benečije, ki sta izpostavila potrebo po najširši podpori levosredinski koaliciji oziroma navezi Bersani-Vendola, če si ne želimo ponovnega oblikovanja desnosredinske in protimanjšinske vlade v italijanskem parlamentu, piše v sporočilu za javnost. Oba kandidata sta tudi enotno izrazila solidarnost z zaposlenimi v raznih slovenskih ustanovah v Italiji, ki se nahajajo v res težki in nezavidljivi situaciji. Pri GORICA Mladega tatu so zaprli, razgrajača pa kaznovali Pred goriškega sodnika je včeraj stopil 26-letni Cristiano Trobi, ki so ga ka-rabinjerji prijeli med spodletelim poskusom kraje. Mladeniča iz Gorice so opazili v četrtek zvečer, medtem ko je poskušal vstopiti v center Karitas v okviru strukture goriških kapucinov. Na kraj so se pripeljale karabinjerske patrulje in ga zalotile pri dejanju. Sodnik je zanj potrdil pripor; ker ni pristal tem sta Komel in Dorbolo omenila med drugim Novi Matajur v Benečiji, Primorski dnevnik, glasbeno šolo Emil Komel v Gorici, Narodno in studijsko knjižnico v Trstu, Novi glas, Dijaški dom v Gorici, Kulturni dom v Gorici in še bi lahko naštevali. Kandidata izražata solidarnost tudi zgodovinarki Alessandri Kersevan iz Vidma, kateri so desničarski skrajneži onemogočili, da bi na filozofski fakulteti v Veroni predavala o fojbah. Nedopustno je namreč, da so »ponovno na delu« skupine desničarskih skrajnežev, kot so Bloc-co universitario, Casa Pound in druge, saj točno vemo, kam v teh težkih kriznih časih »pes taco moli,« opozarjata Komel in Dorbolo. na dogovorjeno kazen, bodo razsodbo zoper njega izrekli v petek. Na obravnavo čaka v celici goriškega zapora. Med istim večerom so nataknili lisice tudi 30-letnemu razgrajaču, ki se je s pestmi znesel nad karabinjerje. Razsajal je v bližini lokala Da Gianni v Morel-lijevi ulici v Gorici. Ob prihodu patrulje se ni pomiril, zaradi česar so ga odpeljali v kasarno na Verdijevem korzu, kjer pa je napadel karabinjerje in enega izmed njih lažje poškodoval. Sodnik Matteo Trotta ga je po hitrem postopku včeraj obsodil na osem mesecev pogojne kazni. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 16. februarja 2013 13 gorica - Posnetek fotografa Aug. Marege Nad letališčem avstro-ogrsko vojaško letalo Razvoj Goriškega, pravzaprav Mi-renskega letališča, ker je ta kraj najbližji, vsekakor bliže od Gorice, se je začel v letih neposredno pred prvo svetovno vojno. Po poskusnih poletih bratov Rusjan - prvi skok se je sicer zgodil na Rojcah - je območje letališča, ki je takrat zajemalo le približno polovico današnje, za svoje potrebe prevzela avstro-ogrska armada. Veliko travnato površino, v lasti štandreške občine in nekaterih drugih okoliških skupnosti, so že do tedaj uporabljali za urjenje vojakov (Exerzierplatz). Dobri dve leti pred izbruhom prve svetovne vojne pa so območje izbrali tudi kot sedež vojaškega letališča, predvsem kot sedež za vežbanje pilotov. Razlogov za tako odločitev je bilo verjetno več. Poleg ugodnih klimatskih razmer tudi bližina državne me- je z Italijo. Odnosi med državama so bili tačas še navidezno dobri, vendar so se po tihem že začele priprave na vojaški spopad. Mirensko letališče je bilo od skupaj osmih vojaških letališč v Avstro-Ogrski ob izbruhu vojne tretje po vrsti in tu je bila nastanjena 12. avstro-ogrska letalska enota, piše Sandi Sitar v knjigi »Letalstvo in Slovenci«. Pred sto leti - 4. novembra 1912 -se je v bližini letališča smrtno ponesrečil nadporočnik Aristid Petrovič, o katerem smo v Primorski dnevnik ob koncu lanskega leta tudi poročali. Če je bližina državne meje nekako vplivala na namestitev letalske enote, pa je izbruh sovražnosti z Italijo pospešil selitev letalskega oporišča najprej na Ajševico, zatem pa še globlje v zaledje. Podatkov iz prvega obdobja delovanja vojaškega letališča ni veliko, saj je vse Fotografija je nastala po vsej verjetnosti leta 1914 skupaj trajalo le kaki dve leti, najbrž pa je glede dejavnosti novega in hitro razvijajočega se letalskega sektorja vladala precejšnja tajnost. V svežnju starih fotografij in raznih dokumentov sem iztaknil zanimiv posnetek, ki je po vsej verjetnosti - to sklepam po tekstu na hrbtni strani - nastal le- ta 1914. Posnetek je slabše kakovosti in očitno je, da fotograf ni bil kos novim izzivom, saj je poskušal »ujeti« letalo v zraku. Kuliso dela v ozadju Krminska Gora, približno na polovici posnetka pa železniška proga Tržič-Gorica, ki poteka še danes po isti trasi. Lepo vidni so drogovi telegrafske linije. Na hrbtni strani fotogra- osebni arhiv fije-razglednice je napis Fot. Aug. Mare-ga, Gorizia - 1914. Iz tega fotografskega ateljeja so ohranjene številne podobe Gorice in okoliških krajev iz začetka 20. stoletja. Niz elementov, ki potrjujejo prvotno ugotovitev, da je posnetek letala nastal na Mirenskem letališču. Vlado Klemše štandrež - Saša Marvin se uveljavlja v jadralnem letalstvu Prebil se je v svetovni vrh Še do pred nekaj leti so bila nad Gorico jadralna letala pogosta, saj je bila dejavnost na Mirenskem letališču živahna. Tega danes ni več. Morda bo letališče uspelo oživiti ajdovskemu podjetju Pipi-strel, če bo zgradilo svojo proizvodno halo in usposobilo progo za preizkušanje letal. Da ima Goriška letalski »talent«, pa pričajo tudi dosežki Saše Marvina, po rodu iz Štandreža, ki se je prebil v svetovni vrh akrobatskega jadralnega letalstva. Marvin sicer že veliko let živi na Videm-skem, vendar se pogosto vrača v Štandrež, kjer živijo njegov oče in prijatelji. Vest o njegovih uspehih je v javnost prišla zlasti lani poleti, ko je z italijansko reprezentanco osvojil naslov svetovnega prvaka na tekmovanju v Dubnici na Slovaškem. Zelo dobre uvrstitve na samem svetovnem vrhu je dosegel tudi kot posameznik. Pred kratkim sva se s Sašo Marvinom srečala v štandreški gostilni, kjer mi je ob kavi pripovedoval o svojem vstopu v letalski svet ter seveda o uspehih in zadoščenjih, ki mu jih je prineslo jadralno letalstvo. Na pogovor v Štandrež se je iz Vidma kljub mrazu pripeljal z motorjem. Saša Marvin ni več rosno mlad, saj jih šteje že 46. Skoraj neverjetno pa se sliši, da je v svetovni vrh prijadral v zelo kratkem času, saj je -kot je sam povedal - v jadralno letalo prvič stopil šele leta 2009. »Letalstvo sem vzljubil že kot deček, ko me je komaj triletnega babica odpeljala na goriško letališče in me posadila v letalo. Na njem sem bil sam s pilotom. Babica je čakala na letališču. Letenje nad Gorico se je še večkrat ponovilo. Življenjske okoliščine pa so me v kasnejših letih privedle do povsem drugačnih izbir, v katerih ni bilo veliko prostora za letenje. Pa vendar! Osemnajstleten sem v Če- Saša Marvin (zgoraj) in ob letalu s sotekmovalcem iz dežele FJK (desno) foto vip dadu opravil izpit za pilotiranje helikopterjev, kar pa je draga zadeva, in sem se tej dejavnosti odpovedal,« je med klepetom navedel Marvin. Leta so tekla in štandre-ški rojak se je preizkusil v marsičem. V športu so ga pritegnile borilne veščine, več kot deset let pa je kot DJ nastopal v diskotekah po deželi in tudi drugod. Sedaj je solastnik podjetja IDF, ki deluje na področjih raziskovanja in projektiranja, ukvarja pa se tudi s prehrambenimi artikli. Jadralnemu letalstvu se je začel posvečati šele pred nekaj leti. Prvič je sedel v letalo brez motorja na letališču S. Mauro v kraju Premariacco v Furlaniji. Takoj se je navdušil nad tovrstnim letenjem, obenem pa je sklenil, da se bo preizkusil tudi v akrobatskih veščinah. Da mu gre letenje od rok, so opazili tudi drugi. Temu je sledila intenzivnejša vadba z odkriva- njem vseh skrivnosti jadralnega letalstva. Za enega najbolj kvalitetnih italijanskih centrov na tem področju velja mestece Torre Alfina na meji med Lacijem, To-skano in Umbrijo. Tamkajšnje staro vojaško letališče so preuredili v sodoben letalski športni center. »Tam smo se učili vseh figur, ki jih mora letalec opraviti na nebu. Spoznal sem razne zavoje, navpično letenje, lupinge in druge akrobatske vra-golije, ki jih mora obvladati pilot,« je hitel razlagati Marvin. Znanje je nabiral tudi na letališču v Murski Soboti. »Začeli so prihajati uspehi tako na državni kakor tudi na mednarodni ravni,« je svojo pripoved nadaljeval štandreški rojak, ki nam je tudi obrazložil, kako poteka tekmovanje: »Na voljo so trije programi: najprej znani program, s katerim nas seznanijo nekaj mesecev pred tekmovanjem, nato pro- sti program, nazadnje pa še neznani program, ki ga izvemo samo dvanajst ur prej, tako da nimamo časa, da bi ga preizkusili. Vse pa se dogaja v namišljeni zračni kocki s stranico tisoč metrov. Vprežno letalo izklopi jadralca na višini 1250 metrov, nakar se začne tekmovanje z izvajanjem figur po predvidenem programu.« Kljub temu da Marvin in njegovi kolegi na mednarodnih tekmovanjih zastopajo Italijo, jim italijanska letalska zveza bolj malo pomaga. Skoraj vse stroške morajo kriti sami, je obžaloval naš sogovornik. Na vprašanje, kaj ga čaka v letošnjem letu, pa je povedal, da bo z reprezentanco sodeloval junija na svetovnem prvenstvu na Finskem. »Moja želja je, da bom ponovil in tudi izboljšal uspehe iz slovaške Dubnice,« je dodal. To mu seveda želimo tudi mi. Vili Prinčič TRZIC Danes pustna povorka Potem ko so jo bili na pustni torek zaradi negotovih vremenskih razmer odpovedali, bo danes v Tržiču stekla pustna povorka z enajstimi vozovi in trinajstimi skupinami. Sprevod bo ob 14. uri krenil z Ul. Matteotti ter se bo vil po Drevoredu S. Marco, ulicah Bi-xio in Garibaldi, Trgu Anconetta in Ul. Duca d'Aosta do Trga republike, kjer bo nagrajevanje. Ob tej priložnosti bo v ulicah Garibaldi, Fratelli Rosselli, Bi-xio, Duca d'Aosta, Va-lentinis in Matteotti ter na parkiriščih v ulicah Va-lentinis in Baden Powell prepovedano parkiranje, v Drevoredu S. Marco, ulicah Valenti-nis, Matteotti, Garibaldi, Bixio, Duca d'Aosta, Rosselli in na Trgu Anconet-ta pa bo tudi prepoved vožnje. Na kro-žišču na Trgu Anconetta bo prepovedano zaviti iz Drevoreda Verdi v Ul. Garibaldi, medtem ko bo mogoče zaviti v ulici Parini in IV Novembre, iz katere pa se ne bo smelo zaviti na kro-žišče, ampak bo treba nadaljevati vožnjo v smer Drevoreda Verdi. Od 13. ure do konca povorke bo tudi prepovedano uporabljati razpršilnike. Danes povorka bo gorica - Na županstvu predstavili storitve v okviru projekta Interprana Matični urad »se seli« na splet Cilj je poenostavitev upravnih postopkov - Potrebno je aktivirati deželno kartico in razpolagati s posebno napravo za njeno branje Nič več čakanja pred uradom bumbaca Čakalne vrste, zbogom, do anagraf-skih in demografskih podatkov je na goriški občini dostop mogoč preko spleta. Občina Gorica je namreč lani pristopila k deželnemu projektu Interprana, ki sledi nedavnim vladnim ukrepom na področju poenostavitve upravnih postopkov, razširitve ponudbe storitev preko spleta ter spodbujanja kroženja anagrafskih informacij in izboljšanja dostopa občanov do teh storitev. Projekt so včeraj na goriškem županstvu predstavili odbornika Silvana Romano (sociala) in Alessandro Vascotto (statistična in demografska služba) ter pristojni funkcionarji Rosamaria Olivo, Erica Schiro in Roberto Cadeddu. Dežela je goriško občinsko upravo opremila s potrebnim računalniškim programom, ki omogoča koriščenje spletnih storitev preko dveh portalov. Prvi portal je namenjen občanom, ki pa morajo izpolnjevati nekatere pogoje: razpolagati morajo z računalnikom in internetno povezavo, dalje je potrebno aktivirati deželno storitveno kartico oz. zdravstveno izkaznico (Carta Regionale dei Servizi) in si priskrbeti napravo za branje kartice ter računalniški program za njeno rabo. Naprave za branje brezplačno nudi deželna uprava (zanje se lahko zaprosi preko spletne strani http://cartaservizi.regione.fvg.it, na kateri je na voljo tudi računalniški program), za aktiviranje kartice pa je na voljo brez- plačna zelena številka 800-013946 od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Za dostop do storitev se bo treba povezati z linkom vi-sureanagrafiche.regione.fvg.it, kjer bo občan imel pregled (in jih bo lahko tudi tiskal) nad vrsto podatkov, kot so stalno bivališče, stan, državljanstvo, družinsko stanje idr., tiskati pa bo mogoče tudi celo vrsto že izpolnjenih obrazcev za avtomatično pripravo dokumentov (autocertificazione). Preko drugega portala pa bodo dostop do omenjenih podatkov lahko imele javne uprave (npr. sile javnega reda, sodstvo, tožilstvo, pokojninski zavod Inps, zdravstveno podjetje, deželni in pokrajinski uradi idr.), ki pa bodo morale skleniti posebno konvencijo, glede katere je občinski odbor ravno v četrtek odobril osnutke pisem o nameri. Spričo velikega števila starejših občanov, ki ne razpolagajo z računalnikom, pa bo občinska uprava stopila do prostovoljnih združenj s prošnjo, da se povežejo z omenjenim portalom ter starejšim osebam priskrbijo potrebne podatke in dokumente. Tako bo nova pridobitev prispevala po eni strani k poenostavitvi postopkov, odpravi čakalnih vrst (glede tega so že zaznali upad), zmanjšanju količine papirja v obtoku in števila telefonskih klicev, po drugi strani pa k večji integraciji med krajevnimi upravami in združenji, so prepričani na goriški občini. (iž) 1 4 Četrtek, 294. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Predavanje članov združenja Astore in projekta SloWolf Volk na Goriškem je samo stvar časa »Mi o volku, volk iz gozda«, pravi stari slovenski pregovor. A ni več daleč čas, ko se bo volk pojavil tudi na Goriškem. Tako so napovedali na četrtkovem srečanju-predavanju v palači Attems na goriškem Kornu. Dvorano v prvem nadstropju plemiške palače so ljudje napolnili do zadnjega kotička. Pokrovitelj je bila pokrajinska uprava, strokovno predavanje pa je bilo zaupano združenju Astore FJK, ki se ukvarja z ornitološkimi in ekološkimi raziskavami. Prisotne je v slovenščini in italijanščini pozdravila podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je poudarila zlasti pomen proučevanja selitev in premikanja divjih živali ter pravočasnega ugotavljanja njihove prisotnosti v naših krajih. Nato je besedo prepustila predstavnikom združenja Astore FJK, ki so obrazložili premike tropov volkov, ki se bodo že čez kako leto pojavili tudi na širšem območju Goriške. Najprej je o volčjih »potovanjih« spregovoril Michele Benfatto, ki je ugotavljal, da so volka iz naših krajev pregnali pred več kot dvesto leti, zdaj pa se v FJK vrača iz dveh smeri: iz Abrucev v srednji Italiji in z Balkana preko Hrvaške in Slovenije. Italijanski volk je nekoliko manjši od balkanskega (odrasla žival doseže težo kakih 30 kilogramov, balkanski volk pa deset kilogramov več). Iz Abrucev se je volk v zadnjih letih podal na dolgo pot proti severu po Apeninih, dosegel je Ligurijo in francoske Alpe, nato Švico, od tam pa se je prebil v predele Lombardije in Veneta. Do nas torej ni več daleč. Benfatto je tudi povedal, da v Italiji živi kakih tisoč volkov, na Balkanu pa več kot pet tisoč (v Sloveniji so našteli 50-60 živali). Zelo podrobno je o raziskavah in odkrivanju premikov volka v krajih nedaleč od nas spregovorila Letizia Kozlan, ki je diplomirala iz naravoslovnih ved na Univerzi v Trstu, izpopolnjevala pa se je na Univerzi v Ljubljani. Na zanimiv način je predavala o svojem sodelovanju pri projektu SloWolf, kjer je skupina slovenskih strokovnjakov s področja veterinarstva in biotehnologije opravila podrobne raziskave na območju Brkinov in Vremščice. Raziskave izvajajo na več načinov: zvočno s predvajanjem posnetkov z volčjim zavijanjem in čakanjem na odziv volkov, dalje z nameščanjem fotografskih naprav na krajih, kjer se predvideva, da bodo mimo šli volkovi ter z iskanjem in preučevanjem sledi, ki jih volk pusti na terenu (iztrebkov, urina, ostankov hrane itd). Najbolj verodostojen način proučevanja pa slej ko prej predstavlja ujetje volka, kateremu pritrdijo posebno ovratnico z radijskim oddajnikom. Sedaj se volkovi zadržujejo v glavnem v Brkinih s krajšimi pohodi na tržaški Kras, le nekaterim samotarskim volkom so sledili do odročnejših območij Goriške (Nanosa, Hrušice, Trnovskega gozda). Tudi balkanski volk je torej pred vrati in le vprašanje časa je, kdaj se bo za stalno naselil na Goriškem in drugje v Furlaniji. Na vprašanje iz občinstva, če bo volk pregnal divje prašiče, je Kozlanova povedala, da volk se ne bo nikoli lotil odraslega merjasca, ki je trikrat do štirikrat večji in težji od njega, možnost pa je, da bo uplenil mladiče. S tem bo nedvomno prispeval k zmanjšanju števila divjih prašičev na Goriškem, človeka pa se volk izogiba. Na koncu je postregla še z zgodbico, uglašeno na valenti- novo. Eden od volkov z ovratnico (po imenu Slavc) je v zadnjih mesecih opravil več kot 800 kilometrov dolgo pot od Brkinov čez Nanos in skozi Soško dolino do Trbiža, od tam pa v Avstrijo in po Dravski dolini do severnega Veneta. V hribovju nad Verono se je srečal z volkuljo italijanske pasme. Kaj se bo iz tega izcimilo? (vip) Volk in posledice njegovega pohoda na kmetih slowolf Izleti Primorskega dnevnika Izletniki Primorskega dnevnika iz Goriške, ki so se prijavili na potovanja v organizaciji agencije Aurora (Oman, London in jezero Maggiore), bodo morali poravnati drugi obrok v ponedeljek, 18. februarja, med 9. in 12. uro v Kulturnem domu v Gorici. Dogovor v prid družinam Občina Tržič je s sindikati včeraj sklenila dogovor, na podlagi katerega bo zahtevala okrepljeno prisotnost zdravstvenega osebja za nego na domu in teritoriju, znižanje davkov Irpef in Imu za družine z nizkimi dohodki ter bo uvedla olajšave za šibkejše sloje. Univerza najela dvorec Rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Za-vrtanik in župan občine Vipava Ivan Princes sta včeraj podpisala pogodbo o 85-let-nem zakupu in uporabi prostorov obnovljenega dvorca Lanthieri v Vipavi; obnova je znašala 4 milijone evrov. S podpisom pogodbe o najemu je univerza pridobila dodatnih 1900 kv. metrov prostorov. Namenjeni bodo Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, Centru za raziskave vina ter Centru za biomedicinske znanosti in inženirig; poleg tega bodo v dvorcu potekali tudi najbolj svečani in protokolarni dogodki univerze. (km) Govorili bodo o ljubezni »Parlar d'amore« (Govoriti o ljubezni) je naslov pobude, ki bo jutri že petič potekala v goriškem Raštelu v organizaciji združenja Nuovo lavoro. Pesniški miting se bo začel ob 11. uri pred kipom Carla Michelstaedterja. brda - V Števerjanu in na Dobrovem predstavitev skupnega praznovanja Kultura ne pozna meja Prihodnjo soboto na gradu Dobrovo odprtje razstave ter večer poezije in glasbe - Pokroviteljstvo petih občin Praznik ne samo kulture, ampak tudi prijateljstva, ki naj po padcu fizične prispeva tudi k odpravljanju meje v glavah ljudi. To želi biti dogodek, ki bo pod imenom Kultura brez meja potekal prihodnjo soboto, 23. februarja, v Vinski kleti Goriška Brda na Dobrovem. Pobudo so včeraj dopoldne predstavili na županstvu v Štever-janu (nekaj ur zatem pa še na gradu Dobrovo) ob prisotnosti domače županje Franke Padovan in odbornika Marjana Drufovke, župana Občine Brda Franca Mužiča in direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport občine Brda Ariane B. Suhadolnik ter predsednika Goriške vinske ceste Roberta Komjanca in po-dravnateljice Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice Ales-sandre Schettino. Glavni pobudnici in pokroviteljici praznika sta občini Števerjan in Brda, ki imata za seboj dolgoletno zgodovino sodelovanja in srečevanja, ki pa je nekoliko zamrlo po padcu meje med Slovenijo in Italijo, s praznikom, ki želi postati tradicionalen in bo potekal vsako leto izmenično na slovenski oz. italijanski strani meje, pa želijo to srečevanje in sodelovanje obuditi in tudi poglobiti s ciljem, da se Brici ponovno združijo in postanejo ena velika družina, je bilo rečeno na predstavitvi, kjer so tudi poudarili, kako so svoje pokroviteljstvo nad pobudo dale tudi druge tri občine na italijanski strani, se pravi Krmin, Dolenje in Gorica, saj se želi v projekt vključiti vse občine na območju Brd, prav tako so jo podprli tudi številni sponzorji. Prvi praznik kulture brez meja bo torej potekal prihodnjo soboto v vinski kleti na Dobrovem, kjer bodo ob 17. uri odprli likovno in fotografsko razstavo, ki jo prirejata Društvo Briških likovnih ustvarjalcev Dablo in Fotoklub Skupina 75, ob 18. uri pa bo Večer ljudske poezije in glasbe, ki povezujeta srca preko meja, na katerem se bodo - brez prevajalcev - prepletale slovenščina, italijanščina in furlanščina ter še kak drug jezik, so povedali pobudniki, ki želijo s tem dati tudi priložnost briškim društvom, da se izkažejo. Tako bodo kulturni program oblikovali zbori MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MePZ Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, MoPZ Štma-ver, Vokalna skupina Vinika z Dobrovega in MoPZ Ludvik Zorzut iz Medane, priložnostni orkester pa bodo sestavljali gojenci oddelka s Plešivega SCGV Emil Ko-mel, glasbene šole Pro musica z Dobrovega ter Glasbenega in kulturnega društva iz Krmina, obenem bo sodeloval tudi Pihalni orkester Brda. Na večeru, ki ga bosta povezovala Andreja Benedetič in Nikolaj Pin- Z včerajšnje predstavitve v Števerjanu tar, bosta nastopila tudi recitatorja Damijan Marinič in Robert Juretič, medtem ko je bila režija zaupana Jasmin Kovic. Rdeča nit praznika pa bosta lika dveh pesnikov, ki sta zapustila pomembno dediščino ljudskega izročila - Ludvika Zorzuta in Pietra Zoruttija. bumbaca Kulturni program, zagotavljajo pobudniki, pa bo zelo kratek, saj bo potem kmalu napočil čas za tisto neformalno, a še kako pomembno, kar sledi kulturnim prireditvam - namreč za druženje med Brici, ki jih vežejo eno ozemlje, ena kultura in en jezik. (iž) gorica - V ponedeljek občni zbor mestne sekcije združenja krvodajalcev Lani našteli nekaj manj kot sto novih darovalcev Z usposabljanjem prostovoljcev ciljajo na mlade Nagrajeni krvodajalci Goriški krvodajalci ciljajo na mlade s pomočjo primernega usposabljanja prostovoljcev. Tudi o tem bo govor na občnem zboru goriške sekcije Združenja prostovoljnih krvodajalcev ADVSG Remo Uria Mulloni, ki bo v ponedeljek ob 20.30 v dvorani Faidutti v Ul. Visini v Ločniku. V goriški sekciji so v preteklem letu 2012 zabeležili preko 1200 darovanj krvi, pridružilo pa se jim je nekaj manj kot sto novih krvodajalcev. Po mnenju predsednice sekcije Patrizie Zampi številke kažejo na stabilnost, zaradi česar so pri sekciji zadovoljni kljub nenaklonjenemu demografskemu stanju in gospodarski krizi, ki negativno vpliva tudi na prostovoljstvo. Zampijeva je v spo- ročilu za javnost opozorila tudi na neznanko, ki jo predstavlja preureditev centra za transfuzijo goriškega zdravstvenega podjetja, čeprav so jih v zadnjih dneh pomirila zagotovila direktorja oddelka za transfuzijsko medicino pri tržaškem bolnišniškem podjetju Luce Mascarettija, da bodo v Gorici in Tržiču še naprej zagotavljali zbiranje krvi. O tem bo govor na ponedeljkovem občnem zboru, kjer bosta na dnevnem redu med drugim tudi izpeljava tretje čez-mejne krvodajalske akcije ter razprava o pomenu kapilarne prisotnosti na ozemlju za promocijo krvodajalstva tudi v sodelovanju z združenji darovalcev organov in kostnega mozga ADO in ADMO. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 16. februarja 2013 15 IZLIV SOČE - Jutri v naravnem rezervatu »Gosji dan« Možno bo predvsem opazovati beločele gosi, ki prezimijo na tem območju Po uspehu prvega srečanja, saj se je na povabilo v neokrnjeno naravo odzvalo presenetljivo veliko ljudi, prireja jutri zadruga Rogos, ki po novem upravlja naravni rezervat pri izlivu Soče v sodelovanju z biološko postajo na otoku Cona in združenjem Co.Na., drugi t.i. »gosji dan«, ki bo posvečen opazovanju divjih gosi, ki gnezdijo na območju izliva reke Soče. Pri tem bo možno opazovati tako populacijo sivih gosi (Anser anser) kot predvsem populacijo beločelih gosi (Anser albi- frons), katerih izvorno območje je tundra, ki pokriva predvsem severne predele Rusije, pozimi pa se preselijo v naše kraje. Letos je na območje izliva Soče priletelo kakih dva tisoč beločelih gosi, ki se podnevi razkropijo po bližnjih poljih v iskanju hrane (hranijo se z ostanki pridelkov ali poganjajočo travo), zvečer pa se premaknejo do napol poplavljenih predelov v bližini opazo-vališč. Jutrišnji »gosji dan« se bo začel ob 15.30 z uvodnim predavanjem Nico- V naravnem rezervatu na otoku Cona lette in Fabia Perca v konferenčni dvorani sprejemnega centra na otoku Cona, kateremu bo ob 16.30 sledila vodena ekskurzija z opazovanjem prihoda beločelih gosi, ki jo bo vodil ornitolog Paul Tout. Za otroke pa bo že od 13. ure dalje možnost krajšega sprehoda in ježe s konji znamenite pasme Camargue. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri dramski odsek prosvetnega društva Štandrež s komedijo Vinka Moe-derndorferja »Štirje letni časi«, režija Jože Hrovat. V nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z de-tektivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 19. februarja, ob 20.45 »Itis Galileo«, nastopa Marco Paolini, ki je delo napisal s Francescom Niccolinijem; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 16. februarja, »Nel bosco ad-dormentato«, gledališka skupina La Bottega degli Apocrifi; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »II principe abusivo«. Dvorana 2: 16.00 »Cirque du soleil -Mondi lontani« (digital 3D); 17.45 -19.30 »Studio illegale«; 21.15 »Lincoln«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Promised Land«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Il principe abusivo«. Dvorana 2: 17.50 »Cirque du soleil -Mondi lontani« (digital 3D); 20.00 -22.00 »Warm Bodies«. Dvorana 3: 17.45 - 21.00 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Die Hard - Un buon giorno per morire«. Dvorana 5: 17.30 - 19.15 »Viva la li-bertà«;21.00 »Lincoln«. Razstave V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 16. februarja, ob 18. uri odprtje razstave akvarelov Go-ričana Maria Bardusca; do 28. februarja od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00, ob nedeljah 10.3012.00. V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo danes, 16. februarja, ob 18.30 odprtje razstave slikarja Maurizia Macija z naslovom »Macinamenti«; na ogled bo do 10. marca ob četrtkih in petkih 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-19.00; vstop prost. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.15 koncert pianistke Tatjane Blome; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem domu v Gorici: 22. februarja, ob 20.45 koncert »Gypsy Quintet Remake«; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 22. marca, ob 20. uri nastopa pianist Petar Milic; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, blagajna@kulturnidom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v uporavljanju gostinskih obratov, marketinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org). VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. M Izleti SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na ra- čun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi ob dnevu žena v petek, 8. marca, na izlet v Bassa-no del Grappa za ogled mesta, znanega predvsem zaradi dogodkov iz prve in druge svetovne vojne. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. KRUT - nadaljuje se vpisovanje na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali pa na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA: agencija Adriatica.net Centro Viaggi vabi na predstavitev potovanja v Ukrajino v četrtek, 21. februarja, ob 17. uri v piceriji Veto na Opčinah (nasproti cerkve). Predstavnik agencije in vodič Gorazd bosta nudila informacije in zanimivosti o izletu že vpisanim in tistim, ki jih potovanje zanima a se niso še vpisali; nujna potrditev prisotnosti po tel. 040-637025 od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro. 13 Obvestila KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore zbira prijave za udeležbo na prikazu obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo z izvedencem s Kmetijsko veterinarskega zavoda iz Nove Gorice priredilo v Podgori; informacije in prijave po tel. 0481-390788 in 0481391027; termin bo naknadno določen. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče v nedeljo, 3. marca, zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja danes, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štma-vru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. februarja, v prvem sklicu ob 12. uri in v drugem ob 19. uri v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bra- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GORIŠKI ABONMA Maja uai stromar Avtorica teksta, songov, režija in interpretacija: Maja Gai Stromar PONEDELJEK, KULTURNEM FEBRUARJA tuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. volitve predsednika občnega zbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2012; 4. odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2013; 5. razno. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala v soboto, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta). KROŽEK KRUT vabi na delavnic0 »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. BRIŠKA POROKA: organizatorji zbirajo prijave do 13. marca, prijavnice (v uradih TIC po Sloveniji) ali prijavnice natisnjene s spleta (www.brda.si) je potrebno poslati na ZTKMŠ Brda, Trg 25. maja 2 - 5212 Dobrovo, s pripisom »Briška poroka«. 0 Prireditve OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitve knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 19. februarja ob 18. uri Lelja Rehar Sancin »Nojevo pero«; 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. KULTURNO ZDRUŽENJE NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji umetniške laboratorije za otroke med 6. in 12. letom starosti ob sobotah med 14.30 in 16.30 v prostorih Pinakote-ke v palači Attems na Trgu de Ami-cis 2 v Gorici: 16. februarja na temo pusta; obvezna rezervacija po tel. 347-1733342t. PRAZNIK SV. VALENTINA V ŠTMA-VRU: danes, 16. februarja, ob 20.30 uri bo kulturni program z nastopom dveh pevskih zborov in s predvajanjem kratkega filma z naslovom »Od setve do degustacije goriške rože ali solkanskega reguta - radiča«. Nastopila bosta domači moški pevski zbor Štmaver in moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna; v nedeljo 17. februarja, bodo kioske z raznovrstnimi dobrotami odprli ob 10. uri, ob 11. uri bo v vaški cerkvi slavnostna maša, sledila bo družabnost na prireditvenem prostoru. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 17. februarja, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Nastopa SSD Jaka Štoka z enodejanko »Na odprtem morju« poljskega pisatelja Sla-womira Mrožka. Režija Gregor Geč. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi ob dnevu slovenske kulture na pogovor z generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Dimitrijem Ruplom z naslovom »Ali smo Slovenci še narod kulture?«. O odnosu med kulturo in politiko se bo z gostom pogovarjal deželni tajnik SSk Damijan Ter-pin. Srečanje bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v torek, 19. februarja, ob 19. uri. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici bo v torek, 19. februarja, ob 19. uri pre- (z italijanskimi nadnapisi) www.teaterssg.com davanje Rebeke Vidrih z naslovom »Jeff Wall - slikati moderno življenje s fotografijo«; več na www.mgng.net. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 20. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Pasji dnevi« Jasne Ju-rečič. Spregovoril bo Zoltan Jan. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 21. februarja, ob 18.30 srečanja na temo »Gibanje neuvrščenih - od Jugoslavije do danes«. Gosta večera bosta Dimitri Volčič in Jurij Gustinčič. Debatni večer organizirajo Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Slovenski izobraževalni konzorcij in Kulturni dom Gorica. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 22. februarja, dramski igralec in avtor krščanskim komičnih monodram Gregor Čušin z naslovom »Vera levega razbojnika«; v ponedeljek, 25. februarja, zakonca Vilma in Dani Siter na temo »Ali najin zakon potrebuje "transfuzijo"?«; v petek, 8. marca, specialni pedagog in vzgojitelj za otroke z motnjami vedenja osebnosti Marko Juhant o otrokovih dolžnostih; v petek, 15. marca, psihologinja, psihoterapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«; v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in naravo-varstvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motilci, največje tveganje človeške vrste«. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z Videmsko univerzo prireja srečanje z direktorjem centra za duševno zdravje Francom Perazzo z naslovom »I benefici dell'arte come te-rapia« v ponedeljek, 25. februarja, ob 17. uri v konferenčni dvorani vile Lenassi v Ul. IX Agosto 8 v Gorici. Na ogled bo razstava del Brune Albertin. SLOVENSKI VERNIKI se bodo poklonili višarski Materi Božji, ki bo gostovala v prihodnjih dneh v Gradišču, v soboto, 2. marca, ob 15. uri v tamkajšnji stolnici. S Poslovni oglasi V GORICI ULICA RISTORI, prodam stanovanje velikosti 93m2, z dvema terasama 15m2, shrambo in garažo. Cena izredno zanimiva. Kontakt 3407422157 0 Mali oglasi RABLJENE IMPREGNIRANE KOLE za vinograd prodam po polovični ceni; tel. 0481-390788 v večernih urah. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Giovanna Ziz-mond vd. Ardit v kapeli bolnišnice Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.30, Natalizia D Arco v baziliki Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Emiliano Pecorari (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. 1 2 Sobota, 16. februarja 2013 APrimorski r dnevnik PISTORIUS JE IMEL TUDI TRŽAŠKEGA MENEDŽERJA PRETORIA - Južnoafriški atlet Oscar Pistorius je obtožen umora dekleta Reeve Steenkamp. Besede sodnika, ki je bral obtožnico, je spremljal v joku in s prekritim obrazom. Za premišljen umor mu grozi dosmrtna zaporna kazen. Sodišče je ugodilo zahtevi obrambe, da je atlet trenutno hudo pretresen, zato je nadaljnje zaslišanje prestavilo na torek prihodnji teden. Do tedaj pa bo Pistorius ostal v policijskem pridržanju. Pistorius je večkrat gostoval v naši deželi. Julija 2009, gostil ga je eden izmed njegovih mened-žerjev, Tržačan Federico Russo (sin trenerja Vittoria Russa), je obiskal gradbišče atletskega stadiona Grezar (na sliki KROMA). Z Russom (ideja je bila njegova) sta sestavila tudi glasbeno zgoščenko »Olympic Dream« (olimpijske sanje). Pistorius je večkrat treniral tudi v Guminu. Pistorius je furlanski kraj oglaševal kot mesto športa. Domači župan je po dogodku včeraj začasno prekinil sodelovanje z južnoafriškim atletom. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu SIENA ŠE NAPREJ USPEŠNA SIENA - V košarkarski evroligi ni več neporaženih ekip. Madridski Real je v Carigradu izgubil z Anadolu Efesom (72:74) in tako doživel prvi poraz v drugem delu. Z enakim izkupičkom 6-1 mu sledi Efes, tretja je CSKA Moskva (na sliki ANSA), ki je v sedmem krogu premagala četr-touvrščeni Panathinaikos (86:69), v igri za četrtfinale pa ostajata še Žalgiris in Unicaja Malaga. Slednja je sinoči dobila izenačen obračun v Berlinu (67:65). V skupini F je Barcelona zmagala v Tel Avivu (82:77) in tako ohranila vodstvo na lestvici. Siena je sinoči doma premagala Cajo Laboral z izidom 85:74. Fenerbahče je bil v turškem derbi-ju boljši od Bešiktaša (78:72), pirejski Olympiacos pa je v gosteh premagal ruski Kimki (87:82). ALPSKO SMUČANJE - Američan ubranil veleslalomski naslov na SP v Schladmingu Ted Ligety »show« SP - V slovenskem taboru Kratek stik Massi-Kunc in »afera o frekvencah« SCHLADMING - Američan Ted Li-gety je ubranil veleslalomski naslov na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu ter po prvih mestih v su-perveleslalomu in superkombinaciji osvojil še tretje odličje na tem SP. Drugi je bil Avstrijec Marcel Hirscher (+0,81), tretji pa »azzurro« Manfred Molgg (+1,75). Najboljši Slovenec Žan Kranjec je bil 22. (+5,05).Na 31. mestu je končal Klemen Kosi (+9,11), preostala Slovenca, Janez Jazbec in Mišel Žerak, pa sta odstopila že na prvi progi. Osemindvajsetletni Ligety je prvi alpski smučar po Jeanu Claudu Killyju leta 1968, ki je osvojil tri zlate medalje na enem SP; Francoz je v Grenoblu štirikrat stopil na najvišjo zmagovalno stopničko. Tri ali več medalj so doslej osvojili še Avstrijec Toni Sailer (štiri leta 1956, tri leta 1958), Francoz Emile Allais (tri leta 1937) in Norvežan Stein Eriksen (tri leta 1954). Američan bi lahko zbirko povečal v nedeljo, ko ima priložnost za zlato v slalomu. Ligety je prepričljivo vodil že po prvi vožnji, Norvežan Aksel Lund Svindal je zaostajal sekundo in tri desetinke, Hirscher na tretjem mestu pa še stotinko več. Američan si je tako pot do tretje zmage na prvenstvu tlakoval že v prvi vožnji, ko je z agresivnim smučanjem na novih vele-slalomskih smučeh, ki mu očitno zelo ležijo, dotolkel konkurenco. Po presenetljivem superveleslalomskem slavju je prikazal izjemne slalomske veščine za kombi-nacijsko zlato. S tem je v ameriški reprezentanci več kot uspešno nadomestil poškodovano zvezdnico Lindsey Vonn. ZDA so sedaj na čelu reprezentanc po številu in žlahtnosti odličij pred Francijo. Zlata in dve srebrni odličji Tine Maze zadostujejo, da je Slovenija ostala na tretjem mestu pred gostiteljico Avstrijo, ki ima po eno zlato in srebrno ter tri bronaste medalje. »Sem popolnoma iz sebe. To je enostavno neverjetno. Izjemen podvig mi je uspel. Moja prva vožnja je bila dokaj dobra. Smučal sem najbolj čisto, kar sem lahko na tako težki progi. Obenem si nisem privoščil nobenega norega tveganja, čeprav sem bil blizu meje možnega. Tudi na drugi progi je bilo tako, čeprav je bilo še težje kot prvič. Presrečen sem bil, ko sem v cilju zagledal najprej zeleno barvo ob času ter številko ena za zmago,« je dejal Lige-ty, ki je dobil tri od štirih veleslalomov za svetovni pokal v tej sezoni. Brez medalje 28-letni Američan Theodore Sharp »Ted« Ligety je na letošnjem svetovnem prvenstvu osvojil že tretjo zlato kolajno ansa pa je ostal smukaški kralj tega SP Svindal, ki je bron, bil bi njegov drugi po superve-leslalomu v Schladmingu, na četrtem mestu zgrešil vsega za štiri stotinke. DANES - Smučarke bodo na SP nastopile še v slalomu, v tej disciplini pa bodo jutri prvenstvo sklenili smučarji. Najboljša slovenska smučarka Tina Maze se bo na progo podala s startno številko 1. Prva vožnja bo ob 10.00, druga pa ob 13.30. Izidi: 1. Ted Ligety (ZDA) 2:28,92 (1:13,14/1:15,78); 2. Marcel Hirscher (Avt) 2:29,73 (1:14,45/1:15,28); 3. Manfred Mölgg (Ita) 2:30,67 (1:14,58/1:16,09); 4. Aksel Lund Svindal (Nor) 2:30,71 (1:14,44/1:16,27); 5. Alexis Pinturault (Fra) 2:30,86 (1:15,09/1:15,77); 6. Davide Simoncelli (Ita) 2:31,00 (1:14,91/1:16,09). SCHLADMING - Mitja Kunc, nekdanji slovenski alpski smučar, sedaj pa je trener za tehnične discipline v slovenski ekipi, ter Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze, sta se v četrtek po veleslalomskem srebru Tine Maze na SP v Schladmingu sporekla, Massi pa naj bi tudi udaril Kunca. Povod za spor so bile radijske frekvence, potem ko so slovenski trenerji uporabljali frekvenco, ki je rezervirana za Tino Maze in njeno ekipo. Posledično Tina pred štartom prve vožnje ni mogla dobiti ključnih napotkov. Slovenski mediji so incident zato preimenovali v afero o frekvencah. Kunc je dogodek takole komentiral: »Dvakrat sem se iskreno opravičil Massi-ju, ki pa me je začel žaliti ... Ker je bila polna jedilnica, sem dejal, da naj greva ven. On je to očitno razumel, kot da se želim tepsti, kar ni bil moj namen. Na hitro je vstal, še v smučarskih čevljih, nato pa me je povlekel za rokav in nato udaril, sam sem se le branil ... Žal mi je tega dogodka. Namesto da bi Massi užival v uspehih, pa se dogodi taka stvar. Česa takega nisem pričakoval.« Massi včeraj dogodka ni komentiral, oglasil pa se je odvetnik ekipe Tine Maze Damjan Terpin: »Incident se je zgodil, ko se je Andrea Massi po stresnem dnevu usedel v hotelsko jedilnico. Takrat se mu je približal Mitja Kunc in ga začel nagovarjati, provocirati in si izmišljati izgovore za svoje nerazsodno početje. Dobro je namreč vedel, kdaj štarta Tina in kateri kanal njena ekipa uporablja, zato izgovarjanje ne pride v poštev. Ključne informacije torej do Tine po krivdi Mitje Kunca niso prišle in morala je štartati brez njih. Namesto da bi Vlado Makuc počakal na ustrezen trenutek miru in sam opravil nalogo, ki mu po funkciji pripada, je k Mas-siju v neprimernem času poslal Kunca, ki pa je na Massijeve utemeljene očitke začel osorno odgovarjati. Kunc je Massija poslal nekam in ga začel provocirati, naj pride ven. Sledilo je prerivanje in neprimerne besede. Poudariti je treba, da je bila Massijeva besedna reakcija povsem pričakovana, saj ga še zdaj nekateri zmerjajo z italijanskim fašistom.« Massi je v četrtek le dejal, da noče polemik: »Določeni slovenski trenerji so bili zelo neprofesionalni, saj so se vključili v naš radijski kanal, ki je bil rezerviran za nas. Vsi so vedeli, da smo na 'enki'. To niso profesionalci. To so začetniki, ali pa turisti. Jaz bolje, da ne dobim tega gospoda v tem trenutku, vem, kdo je.« Vlado Makuc, vodja panoge za alpsko smučanje Smučarske zveze Slovenije, je pojasnil, da sta se dva slovenska trenerja pomotoma povezala s frekvenco ekipe Tine Maze. Smučarska zveza želi čim prej ohladiti vročo juho in se trudi, da bi šel spor v pozabo. Vsi se želijo spet osredotočiti na SP in predvsem na zmago na današnjem slalomu. (STA) NOGOMET Nečedni posli med Izolo in Triestino? TRST - Kot piše na spletni strani regionalobala.si, navaja STA, naj bi med Triestino in slovenskim tretjeligašem iz Izole, prišlo do nečednih poslov. Iz tržaškega kluba naj bi v zadnjih letih prena-kazali 4 milijone evrov, od tega 900.000 leta 2007 v slovenski klub, kje je ta denar končal, pa se ne ve, poroča spletna stran regionalobala.si. Triestina naj bi leta 2007 preko MNK Izole kupila Thierry Audela, Nicolasa Desenclosa in Mic-hela Ornecka za skupno vrednost 900.000 evrov. Nogometaši so prišli iz uveljavljenih francoskih nogometnih klubov, kot so Montpellier, Monaco in Auxerre. Triestina bi morala dejansko njim plačati transfer za prestop, vendar so s trikom izvedli najprej prestop v tedaj amaterski nogometni klub, ki se je boril za preživetje v nižjih ligah. V KOPRU - V torek ob 17.00 bo na koprski Bonifiki prijateljska tekma med domačo Luko Koper in beograjskim Partizanom. Vstopnina bo znašala 5 evrov. A-LIGA Milan boljši od Parme MILAN - Milan je na vnaprej igranem srečanju A-lige z 2:1 premagal Parmo. Gostitelji so povedli po zaslugi av-togola Palette (v 39. min.). Za drugi gol pa je znova poskrbel Balotelli, ki je v 78. minuti uspešno izvedel prosti strel. Častni gol je Parma zadela v 93. minuti. Danes: 18.00 Chievo - Palermo, 20.45 Roma - Juventus, jutri ob 15.00 Catania - Bologna, Genoa - Udinese, Na-poli - Sampdoria, Pescara - Cagliari, Torino - Atalanta, Fiorentina - Inter, v ponedeljek 20.45 Siena - Lazio. KOŠARKA - Jadran Franco danes v državni diviziji C na Opčinah Da ne bi zamudili priložnosti Po visoki zmagi proti Servolani čaka Jadran Franco danes na papirju spet lažji tekmec. Na Opčinah bodo gostili 3P Crm Padovo (ob 20.30), ki zaseda predzadnje mesto na lestvici. Trener Mura je pred nastopom vsekakor previden. Meni, da bo tudi tokrat njihova naloga težka: »Oni bodo igrali povsem neobremenjeno, nimajo kaj izgubiti, mi pa nasprotno želimo osvojiti zmago. Padova je solidna ekipa, ki izstopa po svoji skupinski igri, igralci si med sabo vedno pomagajo in vselej igrajo borbeno do konca tekme. Na tekmi prvega dela smo jih premagali čisto na koncu z dvema prostima metoma Saše Malalana,« je pojasnil trener Mura. Pri Padovi izstopajo Germani, Zaniolo in Maretto, ki igrajo pod košem, ob njih pa je zelo nevaren tudi Vettore, ki je na prvi tekmi proti Jadranu dosegel kar 21 točk. »Želim, da bi tako kot proti Servolani že na začetku stopili na igrišče z visoko koncentracijo. Najbrž bo težko ponoviti začetni rezultat 21:0, vendar želim, da bi tudi tokrat hitro vzeli vajeti igre v svoje roke.« Zmage si jadra-novci želijo tudi zato, da bi se oddolžili za prvi domači poraz pred štirinaj- Matteo Marusič kroma stimi dnevi proti Coneglianu. »Ne smemo izgubiti priložnosti. V nadaljevanju prvenstva nas čaka prvouvrščeni Videm, nato pa še cela vrsta težkih tekem,« je dejal trener. Na Opčinah bo imel trener Mura na razpolago vse igralce vključno z Ma-rusičem, ki je prejšnji teden obležal zaradi gripe. Med tednom so redno in dobro trenirali, še bolje kot je trener pričakoval glede na to, da je bil pust. (V.S.) KOŠARKA - Deželne lige Na zmago, ne preostane drugega V deželni C-ligi bo pred domačimi gledalci nastopil samo Breg (v Dolini ob 20.30). V Dolini se bo skušal oddolžiti Cervignanu za poraz, ki ga je doživel v prvem delu. Breg bo tudi tokrat igral brez Ferfoglie in Ciglia-nija, ki ga mučijo bolečine v kolenu. »Odigrati moramo zbrano od začetka do konca. Ekipi sta si po fizični postavi podobni, vendar če bodo igrali tako, kot znamo, ne bo težav,« je dejal Kladnik. Bor Radenska bo proti Tarcen-tu igral še brez Petra Sosiča, ostali pa bodo na razpolago trenerju Bobanu Popoviču: »Ne preostane nam drugega, kot to, da igramo na zmago,« je na kratko predstavil trener namen, s katerim se odpravljajo v Čento (začetek ob 18.00). Zaradi različnih obveznosti so med tednom slabše trenirali, vendar opravili vse tri načrtovane treninga V D-ligi Kontovel bo pri Brišči-kih gostil četrtouvrščeni San Vito (ob 16.00), ki je v prejšnjem krogu doživel pekoč poraz proti Foglianu (48:70). »Prav gotovo bodo gostje zelo motivirani, vendar gremo na zmago. V prvem delu smo izgubili šele po podaljških,« je pojasnil spremljevalec Kontovela Jan Godnič. Vprašljiv je nastop Andreja Šušteršiča, še vedno pa ne bo organizatorjev igre Škrla in Gantarja. V promocijski ligi bo Dom prost, Sokol pa bo danes igral v Trstu proti Skyscrapers Basketu (ob 20.30). (V.S.) / TRST Sobota, 16. februarja 2013 17 DANES NA STARTU 27 SMUČARSKIH TEKAČEV IN TEKAČIC Na startu 3. Zamejskega smučarskega prvenstva v smučarskem teku bo 27 smučarjev in smučark, od katerih 26 članov ŠD Mladina in en član SK Brdina. Organizator tekmovanja bo letos SK Brdina, ki bo nato jutri režiser tudi 31. Zamejskega prvenstva v alepskem smučanju za Pokal ZSŠDI. Start tekmovanja v smučarskem teku bo ob 10.30. Naziv zamejskega prvaka/inje lahko pridobijo smučarji oziroma smučarke, ki obvladajo slovenski jezik, ki so se rodili ali imajo ali so imeli stalno bivališče v deželi FJK Absolutna prvaka v teku na smučeh bosta najhitrejša smučarja na razdalji 7,5 km za moške (mladinci in starejši) in 5 km za ženske (mladinke in starejše). Tekmovalci bodo sicer razvrščeni v 14 kategorij. PORAZ KOŠARKARJEV VZS MITJE ČUKA Košarkarska ekipa VZS Mitje Čuka (na sliki Sandi Štefančič, eden od trenerjev) je v prvenstvu na gostovanju v Codroipu gladko izgubila proti močni ekipi II Mosaico, ki je skupno s Schultzem glavni favorit za osvojitev prvega mesta. Končni izid je bil 30:6. Naši košarkarji so se srčno borili, vsi so se po-trudiili, toda gostitelji so bili premočni, saj so branili po celem igrišču, kar je spravilo našo ekipo v težave. Naj omenimo, da seje po desetih letih spet vrnila v ekipo Gabriella De Stradi. Najboljši posameznik na tej tekmi je bil Compar, kije požrtvovalno igral vobambi in tudi prispeval 2 točki. Košarkarji VZS Mitje Čuka bodo spet zaposleni v četrtek, 28. februarja, v športni dvorani na Čarboli vTrstu, ko bodo igrali na turnirju osmih ekip, ki ga prireja ANFAS. ODBOJKA - V moški C-ligi derbi med Olympio in Valom Sočo Imso Izkušnje vs. mladost V deželnih odbojkarskih ligah bo tokrat v ospredju slovenski derbi med Olympio in Valom Sočo Imso, torej med edinima šester-kama, ki sta se letos uvrstila v skupino za napredovanje moške C-lige. Zmagovalca tekme, ki se bo ob 20.30 začela v športnem centru Špacapan, je vnaprej težko napovedati. Pri Valu Soči izstopajo predvsem izkušnje, Olympia pa zna s svojo mladostjo in neobremenjenostjo tudi presenetiti. Derbiji so pač der-biji, kjer so razpleti včasih nepredvidljivi. Oboji si želijo zmage: pri Valu Soči predvsem zato, da bi še lahko upali v napredovanje, pri Olympii pa želijo v tem delu prvenstva, kot potrjuje športni direktor Andrej Vogrič, zbrati čim več »dobrih« in »lepih« nastopov. Oboji so zaradi pusta trenirali manj kot ponavadi, če ne bo nenapovedanih odsotnosti, pa bodo tako Makuc kot Markič lahko računala na popolno postavo. Pri Olympii je Vogrič omenil, da bodo morali biti pozorni predvsem na Lavrenčiča, »ki predvsem v prvih dveh nizih dela razliko. Skušali bomo iztržiti čim več in igrati maksimalno, čeprav smo trenirali manj in je včasih za mlado ekipo vsak trening zelo pomemben. Manjkajo pa nam izkušnje, ki pa bodo lahko odločilne v končnicah, če le-te bodo izenačene,« je napovedal Vogrič. Pomočnik trenerja Vala Soče Makuca David Corva je pred tekmo tudi previden: »Proti Vil-li Vncentini so igralci Olympie s Terpinom na čelu dokazali, kaj zmorejo. Če jih pustiš, da se razigrajo, jih je težko zaustaviti. Prav zato bo pomembno, da bomo mi vzpostavili ritem in ohranili koncentracijo do konca tekme.« V skupini za obstanek moške C-lige bo danes na Opčinah Sloga Tabor lovila prvo zmago proti Morteglianu, Soča Val ZBDS pa ima proti Club Regione odlično priložnost za osvojitev vseh treh točk. Zalet C v ženski C-ligi bo na gostovanju igral proti Lauzaccu. Še vedno ne bo Bu-kavčeve, med tednom pa sta zboleli Vera Bal-zano in Petra Grgič, zato je njun nastop še vprašljiv. Zmaga je v boju za obstanek nujna in povsem dosegljiva. V ženski D-ligi bosta obe ekipi igrali v gosteh. Govolley se bo skušal v Vidmu proti Pavu oddolžiti za slabo predstavo v prejšnjem krogu, Zalet D pa bo igral v Martignaccu. Za združeno ekipo je imperativ zmaga, vprašljiv pa je nastop nekaterih igralk, tudi nosilke Ru-dezeve. (V.S.) Jernej Terpin (Olympia) kroma Luka Lavrenčič (Val Soča Imsa) kroma NOGOMET - 2. AL Zarja - Breg jutri pri Svetem Sergiju Zaostali slovenski derbi 2. amaterske lige med bazovsko Zarjo in Bregom jutri ne bo v Bazovici. »Zaradi zasneženega igrišča smo morali poiskati drugo lokacijo. Odločili smo se za umetno travo pri Svetem Sergiju v Trstu, kjer so ta teden tudi trenirali,« je dejal športni vodja Zarje Robert Kalc. Trener Zarje Pocec-co bo imel na razpolago vse igralce. Pri Bregu, ki je prvi na lestvici, pa bo trener Cernuta pogrešal poškodovana Nigrisa in Latina, ki so mu včeraj operirali meniskus. »Pomembno bo, da igramo zbrano, saj je prvenstvo še dolgo,« je dejal načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. NOGOMET V D-ligi jutri v Repnu proti močnemu Virtusu Kras čaka težka naloga, še težjo pa so imeli prostovoljci NAMIZNI TENIS - Državna prvenstva V A2- in B-ligi (končno) znova za zeleno mizo □ Obvestila SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vsa društva in posameznike, da se udeležijo 3. Zamejskega smučarskega prvenstva v teku na smučeh. Prijava je možna do petka 15. februarja. SK DEVIN prireja tekmo »Kekec na smučeh« za vse tečajnike smučanja in deskanja zamejskih športnih društev. Potekala bo v nedeljo 24.februarja v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 3402232538. AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, tekme v veleslalomu, veljavni za Zamejsko Smučarsko Prvenstvo 2013, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 14. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). Po trimesečnem premoru se kraso-ve namiznoteniške igralke v A2- in B-ligi vračajo za zeleno mizo v prvenstvenih tekmah. V A2-ligi bodo že danes odpotovale v kraj Bagnolo San Vito pri Mantovi, kjer se bodo ob 17. uri pomerile z domačinkami Polisportive Bagnolese. Ekipa je izjemno solidna, saj brez težav zaseda prvo mesto na lestvici in naskakuje prestop v A1-ligo. V prvem delu prvenstva je Kras ZKB gladko izgubil (4:1), kljub temu pa bodo krasovke (Katja in Martina Milič, Irena Rustja ter Claudia Micolaucich) skušale najbolje kljubovati močnim nasprotnicam. V nedeljo jih čakata še dve tekmi. Proti Libertas iz Siene kot tudi proti ekipi Duo-mofolgore Treviso ne bi smele imeti večjih težav. Naskakovale bodo spet pozitivne rezultate iz prvega dela prvenstva. Tudi v B-ligi bodo Sonja Doljak, Katarina Milič in Isabella Torrenti igrale ta konec tedna, tokrat v Mortise pri Padovi. Čakajo jih tri težje tekme, in sicer proti Sarmeoli, domačinkam Mortise duemila in Unione sportiva Settimo. Skušale pa bodo obdržati drugo mesto na lestvici. (R) V še zasneženi Repen bo jutri prišel drugouvrščeni Virtus Vecomp iz Verone, ki za vodilnim Sambonifa-cesejem zaostaja pet točk. Kras, ki je v zadnjem krogu zanesljivo premagal Belluno, želi tudi tokrat osvojiti celoten izkupiček. »Mislim, da so fantje v dobri formi in da lahko v nedeljo (jutri) ciljajo na novo zmago. Samo z daljšo pozitivno serijo bomo popravili položaj na lestvici,« razmišlja predsednik Goran Kocman, ki se je včeraj z ostalimi prostovoljci (bilo jih je okrog 10) udeležil čistilne akcije na re-penski zelenici. Igrišče je bilo še do včeraj zjutraj v celoti zasneženo. »Bilo je še okrog 10-15 centimetrov snega. S čistilno akcijo bomo nadaljevali še jutri (danes) zjutraj,« je dodal Ko-cman. Rdeče-beli so včeraj popoldne trenirali na proseški Rouni. Jutri bo odsoten diskvalificirani Pastrello. Pod vprašajem pa je nastop vratarja Budi-cina. V sredo so rdeče-beli igrali prijateljsko tekmo v Dekanih. Proti domačemu tretjeligašu, ki se pripravlja na začetek drugega dela prvenstva, so varovanci trenerja Branka Zupana zmagali s 4:1. Jutri bo proti ekipi iz Verone pela povsem drugačna pesem. V prvem delu je Kras izgubil s 3:0. Od takrat pa je Kras precej pridobil na samozavesti. V Repnu (začetek ob 14.30) bo sodil Luca Colosimo iz Turina. Domači šport Danes Sobota, 16. februarja 2013 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran - 3P Padova DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Čenti: Tarcento - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - Cervignano DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel - San Vito PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Skyscrapers - Sokol UNDER 15 DEŽELNI - 16.00 pri Briščikih: Jadran - Ronchi UNDER 14 DEŽELNI - 17.30 v Nabrežini: Sokol - Romans ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 19.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Mortegliano; 20.00 v Sovodnjah: Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Club Regione; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Val Soča Imsa ŽENSKA C-LIGA - 21.00 v Lauzaccu: Lauzacco -Zalet C ŽENSKA D-LIGA - 17.00 v Vidmu, šola Valussi: PAV Udine - Govolley; 18.30 v Martignaccu: Martignacco - Zalet D 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, Ul.Petracco: Altura - Zalet Alta Informatica 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 na Proseku: Zalet oranžne- S. Andrea; 20.00 v Nabrežini: Zalet plave - Prevenire B UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, šola Rossetti: San Sergio - Zalet ZKB UNDER 16 ŽENSKE - 15.45 v Trstu, 1. maj: Zalet Kinemax - Brunner; 17.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Est Volley; 19.00 v Trstu, Trg Papa Giovanni: Azzurra - Zalet zelene UNDER 14 ŽENSKE - 16.30 v Sovodnjah: Soča Teranova - Davanzo; 17.15 v Škocjanu: Pieris - Val Arcobaleno NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 17.00. v Bagnolu in Piano: Bagnolese - Kras ZKB NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 15.00 v Castelfrancu Venetu: Giorgione - Kras ZIMSKI POKAL ZSŠDI U10 - 10.00 na Rouni na Proseku: za uvrstitve od 1. do 4. mesta in od 5. do 8. BALINANJE B-LIGA - 14.30 pri Briščikih: Gaja - Noventa HOKEJ NA ROLERJIH 2. SLOVENSKA LIGA - 20.30 v Horjulu: Agrobar -Polet ZKB Kwins Jutri Naporno čiščenje igrišča v Repnu kroma Nedelja, 17. februarja 2013 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Virtus Vecomp 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ul. Petracco: Zarja - Breg NAJMLAJŠI - 10.30 na Rouni na Proseku: Kras -Esperia NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 10.00 v Bagnolu in Piano: Kras ZKB - Siena; 12.30 Kras - Duomofolgore ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - FerroAlluminio UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor -Virtus; 15.00 v Červinjanu: AUSA PAV - Olympia Hlede A.I. UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - Cubomusica; 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: Oma - Zalet plave UNDER 14 ŽENSKE - 9.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Coselli Pojutrišnjem Ponedeljek, 18. januarja KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran . San Vito UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Ardita; 20.00 v Trstu, Ul. Calvola: San Vito - Bor NLB ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 18.45 na Proseku: Zalet oranžne - CGS - 19.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura - Zalet Dvigala Barich Danes v živo po našem spletu vse tekme naših članskih TUDI NA iPadu in iPhonu www.primorski.eu ekip v Dobiš nas tudi na twitterj u primorski_sport primorski_sport facebook 4 18 Sobota, 16. februarja 2013 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Pendleton s skupino Momix Najnovejša Alkimija prevzema in očara V tržaškem Rossettijevem gledališču še danes (dvakrat) in jutri N V plesu se lahko pripoveduje o vsem. Če obvladaš plesno umetnost. Če imaš vizije. Če imaš odlične sodelavce. Če se pišeš Moses Pendleton in vodiš skupino Momix. Toliko domislic, toliko znanja, toliko neopredeljivega zna Pendleton vtisniti v svoje gledališke uprizoritve kot malokdo. Njegove plesne predstave ne temeljijo samo na koreografijah, temveč so multimedijski scenski projekti, kjer je ključnega pomena celosten videz prikazanega. S skupino Momix je Pend-leton velikokrat gostoval v Trstu, praviloma na povabilo Stalnega gledališča FJK, ki ga je tudi letos uvrstilo v svoj abonmajski program. In tokrat je prišel s svojo najnovejšo kreacijo Alchemy. In spet je dokazal, da zna čarati in očarati. Alkimija je umetnost preoblikovanja. Kot nas uči Wikipedija, je bila alki- mija v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost. Če je definicija nujno suhoparna, pa je njen prenos v multime-dijsko predstavo, ki sloni na plesu, privlačen in navdušujoč. Moses Pendleton je na osnovi odlično izbrane glasbe raznih in zelo različnih avtorjev (vse natančno navaja) sestavil plesno-vizualno atrakcijo, s katero predstavlja delo nevidnih alkimistov in njihovih eksperimentov, preoblikovanje človeških teles v luč in luči v telesa, ugašanje in prižiganje prečiščujočega ognja, ciklične spremembe v naravi, odnose med ljudmi, še posebej med moškimi in ženskami ...S projekcijami, igro luči, maloštevilnimi pripomočki, ustreznimi kostumi Alkimija barv, luči in telesnih gibov prevzame gledalca na predstavi skupine Momix in glasbeno kuliso, na katero pleše deset odličnih izvajalcev, Moses Pendleton pred široko razprtimi gledalčevimi očmi čara o človeškem iskanju novega, o dojemanju duševnega, o skrivnostih narave, o medčloveških odnosih. Vsebino njegovih kreacij je težko povzeti, ker Pendleton, istočasno kritično in optimistično, vsekakor pa ne realistično, opisuje sodoben svet. Čeprav zna biti privlačen in dopadljiv, ker je mojster sodobnega plesa, pa je daleč od zgolj všečnega, ki dandanes prevladuje na raznih področjih umetniškega izražanja. Sodi med tiste ustvarjalce, ki svoje svetovne vizije in osebne strahove zna preoblikovati v nadvse kakovostne predstave. Z njimi očara. Z njimi zabava. Predvsem pa z njimi sili k razmisleku. Breda Pahor VLADO KRESLIN - Nocoj koncert Pojezija v SSG Z glasbo in poezijo do stika z občinstvom Pojezije je naslov koncerta, ki ga bo Vlado Kreslin izvedel »v sozvočju pesmi in besede« nocoj s pričetkom ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu v sklopu Modrega abonmaja Slovenskega stalnega gledališča in s sodelovanjem Glasbene matice. Kantavtor, ki je tudi član Društva slovenskih pisateljev, bo na tem večeru segel do izvira umetniškega navdiha, saj se bodo pesmi ob spremljavi kitare prepletale z branjem verzov iz njegovih zbirk. Pred novim srečanjem s tržaško publiko, je Kreslin z običajno prijaznostjo odgovoril na naša vprašanja v zvezi s tem projektom in z njegovim večplastnim ustvarjalnim delom. Banalno vprašanje, a v tem primeru skoraj neobhodno: nastane prej glasba ali besedilo? Če sam delam glasbo, je običajno najprej glasba, potem šele besedilo. Prav tako takrat, ko piševa skupaj z Mirom Tomassinijem. On mi da melodijo in potem se lotim besed. Sicer pa itak ni pravila. Včasih iz ene besede nastane skladba, včasih iz kratke melodijice pesem. Prebrali boste nekaj pesmi iz vaših zbirk; včasih poezija »ne poje« oz. pesnik ni potreboval glasbenika, saj je vaš navdih ostal zapisan samo na papirju ... Najprej sem pisal besedila za skladbe, za petje, ker sem zmeraj bil pevec v bandu. Šele pozneje sem začel pisati tudi poezijo, ki je zapisana samo v knjigah. Povedali ste, da boste izvedli stare in nove pesmi, tudi po željah publike. Neposredni, skoraj prijateljski stik z občinstvom je značilnost, ki ste jo uspeli ohraniti kljub temu, da popularnost pogosto sili umetnika v neko odmaknjeno »pozo«. Popularnost v naših okvirjih ne dosega freneti-čnosti bolestnega oboževanja. Poleg tega mislim, da je umetnik toliko dober, kot njegova publika. Pravzaprav sta si z leti čedalje bližje, čedalje bolj podobna. Tako, da vesta, kaj lahko pričakujeta eden od drugega in ne potrebujeta poziranja ... Tkanje mreže umetniških in človeških stikov zaznamuje vse vaše nastope in gostovanja. Tako je bilo tudi v Trstu, kjer ste pred leti sodelovali s tu- kajšnjimi glasbeniki in pevkami. Bi lahko rekli, da je glasba za vas tudi sredstvo za spoznavanje, srečevanje ljudi? Glasba prav gotovo ruši meje in gradi mostove, kakorkoli zlajnano se tole sliši. Sam sem ji hvaležen za marsikatero prijateljstvo in druženje in to je tudi tisto, kar pri vsem tem dajem na prvo mesto. Prijateljstvo, humor, pozitiva, to je itak največ, tudi nasploh v življenju, a ne? Tudi ne moreš okrog hoditi in razlagati kakšen človek si. Če pa zapoješ ene par svojih pesmi je to skoraj jasno. Vsaj takim za katere hočeš, da jim je. Rossana Paliaga TOMIZZEV DUH The american end, my friend? Milan Rakovac »Skupni obseg kitajskega izvoza in uvoza blaga je lani po uradnih podatkih Pekinga dosegel 3.870 milijard dolarjev, vrednost izvoza in uvoza blaga ZDA pa je lani dosegla 3.820 milijard dolarjev. To pomeni, da je Kitajska postala največja trgovska država na svetu« ... Ne čudi torej, da se bo Amerika spet zbližala z Evropo. V kratkem naj bi bil med ZDA in EU podpisan sporazum o prosti trgovini, kar pomeni: oni bodo lahko kupovali naše luksuzne avtomobile brez carine, mi pa njihove še bolj luksuzne aviončke. Dosedanja menjava, ki je doslej znašala okoli 400 milijard evrov, bi tako narasla za 20%. Obama misli resno, ampak, naj spomnim, da je tudi Clinton pripravil veliki ekonomski sporazum NAFTA (North american free trade association): kanadska energetika, ameriška industrija in trgovina, mehiška delovna sila. Pa ni šlo. Bo šlo sedaj? Lahko Amerika obvlada svojo pogoltno sebičnost? Nisan mora poj u 'Meriku, kako veliki parat naših ljudi: 'Merika je došla h meni 1945; strogi i trdi soldati naši, tali-janski, niemški, inglieški, finta ruski i -merikanski lipi, vajk u smihu i punih žepi gomamericana ča san je prvi bot pro-guca, e chi saveva che la xe solo per masticar e no per magnar? Blažena amerikanizacija nas je tedaj zajela skozi film, gramofonske plošče in »mlade leve« (Norman Mailer, Leon Uris, James Jones...), ki v svojih romanih kot vojaki brez pardona obsojajo vojno: seveda, tedaj smo se voljno vsi avtoame-rikanizirali. Vsi dečki smo hoteli biti Sciu-scia' (shoe shine) iz De Sicovega filma (1946), ki prijaznemu Amerikancu lošči čevlje, saj je bil to edini zaslužek. Potem so ubili zakonski par Rosenberg, domnevna sovjetska vohuna, potem je McCarthy začel lov na »komuniste«, potem se je zgodil Vietnam in tako dalje do bančnih škandalov in »osvobodilnih« vojn, ki trajajo še danes. Čarobna podoba Amerike je pričela bledeti, to ni bila več slika Marylin Monroe, ki nas ljubi, temveč Kissingerja, svetovnega žandarja. Iz-vrsno pero Darja Kocbek za Mladino analizira ZDA in citira Noama Chomskega: »Ker je danes kontrolo na podlagi podmene 'mi smo lastniki sveta' vse težje širiti in izvajati, so v Washingtonu začeli spraševati, ali je z ZDA konec, kakor so recimo natisnili na naslovnici svojega glavnega časopisa Foreign Affairs... 'To je standardna tožba tistih, ki verjamejo, da bi morali imeti vse. Kdor verjame, da bi moral imeti vse in je vse, kar mu je odvzeto, tragedija, se mu svet podira. Je torej z ZDA konec'? Pred dolgimi leti smo 'izgubili' Kitajsko, izgubili smo Jugovzhodno Azijo, Južno Ameriko. Morda bomo izgubili Bližnji vzhod in države Severne Afrike. Je z ZDA konec? To je neke vrste paranoja, parano-ja super bogatih in super močnih. Če nimajo vsega, je zanje to katastrofa,' pojasnjuje Noam Chomsky.« In glej, nenadoma imamo več »Amerik«, ni več le Amerika - Amerika, ampak to vse bolj postaja Latinska Amerika, ki ne uboga več, kar ji pravi starejša in ne več tako bogata sestra. Pred vrati pa že stojita novi dve Ameriki - Rusija in Kitajska. Kocbekova nadaljuje: »Politični islam je enaka skrb Washingtona kot vsako neodvisno gibanje. 'Vse, kar je neodvisno, vas mora skrbeti, ker vas lahko spodkoplje. Dejansko je malo ironično, ker sta ZDA in Velika Britanija ves čas daleč najbolj podpirali radikalni islamski fundamentalizem, kot silo, ki naj bi zaustavila sekularni nacionalizem, ki jih dejansko skrbi. Savdska Arabija je najbolj ekstremna fundamentalistična država na svetu, radikalna islamska država. Je izjemno zanesenjaška, širi radikalni islam v Pakistan, financira teror. A je kljub temu branik politike ZDA in Velike Britanije, ki sta jo zmeraj podpirali v boju zoper sekularni nacionalizem, ki je bil v Egiptu politika Gamala Abdela Naserja v Egiptu ali v Iraku politika Abda ala Ka-rima Quasima. Ne marajo pa političnega islama, ker utegne postati neodvisen', pojasnjuje profesor Chomsky. Po njegovih besedah so v Washingtonu prepričani, da so pri njih doma pravice, kar je prepričanje nekoga, ki je prepričan, da je lastnik sveta. To je zanj tako samoumevno kot zrak, ki ga diha, o tem se ne sprašuje. Glavni snovalec sodobne teorije mednarodnih odnosov Hans Morgent-hau je napisal knjigo The Purpose of American Politics (Namen politike ZDA), v kateri navaja, da je namen ZDA 'izjemen': prinesti svobodo in pravico v preostali svet.« Obama si močno prizadeva državi povrniti nekdanji ugled, tistega iz časa med obema vojnama, ko je Roosevelt z NEW DEALOM rešil gospodarstvo in je Amerika spet postala obljubljena dežela. Predsednik si prizadeva za več kot objektivno lahko stori: napoveduje umik vojske iz Afganistana in Iraka, načrtuje prosto trgovino z EU. Vendar se je bati, da je sramežljiv evroameriški objem lahko le restriktiven in začasen ukrep, s katerim dve do včeraj najmočnejši celini, danes resno gospodarsko ogroženi, skušata zapreti svoje atlantsko dvorišče in si pri tem druga drugi dajeta proste roke. Vietnamski sindrom se očitno ponavlja, seveda na drugačen način: Irak je »pa-cificiran«, Sadama ni več, toda ni ne miru ne proizvodnje. V Afganistanu sama Amerika pripravlja sporazum s talibani. Južno od Ria Grande ameriška politika ne more obvladati niti mehiške mafije, kaj šele osamosvojene in pretežno levičarske vlade od Brazilije in Venezuele do Čila in Argentine. V zraku še brli želja »pravih Američanov«, da bi bilo dobro »drop a Bomb«, spustiti jedrsko bombo na Iran in Severno Korejo, kar je hotel general Mc Arthur daljnega leta 1950... Zagotovo je Obama nov, moderen človek, kriza najeda tako Ameriko kot Evropo in svobodnejše ekonomsko povezovanje je nemara znak njegove državniške modrosti, ki skuša rekonstruirati nekdanjo Ameriko, ki jo je občudoval ves svet, danes pa se je niti boji ne več. Seveda je moj naslov sarkastičen in seveda si ne želim konca Amerike. Najmanj sedaj, ko avtokracije in nacionalizmi gospodujejo povsod. Le pravih reformatorjev nikjer ne vidim, še najmanj v Ameriki. Brez njih pa se našemu svetu slabo piše. Ameriki in ostalim »Amerikam« pa tudi. V Vidmu začetek mednarodnega projekta Živel strip Z odprtjem razstave striparjev Matjaža Schmidta in Roberta La Forgie se je sinoči v kulturnem centru Visionario v Vidmu začel projekt Živel strip!, ki ga že vrsto let organizirata združenje Viva Comix in revija Stripburger. Oba ustvarjalca sta prispevala stripovske like za letošnji mednarodni natečaj, ki se bo sklenil 14. marca V Sloveniji bodo razstavo obeh striparjev odprli 8. marca v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici, razstava stripov udeležencev natečaja pa bo 29. marca v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Podelitev nagrad bo 23. maja v Vidmu. Na natečaj se lahko prijavijo osnovnošolci in dijaki iz Slovenije in dežele Furlani-je-Julijske krajine. Prijavljena dela so lahko bodisi stripovske zgodbe, narisane v poljubni tehniki, ali pa animacije, izvedene v klasični ali računalniški tehniki. Tema razpisa je vezana na likovne junake obeh striparjev - Radovana Kelširp, ki ga je zri-sal Schmidt in Mimma Balocca avtorja La Forgie. Dela zbirajo do 14. marca. Nagrajence natečaja bo izbrala žirija v sestavi Roberto La Forgia, Katerina Miro-vic, Igor Prassel in Paola Bristot. Podelili bodo tri nagrade za zmagovalce v kategoriji stripov, avtorji nagrajenih animacij pa se bodo decembra udeležili mednarodnega festivala animiranega filma Animateka v Ljubljani. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. februarja 2013 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Linea Verde Orizzonti 10.55 ApriRai 11.10 Dok.: Il ritorno dei leoni bianchi 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Anteprima Festival 20.40 63° Festival della Canzone Italiana 21.15 Eurovisione Rai Due ^ Rai Tre 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Poirot - Fermate il boa (krim., VB) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger O Italia 1 6.30 II Divertinglese 7.00 10.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Art Attack 9.25 Nan.: Vite sull'onda 10.20 ApriRai 10.30 Sulla Via di Damasco 11.00 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Film: Omicidi nell'al-ta societa (krim.) 15.40 Film: Nora Roberts - Il mistero del lago (krim.) 17.10 Sereno Variabile 18.00 Dnevnik 18.05 90° minuto Serie B 19.35 Nad.: Invincibili angeli 20.30 22.35 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.50 Sa-bato Sprint 23.45 Rubrike 7.00 La grande vallata 7.50 Film: La si-gnora sprint (kom., '62) 9.20 Nan.: Doc Martin 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Tv Talk 16.30 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.15 Film: Asso di cuori (kom., '08) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Superstoria 2013 La 7 21.05 Film: Dresda (voj., '06; i. Felicitas WoII) 23.40 Dnevnik in deželni dnevnik 0.00 Amore criminale u Rete 4 7.10 Nan.: Mystere 9.05 Nan.: Carabinieri 10.05 Donnaventura 10.50 Aktualno: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo ^ Tele 4 21.30 Film: American gangster (akc., ZDA, '07, i. R. Crowe) 0.35 Nan.: Life 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.05 Rubrika: Super partes 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Talent Show: Amici 16.00 Aktualno: Verissi-mo (v. M. De Filippi) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia -La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: Il principe pirata (kom., It., '01) 23.20 Film: I laureati (kom., It., '95) 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adn-kronos 7.40 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Le ricette di Giorgia 13.05 Occhio azzurro 13.2017.00, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Confartigianato 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Kviz: Male sive celice 10.00 Infodrom 10.10 Kratki igr. film: Hikaru čisti hišo 10.25 Nan.: Polna hiša živali 10.50 Odd. za otroke 11.30 Film: Skrivnosti iz Kellsa (anim.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.40 Prava ideja! 15.10 Slovenski magazin 15.45 Dok. serija: Lovci teme 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.35 Dok. serija: Južna Italija 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.30 Film: OSS 117 - Kairo, vohunsko gnezdo 23.10 Poročila 23.45 Nad.: Oglaševalci (t Slovenija 2 7.10 Dvanajst 8.15 Pogledi Slovenije 7.00 Risanke 11.00 Nad.: Robin Hood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Junior (kom.) 15.55 Film: I gemelli (kom.) 17.50 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life Bites 19.20 Film: Le av-venture del topolino Despereaux (anim.) 21.10 Film: Ortone e il mondo dei Chi (anim.) 22.45 Film: Valiant - Piccioni da combattimento (anim.) LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.05 Aktualno: Bookstore 12.00 Il tempo della politica 12.30 Tutta la vita davanti 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.45 Film: L'uItimo Apache 16.10 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 22.30 Film: Linea di sangue 9.45 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos 11.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: sprint (M in Ž), prenos 13.15 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal v smučarskih skokih (Ž), prenos 15.15 Biatlon - svetovno prvenstvo: štafete (M), vključitev v prenos 16.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal v smučarskih skokih (M), prenos 18.45 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: revija, posnetek 20.05 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Schladming zvečer 20.25 Opera: Črne maske 23.15 Sobotna glasbena noč 0.10 Bleščica (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.50 Slovenska kronika 8.15 21.30 Žarišče 12.35 23.10 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.00 Poslanski premislek 14.10 Tedenski preged 16.15 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Sad Evrope 20.00 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 23.55 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip Koper 12.45 Dnevni program 13.00 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo 14.30 Čezmejna Tv 14.50 Avtomobilizem 15.10 Biatlon: Svetovno prvenstvo 16.45 Arhivski posnetki 17.30 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Na vrtu 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.10 Io... re di blues 22.25 Glasb. odd.: In Orbita 22.55 „Q" Tv Primorka 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostra-ni 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL18.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Calcit Volleyball, posnetek tekme v Kanalu 19.20 Pravljica 19.30 Duhovna misel 19.40 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 To je moja kultura 20.40 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.00 Besede miru 22.30 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno 23.00 Glasbeni večer in videostrani pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 10.35 Serija: Beverly Hills 9021011.30 Serija: Na trdih tleh 12.25 Dok. serija: Prenovimo sobo 12.55 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 13.55 Dok. serija: Kuhajte kot Heston 14.25 Film: Pripelji ga domov (dram., '00) 16.15 Serija: Nadarjeni mož 17.10 Film: Izmišljotine (kom., '07) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice k 20.00 Film: Da Vincijeva šifra (triler, ZDA, '06, i. T. Hanks, A. Tautou) 22.45 Film: Znamenja (zf, ZDA, '02, i. M. Gibson) A Kanal A 7.50 12.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.15 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Najlepši avtomobili 12.25 Najbolj nori športi 13.25 Film: Čudoviti lisjak 15.05 Film: Jack Hunter - Nebeška zvezda 17.00 Dok. serija: Zakladi s podstrešja 18.00 Svet 18.30 Čarovnije Crissa Angela 19.00 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Krokodil Dundee 21.45 Film: Poletni ulov 23.40 Nad.: Kriva pota RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Dragica Potočnjak: Vse lepo in prav - radijska drama, režija Danilo Pertot; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per unora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra -Evropa; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifi-ca; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.0019.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonorica-mente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Dobro vprašanje; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 In- formativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noeto-va banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.05 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 16. februarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^antidklona vremenska slik 1010 C °SLO STOCKH -6/-5 ° -1/0 ^ . . - K0BENHAVN —' < V-3/-ÍS ° — - AMSTERDAM ONDON O O -2/2 1/3 2/2 BERLIN -1/1 O OBRUSELJ O PARIZ A -3/2 VARŠAVA O 0/1 MOSKVA O KIJEV 0/1 -2/2 ŽENEVA -9/1 0 MILAN o-2/5 DUNAJ -1/0 O LJUBLJANA °-2/1 TOLMEČ O -3/8 VIDEM O '-¡■i -2/11 O PORDENON -1/10 /4 TRBIŽ O -5/8 ČEDAD O -1/10 ¿5 CELOVEC O -8/4 O GRADEC -10/4 O -6/0 KRANJSKA G. Q TRŽIČ . S -6/2 O . KRANJ o -7/2 S. GRADEC CELJE -7/4 O MARIBOR O-7/4 PTUJ O M. SOBOTA O-10/5 O LJUBLJANA -6/4 POSTOJNA O-5/2 KOČEVJE - o j ČRNOMELJ N. MESTO -4/4 O ZAGREB -2/4 O ^NAPOVED ZA DANES ¿5 LIZBONA O 11/18 MADRID O 0/15 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD ° 5/6 SPLIT >4/12 SKOPJE O 2/9 O SOFIJA 4/9 r 1020 Višinsko jedro hladnega zraka vpliva na vreme vzhodne Evrope. Od severa-severovzhoda dotekajo zato občasno bolj vlažni višinski tokovi tudi nad našo deželo. V hribovitem svetu bo več spremenljive oblačnosti. Ob morju in v nižinskem pasu pa bo le zmerno oblačno. Na vzhodnem pasu in ob morju bo še pihala zmerna burja. V zahodni Sloveniji bo povečini jasno, na Primorskem bo pihala šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno. Ponekod po nižinah bo zjutraj megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 11 stopinj C. J Nad srednjo Evropo in nad našimi kraji je območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda doteka k nam razmeroma hladen in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.33 Dolžina dneva 10.27 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.46 in zatone ob 24.00 A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo šibka. Najbolj občutljivi bodo občasno še imeli manjše težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.21 najnižje 29 cm, ob 10.23 najvišje -20 cm. Jutri: ob 2.14 najnižje 21 cm, ob 12.28 najvišje -27 cm, ob 23.30 najnižje 11 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .250 Piancavallo..........200 Vogel.................230 Forni di Sopra........170 Kranjska Gora........130 Zoncolan............150 Krvavec..............160 Trbiž..................150 Cerkno...............150 Osojščica.............130 Rogla.................150 Mokrine..............220 Mariborsko Pohorje .110 Podklošter...........130 Civetta...............190 Bad Kleinkirchheim . . .65 GRADEC -8/3 MARIBOR O-7/2 M. SOBOTA O-8/2 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Oblačnost bo sicer gostejša v Alpah in Julijskih Predalpah na meji s Cadorejem, kjer bo lahko naletaval sneg. Ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo na Primorskem delno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno in povečini suho. MEHIŠKI ZALIV - Na velikanki je bilo 4 tisoč potnikov Pokvarjena ladja Carnival Triumph po petih dneh le dosegla pristanišče Carnival Triumph prihaja v pristanišče Mobile v ameriški zvezni državi Alabama ansa Zapleti s prodajo edinega otoka na Plitviških jezerih ZAGREB - Neznani lastniki poskušajo na mednarodnem nepremičninskem trgu za 350.000 evrov prodati otok, ki leži sredi največjega jezera v hrvaškem nacionalnem parku Plitviška jezera. Uprava najbolj znanega hrvaškega parka opozarja, da tuji državljani ne morejo biti lastniki nepremičnine v nacionalnem parku, v katerem je prepovedana tudi gradnja. Lastniki otoka, velikosti 1,36 hektarja v jezeru Kozjak, poskušajo prodati svojo nepremičnino v nacionalnem parku od leta 2011, kar so oglaševali tudi na spletni strani kanadskega podjetja Private Islands Online. Ob edinem otoku na Plitviških jezerih sicer ponujajo tudi 1,6 hektarja zemljišča v bližini jezera Kozjak, ki je tudi vključeno v ceno. Hrvaški mediji poročajo, da uprava parka preverja, ali so lastniki spoštovali hrvaške zakone in svojo nepremičnino, ki se nahaja na zaščitenem območju, najprej ponudili državi, županiji ali občini. Na spletni strani nepremičninskega kanadskega podjetja so objavili, da so se z direktorjem nacionalnega parka dogovorili za izbiro nadomestnega zemljišča, glede na to, da je v nacionalnem parku in da je na otoku v Kozjaku prepovedana gradnja. Restavracija kaznuje stranke, ki ne dokončajo obroka SAPORO - V neki japonski restavraciji očitno ne tolerirajo strank, ki puščajo hrano na krožnikih. Restavracija Hačikjo v mestu Saporo sili stranke, ki naročene hrane ne pojedo do konca, v "donacijo". Globa sicer velja samo za določeno jed iz riža in lososovih iker. Kot piše na meniju restavracije, je donacija predvidena pri jedi tsuko me-ši, saj sestavine pridobivajo ribiči, ki delajo v težkih delovnih razmerah, včasih tako nevarnih, da tvegajo življenje. Da se izkaže hvaležnost za hrano, ki je z njihovim delom na voljo, je prepovedano v skledi pustiti tudi eno samo riževo zrno. A čeprav pravila Hačikja predvidevajo kazni, so v restavraciji povedali, da od strank kazen redko zahtevajo, poleg tega pa jih večina jed tsuko meši poje do konca. (STA) MIAMI - Pokvarjena luksuzna ladja za križarjenje z več kot 4000 potniki in člani posadke, ki je sredi Mehiškega zaliva zaradi požara ostala brez elektrike, je včeraj le dosegla pristanišče v kraju Mobile v ameriški zvezni državi Alabama. Potniki so pristanek po petih dneh vročine, smeti in smradu navdušeno pozdravili. Potniška velikanka Carnival Triumph je pristanišče dosegla s pomočjo treh vlačilcev. Težave ladje s 14 nadstropji čez Mehiški zaliv so se začele v nedeljo, ko je v strojnici izbruhnil požar. Ladja je ostala brez elektrike in posledično številni sistemi niso delovali. Odpovedala je večina sanitarnega sistema, nekatere kabine je poplavilo, težko je bilo dobiti hrano. Potniki so prek elektronskih naprav svojcem sporočali, da so razmere "nagnusne". Zdravniki so opozorili tudi, da bi na ladji lahko prišlo do izbruha bolezni. Sanitarni pogoji so bili namreč katastrofalni, ladja pa je plula po vročem Mehiškem zalivu, kar bi lahko okužilo tudi hrano. (STA) ŽIVALI - Raziskava švedskega ekologa Tomasa Brodina Nekatere ribe vse bolj predrzne zaradi onesnaženosti voda z zdravili BOSTON/STOCKHOLM - Zdravila, s katerimi pri ljudeh zdravijo tesnobo, najdejo pot tudi v odpadne vode, zaradi njih pa ribe postajajo vse bolj predrzne in nedružabne, kar ima lahko resne ekološke posledice, so nedavno ugotovili švedski znanstveniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je ob tem pojasnil ekolog Tomas Brodin, so na švedski univerzi Umea proučevali ribe, ki so bile izpostavljene koncentraciji zdravil, kot jo je moč najti v odpadnih vodah na gosto naseljenih območjih na Švedskem. Pri tem so ugotovili, da so ostriži, ki so bili izpostavljeni pomirjevalu oxazepam, ki se, kot številna zdravila, izločijo skozi človeško telo, pogosteje zapuščali jate in napadali na lastno pest. "Običajno so ostriži sramežljivi in lovijo v jatah. To je znana strategija za preživetje in rast," je dejal Brodin. Dodal je, da so ostriži, ki so plavali v oxazepamu postali bistveno bolj predrzni, pa tudi so jedli so hitreje, zaradi česar so stro- kovnjaki že izrazili bojazen, da bi to lahko porušilo ekološko ravnovesje. "V vodah, kjer ribe pojedo več kot običajno, to lahko vpliva na populacije različnih vrst, npr. na povečano rast alg," je še opozoril Bro-din. Glede na porast uporabe omenjenih zdravil tako na Švedskem kot drugje po svetu znanstveniki opozarjajo, da bi spremembe v ribah lahko bile globalen problem. Vendar dodajajo, da je treba pred kakršnimi koli zaključki opraviti več raziskav. "Rešitev tega problema ni, da bi bolne ljudi prenehali zdraviti, pač pa razviti tak sistem kanalizacije, ki bo zaustavil za okolje nevarna zdravila," je pred objavo raziskave v včerajšnji številki revije Science, dejal kemik Jerker Fick. (STA)