Št. 75.                                    V Gorici, v soboto dne 21. septembra 1901.                          Letnik III.
Izhaja vsak torck in Nohoto v
tednu ob 11. mi (m'dpoldni» zu mcsto
ter oL 3. uri popoldnc za dežttlo. Ako
pado nata dneva pra/.nik izide dan pnij oh
(i. zvečer. Staue jjo pošti prejoinan ali v
Gorici na dom poSiljan ci'loletno ti K.,
polk'tno 4 K. in čdrtlelno 2 K.
Prodaja sr v Gorici v loljukarnuli
Schwarz v Šolskili ulicah in .1 «• I-
lersitz  v Nunskih  ulicah  po K  viii.
GOKICA
(/Jiitranjc izdanje.)
lli'^dni^tvo in upmvuištvo  se
nahajuta   v   «Naiodni   tiskarni»,
uliea Vi'tlurini li. št. 9.
Dopise j<> nasloviti na uirdniätvo,
oglast; in naroenino pa na upravuiätvo
«Goric»1». Oglasi s<> računijo po petit-
vislah in sicur ako se tiskaju 1-krat po
\2 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se v«»Ökrat liskajo, raöu-
nijo Hv. po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušie).
Poročilo
poslanca prof. Berbusia glede pobira-
nja užitnine  v deželni upravi.
(Dalje.)
Dežela dobiva sedaj 11.000 K za-
kupnine od piva. Ker rastejo izdatki od
leta do leta, ker jo zvisala naklado na
užitiiino že na 80% in ker odpadejo
sedaj naklade na žganjine, ji preostajujo
jodino še naklada na pivo v pomnožitev
njenih dobodkov, ako noče pritisniti po-
sestnikov, trgovcev in obrLnikov s povi-
šanjem naklad na izravne davke.
V pokritev svojih potrebščin mora
d«jftela strogo držati se sedanje obdačbe
piva, ki znaša za deželo in občine skupaj
440 K, in to tern bolj, ker znaša v drugib
vinskih deželab taka obdačba na pivo
skupno celö 680 K. A ta znesek mora
tako razdeliti, da bode dobivala sarna
3'40 K od hektolitra na drobno potoče-
nega piva, občine pa k večemu 1 K. Frvi
pogoj dobro urejene deželne uprave je
pa, da ve, koliko te tekočine se v deželi
potoči, zato mora sprejeti to davSčino
vsekako v svojo upravo, to tein bolj, ker
bi znašali stroški v ta namen le 10.000
do 12.000 K in bi dežela ne trpela ni-
kake izgube, <Se bi znašali celo 17.000 K,
če se potoči pri nas le 16.000 hi piva.
Ti stroški bi se zdatno zmanjšali, če bi
pobirala dežela dogovorno z obeinami
naklade na pivo tudi za te. Po teku
leta, ko bi dežela natanko poizvedla po-
trebne podatke o konsumu piva in bi se
labko pogodila ali z okraji, ali obcinami,
ali krčmarji in založniki, bi postali ti
stroški že manjši.
Finančni odsek ne more zamolčati
tudi svojega mnenja, katero izrečno po-
udarja, da bi bilo za deželo in občine
neobhodno potrebno poizvedeti, koliko
vina se potoci v dožcli in v posameznih
občinah, kar bi se dognalo natanko pa
le tern potom, da bi deželni užitninski
urad vzel v deželno upravo tudi pobi-
ranje deželne užitnine na vino in meso.
Vendar mora opozarjati deželni odbor
na nevarnost, katera je združena s takim
postopanjem, dokler ima privatni zakupnik
erarsko užitnino v svoji roki.
Ta in posamezni interesenti bi se
pogodili lahko (na videz) za jako nizko
odkupnino, katera bi vezala tudi deželo,
in dežela bi morala plačati take umetne
zavinke. Zato naj stopi pravočasno s c. kr.
finančnim ravnateljstvom vTrstu v dotiko,
da odpove zakupnikom pogodbo ter pri-
redi za dotične okraje dražbo proti 10%
povi.šku. V okrajib pa, kjer izteče letos
pogodba, naj poskusi pridobiti pooblastila
krčmarjev in prizadetib obrtnikov v svojo
roko, da sprejine tarn tudi pobiranje erar-
ske užitnine v svojo upravo.
Deželni odbor naj ima pa tudi vedno
pred očmi koristi, ugodnosti in opravi-
čene zabteve krčmarjev, mesarjev irij za-
devnih obrtnikov; naj ne zabi, da mu je
skrbeti za te isto tako, kakor za druge
sloje sodeželanov. Ko se uveri, da bi bilo
tem v prilog, a deželi ne v izgubo, naj se
pogodi ž njimi bodisi po okrajib ali ob-
činah ali s posamezni ki za vse davščine,
do katerih ima pravico. Pričakuje se pa
od razsodnosti prizadetib obrtnikov, da
bodo. uvažujoei deželne torej tudi svoje
in koristi svojib sorojakov, vestno spolno-
vali svoje dolžnosti ter Sli v vsem deželi
na roko.
Dezeine koristi in važnost tega vpra-
šanja zabtevajo, da deželni zbor potom
nnjnosti sprejme sub •/. priloženi zakon,
s katerim se uvaja sarnostojna deželna
naklada na porabo piva v pokneženi gro-
fovini Goriški in Gradiški, ter naloži de-
želnemu odboru, da priskrbi z možno
bitrostjo Najvišje   potrjenje tega zakona.
(Konec prib.)
Deželni zbor goriški.
Petnajsta seja.
V torek popoludne ob 4. uri zbrali
so se deželni poslanci k 15. seji tega za-
sedanja.
Pri s(»ji nista bila navzoča ter sta
se izprieala poslanca gg L a p a n j a in
C b i o z z a.
Dezeini glavar se spominja v toplih
besedab srnrti Nj. l'revzv. grola Franca
(loroninija, kar so poslanci v znamenjo
visok<;ga spoštovanja do pokojnega stoje
poslušali.
Na to zaprosi in dobi besedo po-
slanec dr. Verzegnassi ter predlaga:
„Visoki deželni zbor gori^ko-gradi-
äcanski sklene, da se v trajni spomin na
blagopokojnika, katerega so vsi brez raz-
ločka v deželi visoko spoštovali in častili,
ustanove štiri prostori za skrupulozne
otroke vpomorskern zdravišču vGradežu".
Predlog je bil soglasno sprejet.
Na to se prečita in potrdi zapisnik
zadnje seje.
Deželni glavar naznani, da mu je
do.šel od namestništva v Trstu dopis, s
katerern se naznanja, da se je pomorska
vlada odločila za zgradbo kanala mej
Gradežem in Belvederom.
Na to odgovori vladni zastopnik na
tri inlerpelacije. Na ono dr. Venutija glede
uravnave budournika Birse (Versa) pravi
vladni zastopnik, da se je v tern pogledu
že začela akcija, kar dokazuje dejstvo,
da je bila te dni neka komisija na lieu
mesta.
Na interpelacijo posl. Muhe in to-
varišev, v kateri so bile tožbe proti po-
stopanju linančne oblasti pri nameSčenju
uradrjikov v popolnoma slovenskih okrajib
posebej äe pri glavni davkariji v Gorici
z ozirom na njih nepoznavanje sloven-
skega jezika, pravi vladni zastopnik v
svojern odgovoru, da so namežceni v zgolj
slovenskih okrajih povsod taki viSji davčni
uradniki, (davkarji in kontrolorji), ki po-
znajo slovenski jezik popolnoma v besedi
in pisavi (?). Istotako da je v Gorici, kjer
je prebivalstvo mežane narodnosti, v tem
pogledu vse popolnoma na pravem rnestu;
sploh da je slično očitanje v interpelaciji
neutemeljejio (?).
Na interpelacijo poslanca Turne za-
devajočobrezobrestnaposojilapravi vladni
komisar, da se je razdelitev takib posojil
morala zaradi tega zavleci, ker niso bile
proÄnje dovolj opremljene, posebno pa
zaradi tega, ker niso bili prošnjam pri-
loženi ekstrakti iz zemljiščnih knjig, ka-
teri ekstrakti niso pa zvezani z nikakim
stroškom, ker so v smislu postave od
30. oktobra 1891 proste koleka. Ko bodo
torej polilično oblasti inmle v rokah po-
polnoma opremljene prošnje, odposlale
jih boilo takoj c. kr. nameslništvu v Trst
ter se ob jednern o istih  izreklo.
Deželni glavar [travi potem, da hoče
na željo nekaterih gospodov poslancev
izpustiti neke točke današnjega dnevnega
reda, čemur se dr. Turna zoperstavlja,
ceš da je tako postopanje svojevoljno.
Deželni glavar odgovarja Tumi, zavra-
čajoč ocitanje o samovolji rekoč, da se
on popolnoma in točno drži deželno-
zborskega opravilnika. Ako ni Tuma s
tem zadovoljen, potem naj apelira na
zbornico, ki naj potem odločuje, — kar
je pa Tuma opustil.....
Kot 1. točka dnevnega reda pride
zdaj na vrsto: Narrt zakona, s katerim
se uredi šolska davsčina od zapuščin. —
O tem poroca dr. Marani. Ta načrt
zakona izroči se h^galnernu in iinanenemu
odseku da o njem pretresujeta ter svo-
ječasno sporooata deželnemu zboru.
Druga točka: Utemeljevanje predloga
glede zveze vipavske ^eleznice z Vrhniko
ali Logalcem.
Poročevalec posl. prof. 13 e r b u č
predlaga glede tega predmeta: Deželnernu
odboru se naroča, naj stopi v dogovore
s kranjskirn deželnim odborom in naj
oba izposlujeta pri vladi, da izpelje to
zvezo. Poslanec Venuti pravi, da se o
takib vprašanjih kakor so železnice ne
more sklepati kar tako, posebno ker so
iste labko od velike koristi, ali pa tudi
od velike Skode za posamezne dele de-
žele. Zatp predlaga, naj se to vprašanje
izroči legalnemu in slnancneinu odseku
ki naj stvar proučujo ter svoječasno de-
želnemu zboru poroča.
Poslanec Berbuč se protivi temu
predlogu ter pravi, da vidi v takem pred-
logu namen, da se to vprašanje zavleče
ad calendas graecas, — italijanski po-
slanci pa bi tega ne smeli storiti že z
ozirom na to, k,er so slovenski poslanci
brez obotavljanja glasovali za Červinjan-
sko železnico.
Posl. Marani misli, da niso vezani
ilal. poslanci do nikake hvaležnosti za
ono glasovanje, katero omenja poslanec
Berbuč, ker je bila červinjanska želez-
nica itak že poprej sklenjena stvar in so
za slovenske glasove prosili samo —
iz delikatese. Popravlja pa Venutijev pred-
log tako, da se Berbučev predlog izroči
pravnemu in finančnemu odseku v pre-
tresovanje in poročanje in sicer že v
prihodnji seji. Venutijev predlog se torej
s to Maranijevo spremembo tudi sprejme.
Na to se preide ledaj k razprav-
Ijanju 3. točke: „Pobiranje užitnine v
deželni upravi". V imenu fin. odseka o
tej točki poroča poslanec Berbuč. Ob-
širno poročilo prinašamo doslovno na
drugem rnestu. Pri splošni razpravi o
tem poročilu oglasi se prvi k besedi dr.
Turna.
Dr. Tuma se je trudil, da bi po-
ročilo kolikor mogoče osmešil, bil je pa
v svojem govoru sarn seboj tako v proti-
slovju, dajenapravil najžalostneji utis na
LISTEK.
Po strmini navzdol.
Lužički obraz:   spisal A. (Jcniy.
(Dalje.)
be dolgo bi bila sedela tako in
brala tor si pripovedovala; ali večerni
mrak se je bil spremenil polagoma v noč-
no temo in nista se mogla več vi-
deti v njej. Mahoma se dvigneta — ka-
kor bi se bila pomenila — tor se na-
pravljata k počitku. Starka si dene pismo
pod glavo in za časek je bilo tiho. Po-
molila par očenašev ter si vo.ščita „lahko
noč".
II.
Jedva se je bilo zdanilo drugo jutro
je že bila starka na nogab. Pismo je
prešlo s postelje za nedra. Postlala je
postelje in jela iskati vse mogoče reči
brez vsake potrebe. Čestokrat je vzela
kako reč v roko, jo obrnila, pa jo polo-
žila nevedö zopet na prejšnje mesto.
Delala je kot stroj. In kakor bi bila iše
v spanju, je prešla vse kraje malega go-
spodarstva od kuhinje do podstrežne so-
bice, od skednja do hleva — ali ničesar
ni dovršila, nikjer ni obstala. Zdelo se
je, kakor bi bila hotela povedati vsem
tem stvarem: kaj se jej je primerilo.
Potapljala je rmenko po hrbtu, krava se
obrne k njej sč svojimi velikimi, kalnimi
očmi kot bi jo hotela vprašati: kaj to
porneni. Ali kmetica je stala kot steber
z roko na hrbtu živali in njena usta so
bila nema. Za časek je odžla iz hleva
kakor je bila prišla tje. Prvi solnčni
žarki so jo dobili sklonjeno nad odprto
veliko, poslikano skrinjo v podstrešju.
Tu je izbirala razno obleko — ali te
snežno bele srajce in ti životki so bili
tako otrocji, te nogavice tako niajčkine,
da je bilo kar smešno. A zdaj — zdaj...
zapre omaro ter sede k postlani, rjavi,
prazni zibelki z rmenimi ptiči in modrirni
cvetovi in čudnirni ročicami. Potem za-
žene zibel in potihoma — da niti ve-
dela ni •— začne peti:
„Jerico si zibljcm — ona lepo spi,
Ko jc vcc li« ziblji-ni — pa s« mi zbudi".
Starka dvigne glavo in poslu.ša tamo
sebe. Na to preneha.   Zavedla se  je  in
opazila, kako se drži njena koščena roka
roba te gibljive postelje; in kar sram jo
je bilo, da je tako otrocja. Zakrije si
roke pod široki zastor in polagoma stopa
po strmih, škripajočih stopnicah. Šla je
naravnost k ognjižču in pristavila lonce,
da bi napravila zajutrek. Ono petje v
sobi jo je vendar predrarnilo ; to je bilo
vendar proved Dobro, da rnož Lega ni
videl !...
Za uro je že vedela vsa vas, da
pride v nedeljo Haäeva Herta obiskat
svoje stare roditelje, ki so se bili zelo
nagnili proti zernlji v teh letih, kar ni
bila dala hčerka glasü od sebe. Vašcani
so si pripovedovali različne stvari o tem,
n. pr.: da je žalovanje starcev nespa-
rnetno; da bi se niti spominjati ne imeli
nehvaležne hčere; kdo v6, zakaj ne da
od sebe gla.su; kdo v6, kaj se je zgodilo
ž Jijo; to je gotovo, da nic dobrega ne,
ko pozablja äe svoje roditelje; da Ba-
bilon je Babilon itd. — Ali ljudje vselej
mnogo govore in mnogo vedo in innogo
mislijo o človeku. —- Mnogo tega je ne-
resnica, a včasih pa tudi kaj resnica.
„Pri Hašu je bilo toliko priprav-
Ijanja in posvetovanja — pa saj tudi ni
bilo čudo. Slara sta premisljevala, s cirn
bi najbolje pogostila hčer (besede: ,,po-
častiti" sta se domislila, ali ta izraz se
jima je zdel preveč ptuj). Spominjala sta
se, kaj je rada jedla, kaj jo je veselilo.
Mož je pritapal vsak čas v kuhinjo in
vedel kaj povedati; večkrat je povedal
le kaj starega, drugekrati pa nič; kar le
obračal se je v kuhinji, da ga je morala
stara dvakrat izgnati iž nje. Ali vselej
ga je sarna spot poiskala. Jednoč se je
osmelil stari gospodar ter izrazil dvom :
ali jej bo neki dišalo, kar jej je prej,
ali se ni odvadila domače hrane. Toda
slabo je naletel. Slarka se je zares raz-
srdila ter ga izgnala v tretje. Ali zdaj
se je zamislila, če3: pri taki veliki go-
spodi, kjer je njijuna hči, pride marsikaj
dobrega na mizo — morda bi pa bilo
vendar možno, da bi Herti ne — —
„Ali..ne!" potolažila se je takoj, „saj to
bo od malere !"
(Dalje pride.)
vse, ki so ga poslušali. Zdaj je trdil da ni
podatkov, pa v i.sti sapi govoril je spot
o nekakih podatkih ki jih je pa vedoma
pačil in glej ! kar naenkrat spet trdil jo,
da ni bilo nikakih podatkov, na katerih
podlagi bi mogel deželni odbor približno
se prepričati ali bi kazalo prevzeti užit-
nino v deželno upravo ali ne. Taji 1 jo
da ni delal proti temu, da bi prišlo po-
biranje užitnine v deželno upravo, na-
zadnjo pa je priznal da je to delal, a
delal da je to kot — — načelnik
„nar.-napredne" stranke, ki je to sklenila.
Na to poprime besedo poslanec
Berbuč in govori tako-le:
Nisem mislil prositi besede v tej
zadevi, dokler ne slišim mnenja vseh
onih gospodov, kateri so mislili o tern
kaj govoriti, toda ker je zapričel dr Tuma
nekako osebno polemiko proti meni, ker
je moj referat, ki je gotovo jako resen
in jako temeljit, bil pomazal z dovtipi
in gnjilo šalo, sem primoran stopiti že
zdaj iz rczerve in dati nekatera pojas-
nila. Če preletir.io ves govor dr. Tume,
imamo toliko konsuznib in nasprotujočih
si misli, da je težko slediti (dr. Tuma:
Ne razurnete !) (Berbuč : Da se me ne
moti !) (dr. Tuma : lmate samo vi to
pravico.) (Berbuč : Če imate potem be-
sedo, lahko govorite potem!) in če pre-
letimo ves ta govor, vse to nasprotje, ni
inogoče vsemu odgovoriti, ne more se
vsega zapomniti; on skače iz tega kota
v drugi, samo da bi atvar zmešal. Potem
bod em pa vendar, kolikor sem si za-
pomnil njegovih največjih protislovij in
njegovih neresnic, ovrgel. Ali predno
pridem na to, moram nekaj druzega
opomniti. Slišali ste dr. Tumo, kako se je
impetuozno zaganjal v rnoje poročilo te-
daj, ko je bilo prvikrat na dnevnern re-
du. On je zabteval, da se to poročilo
stavi raz dnevni red, in to z veliko ener-
žijo. Kdor ni tega poročila čital, je mislil,
da mrgoli osebnih napadov, žaljenj in
drugib impertinentnih nedostatkov. In
kaj je bilo glede žalitev v tern porociluV
Nič 1 Ona častna jurija, katero je sain
dr. Tuma zahteval, in katora je bila se-
stavljena po njegovi žolji, po njegovem
recepta. se je soglasno izrekla: V tern
poročilu ni niti najmanjäe
senßice kakega osebnega ž a -
ljenja in to poročilo se mora
čitati vjavni scji; še več, ta od-
sek je sklenil, da se da tožitelju dr.
Tumi ukor, ali je ta svoj sklep prečrtal
(dr. Tuma: Skoda !).
To srno izvedeli le po neokretnosti
dr. Tume v tej zbornici. Jaz mislim, da
s to razsodbo bi bil jaz labko zadovoljen.
Lepšega zadoščenja ne morem imoti, ka-
terega mi je dala ta častna jurija, ona
častna jurija, katero je zahteva! dr. Tuma
in ki je bila tako sestavljena kakor je on
to zahteval, p o njegovi ž e 1 j i, p o
njegovem receptu. Če zdaj ni on
zadovoljen z razsodbo te častne jurije,
tedaj to in e n e nič ne briga. S tern le
predbaciva temu odseku, da je bil p r i-
stranski. To mene ne zadeva, ampak
dr. Tuma je s tern žalil častni odsek;
predsednik te Oastne jurije je kavalir in
olicir ter mislim, da bo branil cast proti
takim napadom. Gospoda moja! Iz tega
ste že spoznali in razvideli, česa je vse
on zmožen. Takrat je povdarjal in kričal,
da je žaljen, da je rnoje poročilo polno
razžaljenj in ni doprinewel le ene besede,
le ene črkice, pri kateri bi to dokazal.
In on je dosogel to, da se je stvar od-
ložila, da bi se bila stvar tako zavlekla,
da sploh ne bi bila prišla v razpravo.
In to je dosegel. In jaz obžalujem, go-
spoda moja, da ste mu šli na li man ice,
ne da bi bili zahlevali od njega dokazov
za žaljenje. Čujte, gospoda moja, saj äe
najbolj zagrizen in pristranski državni
pravdnik zahteva najprej dokazov za žu-
Ijenje, potem prestudira isto in potem
so le stavi zatoženca na zatožno klop
oz. prod sodnike, a vi niste imeli v tern
oziru toliko previdnosti nasproti temu
gospodu dr. Tumi z menoj, kakor najbolj
pristranski državni pravdnik. In to naj
Vam bo v svarilo zanaprej; kajti drugače
bo svoboda v naäem  parlamentu_ kmalu
pokopana. Vspodbujen po vspehu bo
priSel dr. Tuma s predlogom: naj se sta-
vijo dr. Kojic, dr. Abrain, Grča ali sploh
kateri drugi od poslancev, ki mu niso
v š e č, vsaj 5 ali 0 mesecev v preisko-
valni zapoi', in če temu vstrežete, si sami
lahko naslikate sliko našega parlamenta.
Sicer pa dr. Tuma z dokazi ni v zadregi.
Če dr. Tuma dokazov nirna, si jih pa
napravi. (Dr. Rojic: Ta čas, ko ste bili
učitolj v Postojni,   so Vas spodili.)
Zdaj pa nekoliko podatkov. Najprej
pravi on. da ni bil referent deželnega
odbora v zadovi užitnine. No, g. deželni
glavar nam jo to pojasnil, ali da bodete
videli, kako zna ta gospod resnico obra-
čati, Vam bodem čital odstavek iz nje-
govega govora, katerega je govoril na
javneni sbodu v Dol. Vrtojbi dne 19.
avgusta I. 1 : (Čita:) Tako je govoril dr.
Tuma na javnem shodu dne 19. avgusta
1. I. to je isti dr. Tuma, kateri je danes
rekel, da ni referent v užitninskih zade-
vah. Kaj je torej res, kar je takrat go-
voril, ali kar je danes rekel? (Dr. Tuma:
Potem ne razumote slovenski). Vi ste
rekel tako. (Dr. Tuma: Ali tisto loto
nisem bil referent, ko je šlo za to vpra-
šanje). Hočete tajiti to, kar ste govorili
javno ? Če hočemo poprej soditi ugovore
in predloge predgovornika, je potreba
naj poprej vprašati, kak namen ima ta
gospod in ta namen je sam povedal, in
sicer na shodu v Dol. Vrtojbi. Tarn je ta
gospod tako govoril: (Čita). Prosil bi, da
nam to dokažete; kajti tje v en dan
ätevilke navajati ni težko, treba tudi do-
kazov. (Tuma nekaj med kliče). Pa potem,
če bi imeli Slovenci večino, bi tudi ne
hoteli užitninskega urada. Tukaj je na-
tanko zaznamovan namen z besedami
predgovornika samega. On sam je izjavil,
kak namen ima. On pravi v tern govoru,
da je uverjen, da ima dežela dobiček od
deželne užitnine. (Dr. Tuma: Saj ne ra-
zumete slovenski). To si prepovem, da
mi kaj takega očitate. Ako mi še enkrat
kaj takega rečete, se lahko spozabim.
(Dr. Tuma: Le dajte!) To more tr-
d i t i samo 6 I o v e k, katerega so
sramotno spodili iz njegove
d o in ü v i n e. Iz tega govora se razvidi,
da je dr. Tuma uverjen, da bi bilo po-
biranje užitnine deželi v korist, ali je
zato proti, ker je v škodo njegovi stranki.
Iz tega razloga je proti in iz teh lahko
sklepate, kakošni so ti razlogi. Na vsa-
kega, ki stvar pozna, napravi isti utis,
kakor ex oflo zagovor tistega odvetnika,
ki mora braniti delinkventa (hudo-
delca), če tudi vo, da je kriv. — Jeden
ugovor sem Vam povedal in iz tega ugo-
vora se vidi, da je bil referent. — Hudo
me je pa zadelo l.o-le, ko je dr. Tuma
pravil, da tukaj v deželnem uradu ni-
mamo nobenih podatkov gledč užitnine,
in da ni mogoče sploh nič soditi o tern,
koliko dobička bi dala ta stvar.
Iz tega se vidi, da se mož nič ne
briga, ali pa se briga in molči. A v na-
šem uradu se nahajajo lepi podatki, in
sicer ne samo podatki iz drugih krono-
vin, ampak tudi iz naše. Ali ker dr. Tuina
tega ne pove, moram podati jaz te po-
datke. V Furlaniji je pobirala užitnino v
letih J892, 93 in 94 trvdka A, (recimo A,
ker nomina sunt odiosa) od I. 1895 do
1. 1897 je imela naklade na erarsko užit-
nino tvrdka B ali T in do konca 1. 1900
erar sam. Ker se gre tukaj za dobo treh
let, gospoda moja, le povem, koliko je
plačala tvrdka A v treh letih 1892, 1893
in 189-4. Ta tvrdka je plačala erarju
296,522 K za tista 3 leta za sodno okrožje
Červinjan, Gradišče, Tržič in Kormin.
Potem je prišla tvrdka B, ali T, ki jo
bila konkurenčna tvrdka, ki je hotela
tvrdko A izbacniti. Ta je plačala na leto
134.116y3 K, torej v treh letih za one
okraje 402.484 K. Tvrdka gotovo ni imela
Izgube, in erar sam je dobil v treh letih
396.696 K. Erar bi bil torej imel nad
100.000 K dobička. Ako ne bi bilo toroj
konkurenčne tvrdke, bi imela tvrdka A
180.000 K čistega dobička v treh letih
od erarske in deželne užitnine v 4 okrajih
Furlanije. 100.000 K, gospoda moja! Zdaj
pa Vam povem,   da   ta zakupnik A ima
se po enakih pogojih kakor jih je imol
prej v zakupu, po enakih pogojih in brez
konkurence še sledeee okraje: Goriäka
okolica, Kanal, Tomin, Bovec, Gerkno,
Sežana in Komen. Gospoda moja v treh
letih znaša užitnina, katero plača ta pri-
vatni zakupnik od tob okrajev še po
226.0008G K, na leto, v okroglem številu
662,000 K. Ako je imel v Furlaniji pri
stroskih 300.000 K, 180.000 K dobička,
izračunite, koliko ima okroglega dobička
od teh 662.000 K. To so podatki, ki so
v uradu, pa pride dr. Tuma in reče, da
nimamo podatkov insi hoče po-
magati z inlamnimi dovtipi. (Dr. Tuma:
To ste Vi, ljubcek inoj!) Dr. Tuma je
rekel, da na Kranjskem je dajal privatni
zakupnik 257,()i)0 K in sicer leta 1888.
Ta čas je imel privatni zakupnik v na-
jomu še užitnino in so bilo naklade 12 K
od vsakega /// likerjev in 36 od vsakega
hl čistega alkohola, zakupnik je tedaj
dajal 257.000 K. Naslednje leto je imela
dožola pri ravno istih nakladah, (to lahko
vidite), pri istih nakladah je imela tlo-
žela 375.112 K dob. To povdarjam in ho-
čem, da se konslatuje in da «e vidi, kako
hoče ta č-lovok nas tukaj (Grča: farbati)
farbati. Dožola je imela nad 200.000K veö
nego je dajal zakupnik pri istih nakla-
dah. Potem še 1. 1896 so poskocile na-
klade, in sicer pri likerjih na 30 kr. in
pri alkoholu na 60 kr. Potem je poskočil
seveda tudi konsum na 837.000 K. Na-
zadnje 1. 1899 na 868.000 K čistih do-
hodkov.
Tako j«i na Kranjskem, in če ste
razumeli, kaj je ta gospod govoril, bo-
dito še tako mirni (jaz sem že star in
sem miren), mora kri vzkipeti vsakemu,
če vidite tako farbanje in tako prevra-
canje rosnice, od človeka, ki si vas upa
tako (Grča: za norce irneti!) za norce
imeti. Ako se je to zgodilo v drugem de-
želnem zboru, bi s takim poslancem dru-
gače postopali. No, dr. Tuma je tudi
smošil inojo predloge ter trdil, da ni-
majo no nog no glave, da so zmos, da
jih ni razumeli. Potem pa jih je
razumel! Jn sicer ravno prvega ni
p r a v razumel; kajti ta predlog razločno
pravi, da se izreka zahvala deželnemu
odboru, da je tako sprotno izkorišcal
položaj pri oddaji užitnine. Jaz mislim,
da oni poslanec, ki je proti užitnini, je
dr. Tuma in je govoril tudi proti na
shodu v Dol. Vrtojbi dne 19. avgusta
1900., zdaj pa dela z moj im predlogom
reklamo za se. S takim človekom je težko
polemizirati. Če dr. Tuma hoče imeti
zahvalo za-se, svobodno rnu; mislim pa,
da si vsak gospod iz tega vzame toliko
zahvale, kolikor mu je gre. Potem glede
druzega načrta pravi, da ta zakon, ka-
teri je tukaj v prilogi, sploh ni za rabo.
To je pač lahko reči: ta zakon ni pra-
vilen, ali to je treba dokazati,saj dr.
Tuma je vendar jurist in juristi se drže
načela, da se dokaže trditev, katero člo-
vek naredi. — Tako je govoril o tretji
točki. Pri 5. točki pravi, da s 1. jan.
1902. ni mogoče ustanoviti tega urada,
in da bo on vsekako proti delal; ali to,
dajedež. odbornik delal proti soglasnemu
sklepu dež. zbora, to, gospoda moja, to
je jako hudo, to ne bi se smelo nikjor
drugod dogoditi. Ako bi si na Kranjskem
deželni odbornik upal javno govoriti
proti sklepu deželnoga zbora, tak od-
bornik bi kmalu dobil „consiliurn" kot
odbornik, ki ima na logo izvršiti sklep
doželnoga zbora. Ako pridejo zastopniki
skupaj in naroče deželnemu odboru, naj
izvrši njihov sklep, dež. odbornik pa gre
po doželi in reče odbornikom : „Ne vbo-
gajte deželnega zbora, mi smo proti", to
bi bilo /.o odveč, tak dož. zbor je non-
sens. Dez. odbornik je lahko prost; dr.
Tuma pravi: Dajte voč prostosti odbor-
niku, on tudi lahko agitira. A potem naj
odloži odbomištvo in roče, ako se na-
loži odboru sklep, kateri mu ni všeč:
Toga no sprejniem in rajši odložim od-
borniatvo, potorn je prost; drugače pa
mora to izpolnjevali, kar mu je naročil
deželni zbor. Če to dcla, je piava felo-
nija. Toliko, gospoda moja odgovarjam
za zdaj    na   to.   Sicer  je   dr.  Tuma še
mnogo govoril in mnogo povedal, na kar
bi se dalo ugovarjati, toda vsega si nisem
v naglici zapomnil in nekatere stvari so
pač tako, da niso vredno, da se na nje
odgovarja, nokateri dovtipi so pa jedva
toliko vredni da se na njo pljune.
Poprime zopet besedo dr. Tuma in
napada razne osebe, med njimi tudi g.
Klavžarja, katerega je določil deželni od-
bor, da pobira pri obrtnikih pooblastila,
na podlagi katerih bi potem dežela pre-
vzela užitnino v lastno upravo. Delal je
pa to tako nedostojno, da ga je deželni
glavar moral k redu klicati.
Deželni glavar pravi, da ne more
od manje, da ne bi pozval k redu tacega
poslanca, ki spravlja na dan zaupne
opazke in ninonja svojih kolegov dežel-
nili odbornikov, pa So iste ne tako ka-
kor so bile v resnici nego jih po svoje
pretvarja, ter da 2ali osebe. Ko je šlo
za to, da bi dežolni odbor dobil od obrt-
nikov pooblaslila, na podlagi katerih bi
potem dožola provzola užitnino v lastno
upravo, pravi dožolni glavar, je tudi dr.
Tuma s svojim glasoin njega popolnoma
pooblastil, da izbere po lastni volji za-
upne osebe, ki naj bi to delo opravile.
Zato pa ne more nikakor dopustiti, da
bi zdaj dr. Tuma s pretvarjanjem resnice
te osebe žalil. „Ko smo v vročem poletju
delali za blagor dežele", pravi deželni
glavar dr. Tumi, priSli ste Vi in ste za
našim hrbtorn delali na škodo dežele.
Uspoh dokazuje to! (Odobravanje.)
Ko jo padlo od jedne in druge
strani nekaj opazk, o katerih bodemo
govorili .^o nadrugem mestu, se je obrav-
nava o uzitnini protrgala in seja za-
kljucila.
D o p i s i.
Iz Orkna, due 17. septembra 1901.
— Dr. Tuma je hotel tedaj z vso silo
napraviti svoj shod v Corknom. Svarili
smo ga v „Gorici", naj ne hodi k nam.
Ali junak velikan so je pomilovalno smeh-
Ijal „cviljenju nas pritlikavcev" in z mo-
gočnimi koraki j<; „])riinarširal" v nedeljo
med burjo in nevihto k nam „šturmat"
na.šo trdnjavo. Ali kljub svoji „orjai5ki
moči", kljub svojemu neupogljivemU ju-
našlvu si je mislil: „bolj gvisno je le bolj
gvišno". Prišel je bil za to že prej v
Cerkno, plazil se je kakor ogleduh okoli
naših „^anc" in vrnivši se v Gorico, na-
ročil je svojim svadronerjem-zaupnikom,
naj „izšpijonirajo" vse naše „nagote", naj-
bržo za „dober Ion" in zbero rnočno trumo
bojevitih „napenjakov", ki mu bodo poma-
gali pri naskakovanju naže trdnjave, Oe
ne drugače z upitjem in ropotom. In nje-
govi verni švadronorji-zaupniki so ga
zvosto ubogali. Agitirali so na vse pretege
po naših hribih in grapah in bobnali
ljudi skupaj.
Usodepolni dan je napočil, nedelja
je pris5la. Gerkljani smo v strahu in grozi
trepetali, kdaj sfrči nai5a trdnjava in mi
ž njo v zrak. No, ko smo videli, da dr.
Tume še ni, smo se pomirili in se podali
k deseti maši. Še bolj nam je rastel po-
gum, ko smo zvedeli, da je došel dr. Tuma
med sv. mašo, torej kakor tihotapec. Pri-
poljal je s sabo „generaladjutanta" Vr-
tovca, železnatoga Konjedica in velikega
dr. Gruntarja, t(^ga metula za to, da homo
Cerkljani od strahu pred njegovo postavo
na tla popadali kakor Izraelci pred Go-
lijatom. Druge uloge mu nismo znali pri-
soditi. „Šturmanje" ali javni shod je bil
napoveda/i oh dveh popoludne. Dr. Tuma
pa je otvoril shod pred napovedanirn ca-
som. Mi, kar nas je bilo kršcansko mis-
lečih mož, smo seveda čakali na določoni
čas, in shod se je brez nas otvoril. No,
dr. Tuma je vendar napravil, pardon —
bil jo na tern, da napravi kisli obraz, ko
je vidol kakšno „izbrano občinstvo1' ima
prod seboj. Kljub najstrastnejši agitaciji
so je zbralo k večjetnu do 40 domačih
krnetov volilcev, ki grejo slepo „liberal-
cern" na limanice. Navzoči so bili nadalje
seveda uprizoritelji shoda: trgovci in
kjčmarji, vsi cerkljanski pohajači, hlapci
in uslužbenci naših „liberalnih" prvakov,
lepa kopa strganih otročajev in — „cvet
cerkljanskih deklol", nafie „emancipirane"
kelnarco in kuharce. Navalilo se je tu<Ji
iz Št. Gorske plannte in trebufike grape
tor iz Idrije nekoliko spoznavalcev „na-
prednjaskogatt evangolija. Mi koliko je
bilo volilcev mod semi, ne vprafiajte, ker
bi bilo s fitetvijo takoj pri koncu. Ob
dveh so začnejo vsipali trume na.ših mož
na prostor, kjer so jo vrfiil sbod. Dolga
vrsla samili poslavnih mož volilcev, mod
njimi g. župan in vec duhovnikov. Vsi so
prišli popolnoma iz lastnega nagiba, brez
kakc agitacije. Cola cerkljanska županija
je imela pri vsej svoji obfiirnosli svoje
zastopnike. To je zavednost,gospod dok-
tor! Kmetjo trpini se niso zbali strofikov
in bude poti, ko jo filo za svoto stvar.
Vafii ljudjo so pa prisli na shod edino
lo za to, da dajo oddufika svojomu srdu
zoper „farjo", in si zastonj če lo mo-
goče napolnijo svoje -   trobube.
(Konoc prido.)
Politični pregled.
Notranja politika.
Na Dunaju se nahaja zdaj voč po-
litician osob in voditeljov raznib shank,
H katorimi se ininislorski predsednik dr.
Koorbor pogovarja o položaju in o de-
lovanju državnega zbora, ki so prične
pribodiiji mesoc. Mod temi osebami jo
tudi mnogo odličnih Čobov mladočefikega
kluba tor čefikega veleposestva. To dni
pa se je sklenil mod konservativnim co-
skim voloposostvom in mod ustavoverci
kompromis, vslod kalerega. dobijo ustavo-
vorni veleposostniki na Čefikem 21 man-
datov za deželni zbor.
Domače in razne novice.
Orilikovaiijc. — Sin gospoda c.
kr. fiolskega svetnika Flo h la g. Miro-
slav P 1 o h 1, c. kr. pomorski kadot, ki
se je udeležil nafie ekspedicijo na Kilaj-
sko, jo bil odlikovan s srobrno brabrostno
kolajno. Častitamo !
•J- Trzaski skof umrl. — Nena-
dorna se je raznosla v torek popoludne
tužiia vest, da je tržaSki skof A n d roj
M a r i j a S t e r k ta dan oh 9. uri do-
poludne umrl. — Kor je bilo skoro do
zadnjega upanje, da fikof ozdravi, je vest
o njegovi smrti tern buje iznonadila.
Škof tržafiko-koperski And roj Mari j a
}¦$ t e r k se je porodil v Voloskem dne
28. nov. 1827. 1. in je dosogel torej sta-
rost 74 let. V mašnika posvečen je bil
24. septombra 1853. Služboval je ranjki
za ka pi a n a v Oprllju v IsLri (1854) in
pri Jezuitih v Trstu' (1850). L. 1857 je
postal slolnim vikarjem pri sv. Justu, v
katorom času je bil tudi prolesor zgo-
dovino na tržaškem somenifiču. Župnikom
jo bil imenovan I. 1800 in sicor za Lov-
rano v Istri, I. 1880 pa jo postal stolni
kanonik v Trstu, dve It^ti za tern stolni
župnik, a 1. 1885 kapitularni dokan pri
sv. Justu. Dne 25. Jan. 1894 1. jo bil
imenovan fikofom na Krku, a 1. junija
1896 škosorn tržafiko-koperskim. Na torn
svojem sedežu pa jo bil fikof Šterk prav-
cati mučenik svojega vzvifienega poklica.
Kot pravi duhovnik a tudi kot verni sin
svojega hrvatskega naroda imel je veliko
filevilo sovražnikov, zlasti pa jo bit trn
v oeeh židovski irredenli, katere so-
vrafitvo je prikipelo do tolikoga vrhunca,
da je rodilo oni znani napad na vladiko
v Kopru za dni cerkvenega praznika v
tern mestu. Od tega časa je fikof Stork
tudi vidoma hiral in colo nevarno obo-
lel. Iskal jo zdravja v Slalini na Stajer-
skem, od koder se je povrnil v Trst ne-
koliko boljsi. A v torek zjutraj ob 9. uri
je izdabnil svojo mueenifiko dušo. Ub
njegovem grobu žalujejo po pravici tr-
žafiki Slovenci, ker so izgubili v njem
cerkvenega pastirja, ki bi bil rad da I
sreno kriza njihov easni in večni
blagor.
Pogreb I. ržafikega fikofa sejo
vršil danes ob 9. uri zjutraj v tern le
redu iz fikofovske rozidonce: 1. Zavod
za reveže. 2. Sirotifinica sv. Josipa. 3.
Deklifiki zavod „Hlisabeltino". 4. Deklifiki
zavod „Albertinum" s sestrami Sv. Križa.
5. Defike ljudske fiole. 6. Realki in gimna-
zija. 7. Obrtna sola ter trgovska in nau-
tiona akademija. 8. Voterani. 9. Bratov-
ščine po obicajnem redu. 10. Vojaska
godba. 11. Kodovniki in posvotno duhov-
nifitvo. 12. Stolni kapitelj. 13. Pontifikalni
prelat. 14. Krsta, katero je nosilo 8 du-
hovnikov. 15. Pokojnikovi sorodniki. 10.
Osobje fikofijske pisarne. 17. C. kr. ci-
vilna in vojafika oblastva. 18. Trgovin-
ska zbornica. 19. Avstrijski Lloyd. 20.
Druge korporacije. 21. Ostali pogrebci.
Na obeh straneh sprevoda so delali
špalijer   piloti   in   mornarji  avstrijskega
Lloyda tor členi pobo/nih bratovficin s
svečami.
Iz fikofijske rezidenco so jo pomikal
sprevod po ulicah: Cavana, Fontanone,
Sanita proti velikem trgu, po borznem
t.rgu, C.orsu, Barijeri in uliei Boseo v ka-
ledralko sv. Justa, kjor se je darovala
slovesna sv. mafia. — V ulicah Cavana,
Fontanone in Sanita tor v ulici sv. Jusla
do cerkve delalo je vojafitvo fipalir.
Za ,.$olski Dom" so plaeali drufit-
venemu predsedniku: Blazij Urea, župnik
v Šompasu. 10 K; g.čni Angela Cernatič
in Jožefa Komelj v Šempasu vsaka 1 K;
Jurij Peternel, dekan v Kobaridu, 10 K;
dr. A. Gregorčič v Uorici za avgust in
sept. 20 K; „Narodna tiskarna" v Uorici
za avgust in sept. 40 K.
Upravništvu jo došlo: G. Štefa Kin-
derčev 20 K. Srčni.', hvala!
Tet'aja za odr'isle na „Solskein
Doinu'4. — V zvezi s strokovnimi šo-
lami pricela bodela s 1. okl.obrom po-
sebna tecaja in sicfjr a) za umotno ve-
zenje in belo šivanje in b) za krojenje
in šivanje oblek. V jeden ali drugi t(^uaj
oziroma v oba lecaja se lahko vpišejo
ouo odrasle gospodične, katero so v na-
vadnib rocniti dolih izurjcMie pa so žele
popolniti v rečenih umetnostib. Učilo se
bode v obob tecajih po 4 ure na teden
od 10 — 12 ure. One gospodične, ki se
žole udeložovati rečenih tečajev, ogla-
sijo naj so pri vodstvu obrtno-nadalje-
valno Sole v „Šolskem Dornu", oziroma
pri dotičnib gospodičinab učiteljicati v
„Šolskem Domu" od 8.-12. in od 2.-4.
ure vsacega due do 28. t   m.
V   zvezi   z   omenjonima   .^olama je
ludi obrtno-nadaljevalna sola za d(iklic(».
Ta ^ola  je v  prvi    vrsti   namenjena   za
one deklice, ki so se vpisate v strokovne
žole,   da   izpopolnijo   svoje znanje in si
pridobo   So   onih   vodnosti,   ki so danes
vsaki jneščanki neobhodno potrebne.
Solsko loto je sicer že pričelo v
vsih navedenih šolah, kakor tudi na
obrtno-nadaljovalni soli za decke; ven-
dar se opozarja s torn, da se vrši spre-
jem v rečene sole izjemno šu do 25. t.
ineseca.
Ne zdi se nain potrobno se pripo-
ročati te sole, kajti uspehi sami jib pri-
poro(T:ajo. Jodino kar priporočarno je pač
to, da bi gg. mojstri privoščili svojim
rokodelskim učeucem za potrebno učenje
pičlih () ur mod tednom in 3 ure ob ne-
deljah, tor da pazijo na to, da učenci
točno zahajajo v šolo. Izgubo časa po-
vrnejo uč(mhm gg. rnojstrorn s tern, da se
učenci v soli l»olje izoniikajo, da posta-
nejo izurjonojši v rokodelstvu torej da
so sposobnejši za delo. Pripraven roko-
delski učenec naredi več, nego dva
okorna.
Dc/iClni zbor goriški je imel vče-
raj svojo 10. sejo, ki je trajala od 4. ure
popoludne pa do 9. zvečer. Nalančnej^e
porocilo o tej seji j)rinosomo |)rihodnjič.
Danes naj opažamo le toliko, da je tudi
v včerajšnji seji dr. Tuma igrat ulogo
viteza žalostne postave, tako, da je mo-
ralo njegovo nastopanje presedati vsa-
komu človeku, ki goji v sebi le so ko-
ličkaj sramežljivosti. Značilno pa jo bilo
pri včerajšnjern Tumovein postopanju to,
da je hotel po vsej sili postaviti svojo
glasilo „Sočo" na — laž, trdeč, da ni
res kar je pisala „Soca" o njegovom go-
voru na javnem shodu v Vrtojbi. In do-
lal je to tako, kakor bi se te „Soče" ne-
koliko sramoval, trd<;č, da ni njegova,
marveč da je — Gabrščekova.
Mi se nočemo z dr. Tumom spuSciati
v propir, cegava da je „Soča", konsta-
tirati le hocemo, da je poslanoe Borbuč*
se moral zavzeti za „Sočo", seveda le
glede Tumovega govora v Vrtojbi, ko
je rekel, da ima vse pol no prič za to,
da je dr. Tuma v Vrtojbi v resnici go-
voril tako, kakor je takrat pisala „Soča",
na kar je seveda dr. Tuma — pošteno
molčal. Dr. Tuma je hotel narnreč včeraj
to utajiti, kar je v zadnji seji sam pri-
znal. V zadnji soji jo rokol, da je kot
načelnik „narodno-napredne" stranke,
vsled sklepa te s tränke moral dolati
proti temu, da dobi dežola pobiranje
uzilniiK^ v lastno upravo. Včeraj je pa
to tajil. Kaj naj si ljudje o takem člo-
veku mislijo, ki v javni seji nekaj prizna,
a zopet v drugi javni soji to taji, to pro-
pu.^čamo njim sarnim.
V   včerajšnj}   seji jo deželni zbor
refill   colo   vrsto   prosonj občin, oseb in
raznih zastopov za denarne podpore. —
Prihodnja   soja   deželnega zbora bode v
torek ob 4. uri popoludne.
„(Galgenhumor" lastuika „Socc".
— Poka in skripljo na vsoh koncih in
krajih! Nič ne gre skupaj ; naše Jjudstvo
sprevideva od dne do dne bolj, da bi
po poti, katero rnu je narisal dr. Tuma,
prišlo v propad, iz katerega ne bi bilo
več rešitve. Oni, ki so še prod kralkim
časom slepo sledili temu novodobnemu
proroku, pravijo,   da   ne   bodo   več  po-
ČMjnjali takih oslarij, kakor so jib v zad-
nj(Mn času, pa tudi zagotovila raznim
osebam po dožoli, da postanejo one po-
slanci, izkazujejo se sedaj kot gola sle-
pila. Vse to prouzročilo je v zadnjih
dneb voliko zmošnjavo v „narodno-
naprednib" celab, ki se krc'ijo od due
do dne. To spoznuvata tudi dr. Tuma in
njegov glavni bobnar lastnik „Soče".
Lastniku „Soce*1 pa gro se nekaj druzoga
po glavi, ki vzbuja v njem jako — čudne
občulke. Co, tortij vse to preinislimo, se
nam ne zdi čisto nič cudno, da se gaje
polotil lakozvani „galgenhumor", s kate-
rim polni predate svojega lista in s ka-
terim hoce uplivati na svoje čete, da ne
bi p r e b i t r o zaeele omagovati. Da bi
to dosegel, poprijel se je recepta svojoga
pobratima Malovrba v Ljubljaui, ki je
vedno bobnal po svojem listu: „Narodno
kalolisko stranko smo strli, niti jednega
poslanca no. dobi pri pribodnjili d(ižel-
nozhorkih volitvab ! Ljudstvo der(! vs<>
za nami, prav kakor bi bilo noro" itd.
lstotako piše lastnik „Soče" v svojem
lislu o nas na Gorifikem : „V s e b de-
set p o s 1 a n c o v bo n a š i h !"' vpije
in kriči, cetudi dobro v6, da se inu bo
ravno tako godilo, kakor pobratimu Ma
lovrbu, da bode moral po izidu voliUiv
se zadovoljiti s še slabso „zmago", s ka-
korsno se jo moral zadovoljiti nj(»gov
pobralirn Malovrb pri volitvi v kmeckih
občinah na Kranjskom, ko je od 10 po-
slancev moral zabiljo/iti na konci volitev
kot „svojoga" — jednega samoga, kajti
lasLnik  „Soce"  moral se bode zadovoljiti
z-------0!
Tožba bovske mlekarnict' proti
„Sot^i". — Iz „Primorskoga Lista" zdi
so nam potrobno posneti to-l(^ hipo sli-
čico izprod sodnije, ki v polni luci osvet-
Ijujo velikanski odvetnifiko-zagovornifiki
talent j u r i s t a dr. Turne:
V    pondoljek   dne 16. t. m. je bila
napovedana    obravnava    z    ozirom    na
pritožt)O č. g. d r. A. Pa v lice, kot po-
oblaščonca mlekarnice v Bovcu, proti od-
govornomu   urednikü   „Soče",   katera ni
note I a   sprejoti   stvarnega   popravka   na
dopis   v   fit. 86 z dne 27. julija t. I.   Kot
zastopnik in zagovornik „Soče" je prifiel
dr. Tuma.
Sodnik g. Kovačič ga vpraša: „Zakaj
niste objavili  popravka?''
Dr. Tuma: „K(M- ne odgovarja za-
konu! V poslanem popravku jo poleg
stvarnosti tudi komentar".
Sodnik: „'l'o ni res! P o p ra v ek
j o s t v a r e n in odgovarja popol-
noma z a k o n u ! Ali bi se ne hoteli
morda poravnali tako, da bi „Soča" jutri
ali pa v Oetrtek prinesla dotični popravek?"
Dr. A. Pavlica: „V to ne morern
privoliti, ker nisem zato pooblaščen. Jaz
prosim, da se z urednikom postavno po-
stopa, kajti vsa stvar se že dolgo zavla-
čuje in mlekarnica je gotovo radi tega
neopravičenega napada fikodo trpola".
Dr. Tuma: „Ali niste tudi vi napa-
dali „goriško Ijudsko posojilnico?"
Dr. A. Pavlica: „(Je smo jo napadali,
ste imeli z narni postavno postopati. Ta
stvar ne spada sem!"
Dr. Tuma: „Toda popravek je tako
spisan in toliko popravljen, da se ga ne
more Liskati. Prosim g. sodnik poglejte,
kaj so poslali „Soči".
Tu privleče dr. Tuma popravek, ka-
terega jo poslal „Soči" č. g. kaplan Abram
v svoji zadevi. G. sodnik ga pregleda in
reče dr. Tumi, da nirna ta popravek z
danafinjo obravnavo nicesar opravili, ker
danes je na dnevnem rodu popravek
bovške mlekarnice. Dr. Tuma se zacne
izgovarjati, da on o popravku mlekarnice
ničesar ne ve, da njomu jo urednik izro-
cil le g. Abrama popravek.
\)v. A. Pavli<;a: vTor(\j vidite g. sod-
nik, da on o tej zadevi, katero boče tukaj
zastopati, ničesar ne ve. Škoda se prič-
kati ž njim!"
V  tern   treiiotku  vstopi   v  dvorano
kot  poslufialec   g.   Uaberfiček.   Dr. Tuma
ves zbegan zapusti mizo, pri kateri jo bil,
ter teče   k   Gabršč(^ku,   naj   rnu   vendar
pojasni, zakaj so danes prav za prav gre.
Na ugovor   dr. Pavlice,   da nima  g. Ua-
borfičok tukaj nicosar opraviti, ju g. sod-
nik razžene rekoč:   „Zdaj   ni   čas infor-
mirati se, to ste morali prej storiti!"
Dr. Tuma prised«; zopet k mizi in
pravi rnodro, da bovška mlokarnica ni
poslala nobenega popravka. Dr. A. Pavlica
pa pravi, da ima zato pričo g. Luk. Du-
garja, ki je popravek vročil g. uredniku
„Sočo" in zahteva, da se ta priča kakor
tudi  urednik   „Soče"   zasušita.
G. sodnik pravi, da bi bilo najbolje
in najkrajse poravnati se tako, da objavi
„Soca'- jutri doticni popravek Dr. Tuma
je bit s tern zadovolje.i, ker o vsej stvari
sploh nič vedel ni. Toda dr. A. Pavlica
ponovno izjavlja, da ni zato pooblafičen
in da naj so z urednižtvom, radi velike
škode, kalero bi uteg.iila trpeti bovška
mlekarnica, postavno postopa.
G. sodnik zaključi obravnavo ]-(ikoč,
da je treba zaslifiati proj price in da bo
napovedana nova obravnava.
Torej Dr. Tuma prevzame kakor
dokazujo ta slučaj, zagovornifitvo takih
slvari, o kalerih cisto nič ne ve in to ni
malenkost, zagovarjati slvari, o katorih
se čisto nie ne ve; to zamore storiti pač
le človtik, ki irna v sebi ali nekaj eezna-
tornoga ali pa tak clovok. ki... ki . .. i
no! kako bi žo rokli: elovek, pri kateremu
ni vse v — redu... bodisi pa to v mož-
ganih ali pa kje drugej. Naj prej pravi dr.
Tuma, da popravek bovške mlekarnice ne
odgovarja zakonu, v isti sapi pa trdi, da
mu popravek ni znan, da o njem nic: no
ve, torej: se-li more smatrati pamei.nim
tacega človeka, ki pravi, daje neka stvar
nopostavna, o kateri pa istočasno sam
trdi, da mu je popolnoma nezuana? Kas-
nojo pravi dr. Tuma, da mlekarna S[)loh
ni poslala nobenega popravka; torej ured-
nistvo „Soče" ni dobilo nobenega po-
pravka, ni ga videl urednik ne lastnik,
in ne dr. Tuma, z jeduo bosodo: popravka
ni bilo tu! In vendar jurist dr. Tuma
trdi da je bit popravek nepostaven, —
popravek namrec, kalerega po njego-
v e m  izreku sploh n i bilo!
Ce dr. Tuma torej fie celo p r e d
sodniki, ki so vendar razsodni in izo-
braženl ljudje, trdovratno nekaj trdi o
stvareh, o katorih sam pravi, da jih ne
pozna in da mu niso nič znano, potem
mislite si ljudje božje, kaj vse la človok
trdi o stvart^h, kalero mu niso prav nic
znane prod navadnimi zaslepljeniini
ljudrni !
Mi imenujomo   tako   govorjouje   —
„farbanje"   in   kor   vočkrat   praviino dar
dr. Tuma „farba",   zdelo   se  nam je po-
trebno doprinesti s tern   slučajem dokaz
rosnice za nase trdilve.
Konečno pa je fie to-le najlepfie.
Dr. Tuma jo bil pripravljen poravnati so
tako, da bi ,,Soca" v eni prvih fitevilk
priobcila popravek mlekarne. Za božjo
voljo! Kako pa naj „Soca" priobči ta
popravek, katerega ni dobila in katerega
nima? !
Iz Vižovelj nam pifiejo: Dne 1. t.
m. so imeli socijalni domokratje iz Mav-
binj in Nabrežine shod v Mavhinjah. Na
tern shodu je prodajal nam knietorn svoje
„učenosti" „fiocijalist" Kopač iz Ljub-
ljane. Nam kmetom, ki pufičamo take
modrosti pri enem usosu notri, pri dru-
g«Mn zopot ven, ne da bi so kaj prijelo,
je delalo sovoda zabavo videti na tern apo-
sleljnu fiocijalizma, da sam sebi ne ver-
jarne, kar kvasi. Zaradi tega sporocim
cenjenim čitateljem „Gorice" le nekatere
stvari iz Kopačevega „kalamona", da se
bodo tudi oni zabavali. Povedati pa mo-
ram že naprej, da mora biti ta Kopač
sila „izvandran" elovek, kajti on pozna
baje osebno vse ljudi na svetu, posebno
pa velikafie. Tako jo rekel, da pozna ne-
kega nadfikofa — kje? ali v Amoriki,
Avstraliji ali na Kitajskem, tega ni po-
vedal, kar bi nas Slovence posebno za-
nimalo —, ki imapolOOgld. na uro do-
hodkov in kateri da plačuje svoje de-
lavce po 30 novcev na dan ob najslabfii
hrani. Pri tern je žugajoč prisegal, da
socijalni demokratje hočejo take oderuhe
in pijavke streti. Nas je bilo kar groza
Kopačevo prisege. Potem jo pripovedoval
o neki nezakonski materi, ki je kradla
krompir, s katerim je prozivljala novo-
rojencka in naposled to svoje dote umo-
rila. Sodnija joje oprostila zaradi urnora,
obsodila pa jo je, ker jo kradla krompir.
Dobro pouke nam je dajal Kopač glede
krfičanske strpljivosli in poštenja. Znani
svetopisemski rek je predrugačil tako, da
je svetoval vsakomur, ki dobi od svojega
bližnjega jedno zaufinico, da podeli njomu
dvo in kdor ti suknjo hočo vzoti, vzemi
rnu ti dve in se plafič po vrhu. — Ker
pa je bilo na „shodu" se dosti časa za
zabavo. povedal je Kopač tudi, kako se
bogati gospodje in gospodične ž(uiijo po
telefonu moj Trslorn in Aleksandrijo in
le zarad bogastva, ko pa se drug drugega
uaveticajo, pa si poberojo denar in se
gredo ženit na Dunaj   in v  Budirnpefito,
—  samo da   ni   povedal: ali so taki go-
spodje Abrahamovega ali lzakovega rodu,
—  o tern je sovoda molcal kakor jo tudi
molčal o onih   Abrahamovih   sinovih, ki
imajo fie po   več na  minuto   kakor   Ko-
pačev nadfikof na uro   in   ki delavce fie
slabžo plačujejo   kakor   omenjeni    „nad-
fikof.  Ivor   je   vsake reči enkrat konec,
bilo je nazadnje konec tudi   Kopacevega
sboda in razfili smo se v zavesti, da   so
socijalni demokrati s svojimi   žalostniiui
nauki zaros pomilovanja vredni reveki.
Kobariška posojilnica je imela
do 12. soptombra ta-le promel: dohodkov
137.862 K 14 v, strofikov 134.332 K 0 v,
skupno 272.194 K 24 v.
Mrtvepi so nasli. — Iz Koblje-
glave nam pifiejo : V nedeljo popoludne
je   zidar   F.   F.   iz   Hrufievice  pri   Sta-
njelu pil v gostilni pri Zegu do veeera,
potem pa zapustil krčmo. Drugi dan za-
rana so ga pa našli na vrtu, ko se
je nahajal ravno v zadnjih tronutkih
življenja in je že v tistem hipu umrl.
Prepit jo najbrže zaspal pod iriilim ne-
bom, ko je curkoma lil dež. Pri tern se
je LOtovo prehladil in vse skupaj je
provzročilo sinrt nesrečneža.
Pri tatvini zasačen. — Bä-letni
Andrej Kerginc iz Srpenice je v sredo
zašel v stanovanje gostilničarjapri „Treh
kronali" v Gorici in je hotel odnesti dva
zlata prstana in denarnico, ki se je na-
hajala v sobi. Gostilničar pa je začul
korake, prišel v sobo ter zasačil nelju-
bega gosta, hotel ga je obdržati, ali Ber-
gini; se mu je izvil iz rok ; no pa tako
policiji, ki ga je kmalu potem zasačila
ter odvedla v zapor.
Zgubljciia psica. — Alojzij Lohr
na Proseku izgubil je svojo 8-letno psico;
velikosti je srednje, ima belo črnikaslo
dlako, odrezan rep in dolga vimena. Kdor
jo je nasel, naj mu jo pripelje, dobil
bode za to 40 kron.
Srebrno denarnico je nekdo na-
šel v Vrtni ulici, ter jo je izročil pri
tržnem komisarijatu.
Druzbn sv. Mohorja je začela
razpošiljati svoje knjige dne 18. t. m.
NaSa žkofija dobi knjige zadnja. —
Druzba šteje letos 76.110 udov.
Narodno gospodarstvo.
(xiiojitcv vino^radov.
(Konee.)
Iz med kalijevih gnojil naj se jemlje
samo žveplenokisli kalij in tarn, kjer
rnogoee tudi navadni   pepel.
Vseh nečistih kalijevih solij, ktere
škodujejo rast'instvu, se je izogibati. Tako
na pr. kajnita, ki zemljo le oškrlupi in
je vsled voznine dražji kakor cista sol.
Pri pozneje navedenih mešanicah se kalij
nadomestuje z 8- do lOkrat toliko pepela.
Dušičnata gnojila za naše potiebe,
sta žveplokisli anion in čilski soliter.
Sprvim naj se gnoji že jeseni, ker
se ni bati, da bi se po deževju prehitro
porazgubil; z drugim pa gnojimo malo
prej, preden začne brstje poganjati, de-
loma pa 3 do 4 tedne potem, ko ozeleni.
Če hoeemo doseči popolen uspeh, moramo
od vseh priporočanih gnojil vzeti primerne
množine.
A ne priporoča se, gnojila poprej
rnešati, ampak potrosi se drugo vrhu
drugega in se zagrne. Tudi pepel in To-
masova žlindra se rnorata posebej trositi.
Gnojimo najbolje tedaj, kadar jeseni pra-
šimo. PotroSena gnojila naj se takoj 30
do 40 cm globoko podkopljejo, da so tern
bliže koreninam.
Jesensko gnojenje se zato priporoča,
ker zimska mokrota razkrojena gnojila
enakomerno razpeluje.
Tarn, kjer se jeseni ni gnojilo, naj
se to stori v prvi pomladi.
Med vrstami luknje delati in gno-
jila vanje sipati z namenom, da bi dež
ščasoma razdelil, ni pametno, ker je
prepočasno.
Ker pa se korenine okoli trsja na
vse kraje enakomerno razširjajo, se pri-
poroča, gnojila kar mogoče enakomerno
trositi.
Pri saditvi trsja naj se ne gnoji.
Le pri rigolanju je dobro na heklar pod-
kopati 12 q Tomasove žlindre, ker se
tako trtam priskrbi zaloga  živil.
Prvo leto dela trta korenine iz svoje
moči; sole drugo leto začno delovati
korenine. Pač pa je dobro sajenkam
pridevati dovolj mešanca in šele drngo
leto pognojiti z živalskim gnojem.
Koder imajo malo hlevskega gnoja,
naj takole ravnajo:
1.  leto:   hlevski   gnoj   ali   deloma
straniSčnik pomesan s šoto.
2.  in 3. leto: pri zemljišču, revnem
na apnu, na 1  hektar 20 q apna 400 kg
Tomasove člindre, 200 do 250 kg žveple-
nokislega   kalija   (s   95  «•/„)  in   400   kg
žveplokislega amona.   Pri peščenoilovna-
tern zemljiseu   se   sine manj kalija dati;
enako   tudi   pri   takih   zemljiščih,   ki so
nastala iz razkrojenega gnajsa ali granita.
Pri apnenih težkih zemljiščih se da
300 kg superlbsiata 200 kg žveplenokislega
khlija, 400 kg žveplenokislega amona.
Namesto zadnjega se lahko vzame spo-
mladi v dve!i pokih 250 ko čilskega solitra.
Tarn, kjer imajo dovolj hlevskega
gnoja, naj vsako drugo leto z njim gnoje,
v letu vines pa se potrosi polovica na-
vedenega umetnega gnoja.
0 prcdnosti gnojilve z zelenjem,
ktera obstoji v tern, da se sejejo dušik
nahirajoco rastline, kakor grašica, detelja
i. t. d., in se pravočasno podkopljejo,
niso strokovnjaki že edini. Mi smo proti
tej gnojitvi. Seveda se s podkopavanjern
imenovanih rastlin zernljišče rahlja in
in gnoji, a rast detelje in grašiee uspeva
yenderle na račun trsja. Poaebno pa  se
bo zguba po sušnem opazila v prihodnejm
letu.
Vse kaj drugega je, če zemljišče,
ktero hočemo pripraviti za sajenje trsja,
gnojimo z zelenjem. Tukaj je to umestno.
Na nekaj naj še opozorimo. Kako
se umetna gnojila najzanesljiveje in naj-
bolje kupujejo? Zadružno, in nič drugače.
Zbere se nekaj vinsčakov, in ti blago
skupno naroce pri kaki znani pošteni
tvornici ali trgovini. Pri naroeitvi naj se
zahteva poroštvo za dobro blago. Potem
se od blaga vzame za preskušnjo ne-
koliko ter se požlje preskušališču. Tarn
se blago preskusi. Ako se najde, da nima
toliko v sebi, kakor je bilo pogojeno,
tedaj mora trgovec ali tvorničar ne-
dostatek povrniti, Stroski za preskužanje
so tako majhni. da o njih še govoriti ni;
sicerjih pa   navadno   poravna   tvornica.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 tiOUU'A Via Giardino 8
nrinr>TTuv'M
pristna    Dela
in črna   wina
iz   vipavskih,
fuHanskih,
briskih,   dal-
f   tnatinskih   in
isterskih  v i -
nogradov.
l)ostavlj;i n;i »Jom in razjiosilja po žclc/."
nici n;i vse krajo jivstro-fgcrskc monarhijo v
sodili od   5(i   litrov   n;i[)rcj.   Na   zahtcvo   pošilja
tuili  ii/.orci1.
Cene zmerne. Postrežba  poštena.
)  Jakob Miklus,  (
% trgovec z lesom in opeko, zaloga  I
w  pohistva, rakev (trug), vinskih po-  1
L  sod, stiskalnice za vino in sadje  a
I  vsake velikosti, kakor  tudi krat-  y
¦    kočasnih iger slovenskih ,.I>Iari-
j jaiiic"   t. j.   ličnih   in   trpežnih   t
* miz    iz   trdega   lesu,    ki   imajo   *
^ znotraj tro-   ali   Ätiridelno   keg-  /
/ Iji.^če z vrtenci   in   kegljavniimo  \
)biagajno po najnovejši sestavi. za  ^
kremarje, zasebnike itd.                I
\         v Pevmi,        ä
f za Soškim mostom, p. Gorica, '
Jpriporoča p.   n.   obeinstvu svojo  i
bogato    zalogo,    zagotavlja   naj-  *
^ hitrejšo postrežbo  in jako   nizke   s
)                        cene.                        \
m
s 5 okliivumi v dobrem slanu se
odda z;i 500 kron. Kje, povo nrod-
ništvo.
Havnokar je   izšla v   „Narodni
Tiskarni" knjižica:
Illl^pl Tt(   TL §& IB TO  :
za žensko mladino.     ;
Prosto poslovenil                 :
E. Klavžar.                    |
Knjižica se dobiva v „Narodni   i
Tiskarni" v Gorici, ulica  Vetturini   \
9,   in   pri   knjigotržcu   Pallichu    v   ]
Gorici  na Travniku  mehko vezana
po 40 vin. po  pošli 3 vin  v<»c.   ¦
Podpisana priporocuta slavnemu ob-
činstvu v Gorici in na deželi svojo novo
urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pi-
jače n. ]>r.: srancoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, razlicna vina, goružice (Sens.)
Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo
milo ter drugo v to stroko spadajoče
blago. — Postrežba točna in po zmernih
cenah.
Z odličnirn spoštovanjem
Kopac & Kutin,
tr^ovca v Senieniski ulici h. štv.  1.
v lastni liiši, kjer j« „Ti'g. obrt. zadr."
Tiskovine za prošnje v dosego
brezobrestnih   posojil
vinogradnikom
ima v zalogi
„Narodna tiskarnn.'*
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
provzoiiwi  vsji zidarska dela po naj-
nižji ccui.  — Narocena dela se licno
izvršujojo.
Podpisani iiaziianjam si. obein-
stvu v mestu in na deželi; da sein
odprl
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo,
nasproti trgovine DrašČek).
kjer bodem niogcl postreči cenj. rsvo-
je občinstvo, posebno spodnjogn dela
niesta ter one na deželi, bolj nego
sem to storil doslej.
Obe brivnici sla proskrbljoni z
i/bornimi delavskimi niočmi, dahihko
obljubljum točno in hi tro postrežbo.
V zalogi imam vedno v veliki
izberi vse poirobščine te stroke
kakor najfineja in navadnn mila,
vsakovrstne parfumarije za gospode
in dame, vse po jako zmernib cenah.
Hojakom z niesta in dežele se
loplo priporočam udani
A. Pucolj
Lrivcc.
„JNsarodna Jiskarna" v Qorici
ulica Vetturini 9.
|      Ilijada.
j Povest slov. mladini.
Prosto po Homerju
pripovrduje
ANDR2J KRAGELJ.
S   tolmačem   važucjših    osebnih
imen  ter  obsega   273   stranij.
CENA:
1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več.
Vezana v platno 2 kroni, ozi-
roma 2 kroni 20 vin.
j   Dobiva so v „Narodni Tiskarni" v Gorici,
\   pri    knjigolržcili   Pallicliu v   Gorici   na
I   Travniku,   pri   Scliwentnerju v  Ljubljani
I                  in Florijanu v Kranji.
Anton Kuštrin
v G-osposki ulici li. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoča častili duhovščini in slavnemu
obeinstvu v mestu in na dežoli svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü,
istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju.
Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3,
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
drugo vrste, narnrec po Va kila in od 1
fun la. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družb<^
sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga
rnlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
AjdovSčini. Vso blago prve vrste.
Po požLi se razpošilja   v   zabojčkih
najmanje po 5 Kg. na vse  kraje-
I  --------------------------_____________________________________________________________________
Nj. svetost papež Leon XIII.
spomčili so po svojeni zdravnikti pros. dr.
Laponijii gospodu lokiirnrirjii (J. Piccoliju
v Ljiil>lj;ini prisrčno zaliv;ilo z;nl(iposl:iii<>
Jim stekleiiičico
— tinkture za želodec —
in   so    njoimi   /.   diplomo   lino   27. ii<>v«Miilir:i
1K!)7  podclili  ruislov »Dvorni založnik  Nj.svo-
tosLi"  s pravico v svoji    iirmi   polog   naslova
imcLi tudi grh Nj. svotosti.
Imciiovaui zdravnik
ter tudi inno^i drugi slo-
viti profesorji in doktorji
priporoi'ajo bolchavitn G.
I* i (Co I iji« v <» xelodcno
tinktiiro, katcra krepi^a
1 žclodcc:, povcčiijt1 slast, po-
spi'Tiijo prubavljanje in te-
lesno odprlje. Naročila
vsprejoina proti pov/.filju
in točno izvršuje G. IMc-
""Y""            coli, lokarnar »pri an^-cliK
v  Ljubljani. na Dunajski cesti.
tiukturo za želodoc pošilja izdclovatej
v škatljab po 12 strkleiiičicr za gbl. 1-'2(5 a. v;
po 2i steklcnic za gld. 2--iU; po 30 za gld.
3-50, po 70 za gld. 65U, po 110 za gld. lü-Sü.
— 1'otitniiio  inora pkn5ati p. n. naročnik.
v dobrem stanu se odda za 140 K.
Kje, pove uredniAtvo.
Olje ia\ siuh
i     po višjem stabnem zdravniku
dr. Schmidt-u
1 je popolnoma prosto skodijivih tva-
1 rin iz eteričnih in rastlinskih olj.
To olje je priporoceno   po   slavnih
, zdi-avnikih z;i ušesne bolezni dr. G.
Mammerschmid in dr. Goldmann, ka-
kor najboljše in najgotovejše zdra-
vilo   za vse  ušesne bolezni   ter  se
1 vže nad 2b let rabi z najboljšem
vspehom.
Steklenica toga olja  z   navodom
, vdobiva se po 4 K v lekarni g.
CRISTOFOLETTI v Gorici.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v  ijJorici,
Gosposka ulica hiš. štev.  7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrslnega manufakluniega blaga
za ženske in inosko obleke, za vsak
slan in vsak letni čas v luijve^ji
izberi, kakor: sukno, platno, p'rte-
nino, Cbiilon, okslbrt, srovico, vsa-
kovrstne preproge, zavese,^namizne
pile; nadaljevsakovrslnoperilo,srajce.
Jäger itd.  ild.
Vse  po iiajnižjili cenall.
<»'in4 so stalno lire/. poKajaiija.
Ker se me ižče še vedno aa
Travniku št. 11, kjer sern delal p ^j
in je sedaj tarn Ibtograf Mare: .i,
javljarn s tern slavnemti občinstvu,
da se naliaja inoj novi atelije
fa* dve let! v
Gosposki ulici
St. 7 II. iiadstr. v Iiisi „Uor.
ljiifl. posojilnice", kjer je tudi
„kiojaska zadruga". Atelije je v
vsakeni oziru najmodornejši, naj-
lepši, največji v Gorici, ler urejen
velikomestno.
Priporočaje se tudi v bodoče
niiklonjenosti slavnega občinstva, bi-
Iježiin se   z   odlicnim   sposlovanjem
Ant. Jcrkie,
odlikovaui f'oto^rntski zavod
v <Horici, (iosposka ulica 7.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v (Jorici
ulica Vetturini St.  3.
KADILCM
ZAHTEVAjTE    POVSOO
QIQflRETNE PflPIRCKE
[O^IST 0RÜZBI SV (FriLA IN ^ETOD;
utRi so NAjßoyiiODvsfn örhoim
GLA VN ANALOGA:    J
Vjosštoka trsx/|
Zastopstvo za fiorico in ok&lico ima
Ant. Jeretic v Gorici.