Pozor naročniki Prosvete! PRIVATNI BUNIftKI SI 80 HAMULI ZA t fis* W„ (TrrdmlAU fta apevaUki f> •(•Hi SOS? A L«*»d*J« i*. M m "Adriatic" v London, kjer konferiral a Krasi novo trgovin-misijo in potem pojde narav-; v sovjetsko Rusijo. Z njim P. L. Mulholland ix Toleda, glavni odvetnik organi/arij«-trojnikov. Johnson je dejal na sestanku, Ida predloži aovjetski vladi v Moskvi načrt za dobavo lokomotiv iz Amerike. ,Ako ne more ruska vlada dobiti lokomotiv od (nista, je unija strojnikov pripravljena sama izdelovati lokomotiva in ip» 'pošiljati v Rusijo, lînija ima dvojo tovarno in «vojo banko. Podrobnosti načrta seveda niao objavljene, toda Johnson upa, da opravi svoj posel, z najboljiim uspehom.. v - / V tiskarni, e kateri m "Prosveta", mogoča izbruhne •tarka vsak čaa. Zdaj se vrie po gajaaja in upati je, da aa spor porama mirno, toda starka ni ia-ključena. V mnogih dragih unij skih tiskarnah v Ohicagu ao de-lavci že zastavkali. Bo j so vrti sa 44-urni delavnik v tedna s staro meado; to boj je splošen po vaaj Ameriki. V slučaju, da pride do stavke v naši tiskarni, na bomo mogli izdati listo morda več dni, pozneje pa izida "Prosveta" na toliko reč straneh, tako da ne bodo naročniki imeli izgube. Ako torej ne bo lista nekaj ftni, tedaj boste vedeli, da je stavka ▼ tiskarni in da Prosireto" stoji, dosledna svojim principom, na strani stovkarjev. massachusetts mm dobi m Mmm 'SPLOŠNA STAVKA MOBME SKIH DBLAVOBV. INTBBB-PBOPA- OAKDO MED SABO $68,000. Ustanovili so oelo list v to in ga pošiljajo plačno. zanimava debata 0 raz0b0r02enju. V vxm*«TAV*B 1 1 I lllil .1IItli L^g inauatnje počivajo. ^^ račilo ae glaai, da je voda uničila petdeset ' premogovnikov, ki polivajo vsled stavke, katera traja še moaee dni. Izmed 500 jeklar-skih plavž^v jih obratuje samo še 18. Železniški promet je znižan za 50 odatotkov; vsi e k« p resni vlaki ho prenehali voziti. Čka aa prihranitev dnevne avitlobe se podaljša i eno uro. Zaloge premoga ae bliža-f jo h koneu in v nekaj dneh bo Anglija odvisna od premoga v E inozemstvu. _ poslanee al dobil od i -ovora na svoja tanlmiva vpra- r Šanja. - — • Washington, D. 0. — Govon, 1A sta jib rtbdržavala Boarka Coraran iz Xew Yorka ki Mondell iz Wyominga, vodja večine v kongresni »borniči, pokszujets ja*-kak&ne zmešane ideje imajo ZAKtttJMRKS imi BABO KOV 00 VA DELU. | . D. 0. — Zakulisni k i lesnih baronov imajo triro-geljni načrt za svojo kampanjo. oroženju. Cock ran je prav v živih liarvah naslikal grozote vojne, strašno u-ničenje človežktfi življenj in o-rodje civilizirane kulture v produkciji za produkcijo in oboroževanje. in prosil je, da napoči dan, ko pride splošno razoborože-nje. Na to se je pa pričel norčevati fcz narodnih in mednarodnih načrtov za razoboroženje in izjavil. da Združen» države zgrade natančnejšo brodovje na svetu. xjavil je, če (bo Amerika dobro Oborožena, tdiaj bo avet nastopil združeno aa razoboroženje. Mondell se je v zvojem odgovo-voru atrinjal a Coekranom. da je tekma v oboroževanju samomor-na v svoji tendenci Ali po njegovih nszorih je praktično, če se po-troii za mornarico štiri sto mi-Ijonov dolsrjev na leto. V zadnjem fiskalnem letu smo tadali Šest sto in dvajset miljonov do-arjev, je rekel Mondell. To se je zgodilo z direktnim dovoljenjem. naknadnim dovoljenjem pa naraste vsot s na eno miljardo do-a r je tff Po njegovem mnenju je predlogs selo zmerna. Zdaj eado-stuje. če senat ne bo dodal še sto miljonov. Mondell je menil, da narodi mogoče kmalu pristanejo na to. da se znižajo izda#l| mornariške programe. Meyer London, socialistični kongresnih, je zahteval, da Coek-rsn rssObloči. a kom ae bomo bo-jevali. Z Veliko IMtanljo. Italijo ali Francijo f Ali zaradi katerih njih kolonij ae bomo boje vali t Zaradi katerih tujoaemsrkih tr-gov? Mornariški program mora soirlsšsti s zunanjo politiko, je menil lx»ndon. In narod Ima pravico. da izve. kakšna bo ta M panzivna politika. Dinastične in versko vojne zunaj vprašanja, jo povdarje London Modeme vojne pridejo le takrat, če se Iščejo gospodar ske HelllV Kongrr« rmj svoje načrte e eksplnetacijl v ta-Jezemstvu la prtsna naj da rake motive r veM^H Ijanju. Nji rov lijuiWMg vpijočega ▼ ei in demokrat je so m*f*a| I je rasprsvljalt če je štiri slo mi-Ijonov dolarjev malo *raale aH es «salo prrvei aa vadrževaaje «dan je Yorku 6000 aaltrajkaio Et j r 1 '"■ Vu York. \ Y < Irganizi rani mornarji so stopili r splošno gtavko proti »nižanju mesde dne 1. maja. V New Yorkn'je že vče-% pi /aKt raj kal o čez T>e»izndo, pre^katati ^flaiančne zmešnjave «ffl i« jo. Ti farmarji so člani drža\nc nsstsvljeni. ki oodžiasjo k nanl fsrtnsrnke orgsnizadjc. Nsnje |ju, j,, Jfh javni uradniki bra prHiakajo, da naj pišejo zakoiim nijo. v •■>■■ .''ri-ol Sijajna delavska manifestacija. Doaat tiaoč delavcev ja damonatriralo na ulicah v Ckicagu in okrog 15,000 ja napolnilo veliki Colteaum, kjer aa jo vršil javan shod. Velikanske manifosUcjja v Parim in Londonu. V Mahiki ni bilo ša nikdar Uko impozantnih demonstracij kakor latoe. (Seders t cd podpira Lee Dod- dajcem. da glaaujejo za državno policijsko predlogo. ; fmmm Alfred W. Hoote. komisar za javno varnoarJsjavlja. da ni tiskovni odbor v nobeni sveai s njegovim uradom. Kljub temu pa Foote in tiskovni biro delata aa en cilj. v 'C.*' Foote in generalni adjatont Jesae Htevens sta prepotovala je> klanske in ^železarske 1 okraje v ^ennsylvaniji. *da si od blizp o-gledata delo državne policije. Po-tvalila sta privatno srmado jeklarskih baronov, obenem sta pa nričeia sgitirati sa državno policijo v^MiiHsaclmaettau. u Legialaturni odaek je že toplo priporočil predlogo. Okarles J. iodson. zastopnik A pariška de-svske federacije, je pred kom pobijal predlogo a st argumenti. Opisal je tudi bratol-noMti. ki jih je izvršila držama policije v Penisorlveniji nad otroci in ženami v zadnji stavki je kis rakih in žcleasrsklh delavcev. Povdarjal je. da po uvedenem sistemu aa sprejemanje v bodo le trdosrčni značaji prosili laa eluJbo pri državni MIH ji Letne stroške za vzdrževanje državne policije so preraHmili le ua $280,000, kar je zelo nizko, ker s. bo v praksi pokazalo, da državna policija stane vol, kot trdijo njeni zagovorniki. KHajeev ki več v raald rde« Moekva (brezžično čez Berila), 30. apr. — Leon Tro*kij,I komisar sovjetske vlade, je (infatično zanikal vesti V skeaa časopisju, da ao Kitajai po- igali sovjetom zatreti Kroaštstu. Troekij je dejal, da Jo bilo pred . dvema letat 4000 kitajakih proaiovoljaev rdeči armadi, ki pa aa ie davai odpuščeni io poaleni domov. Bav no tako je laž, da ao aei niki in generali stopili v službe BHéémBMI« m. i* t liieago In akoHea : V no In Madno. fUvernavaMa« ve t rovi. Temperatura r zadnjih 24 «rab t najvišja 44. aajaižja dk t'Ai, Gerter, prednji ni k bretov|Čl-De; je prejel od lokalne organizacije strojevodij v Fltzgeraldu, Oa.. pismeno poročilo o Doddovi itdii. Fitzgerald je železniško krilttle f Atlento, Birmingha* k Atlantic železnice, na katerem so zsetavksli delazničarji in uataviii obrat, odkar je sotdnijski upravitelj kršil odlok železniškega delavskega odbora, ki mu prepove-du je znižanje mezde. ' Poročilo pripoveduje, da se je Dorid pripeljal v mesto na lokomotivi. Zdi se, da je nekaj časa prebival v preiiočevališču sa stav-kokaae, potem se je ps pridružil htavkarjpia s beeedsml. da hoče pomagati ktvojevati zmago atav-tarjem. Predla vil ae je kot član lokalne organisaaije železničarjev na MiaaOuri A Nortk Arltansas žeiecnlei. na kateri stevkajo že-ezničarji zaradi tistih vzrokov kot na Atlanta. Birmingham 4 Atlantic železnici. Pokezal ja tudi putal liât, k i «a je prejel, ko je Na prvem shodu je Do so eo o-( Dalje aa 1 str sal.) iHiudon, 2. msja. —- Freucoekl 4 poalaulk v Waahlugtonil je danes informiral Brianda, da je amsrl-ški državni tajnik.pred njli om b no izjavil, da stueriška vlada Arli, ds se vprašanje nemške odžkoilnl-tie reši brea ok upirati ja doline Ituhr. liriand je po današnji prediMildatmki seji vrhovnega sveta naznanil, tla ima Nemčija še dvanajst dni Čaaa za sprejem en-tent nib pogojev glede od I kod-nine London, 2. maja — Franceaka. s sabljo ružljajoča diplomacije Je idle včeraj poražena na konferenci vrhovnega svete. Lloyd (leorge je zmsgsl s svojim pred logom, da si« počaka z Invasijo Ruhrs, dokler ue bo Nemčija obveščana o novem izsiljeval nem načrtu. Nemčija svets Je BiHnd dejali "Francija učno mobilizirati še nyeoj., Ako Nemčija v teku osem dni pr< dloži. nore pogoje, namreč da sprejme brez ovinkov vsoto, V katero je določila komisija u reparacije, nmra podpreti «voje pogoje s dobrim poroštvom. Druge-K» ixbods utne ni, ker jas aem pritisnjen oh zid." Konferenos vrhovuega sveta ae (IsucM nsdsljtij.. Po no veta na-IdHu, ki ga izdeluje vrhovni svet, Im> rc|mrael>ka komisija Informl-rala Nemčijo o skupni vsoti od Akodnlne bi kako mors plaševetl. Poroštvo, ki ga uhteva entente. 1 bo v kontroli virov u*mšk!h do bodkov. liriand je sugestlral, da M angleška »bojna mornarica JOokl-rala Ilamlmrg, toila Moyd Geor- ge >' odgovoril, da bi ae Amerika gotovo protivila tema koraku Anglija je reki»! — ne more ml sllti na ^piM juKovoni. Kukopi«i M M vračaj N«rudnina: ZedH.j".* .iriava (ixven Chicago) $6.00 m leto. |MÍSS pol lato in $1.26 ca trt »rfesoeo; Chicago $« 60 aa lato, $1.*« " P°* II .66 sa trt tnoaoeo, la se Inezsmetr» 66-00. _ |"PROSVETAM 2SS7-SS So. Lnwoiolo Atmm, Chkago, Wla»h. 4K Organ af «U Slavaftle National Ba—fit sS^MMsimB ratea ovi agr< Subaerlption: United Stataa ( Chicago) and Canada $6 par 7« Chicago $6.60, and foreign eoontrUa «S-00 St vt-liko število rojakov ki, ki poznajo osW>no moia, kateremu jt? kruglja bre«v«ltnega ravratnega jMrfh-a končala Hv-ljanje. ne mi vidi umestno. da o-pišem dogodak,e katere« a» js obvestil v treh piamih moj brs-ranee Anton Bernik ia Ixr#niee Hpziroma sv. Katarine nad Medvo V prvem pismu mi poroda sie-dele: Poročam ti grozni in sree pretresajoči dogodek, ki sa je izvrtil dkoes (24. marea) zjutrsj ob tretji uri v naši dolini nekako v srrdini pota, ki vodi od U-gastju proti Lužarju. —» Po-aestnik J. Krek, po domače Lužar se je danes zjutraj napotil v So-«la pria-mtvujc velikonočnemu KDO KONTROLIRA AMERIŠKE ŽELEZNICE? M*rSÉ*1í*orkir>0 je istalft da mu je ne ame n» ljubljanski fikset ne iprasil 4« aarifce farr župnika Dreeta in sa Stalno ugonobil. Ta John plekate-jKrek je Ml tudi vel* obljubo vala, narave in njegova hiša je ako spravijo a pota njenega mo- zelo priJjubljeua razuim turir ia. da jih oženi ia tako postanejo «lom ki «a darji oblirnega poaestra. hribe. — Bodi ma lahka zemlja, OnivkAtere K prosila, da naj ji' Ostal bo vedfc» v spominu slahrr-pomagajo spraviti v «rob moia, nemu, kdor sa je poznal, j*, dosoda j-< oroŽalštvo dobilo «s ». ismllL 22. - Udova je'tfcblagoslovljen * -e- uem stanu. m kot je splošna «o- ^^ fflim. -Kdor ims do-vories, ^ja noseča od ene«a i/mod ^ ^ ^^ ^ teh dva m dvajset. ^ golore že «par.rt rapne «rlase, Gotov« stvar je. da se je mori- y ««hfcjo nekateri ee pHakomnil maatne wade ^^ avo jt ped* a lIKl l' Žffg^J^S^ in obenem izvrihl to InidodWsUo k*o ae je mogoče pce- m tndr-ia strah«, da so prehitro ^ ^ Nekateri razkrinka Ijroavno razmerje m rn|| ^ ^ifunr n tako a*t|x - poslediea istef«, ako Krek ostane pri življenja. £laj¡njíi. Ns p rege 1 ' je konjs^ . Včeraj popoldne je bü komjsij- Navadni ljudje mislijo, da so gospodarji železnic delničarji in da so te delnice tako razširjene med ljudstvom, da je število delničarjev izredno visoko, ker lastu jejo po dve do pet delnic. Kdor sodi tako, naj kar vpraša ljudi, ki jih sreča na ulici, po koHko delnic imajo, in prepričal se bo kmalu, da bo moral vprašati stotisoče ljudi, preden bo naletel na človeka, ki lastuje železniške delnice Senator LaFollette je o lastništvu železnic podal precej detajlirano sliko. Po njegovi izjavi kontrolira pet in dvajset bank devet in devetdeset železnic prvega razreda, ki merijo 211,280 milj ali ki tvorijo dva in deset odstotkov narodnega parnega transportnega sistema. Ko se je podal še v podrobnejše detajle, je izjavil, da ima dvanajst newyorških bank dve sto sedem in šestdeset ravnateljev pri dva in devetdeset železnicah prvega razreda. Gospodje so bančni ravnatelji, obenem pa železniški rav natelji pri pet aH več železnicah. Senator La Follette je dokazal s svojim govorom, kdo je pravzaprav gospodar ameriških železnic. Na kratko povedano: Ameriške železnice lastuje pest kapitalistov. Ta pest kapitalistov je s svojo profitarsko taktiko tako zavozila gospodarstvo na železnicah, da železnicam grozi bankrot, čeprav je lani vlada krik skozi šest mesecev ves deficit na železnicah, po končanih šest mesecih je bila podarjena železniškim magnatom pa fte ena miljarda dolarjev na leto, katero morajo konfao plačati konzumentje ali ameriško ljudstvo. Vse to ni nič izdalo. Železniški magnatje zopet stokajo in jokajo in pravijo, da morajo napovedati konk\jrz, če se železničarjem ne zniža mezda in jim kongres zopet ne pomaga. Kongres je železniškim magnatom že dosti pomagal. Vsaka nadaljna finančna žttčt bi ravno toliko zalegla, kakor če bi kdo metal denar v morje. Lani so železniški magnatje tudi pripovedovali, da jim bo pomagano, če bo sprejeta Esch-Cumminsova železniška predloga. Pametni ljudje so rekli, da tudi miljarda, ki jo dobe železniški magnatje, ne bo imela teka, ker so gospodje posteli tako požrešni, da pri njih danes toliko štejejo miljarde kot so pred izbruhom svetovne vojne šteli tisočaki. Ti ljudje se niso zmotili, kajti Še predno je minilo leto, so železniški magnatje zopet s klobukom v roki na agitaciji za svoj žep. ■ Nobenega centa več železniškim magnatQmt mora biti odslej parola. Gospodje so dokazali» da ao slabi gospodarji, slabim gospodarjem se pa n« izroča uprava železnic, ki tvorijo pota, po katerih teče trgovina. Za tako gospodarstvo, ki so ga pokazali železniški magnatje, ae ne potrebuje prav nobene modrosti. Vsakdo lahko uprav lja železnice, če bo ljudstvo skrbelo, da bo krit deficit Železniški magnatje prosijo, da se jim da š# ena priliki da dokažejo, da so dobri gospodarji. Nobene prilike več, kajti imeli so že preveč priHk, da razvijejo svoje gospodarske zmožnosti in pokažejo, kako znajo gospodariti.^ 2elezniiki magnatje so pritirali železnice na rob propada kljub iadatni finančni pomoči, torej ni druge pomoči, kot da se ameriške železnice nacionalizirajo, da «s ohranijo pota za izmenjavo in razdelitev produktov sirovin. Druge alternative ni. se odpeljsl z doms; tskoj za njimi so sledili: njegovs ima in njegove hčere. Ko so dospeH do potoks,, kjer postaja pot Wj ravna, so Senske «sestale as 4s-čsj, in * istem hipu AS ia safcl^ skalo in lm\ se ja atrel. Ženska so r silmm strahu tsšioj Priskočil, in našle ogspodarja na tleh'le Ži vega upirajoč se na eno roko; a m naslednjem trenutku ja tunri/ ' Kot se sodi, je bil brezvesten za vrat en morilee skrit za $>rinje-vim grmom tik pota ter oddal it rti s daljave komsj tri*korafce. Ustrelil je Kreka v hitet s vojaško puško in fcroR&js jo prodrla prsi in aa zarila v zemljo. Orožniki so biti takoj obveščeni o umoru in pričeli so takoj /. preiskavo, ki bo pokasals, kdo je bil zsvraten morilee in is kate-regS vzroka je bilo izvrfamo to hudodelstvo. 4 ' ¿\ Ljudstvo ugiba vso mogoče Nekateri sumijo mlado šono po* kojnega Kreka, ki ae ofeilsŠ* ze lo eamljl* in skago lpreprtfen $efBj ds je ona podkupila zavra t-mita morilca, da je umoril nje nega moša. — Omenim naj* še slsdeš«, kateri pojav pa na me ram prav tolmačiti: f . : i i ih lulio (Sui pred tem umorom je feU Lufcr» jov pes «čuvaj «slo nemiren; tO*-kal j« vas čas od Lušarjevega doma pa ns vrh hriba, od kjsr se vidi v Lofeko in vsakokrat je zelo talil. Isto je polenjsl nad Legaatjem lovski pes Matev#* Žagarja. In to se je rodno ponsv ljalo. da je bilo ljadi v dolini ie groza, ker niso mogli tega izrednega pojava.I Sinoči je Ml LuŠar Še pri aose« du na Oovejku na obisku, kjer je mod drugim pogovorom omenil tudi sledeče: Že dalj č*«a bo-di naš psa od hiše na rob fcriBfc, kjer vsakokrat gledajoč v doli-no neznosno tuH, in prepričan sem, ds se bo pripetila kaka nesreča." — in reanka, «godila se je, kot ja slutil, ni pa najmanje slutil, da bo on postal žrtev to nesrošo. a-^m ski ogled in f . prri.sk a ^a okolice, Kjer se je izvršil umor. Truplo so položili v rskev in odpeljali na pokopaliiče v Sori, kjer so trn plo zdravniško preiskali in dhnes popoldne bodo pokopali telesne oStaflŠM Kreka. ■ffjiga človeka v tukajšnji oko-M, ki bi se ne zgražal nad tem nečloveškim dejanjem brezvestnega morilca, ifdova Marijana je pa vesels in vse njeno obnašanje jo isdaja, da je ona prva, ki je krivs tega zločin*.— Tretjo pismo mojegs bratran-ea so glasi: • Odkrita zarota in lov «t zločinci. — Pogreb nessečnega K»0; jivo iscbsUsk 4» ¿lorek ne mora tskoj na prv^ sanimiv INMilflin&fffiP nekeg» Istaiks isAMp^P^tom, v k«] tereni pozi vije "rodoljub' rojake itrvate, da Ijubitelj^^ašenm kralj« 4Mtt| ženi Žiti ki zele sUsSdOaal aljc da naj pomagaja duhovnom P&lfa "» Toda, da bi psmpjsli delav-«sam, pa nisefu opazil niti ene črke. Kje «te bili gosj»odje pred vojno t ZafcavaU ste ae pf raznih zabavah ia veseneah? fcoi m«b pred s«ksj čas^m čital, je izjavila "mali drobne djsčioe Zj^»», mi le pijmo in vživajmo, a "prs-| - rt ^ts^^si ss naa. Pri Ukih osebah je človek! šele od grofa napcej, » (|alav "I Pokojni Krek je bil rojen ne-tiski dolini nsd Akof svoji mladosti je ho-srednjo tole, ka ¿ovrftil vsled slsbih Kmk ja bil aftMor kegs člbveks, da jt sprsft^siik s tegs svets. Dokazov sa to js ve« kot dosti: VshtsrjeveSta Js ku ja ponujala pet-tiaoč kron, ako umreH mola; Žagarjevesin hlape« je ponujala tdvstisoč kron v isti namen. Ns veliki petek js bila prt Certnu, kjer je Ml tudi Jakornov Jaka, kstersgs je »ra-sils. ds naj ji posodi samokres, ds hoče "nofcomn poavelHi"; i»ien oče ji je priporočal, da saj se poaluii strihnina, katerem m« je tudi le dvakrat primešala V j«ho, to,iT%akokrst ja sr ■ Ssslliuljenjtt: prvič mu j« o takoj aldbo pri prvi iljri juhe. katero je savžU. nakar je prosil svojo hčer. da naj mu pri-«eaa vade. Kar je pa njegova še. I L . u — m, , proti sa »na hotels preprečiti • uttk de Je Um jo ime Jane« KrHc ned Pokojnik je bil vse svoje živ Ijenje naprednega raišljehja in tudi pristaš Otfaridamokratslte stranka, raled česar js imel brez Kevila MovrsŠtdkoM, ki M <* najraje Mopill v kaplji vode vsled njegovega potttteiega pre-pričsnjs Kolikor je meni znano. Je bil «vest svojemu prepričanju r« svest borltelj sa pravico, do Wer mu ni pretrgala idt «vljenja smrtnonnana ^tfaMHt | negs mori I rs. Htar jO bil okrog •0 let Dred dobrim letom mu j« umrla njegova aoproga i« tadnjo jtsen se je drugič poročil s laoati|| knjigo, de-set dolarjev. Knjigo obdržite, ka-tava potem lahko vižete v peč ako košste in «ko ne ko niš ko-, ristila.. Ako je knjiga «SSl poiljlU Še l>i dolarjev in PSftUsmo is eno, in potem aopet eas k» sicer tako dolgp, da kot več is*! kot tvoj delodajalec, ki te bo p« adsMl, aim boš boij u- mjmmjmM w ** HHT Mk od kar imaš. Naaloei na K I 7L » , City. - Kdor verjame tskkn oglasom, in obilo m» ËS štiri êt.va. pal ,oral in sejali Presneto so redki. în sploh koliko dobrega so pa naredili Habsburžanj «a nas Hrvate! Nič. Čemu se nam je twba potikati po tujini kot cigani, do. Čim je Hrvatska bogata na vsem. In ko bi Halbaburžani v resnici tako Uglbili Hrvate, kakor hočejo sedaj nekateri HaMWfroviii prikazati, W Hutljê živeli 't vse drugačnih razmerah kot pa živi jo. Ali je bratom Hrvatom še v spomina^ kako planilo smo dobili HrVgtjie od HalbSburšamov k-fa 184«. ko so jih reHH pred m-vofuekmarnimi Madžari t Prodali so nas našim najsagrizenejftbn narodnim nasprotnikom Madžarom, ali bolje povedano izročili so nas krvnikom, £amo to si po-kKCite v spomin, in tedaj bodete so bili Hafmbanžani. Hrvatje smo MU aamo taksat dobri, ko so se nahajaS v blatu, da sms jih iavlekji is Wats, sa pis-čilo smo pa dobili brce in sedsj nam pa grojti nek Majcen v Ljubljani z bftkovko. <:, '. , Bratje Hr**i, na bom nada ljeval in razlagal, ker se mi no védi umestno. Sleherni svobojo-ljubeči Hrvat aa na bo puitU vjeti na spretno nastavljene li manee "rodoljubom", ki pod krinko in vere agi-tissjo zs svobodo, ker sami vs-«m» kaka je svoboda, katero na« hoceja usilitj razni kralji duhovni in papež. Prosil bi brate Hr vala, da M ae večkrat oglasili > kakim dopisom rv Prosveti, da bodo zusli, da nas je veliko pri SloVetiski narodni podporni jed- 4Concčno kličem vsem Hrvatsa in SšoreHeem: Žkott Hrvati veli SlosmMi ia živeU ka! -ia.'*" fa. — V rakajšnji okolici še vedno delanj s polno psro doms in grejemo naše suhe kosti ns aolncu lepih spomladanskih dni. Kapitalistični bogovi so ntm dali dovolj nepotrebnih počitnic Vale« tega sme imeli dovolj «hm. obdelali naše skromna.**-jih poHejalbs meni. Toda žal, da «a od Marjev. da bš kolike possA Toda ki js v ssas antikrist ia čel sejati denar, sa noišs ispolni ti, akoravmo bo dobro došle v fr Krdanje drasMe ia nič sanln mere racvttnle sspsejtpo tej poti. lmmo kmalo morali vfivati samo HM, ako ga bomo imeli in ^ pa morali rabiti fr goro perje, kot Adam i« Eva v raju. pa srečni, kot piše Jtl iJllltll I u sp *f*«sssnm ji iz simpatij do stavktgoših atav-biiukih *> * Minn., in sedaj ne vem. kje js- Ce-ttjetm sd^wT prosim, čs kdo ve njegov naslor, da mi t* SIMIS) sa kar kom hvaležen. Aha bo tm . Ali ta <*!#, «ai aa sil prijsri. $ fdtočatl «mam »slo važna rfrari. US) naslov Je : Frank ftsMsj,*** 1 Odhter street, Bar^Kan, Ohio. (Adv.) -i---11 .1 v H) 11 Ufa 's ¡mnw - ^ffw^miifffWinwiiuiuiHimiiiiiiiinm | PRISELJEVANJE V AME. I mi» vTioMi m ( XJATVS. Vabljeni ste, da t» 11 > r |o pošljemo sat 'rtšt ŠJfcer H f/A jMjftiPjl" jjtr .tjT .Žff*10**1* lamsmriiiiMrtiiBBBimMiM n-iai»*»" i kupen in prBoiite «Unar i»«oSfSaa OBDSS BLANK . * ' T!? wsoti & GOULD. iT. A____^ ^ Btion fof. « r»....... • *fM IV J' »AS*" " . MAlfUPACTUBlNO CCtPOEATlON, at H« M Ameriške ves«. LAi DU KKATD HO« Pred enim GEp je bile pes*»» na «roko t ameriškem časopisju de Je ge-nemi Pablo Gonsalee prekoračil trkssnsko meje aa *«ln annede, de vprUori veliko revolucijo proti Obregonu, predsednik* mehiške republike. Ko je bile M teee po-slana v svet* aa ji Oonzelee nahajal na vlaku blko St Louiee, zdaj pa živi v nakan fikaškem hotelu. Oonzale* ja letnik in upravitelj hotela Benderje p Laredu, Tex. I «javil je, de Dim nejman j ših stikov a generalom Mnrgia, ( človekom, ki nI ee prav dobrem glasu in ki se poganja se pred zedništvo r Mehiki Nobeden teh voditeljev nima veliko prietašev resen ¿aaopiaja, ld dela v Združenih državah reklamo se intervencijo. BOGATIM OBSOJStf KA TKI go olajšava pri delu. Na stavki je tri sto delavcev. Kompanija se trudi, da dobi stavko kaze. /Organizirani delavci apelirajo na vse delavec, da ne vprašajo za dalo, dokler traja stavka. Stavkajoči delavci prejemajo po deset dolarjev stavkovne podpore na teden. Glavni stan je na 10060 Kwing So. Chicago. VSA OB0IVA ZA POMILOSCE-KJE DEBSA Oklaboma Ottj, Okla. - Paoli js majhno mestece v okraju Oar vin, katerega prebivalci se politično delo v demokrate, republikanca, soeisliste k» neodvisne. Ali vsi ti prebivslei, d «ai ravno ao raz-llčnaga političnega mižijenja, žela, ds se DObs izpusti iz joče. Ljudstvo tsga msata je sporočilo svojo željo predzedniku Hardbt-gu. Na peticiji je podpisanih dve sto tri in dvajset imen. DVA VOJAŠKA LSTALOA UBITA. „ •— 01enway Mazon Jr., ki ja v noči 22. decembra ubil a svojim avtomobilom šo-farja Frank Fehlingerja, jc bil obsojen saredi u»>oja na pat let ježe. Njegovi advokatje seveda vldžc ipririv proti obsodbi STAVKA IJLDJEOHA1 DSLAVCf^Sl KI KOM- Obioogo, DL—Organizirani kot-lerji ladjegradnižki in pomožni delavci, ki ao zaetajrkeli dne 17. januarja pri Chicago Ship Build jpg, ao že zdaj na ztevlri. Po iz-javi odbornikov organizacije se ni vrnil na delo že noben organi, siren dslavee. ( »j Delavci zo zažtrajkaM, ko je kompanija naznanila, da se mezdz tgižs za deset odstotkov. Kompanija je hotele odpraviti tudi dtu- Payette ville, W. O. — Lajtnenta Joaeph B. Virgin in Hardeon J. Hartman sta podle doli z letalom in sc ubile. Hv ; A *&uÊÈm DVOJKA lCUtA) Boston, Kom. — Če v velikem mestu aretirajo siromaka, ki je obtožen kakšnega budodelatve, tedaj si policija marsikaj dovoli z njim. Najprvo go totogreflrs ze zločinski aVbum, odtisnejo mu piate in časniki imajo priložnost, ^a priobčijo njegovo sliko, adolsj pa napišejo svoje čenče. Thomsa J. Daljju, odstevlje-nernu mestnemu blagajniku, se ni godilo tako. Policija poroča o Da-lyju, bolj poznanem pod imenom "The Honest To0L,"jila je pri-znal, da si jc izposodil štirideeet lir. Dalyja niso 'fotografirali po metodi. 4i jc v navadi v poli cijskem départweirtu. pa tudi varujejo gs, lds ze Časnikarji ne pribliŽejk z njihovimi fotografi« nimi aparati. Policija je zelo pre vidna v zvojik izrazih, kakor da guvori o kakšnem kralju, ki J<-na dbieku. Poredneži pravijo, da M. ^ bodo prav nič čudili, če razobesijo zastsve, ds tsko počeste Dalyjs. ••>• , ■ ■'^Jtm LADJA V PLAMOff. Ksw York, K. T. — Brezžična brzojavka poroča, da je ladja "< W. Mills," naložena z lazom za Havsno, v plamenu ob floridakem obrežju, Brzojavka dostavlja, da je možtvo, obatoječe iz dervet osel), izginilo. STAVKA V KLAVWlSKKM OKRAJU. F'-'" 'illMu&^m^^m Chicago, IU. — V klavniškem okraju jc zzatavkalo več sto delavcev, ki razkladajo in gonijo M vino. Klavniéki baroni so jim hoteli znižati mczgo, tla vzgoji «lravi in čvrsti ženski naraščaj, da pomaga siro-mažnim materam z dojenčki, itd. Za Časa vojne se je brigal za te sirote "Sredižnji zemaljski od bor za zaštitai porodie* mobilizo-vsnJk". po prevratu jc prevzel to nalogo "Oblasni odbor za zasti tu djece'\ ki jo vržil svojo "plemenito nalogo do meseca junija 1990 in nato ac ae organizirala vsa «lobrotvorna društva v eno zvezo Narodnu Zaštitu", ki ima. zvoje uradne prstore na Josipovam it 30. Ta organizacija je izdala spe i vse Jugoslovane v stari do .„ovini kot v inozemstvu, da priskočijo na pomoč z prostovolj nimi prispevki ali pa redno čla narino, da more izvrževati svojo t-žko a Človekoljubno delo. (»lasom pravli te organizacije lahko postane vsakdo čian, ki je pee. ——mm*" -odpre. Ker ni hotela, je odrtal »kozi vrata pet strelov, katerih «mI«-u je zadel Klizo Koropec. k sre«či le neznatno na roki. Nn to je napadale<' zaprl V¿ drugo so sobo ter se akril pod Straži se je posrečil«/ spraviti v zapor.1 KJE JS? Generalni konzulat "Kraljevi ae Hrba, Hrvate i Slovenace' prosi vse Jugoslovane, da bi mu sporočili, ako kdo ve za sedanje bivanje rojaka Ivan Košir, doma i» Loikega Polja, Slovenija. Cfme-njeni rojak je prižel v Zdr, države leta 1902 in dalje časa bival v državi Michigan. — Ako kdo ve za tega rojaka, naj apooči na na-» General of tho največ železniške vozeve^pružba se organizirali z kapitalom dvajset miljon kron, katerega p* l>aje namerava zvišati v teku trcli let n» dveato miljonov kron, Iz sovj po.ii el jo. ljubimca Omejena trgovina za kmet« _ t krajhtkka sovjetska vlada je po vzgledu moskovske vlade odpravila rekvizicijo živil in naložila namesto tega majhen živežni davek. Dalje je dovolila kmetom, (leornida Bur. For fc Dom. Dept.|<,;i sme jo prodajati preosiano^ CK4SPODAMBSM VESTI IZ JUGOSLAVIJE of Commerce.) pridelkov v mestih, oziroma za-menjati za potrebščine. Na trg pa Pridelek opija v Jugoslaviji. Uejo le tisti »e "Balkanski Ekonomista" po- h:cjo, da so plačali ziviliu davek, roča, da je znašala produkcija Kova sovjetska republika. V opija v Jugoslaviji leta 1920 Kavkaziji se je ustanovila nova 150,000 kg. Največ opija scj>ro- L,vjetska republika A^kazija, ki ducira v okrajih Veles, Kavadar, j(. bila prej del Georgije. Prn Kumanovo, 6tip. aRdovič. in I*ri- kongres sovjetov v Abkaziji se je lip. I vržil v morcu. Sole za analfabeto Jugoslavija trg za motorna _______ djrokolesa. — Ameriš-ki podkon- j toniisar^a Lunačarslqja zi zul v Bclgradu, H. K, Brown P°" I izobrazbo, ki je bilo predi roča. da je v Jugoslaviji v pro-|moreu konvenciji Iz poročila za javno oženo v komunistične .«v», M" ------" Uiutvil . » ----— .......... metu samo 250 motornih dvoko- gtranke, je razvidno, da je sovjet-les, ki so pa doraslega »koro vsi Lkft vlada že ugtanovüa 30.000 sol evropejskegk izdelka. V svojem I nepÍHnione v Rusiji, katere je v poročila pravi, da bi imela m« projfcljem letu obiskovalo 2.700,-torna dvokolesa . ameri«kega te-L^ meh Pollk m analfabctc jc delka prednost pred evropejski- obliKfttttn, Kdor se protivi pouku, mi, ker so lažjo. Povprečna cena ^^ kaz(m trimesečnega nsotornemu dvpkole»u evropej^ brezpladnega dela in izgubi km skega izdelka je od deseMtsočI > felovttkme ■j -kingdom vpn» 4m m m v mmmm w "T^ Str Chicago , m. Jlmmle Hlgglns. . ä ■■ ■ HITOM BNOUU. sasr"1 . . , (Nadaljevanje.) A, )}' ' "All right, le pojdi v boji" je zarohnel pivo-varnižki delavec Schncider, čigar vižnjev obraz jc bil «Unca bolj vtfojev kot že nikdar v zgodovini Iccsvilake organizacije. "Jaz že pojdem, prijatelj", ga savrue odvet. nik, "to je moj eadnji govor tukaj in kjeriioli. Jutri < al rinem v Ufcorižčs čaatnižkega vežbanja bi nocoj je moja dolžnost, da vaz opozorim na nevarnost, sodrugi, daairavno vem, da vam govorim zastonj. Öae govorjenja je potekel — Amerikz pojde v vojne IM >; I ^' "Jzz že ne grem v vojnol" zagrmi Schneider. "l»zzi, sodrug, kaj govorižl Morda bož v vojni, predno se aavei.*' "Ha. ha, ha, ha! Kad bi videl tistega, ki me prialli. Da bi aa bojeval za pomorsko silo Anglije t lloI llo! Hol" ••• Norwodd js vatrajal do konca aeje ln evaril socialiste, da Ubijejo delavako gibanje, ako nc bodo «previdni. Dejal je, da ai umije roke, kajti ato-ril jc vse, kar je mogel, da obvaruje stranko ajeue velike napake. Naj ee tavajo t Potrpežljivost Amerikaner je pri kraju in prkanažali ne bodo vel kot doalej. Demokracija bo varova-la svoje življenje in v aili pokaže, da jc močuejža kakor militariaem — — "Da, moteejle, a pri tem sama aleee v militarizem!" mu sefte v besedo Mzry Allenova. Male. auha ženico jo bile vsa iz zebe. Videla je več kot Nemci, da es namreč bliža nevarnost vojne. Ameitka. njene doaMfftne, ee odeja in pripravlj da vrže avs zvoje goopodamke alle v žrelo vojno 1 Htražnot Njen ohraa je bil resnično bel kot k reds t njene stieadons ustnico so posivele In nosnice so se ji Urile, kakor da še vnbsjo prelito kri. Njen govor je bil izbruh vzegs, ker je v tistem hipu čut lis v s vajeni oren, Mbruh nepopisnega sovražna do vsega» ker ee protivi vesoljni ljubezni, (fit i rs I s js nekega eoeialističn<*s pisstsljs. ki je apM, da vojne bo trajzla toliko čana, dokler ne bodo imeli afltfilleti toliko poguma, da oo vržejo \hM kopita kavalsrije, kakor so as kristjan-aki menihi vrgli r areno in ustavili gladijatorske boje. In v govornici, auhl leniei kot t rilca, je po tdužaleo lahka videl enega soeialbita, ki jc bU pripravljen, de ae vrle pod kopita kavalerije, in featerije. artilsrijs ali celo prsi boleaa policijske, ga avttimobila. • • • Tak je bfl rentlment «oeUllstlčne orgs-1 nlsseije lrvsemi per Izjem Ako Amerike stopi v vojno, se bo to zgadilo le zarsdi tega, ker jc so. stellstIčna stranke Izčrpali svojo moč. Rklieavall bodo sbods, pisali, tiakall in delili proUvojne spisi, govorili bodo ne eastah, v tovarnah In povsod, kjer ao ljudje. Ho noben nažln nočejo imeti naj-amnjftega opravka z vojno; kakor ao dosle) tsko bsdo «Mlalej obsojali Ia raakrinkavali kapitalisti čas političarjs Ia kspkelletičn* lista, ki hnjsksjo na vojno ia ee rada ob vojni. Najbolj bodo pa ob-sadili in pnStloH ee vsa večne čaaa pdMeo izdajal , ssv, (xlpadnikav, Id gs v uri kriae iadali aoeisH-stUno gibanje In ee podeli v alužbo kapitalistične pripravljen pomagati gmotno. Članstvo ae dclj v «tiri kategorije in sicer: Pravi član postanejo lahko samo dobrodelna druitva, u-st a no vni Član laliko postane društvo in podjetje, ki pliUia najmanj 5000 kron, a ¿lan "utemeljitelj" pa postane, ako plača najmanj 3000 kron; poaamezne oseba lahko postane ustanovni član, ako >leča njmanj tisoč kron, in član, "utemeljitelj" pa postane vsakdo, ki plača najmanj ^>00 kon. Vai prispevki m članarini se po&ilja na "Prvu hrv. š cu" v Zagrebu a pripomibo, da je do l&tlaoč dinarjev ($300 do 400) Motorna dvokolesa sc lahko Sne odmerke. Agenda tretjega kongresa tre- v «un ZL M a »tje internacionale je sklenila, ds deset mesecev na leto Izvoz Icoruze schaftliche " Mitteilungen der -orično agendot Sobweitz ' ' poroča, da se iz Jugo- \ slavije izvaža le malo koruze. »■ vojne, ki so ze vpbeU v šolo čaztnikovt Ko je žel Jimmie domov tisto noč, je'nea»l 0 seboj naročaj revolucionarnih tiakovin, katere jc drugi dan med kosilom razdel med delavce, ki ao gradili novo tovarno ze eksplozivne snovi v bližini njegove kočo. Eno uro pozneje ga jc delovodja poklical predzc, izplačal mu je denar in ga odsioviL Dva privatna detektiva sta prijela. Higgžnze vzak za eno roko in ga vodila do meje kompanijzkega posestva, tem sta mu pa rekla, da bo ne mestu ustreljen, Če se samo že enkrat pokaže mod delavci. Zvečer je Jimmie obiakal proda-jalnico ob križižču in ponudil farmarjem letak. Tedaj ga je pograbil močan farmarski hrust, ste*-' ael se rame in zarežal nad njim: "Izgubi ee od tukaj, ti prokleta, mala ui! Ako bol že enkrat tu ponujerevoje Izdajalzke cunje, te potegnemo iz bajte zredi no*i, privežemo na tračnico in odpeljemo etd milj proč!" Jimmie Higgins in patrijot. Amerika je drvela v vojno in Jimmie Hig-ginz je drvel v mučcnižtvo. Jimmie je bil pripravljen izvršiti svojo dolžnost, ako domovina T** z blazni; poatevii ee bo pred bojni voz, vrže ao pod kopite kavalerije in a avojim mrtvim truplom zajezi pot do vojne. Bile pa zo tri ztvari, ki zo ovirale Hlgginaov program, pravzeprav so bile štiri oviro, ena velika in tri majhne — Eliza Betusar je klin največja ovire. Uboga Llzzie ni imela pojma o avet ovnih al-lah, e katerimi ss je bil spopsdel njen soprog. Njeni trije otroci so bili vse njeno življenje in po n jenom* mnenju je soprog zato na zvetu, da skrbi za leno in otroke. Jimmie je bil v njenih očeh aparat aa naaičevenjc in oblačenje otrok, a vse dtto-go, ves avet js zs druge ljudi. Svet je poln mo-glenih in senčnatih prostorov, v katere ee ne sme Človek podati, oko noče priti v nevsrnoet. Nek jO v zreku je zieer zvets devlcs, ki pomsgs, če jo člsvsk pravilna prosi, ampak Uazle je bncla sitnosti, kadar js gevprila «vzveti devici. Njen soprog ee ni zmenil zs tske zvets reči in je celo dvomil o njeni veri. ^ Tode avet, ld je poln meglenih hi eenČnatlh' proetorov, ae je eaklel proti njenemu mejhnemu, Mbkemu soprogu, i on, soprog, namesto de bi obr> nil hrbet svetu, ss mu drzno nastavlja, fcakor da hoče vsem zunsnjim žilam zaztaviti pot. Zdaj je Is pstič izgubil delo odkar ga Uszie posna. To ps le nI bilo vss. Jimmie jc Ml v hipni nevernosti, da zopet zagazi v ječo sli ds ge polije jo s raztopljeno smolo in povsljsjo v kurjem perju, Pričel se je zopet prepir v hili, ki je postejsl vsdno ostrejši Mm bolj js naraščala nevsrnost. Končno ss je leno lotile kronična histerij* Kodorfr KtoB densr za "Narodua Zašti^u.— me doma, je vedno jokel^ ker ao pričale n krveve oA; pri vaakem tu&nanjšesa konfliktu ae je zagnala v jok in ee Mevito oklenila Jimmie-jevega vratu. Tedaj js ns vsdno zatulil tudi starejši otrok in temu ate eledtta ostala dva malen-Čka, ki sta vsdno posnemala njunega starrjšrgn bratca, Jimmie je ps etal brez eape in bres moči In strmel v svojo droilno. Hlgglns je iznsšel nov problem v Življenju revotuaijonsrjs. o katerem molšf knjiga. Večkrat ee je vprašal, čs je Ml kdaj aa zvetu kakšen mnčealk, ki js bil oženjen! Akn js Ml, Jimmie bi Ml rad vedel Vzrok temu jc moka cena, veli-1 2. Svetovna ka izvozna carina in neurejena m n#ve naloge proinetnu zredatva. Prodaja ko- ternacionale. ruze na débelo se navadno vrži 3. Taktika le na nakladnih postajah, in pro- kom revoluci je, dajalec mora sani skrbeti za pre- 4. Predhodna doba (posebne yoz in izvozne formalnosti. Pre- potrebe, posebna dela m končni voz »e, vrži le po železnici, ker re- boj revolucije). • ■ ka Sava je plovbrfh samo do me- 5. Boj proti žolti Mednarodni Hieka. I^ecej koruze jt» bilo zvezi strokovnih unij v Amsterda- . ]ntrnawvii* _ « skliče tretji kongres za 1 iz Jugoslavije. —- , „ ^ ,,. „ aXnAaAn jum- gospodarska kriza komunistične in- p mE* % iz ' * ■ ' i ■ 3. taktika internacionale te- BÍBSlBnlBBÉHZB ^jiifn1 Škandal. "Ji»gosio venski Pijemont", torej |ist, ki mu prevratni elementi lahlko vse o-čitajo, vlada pa nič, piše o "Beo-gradaki zadrugi", W je izvršila svoje letošnjo balanco z nenavadno visokim dobitkom. Ta dobiček, pa trdi "J. P.". poteka iz zelo umazane afere, ki je vrgla zavodu 250.000 frankov ali po takratnem kurzu 750,000 dinar-.( v. Banka bi morala že tekom vojnega Časa oskrbeti «prevoz m-kega državnega blaga v Solun in sicer brcoplačno, ker so bili njen urpdniki vojni obvezane! in jih e vlada aamo ia prejšnjega W oga piwtii» n» mestu. Dotiflna pogodba pa, po kateri se je zadruga obvezala k brezplačnemu prevozu, je sddaj izginila iz ministrskega arhiva, pač pa je bil podtaknje» drug akt, ki govori "plačilu". "J. P" vzrača «krivdo na nekega g. Celoviča iu več drjiglh državnih faktorjev, ki aede po znani metodi belgraj-akih denarnih družb tudi ;vt u-praynem svetu "Beograjake zadruge". S to konstatacijo "J, P",- pa- je stvar menda obenem tudi zaspala. Vlada Je «klicala .kako preiskovalno komisijo itd, in stvar bo potlačena . Kor izum. G. «inčič, pomorski atrojar in bivži učitelj wa bakar-ski navtični šoli, je izume! sistem parobrodnih pwptilsorjev, ki^ bi zamenjali današnji vijak. H tem izumom je omogočena veliko hitrejša in algurnejŠa vožnja a par-liiki (fb manjši uporabi gonilnih sil. Obeodbe upornih kmetov ne rvaškem. Zagrebško sodišče je zaključilo obravnave proti'upornim hrvaškim kmetom 4s bjelo-vandce Moroviee, .ki so se uprli ssrsdl Žigosanja Kvine in voaov. Deset kmetov je bilo obaojenih ne 1 do 11 let zapora, 7 pa jih je bilo oproščenih. v Bag iz zaporov. Zaradi t at vi-ae na Šeet mesecev obsojeni kaznjenec Jože Mihetič, je pobegnil iz zaporov deželnega sodišča, ^nažil je okna V sObah okrajnega eodišča.' / '' ekaportirano na'Dunaj. Pričakuje se, da se bo izvoz^koruze kot I mu. 16. Bdeča internacionale stro- sploh žita povečal v Čehoslovaki- kovnih uo'j in komunistična in-jo, ker je bila nedavno sklenjena ternacionala. trgovska pogodba med ^ obema državama. ;' Nove banke v Jugoslaviji. X Konstrukcija komunističnih strank in njihovo delo. 8. Konstrukcija komunistične • 'Balkanski Hkonomista" poro- internacionale in njeno razmerje ča. da so* se anglcAko madjarski do pridruženih strank. ; bančni interesi v Bosni adružili 9. Azijatsko vprašanje. * • in ustanovili novo bosansko ban- 10. Italijanska social. stranka Bfr+V Sarajevu ; ta banka se ime- in komunistična internecionala. nuje ' Jugoslovanska vskaj (Apel italijanskih socialiatov pro-rezolueiji ekaekutivc glede U-in drugih trgovska (j banka. Pojasnjuje, da so ustano-IM vili to baako boaennki finančni- ključenja Serratija ki, Britsko-Madjarska banka je I spornih točk), pa lc sodelovala pri ustanovitvi ~ in njeni zastopniki so člani u 11. Komunist, delavska stranks v Nemčiji in komunistična inter- •ie I rezolueiji eksekutive.) 12. Žensko gibanje. komunistične ml£ pravnega sveta. Banka je bila u- naeionala. (Apel združene koma stanovljcua z glavnico pet miljo- Uističnc stranke v Nemčiji proti nov jugtislovanjfkih kroir in je^ prevzela HianČne posle podružnic Britsko-Ogrske banke: v Sarajevu, Mostarju in Bržki, Nova banka je bila vstanovljena tudi v Dalmaciji in se imenuje Dalmatinska banka, z delniškim kapitalom štiri miljone kron, kateri je razdeljen v 800 delnic po 500 kron nominalne vrednosti.-— Letine sliv v • Jugoelaviji. — Iz poročila ameriškega konzulata v Bclgradu je razvidno, da povprečni letni pridelek sliv v Jugoslaviji znaša približno 63,-000 meterskih ton. Okrog 40-od-stotkov pridelka ljudstvo posuši 40odstotkov pridelka porabi ljudatvo v produciran^tl žgan jé, ia OHtali Iprideldk pn . porabijo za kongervirznje. Lanská .pridelek je znašal približno osemdeset odstotkov od normalnega pridelka pred vojno. Češplje ali alivc ljudstvo suši ns popolnoma primitiven način in vsled tega imajo vonj in okus po dimtf, in pri izdelaj žganja čeftpljo tudi nc nnemkajo pravilno. Češplje so manjše kot pa ksltfprnijÁe. — Kova podjetja v ' Jugoelaviji. - V Karloveu se je ustanovila nova drulbá z imenom "Tovarna kemičnih in farmaeeutičnih produktov." To podjetje je prvo te vrste ns Bslkanu. V novi tovarni se bo iadelovalo razna zdravila, pil ule. serume iu rasna adra- prila ss je v gostilni pri "Zlsteia konju" v Msriboru odigrels ljn-Mmska afera, ki bi bila kmalu tragično končala. Nelti Heberšek je Is dlje Čaaa a svojo prevročo ljubeznijo nadlegoval nstakarieo Ijeopoldino Kdm Kar ji je po^ sta jal prenadlržen. ee ga je aku- avojo druLno. --i V — ' — prrnn-iic/pn. se ga je sau- rad vedel kaj je pofel e I šala Iznebit. Omenjenega dne (Delje prihodnjič.) »avsčsr ee je espet pojavil ia aa- 13. Gibanje dine. 14. Volitve izvrfevalnega odbora tretje internacionale in določi ev sedeža. 15. Razno. ALI VESTK, DA JK VSAK ČLOVEK RIBA PKKDKO JS m^'- * ČLOVEK t "'p - Natančna pojasnila o tej resnici dobite v knjigi "Sakon bioge nezije, " katero je iadaU Književna matica 8. N. P. J. Knjiga je titdo vezana, ima 12 slik in zts-ne $1.50. Ako hočeta spoznsti težke posledice, ki jih ime v mnogih zln-čajih samnko življenje ošenjene-ga moža, iki pusti ženo v starem kraju, č*ajte knjigo "*eJedeW," katero jc izdala Književna matien S. N. P. J. Knjiga jc trdo vezans. ima 304 strani in stane tl-Tf* Kdor naroči obenem obe knjigi. Zakon . biogenezije in Sajedake. ju dobi za tri dolerjo* poštnim prosto. Naročila prejsms tsjnik Književne matice: Vrank Alezh. 2114 S. Oravrford Aro. Ohfteego. IUinoiz. ^Adv.) vila is rastlin. Družba, ki je sgra-Pobeeneli ljaMame Dae 1. s- dila to tovarno je kupila veliko okemlja ob železniški progi Karlova«. _ Ljubljana. Na zemljiščih. na katerih ne bo gradila tovarniška poslopja bodo gojili razne rastline, ki so potrebne v V Brodu na Savi ae je organizirale druflia. ki bo zgradila veliko tovarno, r kateri bodo izdelovali rasni šelezniški msterijsl, POTKESUJKMO *flltne tkalce ze najboljše vrste suknjeno blag« Izglasite se pri: Oe..