Leto V., štev. 25S
—■!■■ ii iii.	ii.IM.I I
Lfubifana, eetrteK, 30. oKtonra i»24
Poštnina pavšaHrana
■ iiii.iim iiimmma—
cena z Din
t«haja ob 4 zjotraf.
Stane mesečno 20-— Din a inozemstvo 30"— a neobvezno
Oglasi po tarifa Uredništvoi
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it. 73.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo t
Ljubljana. Prešernova ul. it 64. Telet, it 96L
Podružnici«
Maribor. Barvarska tli. L Celle. Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.843.
Ljubljana, 29. oktobra.
Misija gosp. Koste Timotijeviča js bila v vseb narodnih krogih sprejeta S simpatijo. Osebnost zaupnika krone daje že sama na sebi garancije, da bi nova vlada pod njegovim vodstvom ne zapustila velike nacijonalne linije, ad katere je propadli režim tako fatalno odstopil. Tudi izjave, ki jih je podal gosp. Timotijevič o svojem programu, to v polnem obsegu potrjujejo. Mandatar krone smatra, da bi bil že "nkrat čas prenehati s čisto političnimi prepiri ter odločno preiti k reševanju socijaMh in ekonomskih problemov.
naši
Intrige proti Timotijevičevi akciji
Prvi rezultati angleških volitev
KAKO BLOKAŠI RAZLAGAJO TIMOTIJEVIČEVO MISIJO- — NJIHO VI POLITIČNI RAČUNI. VSEBINA TIMOT1JEVICEVEGA MANDATA-j
Beograd, 29. oktobra, p. Danes so pri- j odločen to razčiščenje izvesti ia da bi nje- j eele živahne politične intrige, da se obrez- gova vlada pomonila tudi vlado jake ro-	......... .	,
uspoši misija g. Timotijeviča. Z blokaške ke proti vsem defitističnim in razdirajo- njo zbornico so se pncele davi ob 7. m ci računajo z izgubo nekaterih manda. strani se poudarja, da ima njegov mandat čim elementom.	!sc bodo končale ob 21. Prvi volilni izidi tov na Škotskem, sicer pa upajo, da bo.
le namen razcepiti ožji blok. Navaja ge,' V krogih, ki so danes vplivali na od* b°d° ?'cd Pomočjo komaj znani Na ro ohranili svoja mesta^
1	- - -	Angleškem bodo razglašeni z megafoniv ! London, 29. oktobra ob 22. uri. Doslej
VOLITVE SO TRAJALE POZNO V VEČER. — PRVI REZULTATI PO-TRJUJEJO SPLOŠNO PROGNOZO- — PREGLED BO MOGOČ ŠE LZ
TEKOM DNEVA.
London, 29. oktobra, s. Volitve v spod. i dobili glasove delavske, stranke. Liberal.
da je Timotijevič intimus g. Pribičerifa ločitev Davidovičevega kluba in na za» in zlasti ▼ pogledn na Radila popolnoma : vlačevanje odločitve klerikalcev in spa. enakih nazorov t njim. <Pravda> opozar-1 hovcev, se raznaša, da bo blok za vsako ja, da je bil tik pred Timolijeričevo vie- ceno ostal kompakten, ker računa, da bi rajšnjo avdijenco sprejet pri kraljn doktor . po obrezuspešenju Timotijevičeve akcije Žerjav, s čemer se namiguje na zvezo sa- dobil položaj zopet popolnoma v svoje mos'ojnih demol ratov s Timotijevičevo roke, češ da krona vztraja pri tem, da
To je pravilno stališče. Prilike v domovini bi bile že davno konsolidira- akcjj0. Tem intrigam je tudi pripisovati,' mora sedanji parlament izvršiti še caj. -i.- __ u. t._i_ j	i i , ^	vido viče v klnb danes storil za 1
ključkc, ki akcijo g. Timotijeviča znatno otežknjejo.
V krogih nacijonalne koalicije se slej-koprej s simpatijo gleda na Timotijevife-vo akcijo. Siratra se, da bodo zlasti klerikalci in spahovci končno le kapitulirali in da ne bodo mogli vztrajati v zvezi fe-deralis'ičnega bloka. Jasno je namreč, da
ne. ako ne bi bili demagogi, hujskači in separatisti zasukali ves naš notranji problem na polje ustavnih bojev in vsakovrstnih fantastičnih državnoprav-nih konstrukcij in eksperimentov. Če bi bile naše vlade in naš parlament mogle pet let mirno delati za ureditev uprave, konsolidacijo gospodarskih prilik, za reforme na vseh poljih narodovega življenja — narod bi posvetil vso pažnjo konstruktivnemu delu in bi zna 1 ceniti pridobitve svojega ujedinjo-nja. Da preprečijo normalni razvoj države. so separatisti vseb vrst od vsega početka spodkopavali temelj celokupnega našega političnega življenja, državno ustavo ter izsilili dolcrotraji.e državnopravne borbe, ki konsnmirajc vse naše sile ter jih odvračajo (»3 ustvarja jočega dela. Njihova prokleta zasluga je, da si je Jugoslavija privoščila luksus velikega ustavnega kor,-flikta. medtem ko drugi delajo in na prediijejo. Timotijevičev poziv na konstruktivno delo v bistvu ne pomeni dnizega. kot spoznanje, da je treba nehati s federalističnimi in avtonoroi-stičnimi frazami in demagogi io. Baš zato mora naitj v vseh treznih slojih naroda najlej«i odmev. Iz tega poziva jasno odseva preudarna treznost državnika. ki je bil toliko let najožji so-tnidnik nepozabnega realista Drašku-vida.
Gosp. Timotijevič poudaria, da si iskreno želi sporazuma s Hrvati. Kot odločen pristaš narodnetra edinstva g. Timotijevič naravno v Hrvatih ne vidi drugega, fuiega naroda, s katerim bi se morale sklepati • posebne pogodbe. Njegovo razumevanje tega problema je povsem adekvatno naziranje jugoslovenske demokracije in bas v tej tcc-ki ni nikdar prenehala pofnlnn solidarnost Koste Timotijeviča in Svetozara Pribičeviča: v trdnem okviru narodnega in državnega edinstva je mogoč vsak kompromis. Toda do njega se ne pride na poti, po kateri je hodil Davi-dovidev režim. Gosp. Timotijevič pravi, da je v tem vprašanju treba obzirnosti in iskrenosti. To je v besedah, ki bo prOagodene delikatni misiji mandatarja krone, natančno isto, kar nacijonalne stranke očitajo metodi gosp. Davidoviča, ki je pod firmo »sporazumi* pripuščala prave orgije perficlije in ■-.a-hrbtnosti proti vsem narodnim idealom ter je dosegla, da so se na.^v-jistva le še poostrila . . .
Kot strogo lojalen mož je gosp. Timotijevič pristal da počaka najprej na
nujnejši zakonodajni program. To pa da drugače ni mogoče, nego pod vodstvom bloka.
O mandatu g. Timotijeviča se širijo razne verzije. Kakor izve Vaš poročeva« Icc, se glasi mandat na sestavo delovne parlamentarne vlade na čim najširši podi lagi, z že označenim delovnim program
kinematografih, gledališčih in pred ured» so znani sledeči rezultati: Delavska ni.štvi listov. Točen preg'ed bo znan šele stranka 9 (izgubila 5), konzervativci 22 jutri popoldne. Kakor se domneva, bo* (pridobili 5). liberalci 6 (izgubili 1) la do Iibcralci doživeli težke izgube, konser* neodvisni ! mandat vativci pa precejšen napredek. O i London. 29. oktobra ob 28. uri. Libe-usodi delavske stranke sc sodi različno. ' ralci 6, delavska stranka 11, konzerva-Pesimisti so mnenja, da bo zadnje Zi» tivci 26 in druge stranke 1 mandat, novjevo pismo stalo delavsko stranko j London, 30. oktobra, ob 1. uri. Do se-nekaj mandatov.	| daj so znani volilni rezultati iz 102 okra-
Lcndon, 29. oktobra ob 19. uri. h. Ob jev. Ako bodo odgovarjali tudi nadaljnji uri tega poročila se volitve večinoma še . izidi dosedanjim, bodo volitve potekle vrše. Del volilnih skrinjic bo zatvorjen brezuspešno, ker ne bedo niti konserva-ob 20. drugi pa ob 21. uri. Prvi rezu'= ] tivci niti labouristi dobili absolutne ve-
mom in z nalogo, da nova vlada. smo. je sodelovanje nacijonalne kralicije i hlo-j treno delujoč za iztnirjenje notranjih kom le mogoče na podlagi pop<;Inesa rai- nasprotstev, strogo vrši zakon ter se po: čiščenja odeoJajev ožje~a bloka napram ! stavi v bran proti vsem razdirajočim po» g. Radiču. Ni dvoma, da je g. Timotijevič j javom.
I/ . m*	m •• • r	••	• «••
Kosta hmotuevic o svo i mism
IZJAVE MANDAT/RJA KRONE O NADALJNEM POSTOPANJU ZA SESTAVO ŠIROKE KOALICIJSKE VLADE.
Beograd, 29. oktobra, p. O svoji misiji se ie g. Timotijevič napram vašemu dopisniku izjavil sledeče: Smatram za potrebno, da se že enkrat končajo politične trzavice v naši državi in da se radikalno lotimo reševanja socijalnih in ekonomskih problemov. Vse stranke morajo biti popustljive, da se v naše politično življenje vnese več jasnosti.
Glede odmeva svoie misiie v krogih vladnega bloka je g. Timotijevič izjavil, da sta gg. dr. Korošec in dr. Spaho ta preokret v reševanju krize slutila že dva dni. Tudi g. Timotijevič je za sporazum dodaje pa: «Vedno sem poudarjal, da je v takem poslu potrebna obzirnost in posebno še iskrenost Tega doslej od
tati bodo znani v poznih večernih urah in se bodo razg'.aša!i do 3. zjutraj.
V glavnem stanu delavske stranke pri» čakujejo kljub epizod z Zinovjevom prirastka na glasovih. Računajo, da bo. do pridobili 15 do 35 sedežev, tako da bi delavska stranka zavzela v spodnji zbornici nekako 213 do T33 sedežev. O liberalcih se zdi, da ne 'ačunajo z iz. boljšanjem svojih pozicij. Menijo, da bodo prej konservativci kot liberalci pri*
čine in bodo izšli liberalci iz volilnega boja še tako močni, da bodo tvorili tudi r bodoče jeziček na tehtnici.
Dobili so dosedaj: konservativci 48 mandatov, delavska stranka 32 in liberalci 22 mandatov.
Računa se. da bo do 3. zjutraj znanih 300 — 350 volilnih izidov. Kolikor toliko zanesljivo sliko si bo mogoče ustvariti okrog poldneva, končni rezultati pa bodo znani šele proti večeru, a še takrat ne v«L
strani g. Radiča ni bilo..
Moj mandat, je nadaljeval g Timotijevič, je časovno neomejen, brez termina, j pač pa je kralj izrazil željo, da se s poga- j janji požurim in da mu stalno referiram. Moji tovariši v klubu so odobrili, da sem prevzel mandat s tem da predvsem za-počnem pog-janja z gg. Korošcem In Spa-hom. Od njunega odgovora zavisi nadaljnji tok pogajanj. Davidovičev klub želi, da se zasimira sodelovanje gg. Korošca in Spalia. G. Timotijevič je nadalje izjavil, da bo nato stopil v zvezo z in samostojnimi demokrati ter ostalimi strankami. Razgovarjal bo z gg. Paši čem in Pribičevičem.
Francosko pršznan"e sov*etov izvršeno
SOVJETI SE ZADOVOLJUJEJO S FRANCOSKO OBLIKO PRIZNANJA IN NE ZAHTEVAJO VEC PRIZNANJA 5ESARABIJE-
Blokaši zavlačujejo krizo
Pariz, 29. oktobra, s. Centralni izvršil« nI odbor Unije sovjetskih republik je poslal francoskemu ministrskemu pred. sedniku brzojavko, v kateri pravi, da z največjim zadoščenjem sprejema predlog francoske vl^de, naj se diplomatski od. nošaji med Unijo in Francijo obnovijo in odpošljejo z obeh strani diplomatični radikali zastoPn'ki. Eksekutivni odbor zaupa, d.i se bodo vsa vprašanja, ki jih vsebuje brzojavk« ministrskega predsednika, re> šila v popolnem sporazumu. Istočasno po!ag" največji pomen na to. da se vsa nesporazumljenja med sovjetskimi re. publikami ln Francijo odstranijo ter da se med obema državama ustanovi sploš*
KLERIKALCI SKLICUJEJO POSEBNO SEJO V LJUBLJANO- — KOMUNIKE DAVIDOVIČEVEGA KLUBA- — SPAHOVCI ODGOVORIJO V SOBOTO. — RADIČ ODKLANJA TIMOTIJEVICU SVOJO PODPORO- — TIMOTIJEVIČ BO ČAKAL DO SOBOTE-
Beograd, 29. oktobra. Danes zjutraj že ob 6. je dospel Kosta Timotijevič v predsedstvo vlade in pričakoval L;ubo Davidoviča, ki pa je dospel šele ob 9. iz Vrnjačka banje. G. Timotijevič je Davi-doviču sporočil, da mu je kraij poveril mandat za sestavo čim širše koncentracijske poslovne vlade. Za tem se je g. Timotijevič pedal v predsedstvo narodne skupščine in ostal z g. Lubo Jovanovičem v razgovoru do 10. V tem času se je v predsedstvu vlade vršila konferenca, kateri so prisostvovali gg. Davidovič, Ko-rošecj. Spaho* Cemovič in kasnoje še Nastas Petrovič. Ljuba Davidovič je refe-rirai o mandatu Koste Timotijeviča in so SeH bloka načelno pristali da g. Timotijevič vodi pogajanja v tem smislu, da blok ostane kompakten.
Za tem se je vršila
ski klub vstopita v njegovo koncentracijsko vlado.
Dr. Korošec je odgovoril, da sprejme to v vednost, da mu pa ne
na pogodba, ki bo mogla služiti kot pod. 'aga za prijateljske odnošaje. "zvršilnt odbor je prežet želje, da se doseže v interesu vseh dežel resničen mir tn so upostavijo prijateljski odiršjji z vsem« narodi. Daije navaja brzojavk* naore« gledne koristi, ki bi jih imela otvoritev tesnejših in trajnejših gospodarskih od* lošaiev za obe državi.
Odbor pristaja na to, da se določi Pa« -iz kot mesto za pogajanja, in istočasno sporoča, da je pozval svet ljudskih-ko« misarjev in komisarijat za zunanje za* deve, da pripravita vse notrebno za skorajšnjo ugodno rešitev vseh še via» čih vprašanj.
Nov izbruh sovražnosti na Kitajskem
NACIJONALISTI NISO MOGLI OBVLADATI SITUACIJE- — VU-PEJ-FU MARŠIRA VNOVIČ NA PEKING — JAPONCI ZASEDEJO VSE
ŽELEZNICE?
Po vesteh lz Pori Arturja je odšlo precej oboroženih čet proti Tientsinu. Iz Sanga« ja se doznava. da je general Vu-Pej-Pu
konzultira
odn. glavnega odbora SLS, ter je zato prosil Timotijeviča, da počaka na odgovor do petka. Seja klerikalnega kluba bo v Ljubljani
Dr. Spaho je izjavil, da brez kluba ne more ničesar izjaviti ter prosil, da g. Timotijevič počaka do sobote.
Do sobote torej ni pričakovati nobene odločitve, dokler Timotijevič ne dobi odgovora od Koroščevega in Spahovega kluba.
V tem času je bila konferenca v mi> nistrskem predsedništvu. Prisotni so bili skoro vsi ministri in velik del poslan, cev. Ob 19. uri je prišel v ministrsko predsedništvo g. Bačinič, ki je na pod« lagi telefonske instnikcije
v imenu g. Radiča izjavil, da HRSS sicer nima ničesar proti
da se morajo posvetovati - v Ljublja- Tto^evdčem^br.JelJovid jejzahteval
London. 29. oktobra, z. Po zadnjih ve-steh.iz Pekinga se zdi, da se tudi novim Te dati nobeneg odgovora dokler ne oblastnikom v Pekingu pod vodstvom TUlLn-.rl svojega poflaniškca klubL ! gcnerala Fen*8 ni P®51-6«10 doseči faktič i dobil zagotovilo dveh vojaških guverner-^	°	nega premirja. Zlasti general Vu-Pei-Fu
odločitve dosedanjega vladinega blo seja Davidovičevega poslanskega kluba, ka, katerega postopanje je vrlo karak- j k; je tnriala preko 13. ure. Od zaključka teristično. Akoravno so se blokaši ves j Davidovičevega kluba je zavisela oživo-čas bridko pritoževali, da se odlaša rc- j tvoritev Timotijevičevega mandata. Seja Štev krize, so sedaj, ko je treba dati; Davidovičevega kluba je bila živahna, gosp. Timotijeviču jasen odgovor, pri- I mestoma btirna; prišlo je do ostrega spočili — zavlačevati. Klerikalci pravijo, jra med dr. Vojo Veljkovičem in Kosto
noče niti slišati o pomirjenju. Pri bežal je v Tientsin, kjer je vnovič osebno pre. vzel komando, in se pripravlja na pohod proti Pekingu. Proti generalu Fengu, ki je kristjan poskuša z verskega 6tališča naščuvati prebivalstvo.
London. 29. oktobra, s. Kakor javljajo Iz Tokija, je japonska vlada sklenila, da bo za dobo trajanja kitajskih nemirov zasedla vse železnice v vojnem ozemlju.
jev, da ga bosta materi clno podpirala. »Chloago Tribune, poroča, da le Japonska obljubila Cang-Tso-Linu 10 tisoč strol nih pušk, 50 milijonov dolarjev in veE-ke množine municije.
Moskva, 29. oktobra, j. Kakor poročajo iz Mukdena, so se čete genetala Vb-Pej-Fuja pomaknile v bok. s čemer so prisilile čete genetala Fenga k odstopa. Slednje so se vrnile na nove položaje in izkopale jarke.
Tragedija mariborskega gledališča
KLERIKALNE OBLJUBE O POMOČI NAJVAŽNEJŠEMU KULTURNE. MU ZAVODU NA SEVERNI MEJI SO SE IZKAZALE ZA PROSTO
PREVARO.
ni, spahovci sklicujejo svoj sestanek šele za soboto. Kaj pomeni to?
nima političnega zaupanja v Timotije. viča in da HRSS ne bo podpirala njego. ve vlade. Radič ima zaupanje samo, ako
od Timotijeviča, da obrazi;je vlado, v katero bi vstopil ves širši blok, v protiv-Radič je že odklonil akciio gosp. Ti- nem slučaju pa da naj mandat vrne. Dr.
teotijeviča. Ako primerjamo to njego-i Veljkovič je napram nacionalnemu	bo D^ovi^ma^datoTkron^r
iro gesto z gotovimi dogodki, ki so se nepopustljiv. Po seji kluba je bil izdan	Ta vest je izzvala v blokaških vrstah
komunlkč,	[veliko presenečenje. Člani federalistične,
ki pravi: Klub je vzel na znanje re-	ga bloka poudarjajo svojo kompaktnost
Banes vršili v takozvanem ožjem bloku, potem se ne moremo otresti utiša,
da gre za sistematično akcijo, ki naj ferat g. Koste Timotijeviča o mandatu za zato ,-e pitalo dvomljivo, ali bo Tirno, n™™«*	T,-,—obrazovanie široke koncentracijske vlade , tijevič imel uspeh. Po povratku z večer
s tem, da g. Timotije rič započne pogajanja v tem praven in predvsem osigura sodelovanje bloka.
Popoldne ob 16. je g. Timotijevič poročal kralju o dopoldanski Reji demokratskega kluba. Po avdijenci je posetil nsj-prvo Davidoviča. nato pa je
poiskal dr. Korošca in dr. Spaha. Obema je obrazložil svoj mandat ter ju pozval, da Jugoslov. klub in musliman-
upropasti misijo gosp. Timotijeviča. V* gotovih političnih krogih prevladuje, kakor izgleda, mišljenje, da je Timo-tijevičev mandat za sestavo čim najširše koalicije, le prehodna etapa, katere se je treba spretno pcelužiti, da se situacija zopet vrne popolnoma v roke bloka. Ni dvoma, da posamezne grupo bloka tudi instinktivno čutijo riziko angažmana za Timotijevičevo koncepcijo. Gosp. Timotijevič vabi k sodelovanju nacijonalno koalicijo, katero sta
zlasti gg. Davidovič in Korošec kot " .................
celoto najodločnejše odklanjala. Sedaj bloka, zlasti sedaj, ko se ie Fa lic ž^ naj bi davidovičevci in klerikalci so- j izjavi!. Prečanske blokaške grupo se delovali s »Pašičem in Pribibevičcm»,! bojijo odreči se dosedanji separatistič-in sicer v vladi, ki bi imela očitno le ni politiki in dati svoja najuspešnejša namen, da opravi v parlamentu razme- ■ volilna gesla — Radiču v roke. roma kratek delovni penzttm, pouclar- j Tako se je partizanska špekulacija jajoč in tudi uveljavljajoč svoje stro- polastila vprašanja, ki ie bilo s srečno go vidovdansko ustavno stališče, pod izbiro mandatarja krone, postavi" en o predsedstvom moža, kateri obsoja av- tik pred mnogo obetajočo rešitev, tonomistično in federalistično f~>zr>. in Kriz. ki bi moTla biti danes že konča-kateri bi sledile volitve, morda z po- na, traje. in država mora čakati, da vsem novo kombinacijo. Očividno vpli- klerikalci in spahovci dokujejo svoje iraio tudi volilni računi na. odločitev I načrte . . .
ne avdijence je g. Timotijevič napram Vašemu dopia. niku poudarjal težkoče, ki so mu znane v bloku samem ter pra« vi, da bo poizkušal, da se stvari razči« stijo v ožjem boku. Ako se mu to ne posreči bo vrnil mandat Timotijevič smatra, da jutri ne bo nobenih političnih dogodkov. On pričakuie odgovor kleri> kalnega in Spahovega kluba. Ako dobi pozitiven odgovor bo začel pogajanja za razgovore z radikali in samostojnimi de. mokrati.
OBTOŽBA PROTI DR- KOROŠCU
Beograd, 29. oktebra. r. Kakor poroča današnja »Reč», je bila danes v radikalnem klubu podpisana obtožba preti dr. Korošcu, ki ie bila sestavljena po obtožbi iz leta 1521, katero je takrat objavil g. Davidovič. Obenem javlja »Reč«, da se pripravlja obtožba proti bivšemu ministru Kovačeviču, članu Hrvatske za-jednice.
Beograd, 29. oktobra, p. Kakor znano, 6e je nedavno vršila velika akcija za rešitev mariborskega gledališča, ki stoji na rofcu financijeJnega propada, ker je dosedanja državna subvencija mnogo prenizka. Ko je bila sestavljena Davidovičeva vlada in je upravo prosvete prevzel dr. Korošec, so klerikalci obetali, da bodo stvar ugodno ie-šili in da bo vlada iz ogromnih pr* sežkov svojih dohodkov potom izrednega kredita zasigurala obstoj te naj-ražnepe narodne kulturne institucije na severu države. Kakor v vseh dru-rih vprašanjih, tako so re tudi glede .Tiari orskega gledališča izk.ua1-'> klerikalne obljube kot prazne beeede. Klerikalni ministri nieo nič storili in
njihcva vlada, ki je imela priliko, da predloži potreben kredit finančnem odboru, ni niti poskusila rešiti to no kulturno vprašanje. Kakor se v ministrstvu financ zatrjuje, bi bilo a» Maribor treba kredita 1 milijon Din, da se poplačajo stari dolgovi ter omt-goči nadaljevanje umetniškega dela. Klerikalci so imeli polno glavo načrtov za preganjanje korektnega nradni-štva in očividno niso ime(i časa misliti na obče ljudske in kultom« potrebe.
V prosvetnem ministrstvu danes javljajo, da jim ni znano, kako se razvije zadeva mariborskega gledališča. Pomagati da zaenkrat ne morejo.
R\DIC ODKLANJA TIMOTIJEVIČA-
Zagreb, 29. okobfra.. »Htvatt objavFa:
čevem klubu samo na zahtevo svojih vo-
lilcev. Zato bo predsedstvo HRSS, u valujoč vse to in upoštevajoč še nekatora
Predsedništvo HRSS je enodušno v pre- druge čmjenice, objavilo zvečer definitiv-
sojanju mandata g. Koste Timotijeviča in smatra: 1. Mandat nasprotuje parlamentarnim običajem, po katerih se šefi parlamentarnih skupin absolutno nikdar ne preterirajo. 2. Politika sporazuma s tem mandatom izgublja sco; etični in prin-eipijelni temelj, ki ga <# dal g. Ljuba Davidovič i s svojim značajem i e svo;im neomajnim prepričan en. da je to edina j resnično državotvorna politika ter bi sedaj sporazum postal navadno taktično sredstvo, ker g. Timotijevič niti malo ni tajil, da ne odobrava politike g. Davidoviča ravno z ozirom na cporrzum s Hrvati; znano je. da ie ostal v Davidovi-
ni sklep o zadržanju hrvatskega zastopstva napram taki rešitvi krize.
29. oktobra: CURIH: Beograd 7.55. New-York 519.75 London 23.41, Pariz 27.15. Milan 22,475, Pra-a 15.50, Budimpešta 0.0068, Bukaro-I šta 2.00. Sofija 3 775, Dunaj 0.007325.
LONDON: Beograd 310. -tim 104.13. Dunai 319.000. Praga 150.87.
NEWYORK: Beograd 145, Beriin 23.97. Rim 433, Pariz 524.50. Dunaj 0.1412, Budimpešta 0.1312. Praga 296JS.
Novi proračun
Napoveduje se še jačjl pritisk davčnega vijaka.
Iz Beograda javljajo:
Budžetno odelenje v ministrstvu financ bo te dni dovršilo izdelavo novega proračuna ter sestavilo projekt finančnega zakona za 1. 1925./26. Kakor znano, mora po U3tavnem predpisu redni proračun biti predložen parlamentu najdalje do 20. novembra. Novi proračun bo za skoraj 4 milijarde večji od letošnjega. Medtem ko »naša veljavni budžet 10.405.000.00f) dinarjev, bo proračun za 1. 1925./26 znašal nekaj več nego 14 milijard Din. Največja postavka bo za ministrstvo vojske in mornarice. Kredit za našo armado je znašal v 1. 1024./25. 1953 milijonov Din, za 1. 1925./26. pa bo znašal nad 3900 milijonov Din. Drugo največjo postavko tvorijo izdatki za ministretvo prometa. V tekočem proračunu so ti izdatki 1782 milijonov, v novem proračunu bodo znašali skoraj 3 milijarde Din.
Kar se tiče dohodkov, je bilo dolgo v razpravi vprašanje odprave 500 % davčne doklade, ki kot linearno povijanje obdačenja ustvarja velike neenakosti. Vlada 6e je odločila, da ta doklada ostane. Predlogi za uvedbo novih davščin, s pomočjo katerih naj bi se bila dosedanja neenakost po pokrajinah in strokah omilila, istočasno pa doseglo zvišanje dohodkov, so biii odklonjeni. Po referatu finančnega ministra je vlada odobrila, da se potreb ni viški v dohodkih dosežejo s primernim izrabljanjem monopolov in s strožjo davčno prakso.
zvemo, ali je Nemčija republikanska | ali monarhistična, ali je pripravljena res iskreno sodelovati pri utrditvi mira, ali pa namerava trdovratno vztrajati v politiki odpora proti pogodbam in vojnih priprav.*
Francoski monarhistični in še nekateri drugi desničarski listi ne verujejo, da se nemški demokrati v bistvu res razlikujejo od nacionalistov. Tako piše »Gaulois*: »Naj bo jutrišnja večina ua
Radičev organ grozi kralju
Zagreb, 29. oktobra.
Današnji «SI obodni Dom», ki je glo de na inomentano politično situacijo vrlo mršav, prinaša v uvodniku pod naslovom »Neobični hrvatski seljački pariamenat* nekaj novih ostrih izpadov proti kralju. Uvodoma trdi, da se
vedejo nove volitve veliko število konservativcev v Reichstag, bostn Francija in Anglija pač primorani upoštevati to značilno evolucijo, naši demi-gogi (t. j. He.rriot) na se bodo morali odreči iluzijam glede nekake nemška
PaH Wu nHiS ultrareakciio-!^ sirila srbski nasilni in pokvarjeni name «Action Franoaise*, ki je pravi	1*™*®° ^sreevtm radiKalom
1 m Pritnčevicevun batmasem, ter opo
Beogradu najbolj brezobzirno nisi ustava, katere on v ostalem ni nikoli priznal, ter piše:
■t Pole g sporočil miru in ljubavi do srbskega naroda pošilja raš neobični hrvatski seljaški sabor neprestano re-
cipacijo Francije od političnega vpliva Vatikana, »slovenski duhovščini in jugo-slovenskim katoličanom* sploh ka} povedati, da je potem to-le svarilo, da se za nobeno ceno ne dado izstisniti iz politične arene, jc to le nov dokaz, da je kliki okoli ljubljanskega škofa Rim več kakor interesi slovenskega naroda in več kakor interesi Jugoslavije. To novo priznanje
žavo nc prenagli, temveč da se ta ureditev izvrši v interesu državljanskega miru ir da ne bo nič vsebovala, kar ne bi bilo v skladu z nauki katoliške cerkve, nadalje da se ta ureditev izvrši sporazumno' s papeško stolico in zakoniti:.! notom.«
— Wilhelm in parlamentarizem. Nemško - ameriški novinar Silvester Viereck
si hočemo dobro vtisniti v pamet in nam objavlja svoje razgovore, ki jih je imel
je prav, ako nas «S!ovenec» vedno znova spomni nanj
bivšim nemškim cesarjem Viljemom. Ta je Viereckove publikacije avtoriziral,
+ Radičevska sodba o Tlmotljevl- predno so izšle. Zato so cesarjeve izjav* čevem mandatu. <-Hrvat* kot dnevni tem bolj zanimive. Viljem je skušal do-oiiciozus Radičevega štaba prinaša po- j kazovati, da sta on in takratni nemški vodom Timoti evičevsga mandata ostro j režim na izbruhu vojne nedolžna, hudu skeptičen uvodnik pod naslovom: »I dalje 1 je se na Angleže. Franooze in zlasti na ncparlamentarnim putem?« Navaja, da je Wilsona, ki da je iz osebne častihlep-
dodclitev mandata vzbudila »neobičajno scnzacijo> in »gclemo začudjenjc*. Timo-tljevfča pa označuje kot politika, ki stoji blizu Pribičevičevemu shvačanju politike, a se je pod pritiskom volilcev moral deklarirati za Davidovičevo politiko sporazuma s Hrvati. Ostal pa je v klubu dosledno lojalen, dasi je po svoji mentaliteti
»enfant tcrrible* pariškega časopisja, i . _ . ,	. . ., ,
Daudetov list kar trenete pri misli, da	m brez dlake na jeziku
bi M moglo v Nr-mčiu obriti na. bo-jtud> d™Sega ustavnega faktorja, naj lfa. Zato pravi: .Politično življenje	111 neodstopno drži svoie pri
Nemčije bo postalo mirnejše. To je « u?ta™< "al se » kor^ .	t
nevarnost, resna in huda * nevarnost. I™.odstranja od parlamentarnega nače- vsak način želi koncentracijo nasprotnih \narhra v "osnodars+vu in v poPriki ,a in od ponolne narlamentarn* prakse I elementov, smatra kot najprimernejša Reieha je bila ena naših najboljših ga- !ker drugače se v vsakem drugem prav- j osebnost za prevajanje akcije, kakršno
rancii.*
nosti žrtvoval stotisoče mladih Američanov. Nadvse značilna je Viljemova izjava o notranjih razmerah v Nemčiji pred vojno: menil je dohesedno: »Nemčija je uživala po vladi Ilohenzollerncev same dobrote. Sele ko so mi izsilili parlamentarizem je začel nemški narod propadati...« — Res, zdrav je moral biti nemški narod, da ni propadel že pred verno,
xo *»r?znaa|e sov*etov
0 revij i ji uradniškega zakona
Davidovičeva vlada je takoj po svojem aastopu slovesno obetala, da bo v najkrajšem času revidirala uradniški zakon. Akoravno je mogel vsakdo, ki pozna težavno materijo, vedeti, da to delo, čc se resno misli, ne more biti čez noč gotovo, se je vendar napovedovalo najprej da bo novi zakon izdelan do 1. septembra, potem do 1. oktobra, pa zopet do 15. oktobra. Seveda ni bilo nič. Sedaj se oglaša minister pravde dr. Hrasnica ter pripoveduje nekemu zagrebškemu novinarju sledeče:
Delo na reviziji uradniškega zakona bo zavzelo širše dimenzije. Gre za tem, da se čim preclznejše specijalizira v prehodnih določbah položaj uradnika. V ta določila pride tudi uredba o razvrščeva-nju uradnikov, ki postane torej del zakona. Revizijsko delo je zelo obsežno in komplicirano. Trajalo bo še tri tedne. Sele potem bo mogel biti projekt predložen odboru, ki obstoja v ministrstvu pravde za izdelavo zakonov. Pred tem pa bo treba zaslišati tudi mišljenje delegatov Udruženja državnih nameščencev. Delo na uradniškem zakonu torej ne bo tako brzo končano, kakor se je to najprej pričakovalo in računalo*...
Francija in nemške volitve
Leto 1924. bi se po pravici moglo imenovati volilno leto. V Franciji, Angliji, Nemčiji, Italiji, Zedinjenih državah, Japonski, Danski, Holandski. Švedski, Norveški, Grčiji, Egiptu. Novi Fundlandiji in v Južni Afriki so se letos že vršile, oziroma se bodo do kon-sa leta izvedle volitve. »Najsrečnejša* je menda Nemčija, ki zdaj že v drugič tekom šestih mesecev menja svoj parlament.
Francosko javno mnenje, ki z napetostjo pričakuje volilnega rezultata v Angliji in Ameriki, se morda s še večjim vznemirjenjem vprašuje, kaj prine se 7. decembe:
V torek je bila zaključena diplomatska akcija, s katero prizna Francija de iure sovjetsko vlado.
Dolgo je bila Francija najneiz,; osnrjši | nasprotnik sovjetskega režima v Rusiji in j ni marala niti faktično niti pravno imeti nikakih stikov z boljševiško vlado. Pri tem je imela francoska vlada zelo krepko oporo v razpoloženju prebivalstva samega, ki je imelo mnogo razumevanja za oficijelno francosko tezo radi problema pred- in medvojnih dolgov, katerih priznanje so v Parizu stavili za predpogoj obnovitve diplomatskih stikov s sovjetsko Rusijo.
Herriotova vlada si je takoj spočetka postavila v program priznanje sovjetov, in sicer po angleškem vzgledu brezpogojno. Ta program izvršuje Herriot baš ,-edaj; da se to godi tik, preden se pokaže izid angleških volitev, ki bodo odločile o usodi vlade Macdonalda, glavnega zaveznika Herriotove politike, pač gotovo ni slučajno. Priznanje se je izvršilo kljub temu, da nekatere jako delikatne sporne točke priznanja samega še niso razčiščene.
Sovjetski listi so ponovno naglašali in Cičerin sam je zadnjič oficijelno razglasil, da sprejme ruska Unija samo brezpogojno priznanje, in sicer priznanje, veljavno za ves teritorij sovjetske oblasti.
Tu nastaja nekoliko delikatna situacija. Rusija sovjetov je večkrat uradno izjavila, osobito tekom zadnjega leta, da smatra sestavni del sovjetske Unije še ved-
naklonicn centralizmu in vidovdanski ustavo, naj se niti za korak | ustavi. Kot tak se na dvoru, k er se na ko sn vladah ljudje s takimi nazori
~	— Iz madžarskega parlamenta. Menda
ni v nobenem drugem parlametu toliko psovanja in zmerjanja kakor v budimpe-štanskem. V torek so se gospodje poslanci pri debati o budimpeštanskera mestnem štatutu zopet silno razvneli. Eden izmed fašistov je opsoval socijsli-ste: »Leni 6te do kosti.« Socijalisti so se revanžirali: »Vi ste vsi okuženi.« Pa zopet- »Nesramni lopov; svinja « In odgovor: »Goljufi. lažnjivcL« Tudi tisočletna kultura.
! e,u otvnrja pred njim globoko in stra- j zamišlja dvor, edina osebnost, ki utegne 1 hovito brezdno!»	| pomiriti oba sprta tabora Glede neome-
Nadalie pravi Radič: »Dva tedna je vlada že v ostavki in na lasu je viselo, pa bi bil tudi parlament razsman. predno je izvolil predsedstvo. Komaj mu ie končno bilo dovoljeno, da si je izvolil predsedstvo, še dano« pa drutri ustavni faktor preprečuje redno delo v parlamentu, brea katerega ni miru. niti reda. niti obstanka nobeni državi. (A Radič je vse do letos to delo boiko tiral in ga osebno še vedno bojkotira!) Vse to se godi rad vpit ja radikalov in batinašev. ki se vrhu vsega še javno in tajno pripravljajo za upor in pokol« v slučaju, da zares zmaara zakonitost, ustavnost in parlamentarizem tCT ss zopet sestavi vlada parlamentarne večine.*
Tako Radič ponovno napada kralja in mu preti z »brezdnom*, četudi se je drugi ustavni faktor ves založil za par-lam. rešitev krize. Interesantno pa je da nič ne poroča o svoiem govoru v Križevcih, a tudi ne objavlja zadnje znamenite resolucije svojega »narodnega zastoostva*.
Politične beležke
jenosti Timotijcvičevega mandata se izraža «Hrvat». da je v kombinacijo vključena tudi HRSS, a je malo izgledov, da bi v taki vladi, kjer se upošteva tudi Pri-bičevic, mogla sodelovati. »Hrvat» raču-/ia, da bodo zadevni zaključki HRSS ustvarjeni sporazumno z zaključki Davido-vičevega kluba in ostalih skupin ožjega bloka. Iz celotnega tona, s katerim »Hrvat« tretira Timotijcviča, se močno čuti ost nasprotovanja in nevolje.
+ O radkievskem parlamentarizmu razpravlja včerajšnja »Politika« v in-teresantnem članku, ki spretno zavrača
Radičevo domišljavost, da bi Srbijance učil parlamentarizma. Radidevcl par let niso hoteli sodelovati v parlamentarnem delu, temveč cclo rohneli proti njemu izjavljajoč, da ne priznajo nikakih zakonov, ki jih ustvari beograjska narodna skupščina Motivirali pa so svoje ravnanje s tem, da v parlamentu sedi večina Srbov, ki je dala pretežno srbsko vlado. Dandanes po obrazovanju blokaške vlade pa
so radičevci na mah borci za parlamen-	zaposlen kravar, 28 let stari
tarizem in smatrajo, da bi bil pogažen. Ferdinand Stergar. ki so je nekoliko
X: ■ - -	mm	• i» ,, L-/»ir\^ Ir ^ 11 ti nrtH	______
Sodišče
§ Velik požar vsted kravarjeve lahkomiselnosti. V nedeljo 19. t m. popoldne je izbruhnil v skednju gospodarskega poslopja starodavne graščine benediktincev v Svečini požar, ki je upepelil vse v skednju se nahajajoče poljske pridelke, krino, slamo in skoraj vse letošnje še ne izmlateno žito z gospodarskim poslopjem vred. Na pomoč je prihitela tudi požarna bramba iz Maribora, ki pa radi pomanjkanja vode ni mogla stopiti v gasilno akcijo. Skoda znaša okrog milijona, zavarovalnina pa komaj 12.000 Din. Kot povzročitelj požara je bil osumljen na
+ Senator Vaclav Kloiač o kleri-kalizmu- «Češke Slovo«, osrednji organ čeških narodnih socialistov priobčuje na ! diti, da se ponovno sestavi vlada, v ka-
čim skupščina ne bi funkcionirala v prid gospodu Radiču. Radičevci tudi grozijo, da bodo znova zapustili parlament, v katerem bi seveda Srbi ostali v manjšini. Zato je vpitje radičevcev v borbi za parlamentarizem sumljivo in utegne se zgo-
dan obletnice samostojnosti CSR. uvodni članek izpod peresa senatorja g. Vaclava Klofača, v katerem se izraža voditelj čeških narodnih socialistov o klerikalizmu takole: «V klerikalnem dnevniku čitamo, da je zanje manifestacija 28. oktobra manifestacija za katoličanstvo in zato da
no tudi Besa m bi jo, ki se je ni nikoli P"g,a katoliška je in ostane! Katolištvo
odrekla in katere se je Rumunija polastila protizakonito. Toda Francija pa je ne le priznala Besarabijo Rumuniji. marveč je celo sama zelo vidno in aktivno sodelovala pri tej pridelitvi bivše ruske dežele. Če bo sovjetska Rusija zaliv-.da od Francije, da s pravnim priznanjem moskovske vlade prizna tudi njeno tezo glede besarabskega vprašanja, kar je po Cičerinovih izjavah za gotovo pričakovati, kaj bodo storili neto v Parizu?
Drug sličen problem je Georgija ali Gruzija. Francija je priznala gruzinsko vlado kmalu po konstituiranju; ta vlada pa je morala pobegniti iz domovine, ki so jo okupirali in sovjetizirali bo jševiki. Ali Francija jo je priznavala še vedno in v Parizu obstoja še vedno oficijelno gruzinsko poslaništvo, ki je n. pr. tekom zadnjih uporniških poskusov pridno izdajalo uradna poročila o vstaji. Ali bo Francija sedaj priznala sovjetsko vlado nad Georgijo ali bo še nadalje vztrajala
pri sosedih onstran Rena Nihče si ne prikriva, da bo izid i pri svojem dosedanjem stališču? volitev v Nemčiji odločilno vplival na | Po domnevi časopisja se je Herriot po-nadaljni francoski kurz in da se bo pri: skusil tem zagatam izogniti tako, da je tej priliki izkazalo, ali je miroljubno, [priznal sovjetsko vlado za one dele bhše popustljivo obnašanje Herriotovaga i carske Rusije, ki sami priznavajo sovjet-kabineta bilo utemeljeno.	J sko vlado. To stališče je seveda diplomat-
Parišiko časopisje skoro brez izjeme ' sko pravilno, nasprotuje pa nedvomno poudarja, da je bil razpust nemškega ' ruskemu naziranju glede 3esarabije. Klub parlamenta edini izhod iz krize, in na- j temu se da spraviti z njim v sklr.d tudi
glaša zasluge demokratske strank? in državnega predsednika Eberta. da n: prišlo do reakcijcnarnega desnega bloka. Listi levice pričakujejo oiačanja republikanskih strank. »Qnotidien* meni, da je parlament, izvoljen dne
ruska tcaa, kajti v Moskvi trdijo baš to. da besarabsko prebivalstvo šs ni imelo prilike izraziti svobodno svoje volje glede državne pripadnosti in glede razmerja do sovjetske vlade.
Kako je Ilerriot vsa ta vprašanja prak-
4. maja bil posledica Poincarčjevega i tično rešil, še ni zaano, ker do tega tre knrza. Če pa to pot v Nemčji zmagajo | nutka še ni objavljena nota, s katero je stranke levice. Ko novi parlament čini-1 francoska vlada obvestila sovjete o pri-lelj miru in sprave.	I znanju. Iz ruskega odgovora na francosko
Podobno se izraža službeni organ 1 noto pa se da sklepati, da si je Herrii'
francoske vladno večine «Ere nouvel-le»: »V Parizu so naši vodilni možj" odložili meč. Toda ta gesta ima smi-eel le tedaj, če jo bodo v kratkem posneli tudi v Berlinu. Poraz, ki ga je militarizem doživel pri nas. bo le prehoden, če bo nova nemška zbornica le vetuširana slika odhajajoče.* <rJournal des Dčbats* in »Figaro
res pomagal na gori opisani način, ker govori sovjetski odgovor o še nereš?ni,i vprašanjih, ki jih bo treba Se!e urediti So pa to več cli manj zadeve bolj teoretičnega pomena, ki ne bedo oviraie prik-tičnega razvoja rusko-franroskih oda-> šajev.
Seveda pa ta razvoj ne zavisi le cd Herriot rt in njegove vlade. Srvjeti s- za (•ri.Tiavata. da je zdaj v Nemčiji javno ; samo morelno oporo ne -.mrtiitn dosti, innenie precej pomirjeno in manj! njim gre v prvi vrsti za malerijalne zve-uo-odno za ekstr-mne " elemente obeh ze za denar.
j."-]	| Ce bo francoski kapitej tako b jkotiral
«Temp«» piše: »Nemški narod mora sovjetsko državo kakor je ->riiH o -n razumeti, da ne bo dobil zaupanja sve ! gleški. tedaj oemdno energični H etri -tov ta prej, dokler ne b dvom glede novega
v njem in glede nietror ....... — ,, , , .. ,	....
. J___ ^____ J„,- „,;	-,,-Tkakor da bi mo.do povzročiti v?c o spre-
Jasno mora povon3ti. ali noče izvajan, ... , 1 .. , , ' .
'	...» . ' membe ze formalno diplomatsko pr;-
je bila habsburgovščina in mi tudi ne pozabimo, ka.i je bilo med vojno. Je to tudi kulturni analfabetizera in vemo, da je mahoma ne bomo odstranili. Vera, prava, notranja pobožnost — dobro — to razumemo, ali proti političnemu mešetarenju ln zlorabljanju vere, ki je tu le zavesa za druge cilja, se ogradimo ravno tako. Bela Gora je odpravljena samo delne. Nismo Avstrijci, to je res, ali nismo še Cehi, nismo drugi, dokler se nam more tudi po 28. oktobru smejati rimski zmagovalec nad rciormacijo, katero je zatrl s sabljo, a ne s pravico in z duhom, dokler se duh Husov in čeških bratov zopet ne probudi v našem naredu, v katerem še vedno živi pobclogorski češki človek.«
4- Tega ni bilo treba še posebej
pevesrjati- »Slovenec® zopet piše o
teri bi večino imeli Srbi. Vpraša se, ali si Radičeva stranka ne bo dvojno pre-tnUlila, preden bo vnovič stopila v abstinenco. Vsekakor pa Radičeva stranka ni dorasla temu. da bi Srbe učila parlamentarizma. Ona danes kralju negira pravico do razpusta parlamenta, ki jo imajo tudi šeii republik. Videti je pač, da radičevci, zamenjujejo pravice narodne skupščine s pravicami konventa.
+ Poškodovan Radičev emisar-Radičev zet in poslanec Ing. Košutič, ki je v pondeljek odšel v Dalmacijo, da priredi nekaj javnih agitacijskih zborovanj, je glasom vesti, ki iih prinašajo sinočnji zagrebški blokaški listi bil včeraj na neki skupščini poškodovan. Radič je včeraj dopoldne prejel iz Splita brzojav. ki se glasi: »Sestanek v Novem Kaštclu (pri Splitu) so orožniki brez razloga razgna-li. Košutič jc ranjen brez posledic.* O dogodku pa vodstvo HRSS in tudi Radič podrobnejših informacij še nista prejela. Domneva se le, da se Košutič nahaja v bolnici, ker je brzojav bil odposlan Iz Splita.
Separatisti v Dalmaciji in Rsdič.
Dalma«
Franciji in o Vatikanu, pa citira pariški Fuzija Trurnbidevih pristašev v D klerikalni list »Journal des Dčbatsv, ki! C'J* s Hrvatsko zajednico je navzlic Ra. piše, da vedo vsi narodi na svetu, da
' dičevim pokroviteljskim izjavam vzbudi«
vinjen vrnil okrog četrt« up. popoldne domov. Stregar je prvotno vse tajil, pozneje pa je priznal, da je prišedši domov kadil cigareto, katero je polo-žil na cementni prag skednja, ko je šel po krmo za živino. Pri delu se mu je na pragu ležeča tleča cigareta ncopaieno pomešala med otavo, tako da je ni mogel ?eo najti. Ker ga je imel nekoliko v glavi, se je po končanem delu vlegel na svoje ležišče v hlevu in zaspal. Med tem je začelo goreti v skednju ter so na pomoč došli ljudje našli kravarja spečega v hlevu in ga potegnili ?en. Za svoje neprevidno ravnanje, ki je imelo tako usodne posledice, je bil Ferdinand Stergar od okrajnega sodišča v Mariboru obsojen na deset dni poostrenega zapora.
§ Pri izpraznitvi greznice gostilne Gsund v Gosposki ulici v Celju so našli meseca januarja t. L že skoraj popolnoma, doraščen človeški plod. Sum je padel takoj na 19 letno Marijo Urh, bivšo natakarico v tej gostilni in tedaj bivajočo v Spodnji Hudinji. Po aretaciji je obdol-ženka priznala da je zanosila z nekim gostom. Ker pa je bila brez vsakih sredstev je iz bo'azni pred pretečim ji siromaštvom odpravila z raznimi sredstvi plod na stranišču gostilne. Obsojena je bila pred celjskim okrožnim sodiščem na 2 meseca težke ječe.
Iz Primoria
la med radičevskimi faktorji obilo ncvo»
Po svetu
niznrsrn vsak i korak ne bo imel posebnega učinka Zn-dtiha' H baje padna Evropa in sovjetska Rusija sti si 'vr;:p '-I, m,;r j preveč nasprotna svetova po vsem w; tu.
londonski eporazum. ali hoče vsPjpiri v Zvezo narodov. Zda; crre za to. d1
znanje.
pomeni Vatikan ne samo duhovno, marveč tudi politično silo, ki sc razprostira po vsem svetu. Baš na to okoliščino smo mi vedno opozar.ali, da so v Vatikanu politični mešetarji, ki delajo politične kup čije z vero in z Begom. Povedali smo pa tudi že večkrat, da se ie politična sila Vatikana dosedaj še vedtio obračala proti življenskim interesom našega naroda in naše države. Vatikanska politika nam je gcrmanizirala štajersko in Koroško, vatikanska politika nam italijanizira Pri-morje. V svetovni vojni papež svoje politične moči ni porabil za ohranitev miru, marveč se je postavil na stran Avstrije. Nemčije 'n Turčije, njegovi hlapci pa so gnali slovenske fante in meže za črno-žolte interese v na.brezobzirnejli boj. Slovensko ljudstvo, ki ima z Rimom samo bridke izkušnje, nima prav nobenega vzroka sc ogrevati in ekspor.irati za politiko italiiansko-nacionalnega Vatikana. Kristus ni nikdar učil, aa naj bo cerkveni piglavar »politična sila«. Vsak narod, ki da kaj na svojo samostojnost, svojo svobodo in svojo čast, ve, da je sramotno biti suženj političnih sil, ki stoje izven njega, zlasti, pa čc te delujejo šc
proti njemu. Le .Slovenec« tega ne ve-: Domirljivi vod:a irskih seperati=tov de četudi tako rad porablja Slovenstvo in j Va]pra; ^ W1 ce_|e pred mesecj iz-naredni čut Slovencev za politično agi- i p.,;,.cn" Sporov. ^ bil v soboto v Bel-taci.o. Ako %-čeraj škofov iist piše, da, fa«tn art-tiran.
ako Ima francoski \ zgled boja za eman- j _	klerikalci ;.0 imeli v soboto
V. t V. • |	; • i in nedeljo letni k^mrms svoje stranke.
Dobite ZlDISkO SIIKnjO Razpeljali SO med dnnrim o^vprašanj;
• Monsignor Fran Kosec ■{-. V torek
popoldne je umrl v Trstu stolni kanonik
,. _ , . . ______i tržaške škofije, monsignor Fran Kosec.
ljc. To seveda zato, ker nova tuzijonira«	,., 0„ . .	. ... .
. i - i-	' Pokojnik je bil 82 let star ter je bil ce'o
na stranka zeli pristašev m i'.h more , ...,'.,	...	j e,
ugrabiti edino Radiču. V tem smislu se	*iv"e"'e kre™enlt <n	SJ°-
g kisi jo tudi nedeljski zaključki. Da pre= : vcnec- Smrt: kanonikat pomen, težak uda-prečijo sleherno vsiljevanje trumbiecv. , «c za 1tržaški kap.telj posebej pa še za H j	. , . •	• i škofijsko p sarno, ki ima mnogo de a
cev odnosno zajcdnlcar;sv, pripravljajo '
radičevci primerne udarne ukrepe.
v slovenskimi farami v svojem okolišu. N.
Split je že odpotoval Radičev zet ir, po* j v ^	2godovinarja Matije Si-
slancc mz. Kosutic, k.ho -	, j, v ricde!io ,e praznoval v Tom a ju na
volilnem okrožju pnrcfli! javna radicev. | v ^ ska zborovanja. Košutič tuci najavlja, da v Sibenik dospe sam Radič in prirc* di veliko ljudsko skupščino.
Krasu 601ctnico svojega svečeniškega stanu kanonik v p. in zgodovinar Matija Sl-; Ia, o katerem je «Jutro» izprcgovorilo v ! priložnostni črtici dne 26. t. m Tomajska | občina z županom in drugimi vaščanl je I priredila ob tej priliki Sili na čast pri-J tnercn cbed. na katerem je bilo izrečenih — Turčiia in Zveza narodov. Po ve-! več zdravic. Jubilant je bil ginjen nad steh iz Bruslja kjer zborn e odsek Zveze i dc kazi tolikega spoštovanja sovaščanov neredov za rešitev mosulskega vpra-j ter .e slavnostni dan prebil v sreči, da šinfa. je iz:avil turški delegat Feti be?. | mu je bilo dano doživeti ta praznik, da bo porabila Turf.ija prvo priliko, da I * Smrt Gregorčičeve uslužbenke. 16. t. bo zahtevala svo' spre i« m v Zvezo na-! m. je umrla 72-lctna Cecilija Cebron v
bo zahtevata svo; sp: I rodov Feti bes meni. da bo najutrodnej-I ša prilika za to. ko se bo sestal plenom ' Tvtr-a narodov k izrednemu zasedanju, da sk!?pa. o sprejemu Nemčije. — De Vaicra zopet aretiran. Sloviti ne
in. ko io oblečetc. V in pore>"eio: «Giei. no?a šolnin !* Di-he px so tudi zimske »aknje, ki izsilijo tkVli •-: «:\alrt izvrstne Vam pr;.8t"ja!» Take sukn'« pa se dab"' samo rri tvrdki
razm«rj» med cerkvijo io državo, ki na Češkem ba£ seda i aktualno. Spre eta jo bila rf«olncija, ki pravi: »češkoslo-r.-.iJca li-iaska stranka hoče kakor dosedaj tudi v tem vprašanju lojalno izvesti
Martinah na Brjah pri Rihemberku. Pokoj niča je mnogo let službovala pri pesniku Simonu Gregorčiču v Rihemberku. Gradišču in pozneje do pesnikove smrti tudi
v Gorici.
*	Osen). V Gorervem Lokovcu na Goriškem je v četrtek 16. t. m izbruhnil požar pri p.-sestniku Leopoldu Bremcu v Bezrucah. Oren j je nastal na podstrešju kjer jc zz< rel 121etni posestnikov sinček. Dogodek je vzbudil v vesi in okolici splošno sočutje.
*	Razpust občinskega sveta v Št. Mi-helu pri Posloini. <Gazzctta Ufficiale« od 22. t ni. prinaša ckaz o izrednem razpustu občinskega sveta v St. Mihelu pri Postojni. Občna je dobila seveda itali-
koalic-ij-ki program zahteva pa. da se z janskega komisarja v "sebi Marina Ma-
t ran LnlUS. rretl SKOI^O lo« J ureditvijo odnosajev med cerkvijo in dr-» rinija
Dinarski dan na korist neodrešenih bratov
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani je razposlal na vse gvoje podružnice, na razna prosvetna društva, župne urade in druge korpo-racije tiskani oklic glede priredbe Ln organizacije »dinarskega dne» po celi Sloveniji v nedeljo 9. novembra.
Basa v Celju in dr. Franja Rosina, ki je bil med ustanovitelji društva. Znanstveno knjižnico dr. Turnerja hrani študijska knjižnica pod imenom: Bibliotheka Tur-neriana.
Drušveni tajnik prof. dr. Strmšek je očrtal podrobno odborovo delo v zadnjih treh letih, pregledno blagajniško poročilo pa je podal dr. Pipuš. Ugotovil je razveseljivo dejstvo, da je kljub ogromnim izdatkom za tisk <Časopisa za zgodo-
Jugoslovenska Matica se tem potom j vino in narodopisje*, katerega je izšlo ponovno obrača na vse narodno čuteče i že XIX letnikov, gmotno stanje povoljno. prebivalstvo Slovenije, da organizira v Zraven podpor denarnih zavodov je dru-svojem okolišu »dinarski dan», kajti štvo prejelo večjo državno podporo. Cla-potrebe na Primorskem in Koroškem nov šteje društvo nad 400 z letno člana-eo vsak dan večje in nujnejše. Zato mora biti tudi naša pomoč zasužnjenim bratom čim izdatnejša.
V dosego denarnih sredstev naj slu-H tudi »dinarski dan». Vsak Slovenec mora dati vsaj 1 Din. Vodilne in agil-ne osebe v vsakem kraju prosimo, da prirede nabiralno zbirko v nedeljo od iiSe do hiše, od osebe do osebe. Pobi sa naj se na javnih mestih, na deželi posebno pred cerkvijo, pred ali po končani službi božji.
Dinarski dan naj jamči našim tam preko, da nismo pozabili nanje ter da pm hočemo pomagati, da vztrajajo kot dobri in zavedni Slovenci na svojih rodnih tleh, čeprav tlačeni in izpostavljeni pod tujim gopodstvom.
Zato vsi na delo in uspeh ne izostane. Zneski naj se nakažejo na Pokra
rino 40 Din.
Društvo izda v doglednem času obširno »Ljutomersko kroniko* z zgodovino murskega polja ter ima v ta namen pripravljen sklad 12.400 Din.
Društvena pravila so bila času primerno izpremenjena.
Pri novih volitvah je bil izvoljen povečini stari odbor s prof. dr. Fr. Kova-oevičem na čelu.
Ob priliki prenosa zemeljskih ostankov
Poštni n?ravitelj — tat
V Beogradu Šabcu so se na pošti i že dolgo vršile velike nerednosti, katerih j ni mosel nihče pojasniti. Ni bilo dneva, j da ne bi zmanjkalo vrednostno ali pri- j poročeno pismo. Vrednostne pošiljatve ! so bile neprestano v nevarnosti, da izginejo in ljudje so s? tako naveličali tega stanja, da so sploh prenehali pošiljati denar pn pošti, če se jim je nudila prilika da so mogli dostaviti naslovljencu svoto po drugi poti.
rrlfožbe /oper to n= vzdržno stanje niso dolfro zalegle nič. Ni čuda. da je na ta način začel leteti sum radi poneverb naravnost na poštne uslužbence. Ti pa so bili pri manipnlaoijah tako previdni, da so držali skupaj in se niso izdali v j nolienem slučaju.
Naneslo pa je. da ie podružnica Narod- ; ne banke v Sabcu poslala v Zajrreb večjo vsoto. Ko je pošiljka dospela v Za- j greb in je bila izročena adresatu. se je ugotovilo, da je v pismu okolu poldrug- j sto tisoč dinarjev manj. kakor ie dekla- j rirano na ovoju. Kuverta je bila pravil
TELEFON
124-
^(jjl T^7^^ 124
KINOMA TKA
pesnika Henrika Sienkiewicza se je po-! no zapečatena in previdena s potrebnl-slala poljskemu prosvetnemu ministrstvu mi poštnimi žigi. katere je imel pod klju-
primerna brzojavka.
jonski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
Zgodovinsko društvo v Mariboru
Maribor, dne 27 oktobra.
Ob precej lepi udeležbi se je včeraj predpoldne vršil v mali kazinski dvorani 26. redni letni občni zbor mariborskega <Zgodovinskega društva*, najodličnej-gega kulturnega društva v mariborski oblasti. Uvodoma je podal predsednik prof. dr. Fran Kovačič pregled triletnega delovanja sedaj odstopajočega odbora. ?o prevratu se je društvo, oziroma odbor odločil, ustanoviti znanstveno študijsko knjižnico, razširiti muzej, intenzivneje gojiti lokalno zgodovino zlasti naših mest in ustanoviti arhiv. Ker ni bilo mogoče doseči sodelovanja države, se js z izdatno pomočjo mestne občine mariborske ustanovila javna študijska knjižnica, katere glavni del tvori bivša knjižnica zgodovinskega društva, pomnožena
Po tihih potih Tivolija...
Ljubljana, 29. oktobra.
Tivolski gozd ln njega zatišje tudi sedaj še ni popolnoma zapuščeno. Ponoči se skrivajo ter iščejo tamkaj zatočišča posebno sumljivi elementi. Varnostni organi so priredili v tem okolišu že večkrat racije, ki pa so končale sempatja tudi brez uspeha, kajti sumljivi ptički so brž odfrfotali, čim so zapazili bližajočo se nevarnost. Naslednj večer pa so se že zopet vrnili in njihovo idilično prenočevanje v mrazu in mokri megli se je nadaljevalo, dokler niso bili zopet ostra-šeni.
Včeraj zvečer je patruljiral detektiv zopet po belih potih Tivolija. Dolgo časa ni opazil ničesar sumljivega. Vladal je mir in kljub dobremu sluhu ni čul stopi-canj premraženega postopača ali posto-pačke po listju v gozdu nad cesto. Po dolgem brezuspešnem oprezovanju pa mu i je nakrat stopila izza urevesa nasproti ženska in se mu približala, misleča bržkone, da je naletela na sotrpina, ki je enako brez doma in strehe. No. njena zmota jo ni veljala več, kakor kratka pot na policijsko ravnateljstvo. Tu so jo zaslišali in izpovedala je svojo žalostno zgodbo. Triinštiridesetletna Amall a Kane, doma iz Treifena na Koroškem. Pred ne-
s knjigami tLjudske univerze* in od mesta kupljeno knjižnico pokojnega zgo- j javnim časom se je je naveličal njen mož dovinarja prof. Kaspreta. Krasne prosto-j in se Spcčal z drugo. Njej pri hiši ni bilo re je dala na razpolago mestna občina,' Več obstanka, zato je odšla v svet in ki plačuje tudi potrebno osobje. Svoj priSla končno v Jugoslavijo in v Ljubljani uze j je društvo združilo z mestnim, ka- j no_ Tekom časa se ie privadila pohajko-teremu se je pridružil tudi diocezanski Vanja, pijanim moškim družbam in div-muzej, tako da so postali muzejski pro-! jemu načinu življenja. Službe sploh ni stori pretesni. Znanstvenega arhiva še jskala. 2e preje v polet.u je prenočevala ni bilo mogoče oživotvoriti, dasi so zato; v tivolskem gozdu, koder se je tudi dru-dani začetki v društvenem in škofijskem žila z vsemogočimi moškimi, ter končno arhivu, ker bi bila potrebna državna po- spolno obolcia. S tem načinom življenja moč. Pri sklepanju pogodbe z avstrijsko, y $e nadaljevala, dokler bi šlo, če je ne republiko o vrnitvi naših arhivnlij so so- j bi slučajno prijel budni mož postave in delovali ljudje, ki o naših razmerah ni- j j0 odvedcl s seboj. Po zdravniški pre-so bili dovolj informirani, tako da bo jskavi je bila oddana v bolnico, ko ozdra-večina najvažnejših arhivalij, tikajoči h se! vj pa bo gotovo izgnana iz naše države, slovenskih krajev, za nas izgubljena. Ker je še mnogo panog skoraj popolnoma neobdelanih (arheologija, antropologija. socijalna zgodovina, zgodovina
umetnosti itd.), je predsednik apeliral na sodelovanje duševnih delavcev in na čim številnejši pristop k društvu.
Predsednik se je v toplih besedah spomnil tudi umrlih častnih članov zgodovinarja dr. Frana Kosa in 16 letnega društvenega predsednika in dobrotnika dr. Turnerja ter članov notarja Lovra
Neprekosljlvi so le
šivalni stroji. Neilos žui v konstru ciji in mate rialu. I'.redno nizke ■Bananama	cene. iwa
Oglejte si jih pred nakupoml
J. G DRE C, Ljubljana
(palača Ljublj. kred. banke).
čem samo upravitelj.
Ker je bilo pismo odpr+o pred pričami, je adresat Vkoj dal sestaviti notarski protokol, v katerem je navedel natančna dejstva- Naznanilo je romalo na beograjsko policijo, in ta je nemudoma poslala v Sabae enega svojih najbolj izkušenih detektivov, znanega Tomiča, kateremu ie vrhn tega še ministrstvo za pošto in brzojav naročilo, naj brezobzirno preišče razmere na šabačkem poštnem nradu.
Agen* ee je peljal v Sabac in je takoj začel voditi preiskavo med uradniki poštnega urada Istočasno ie bil poštni upravitelj Jovieič premeščen v Snbotico, kamor je moralo oditi stante pede.
Za njegove odsotnosti je Tomič zbral dragocene kriminalne podatke, ki JoviS-ča težko obremenjujejo. Pri detektivu se je oglasilo tudi veliko število Sabčanov, ki so se pritoževali, da so prišli ob svoje vrednostne po šil ;a t ve. Pravili so o bivšem poštnem upravitelju nenavadne reči. Jovičič je jemal vsak večer denarna pisma in vrednostne pošiljke s seboj na d'>m ter jih prinašal nazaj v urad šele naslednjega dne. Ponoči je seveda iz kuvert marsikaj izginilo. Mož je strastno kvartal ter čestokrat igral za visoke svote.
Preiskava je pokazala, da je bik) pismo za zagrebškega a dre'a ta odprto v Sabcu. Agent Tomič je takoj po ti ugotovitvi odšel v Subotico za Jovičičem, ni pa našel moža več tam. Jovičjč je zaslutil, da ran gori pod nogami in v strahu pred posledicami se je vrnil v Beograd, k^er je začel na svaiem stanovanju zbirati svoji stvari in kovati načrte, o pobegu, da bi ušel roki pravice. Tomič ga je seveda a-etiral in poslal v Sabac s primernim spremstvom. k;er se sedaj preiskava nadaljnje. Jovičič taji in noče priznati ni-čefar. Afera zbuja v Beogradu in Sabcn splošno pozornost.
HENNY P0RTEN WERNER KRAUS HARRY LIEDTKE
31. oktobra
Beneški trgovec
po sloviti drami Wflliajna Shakespeara.
žena. Odvedla ga je sedaj v kraj miru, bratstva in medsebojne ljubezni — tja, kjer ni zavisti niti sovraštva. Blagor mul KRŠKO. Dramatični odsek Sokola je priredil dne U. in 12. t. m. burko s pet> jem »Moč uniforme*, ki je v moralnem in materielnem oziru izpadla nad vse pričakovanje. Občinstvo je obakrat na« polnilo dvorano. Dne 8. in 9. novembra bo igra »Sladkosti rodbinskega življe« nja», na kar okoličane že sedaj opozar« jamo. — Kulturno • prosvetni odsek So> kola je priredil v nedeljo, dne 26. t. m. reci taci j sko predavanje o Ketteju, ob priliki 25'letnice pesnikove smrti. Pre« davala sta iz Ljubljane od šentjakobske« ga edra akademika g. 2un in g. Markič. To pot je napolnila dvorano v pretežni večini mladina ter učenci obrtne šole. Predavanje in prav vzorne recitacije so ugajale vsem ter želimo še večkrat kaj enakega. — Pred tremi tedni sta sc po« ročila g. Lojze Rumpret in gdč. Minka Bonova, oba iz splošno znanih narodnih in sokolskih rodbin. Mnogo sreče! — Pretečeno sredo se je poslavljal od Kr« čanov g. lekarnar Jože Ančik, ki si je pridobil za časa svojega bivanja med na« mi prav mnogo prijateljev. Manjkal ni pri nobeni prireditvi, udeležil se je cclo pohoda Posavčanov na Triglav. Pogre« šal ga bo sokolski oder in pogrešali ga bomo pevci. Na novem mestu, v lastni lekarni v Ribnici, mu želimo vse najbolj« šc, za slovo pa: Zdravo!
VINICA. Klerikalna farovška straho« vlada se krha. »Slovenec« je nedavno poročal o sijajni zmagi pri občinskih vo«
Dopisi
TRBOVLJE. Tukaj je v torek ponoči nenadoma preminul naš kaplan in kate« hct g. Franjo Skale. Umorila ga je za« hrbtna škrlatica, kateri se je pridružila še pljučnica. Prišel jc šele letos semkaj. Mlad mož, čistih Idej in odkritosrčen, ki si je hotel zgraditi šele pot v mirno življenje. Vzljubili smo ga. Zdrobile ga niso niti ruske bojne poljane — bil jc kot dijak v vojni in tudi rez. častnik — a ko je prestopil prag trboveljske doli« ne — takrat mu je pogledala v oči bela
Pecivni prašek in Vanilin sladkor.
19.-8
Iitvah, ki pa obstoji v enem glasu veS« ne. Pred tremi leti je bila vložena za občinske volitve le lista kmetake zvezo, ker je bil prejšnji župnik boljši diplomat od sedanjega. Letos so bile vložene tri volilne Este in to: kmetske gospodarske stranke, kmetske republikanske stranke in SLS. Pri občinskih volitvah so dobili pred tremi leti klerikalci vseh 45, letos pa le 23 odbornikov. Gospod župnik, to ni sijajna zmaga, ampak sijajen poraz vzlic temu, da so Vaši Orli lepili sramo* tilne letake po farovžu in po drugih kle» rikalnih hišah. Republikanci so dobili 9 odbornikov in gospodarska stranka 3 od bornike. Za župana je bil izvoljen v to« rek Ivan Bcnetič, posestnik iz Goleka s enim glasom večine. Župnikov protežira« nec Franc Ostronič pa je ostal na dilci. Kmetje so rekli, da zastopnika banke «S!avije» in župnikovega oprode noče« jo za župana. Tako je tudi prav. Ce bo» do napredni kmetje pri prihodnjih volit« vnh nastopili bolj složno, bodo pa tudi klerikalci z Ostroničcm ostali na dilci.
PREKMURJE. Na stotine poljskih da lavccv gre čez poletje na delo Sirom države in tudi v tujino, da si prislužijo potrebni kruh. Tako je šla skupina okoK 600 delavnih moči na veleposestvo ▼ Orahovico v Slavonijo. Tamkajšnji rav» natelj jim je obljubit da dobe plafilo v denarju in naturalijah. Ljudstvo ae je veselilo končane žetve, upajoč, da po» pelje domov žito, ki si ga je prislužilo poleti s trudom. Toda mesto plačila aa dobili le prazne obljube, češ že pošljemo za vami na postajo v Dol. Lendavo. Tež ko je hilo čakanje, posebno še zato, ker so se vrnile ostale skupine s prisluženim kruhom. Kaj takega se jim še ni zgo» dilo. Lastniki veleposestva so beograjski mogotci in celo vodilni možje. Mari nri« slijo. da se ljudstvo siti s praznimi ob« ljubami kakor uradništvo. Čez mesec dni, na osebne in brzojavne prošnje do= be na intcrvcncijo advokata brzojavni odgovor: Žito kmalu pride. Gre za 18 tisoč kg pšcnice in rži. ki pa se plača lah ko v denarju, saj si nakupi žito vsakdo lahko bližje. Škandal, da se postopa na tak način z ubogimi delavcu Ni čuda. če postaja ljudstvo nezadovoljno in ne« zaupljivo.
Samo sk& danes: Luciano Albertini'JL KinslMatica
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Liubli2nska drama.
Četrtek, 30.: Zaprto.
Petek, 31.: »Moč teme*. F.
Sobota, L: »Hamlet«. Izv.
Nedelja, 2.: »Sestero oseb išče avtorja.*
Izv.
Pondeljek, 3.: »Pri Hrastovih«. D.
Liublianska onera-
Cetrtek, 30.: »Netopir«. B.
Petek, 31.: «V vodnjaku«. »Cavalleria
rusticana«. Sobota, 1.: »Rusalka«. Izv. Nedelja, 2.: «Carjeva nevesta«. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Pondeljek, 3.: Zaprto.
Mariborsko gledališče-Četrtek, 30.: »Narodni poslanec«. D. Petek, 31.: Zaprto.
<Ifanilct>. V soboto 1. novembra uprizori ljubljanska drama prvič v tej sezoni Phakespearjevo tragedijo cHam-lete, deloma v novi zasedbi. Kraljeviča Fortinbrasa igra g. Levar, duha Hamletovega očeta g. Gregorin, Voltimanda g. Jan, duhovna g. Jerman. Prvič se igra tudi scena <Ravan na Danskem*, ki je bi-H doslei črtana.
Mariborsko gledališče. Danes 31 t> m. se vrši prva predstava v red D. Gg. abo-nentje naj tekom jutrišnjega dneva dvignejo svoje legitimacije pri dnevni gledališki blagajni
Prvi mesec ljubljanske drame
V sredo, 1. cktobra, je bila otvoritvena predstava ljubljanske drame, ki je prinesla na oder noviteto, Rostandovega »Cy-rana«. Dva dneva nato je prišel na vrsto Tolstoj (.Moč teme), potem »Paglavka«, »Firma P. B.» ter kenčno »Šcstero osab-> od Pirandella. Za Meškov jubilej smo videli trodejanko »Pri Hrastovih«.
Tekom enega meseca smo torej videli štiri novosti. »Paglavka« je še lanskega datuma, »Firma P. B.» pa nam je znana izza velesejma. Treba priznati, da so štiri novosti za čas« štirih tednov lep dokument gledališke prožnosti, ki heče nuditi javnosti laznovrsten repertoar. Ali da ne bo krivice temu priznanju: vse štiri novosti so pustile gledališke gosti dokaj hladne in reči moramo, d* niso vzbudile pravega zanimanja pri tistih, ki natanko zasledujejo napredek Ijubljanskc-drame od L 1919. do danes.
«Cyrano« Je bil kljub skrbnosti, s katero so ga pripravljali, nedosta <*n Ta divna pesn:tev Edmonda Rostanda zahteva velikih deklamatcričnih zmotnosti, glasovne sile nosilca viogc in neomejenega odra. Ker vsega tega pogrešamo, ji nismo bili kos. in komedija je ostala po-! učen eksperiment za bo loče. Morda bi oi-la 7 drugačno zasedbo usjs.i boljše.
»Moč teme« je istoukt. zaostala za pričakovanjem. Veličina kre.iko očrtanih značajev Tolstega, si nii'.a opraviti nič z naturalizmom, pač pa z resnični stjo v živl;cn u, je šla m!mc nas ir^dlo, brez tistih k: r.tur, ki pretresaja glodalca in poslušalca do živcev. Kričani šc ni na-turnost, pačenje pa ^ mam
»Sester eseb« smo gledali kakor sen-zacijonalei film brez sen.l.-.enta. Tipično italijanska moderna st-ar. cse> o ideji brez ■•ivtorja, katerjc treba Iznesti pred občinstvo, da %idi, ne pa občuti svetost ustvarjanja. Pckti bi, da je ta stvar napisana z ra.vmom In strogo logiko. a brez srca. Kot študijski objekt je kome j:.ta vredna, :a si jc intelektualec ogleda, z umetnostjo pa ima bore malo opravka.
»Pri Hrastovih« Je dokazala, da je naš ansambel še prilično daleč od resničnega upodabljanja kmečkega življenji. Tuja mu je kmečka govorica igralci se 2 njo silijo In davijo.
V bližnji prihodnosti se nam obeta nanovo zaseden »Hamlet«. Niccodcmijeva
1 trodejanka »Zora, dan, noč«, potem »Magda«, Župančič In starogrški «Mede ! ja». Niz obetov. V koliko smo tem ob-■ I ubam dorasli, bodo pokazale cremijeiej i in.cnovanib dram in pri nas še vedno
premalo cenjene ponovitve.
S. K.
Celjsko mestno gledališče. V petek, dne 24. t m. 6e je uprizoril v slovenskem prevodu tudi v Celju Nušičev <Na-rodni poslanec*. Igrali so ga članj mariborskega narodnega gledališča v splošnem dobro, ne pa z istim velikanskim uspehom, ki ga je bilo pričakovati po jako ugodui in pohvalni mariborski kritiki o priliki predstave na mariborskem odru. Gledalec s finejšim posluhom in z razvitejšim estetičnim čutom se z marsičem ni mogel spoprijazniti. kar mu je nudi- j la kreacija. Zlasti utrudi pretirani hrušč in krik, ki nikdar ne more nadomestiti tega, kar je avtor v resnici hotel izraziti, j Sigurni nastop in živahna beseda, ki | gledalca fascinirata, dokazujeta šele pravo poglobitev v igro. česar pri marsikaterem igralen ni bilo opaziti. Motilo je tu-di prepogosto nažiganje cigar, ker je postal izgovor »sled tega nejasen. Tujk se je treba izogibati četudi so dialektične- ■ ga izvora, ker dosežejo uspeh kvečjem le ns galeriji. Igra je gotovo v originalu duhovita in zelo humoristična. ker biča | neizprosno naše politične razmere, zgubi pa s prevodom marsikatero humoristično pobito. S temi beaedami pa nočemo kra-j
titi zasluženo priznanje mariborskim igralcem in želimo, da bi se videli v tej sezoni še večkrat na celjskem odru. Buren aplavz ob koncu vsakega dejanja pri večini občinstva je pokazal, da ao ae vsaj ti prav dobro zabavali
Sprememba ljubljanskega dramskega repertoarja. Iz tehničnih ozirov se ne vrši danes premijera Nicodemijeve iffre cZora, dan, noč*. Mesto nje je generalka xa soboto uprizoritev Hamleta, ki pride delo-ma prenovljen na oder. Abonente reda F opozarjamo, da imajo predstavo <MoS teme* že v petek, dne 31. oktobra. V opori se poje zvečer Netopir za red B.
cMefistofeles* t tržaškem gledališča <Pcliieama Bosetti*. V torek zvečer so v tržaški tPoliteami* dali Boitovo opero <Mefistofeles». Naslovno vlogo je pel basist Bettoni. Fausta tenorist Arnaldo Lo-zi, Margareto pa sopranistka Fumagalli-Riva. Dirigiral je mo. Ferrari
Maseagni se vrača domov. Progi o nedeljo se je vrši j v Berlinu poslov Dni koncert skladatelja in dirigenta Maseagnija, na katerem je bil posebno stavljen bariton i st Borghese. Program poslovilnega koncerta je bil nenavadno zanimiv, ker je bila med prvi in drugi del produkcije vrinjena šahovska igra z živimi figurami med svetovnima šahovskima prvakoma dr. Laskerjem in Rubinsteinore. Maseagni se sedaj s svojim ansamblom vrača v Italijo.
vesti
*	Odlikovanje rseučiliščnih prolesorjev. j je umrl daleč naokoli znani ugledni po-Povodom petdesetletnice svojega naučne- i sestnik, trgovec in gostilničar, g. Ivan i ga delovanja sta bila z redom sv. Save' Skoberric. Dosegel je visoko starost 80 j
3. vrste odjikovana profesorja zagrebškej let. Veličastni pogreb v nedeljo v Grižah j |i univerze dr. Gustav Janeček, bivši pred-1 je pričal, kako priljubljen je bil pokoj- I 'i1 aednik Jugoslovenske akademije znanosti nik. — V Rožni dolini pri Ljubljani je in umetnosti ter dr. Julije Domač. j preminula v torek v starosti 84 let go-
•	Povratek nemškega poslanika t Beo-! spa Rozalija Potočnik, roj. Dolinar, uči-grad. Nemški poslanik pL Oldshausen ^ i teljeva vdova taSca zdravnika g. N. Pe-ie vrnd s svojega dopusta, ki ga je pre- tja KoSentae Pokojmco je vzljubil m spo-živel v Bosni in Dalmaciji, v svrho spo- ^ vsak kdor jo je poznal. Pogreb bo znanja teh dežel, v Beograd in prevzel danes ob 3. popoldne na pokopališče na
o	r	Viču. Blag jim spomm, žalujočim
sožalje!
*	Iz Zveze kulturnih društev. Zveza v soboto dne 1. novembra in v nedeljo 2. novembra ne bo priredila nobenih preda vanj. Ona predavanja, ki bi se imela vršiti te dni, so preložena na prihodnjo soboto, oz. nedeljo dne 8. in 9. novem« bra, o čemer bodo pa še vsi interesentji pravočasno posebej obveščeni.
*	Društvo upokojenega užiteljstva naznanja, da dobi vse upokojeno učitelj-stvo dne 2. novembra pokojnino s povišanimi dravinjskimi dokladami ter tudi razliko od septembra in oktobra. Za vsa-
aopet poslaniške posle.
•	Imenovanja v državni službi. Imenovani so: pri deželnem sodišču v Ljubljani za jetniške paznike v zvaničnem činu Fran Kristan, Avguštin Valentin in Alojzij Sušnik, za stalne pomožne jetniške paznike v služiieljskem činu pa Josip Jerman, Josip Perpar, Josip Hočevar in Franc Vidmar; pri okrožnem sodišču v Celju za višjega jetniškega paznika Fran Močiv-nik, za jetniškega paznika v zvaničnem činu pa Ivan Peternel; pri okrožnem sodišču v Mariboru za jetniška paznika v zvaničnem činu Josip Leskovar in Valentin Vari; pri okrožnem sodišču v Novem mestu za jetniške paznike v zvaničnem Snu Dragotin Dodič, Alojzij Peršina in Rudolf Piatar. Premeščen je jetniški paznik Alojzij. De Corti od okrožnega sodišča v Novem mestu k okrožnemu sodišču v Mariboru.
•	Izpremepbo r Šolski službi. Kralj je podpisal ukaz o številnih imenovanjih, upokojitvah in premeščen jih učiteljstva v Sloveniji. Stalno so upokojeni: Terezija Kordiš, učiteljica v Žalcu, Simon Sekir-nik, stalni učitelj v Sv. Juriju pod Bočem, Adolf Pacher, nadučitclj pri Sv. Katarini pri Trbovljah, Ernesiina Oman-lhan, učiteljica v Begunjah, Katarina Drol, učiteljica v Zasipu, Janja Miklavčič, šojska upraviteljica na ženski šoli v Kranju. V 4. skupino položnjne plače I. kategorije ie postavljen dr. Ivan Grafenauer, profesor na I. drž. gimnaziji s 1. oktobrom 1.1., v 5. skupino položajne plače I. kategorije s 6. stopnjo osnovne plače z doklsdami za stanarino v znesku 2700 Din: Ivan Dolžan, profesor na drž. realki s 1. februarjem 1924.; v 1. skupino položajne plače II. kategorije s 7. stopnjo osnovne plače in stanarino po zakonu: Ivan Ro-bič, učitelj v Vuhredu, s 1. majem t L; Jujka Fister, učiteljica v Šoštanju s 1. novembrom 1923.; Ladislava Volavšek-Lav-rič, učiteljica pri sv. Emi pri Pristavi s 1. novembrom 1923.; v 2. skupino položajne plače II. kategorije s 5. stopnjo osnovne plače in stanarino Fran Zupan, učitelj na Viču s 1. novembrom 1923.; Ar-nold Kreps, učitelj v Odrancih s 1. novembrom 1923.; G usta Janežič, učiteljica v Šoštanju s 1. novembrom 1923. Postavlja se za veroučitelja 2. stopnje na državni osnovni šoli v Murski Soboti s pravico drž. uslužbencev 1. skupine II. kategorije s osnovno plačo 7. stopnje s pravico na stanarino Anton Polutnik, kaplan na Slivnici pri Celju. Premeščena je učiteljica Ema Zamec iz Žužemberka na osnovno šolo v Pečice. Na svoje prejšnje mesto v Kapeli pride Ivan Mihelič iz Verze ja; Pe-stotnik-Bergant Pavla, učiteljica pride iz i hvaležno sprejemamo. — Podporno dru-Špitaliča v Mozirje. Red "sv. Save 4. vrste j šlv0 ^spik v Ljubljani, Wolfova ulica 12,
m
Prilika vam je dana in oglejte si -film
6717»
otosii S Perimuiter
Resnični doživljaj iz konfekcijske stroke.
Velika svetovna modna revija! Senzacijonalne točke v razkoSnem varijeteju! London Je občudoval ta film skozi 7 mesecev brez prestankal
Ne zamudite si ogledati do 31. t. m. ta res prvovrsten film, katerega spremlja obče priljubljeni
salonski orkester.
IC mo »LiubBjsnski dvor"
»f
Predstave ob >/j 5., »/*8. in 9. uri
Telefon 730
V

Ladje so objadrale vso dalmatinsko obalo. Prebivalstvo obrežnih mest je navdu-kega je z novembrom všteta vsota pri- 5eno pozdravljalo ladje in njih posadke.
Iz Ljubljane
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili vlomilca že takoj drugo jutro i
jajo Sip pa se spravijo nad reklamne ta ble in jih poškodujejo. V noči na srede je neki tak fantalin z nožem dva".raj prcrezal reklamno sliko kina »Ljubljan ski dvor» za film Potasch « Perlmuthei ob frančiškanskem mostu in jo nato š< osuval z nogo. Napravil je s tem pod. jetju 200 Din škode. Policija je stori;« žc na sledu in je pričakovati, da bo pc višini kazni enkrat za vselej ozdravijet svojih surovih manir.
Iz Maribora
a— Mariborski drobiž. V ponde!,t!i dne 2. novembra zak',uči ISSK Maribol verzi primarij dr. Robič o spolnih bo> leznih. Predavatelj je vodja mariborske ga ambulatorija za brezplačno zdrtvljC nje spolnih bolezni in je z < c::i ; to pričakovati skrajno zanimi : px davanja. — Isti dan koncerti: roj'1 •■ Gotzovi dvorani ljubljansko pe . d . štvo »Ljubljanski Z.on». — V neu dne 2. nc mbra zi-ključi JSSK M»r: 'o' svoje jesenske prvenstvene tt -;me r.,-' gometa s popoldansko tekmo o 15. proti Rapidu. — Včeraj ponoči c neki postopač iz Varaždina vlomil J. ia'-, nico slikarskega mojstra Coi , ne Slomškovem trgu. Z železom vrata in odnesel razne slikarsk mete in barve. Policija pa je 21
bližno tako velika kakor da bi za dva; UdJe Mo redno vršile injekcijsko prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Roman , a_ Nove knjige v Ljudski k -ii
meseca prejel skupaj prejšnjo pokojnino, j sjužbo.
Vdove dobe v mestu po 800 Din, na de-1 • Rezultat ankete «Uziajate!ja». Nagra
želi po 700 Din - tudi draginjsko do ^ meskw ^ Din k~tero je raznisa,0 ^P Raušer kovač. 64 let klado! - Tajnik M. B.	\ urednLitvo <Uzgajatelja> v Sarajevu za wna
Treo, arhitekt in stavbenik, 45 let. — | Med mnogimi novimi knjigami ki Marija Erjavec, kočarica, 48 let — Jo= nje dni prišle iz knjigoveznice ali -m
Marija Šuln, ; nabavljene v knjigarnah, zavzemajo
o-ipr predi itneg«
•ižnicl
žena preglednika finančne kontrole, 41 let — Ivana Zaletel, hči tesarskega po«
*	Elektrifikacija obmejnih krajev. Po- najbolgi članek o temi tMorala in dri-ž . ., sestniki in industrijci v St. Ilju, Jareni- ; b je 0 oceai p0Sebnega jurii pripadla , mocn*a' 5 ™cs.ccev- .„ ,, ni in drugih obmejnih krajih snujejo po- MiJrkl, jurkiču, profesorju nn dubrov-1	Udruženje graditeljev kraljevine sebno zadrugo za napeljavo falskega ; njškem u?jteljišču. Konkurentov je bilo S' S*kClja LJ"b'J«n«. poživlja svoje električnega toka iz Maribora v obmejne zelo veliko levilo itl je rezultat z mo-,0™' da se polnoštevilno udeleže pc ,
1	1	veeNionnile CI,a	«,1 A n A M	J«-
*	Mest« laborantinje je razpisano na stalni bakteriološki postaji v Ljubljani. Prednost imajo one, ki so že poslovale v podobnih zavodih, in one z nižjo srednješolsko izobrazbo.
*	Kasta? pripada davčni oblasti t Ljubljani Finančni delegat v Ljubljani je poveril davčnemu okrajnemu oblast vu v Ljubljani in davčnemu uradu za ljubljansko okolico začasno tudi poslovanje
sebno mesto Jiraskovi zbrani spisi (v žkein oddelku), več Masarvkovih spi: — med njimi »Nova Evropa* (v necj.-k prevodu) ter mnogo drugih knjig pri vedne vsebine, a— Dimnikarska zadruga v Mar :> •
u— Jugosl. društvo
proučevanje
nagr:
ankete o važnih kulturnih in socijalno-' , x, ... .. ... , . ,. etičnih problemih.	angle kega jezdta v Ljubljani ,avl,a svo-
r	. I jim članom, da so društveni prostori na
* Mizerija naših bojnlc. V Kr5kem je razpolago članom za čitanje vsak dan prošli pondeljek služkinja Manju Mlakar! do 3 urf popoldne in zvečer od 7. do padla s podstrešja ter se težko poškodo-; 8 ure> v sobotah pa samo dopoldne. 2280 vala. Kmetje so Mlakarjevo ponoči pre- u_ Vpis revnih otrok. Po naročilu peljali v Zakladno bolnico, kjer pa je mestneg3 magistrata bo oskrbnik uho-
poslujoči zdravnik odklonil sprejem, češ
za občino Kastav Zemljemerske posle bo ' j^inic* prenapolnjena. P^l bolnico onravnal Midenčni urad zemliarinskMra 1 . . . ..	. ... .
je dekle padlo v nezavest, vsled česar je I morala posredovati policija, ki ji je končno izposlovala sprejem v Zakladno bolnico. Slučaj dovoljno ilustrira mizerija naših bolnic.
TURISTI! LOVCI2
„OaJseroe" izdeluje po vseb predpisih icku-šenih turiftov, lovcev, smuiarjev v Ljub! lani le J. Brajer specijaloa iidolov.lnica ,,goJzero", Ljubljana, Breg št 1.
opravljal evidenčni urad zemljarinskega katastra v Ljubljani I.
ite v Franci, nas prosi za objavo sledečil vrst: Razmere so se izpremenile ter razen rudarjev ne dobi nikdo sluibe. Svarim zato vsakogar, ki želi v Francijo (razen rudarjev), naj ostane, sicer zaide lahko v bedo. Ako se na spomlad situacija izpre-roeni, bom pravočasno sporočil A tu bodo prišli v postov le brezposelni navadni delavci brez obrti — Inž. Dekleva, Hant Fourneaus d' Uckange.
*	Samostojna vas Rožna dolina. Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil, da se ustanovi v krajevni občini Vič pri Ljubljani poleg dosedanjih dveh samostojnih vasi Viča in Gline še samostojna vas z imenom <Rožna dolina». Hiše v Rožni dolini se morajo na novo numerirati.
•	Koledar t korist slepih. Vse, ki prej- rovnici je padlo bruno njegovi soprogi na	milim Jiebom? _ DnJ.a delo, nica okrog mete nas koledar, vljudno prosimo da ! glavo. Nesrečaica je bila tako, mrtva. D?-1 ža^c je jzvrgiV, v£craj na Dunajski so nadalje na razpolago 4 francoski dnev ga prevzamete m nam pošljete po pn][o-! be ak si je ravno zgradil novo bišo in.^ ^ stanovaj> 5tni M niki in več -cvij. Z družabnimi večeri i:: zem položnici določeno vsoto Preplačila delavnico, kamor se v kratkem preseli, j ben(jc Dena5a s svojo žcn0^n trcmi ma, L konvcrzacijskimi sestanki sc jc gojila
hmilftmft criTOiamamn _ PiulriMn/, Hm. * .. > , ... __-______c,_____________	.	.....	—
• Smrtna nesreča v Borovnici. Pri po-
gih — za vodmatski okraj — vpisoval revne otroke, ki so potrebni kakršnekoli podpore, nadzorstva in one, ki pridejo v poštev za božičnico. Zglase naj sc star« ši ali varuhi vsak dan popoldne od 3. do 4. ure od 30. oktobra do 7. novembra t. L pri S. Lehpamer, Prisojna ul. 1/II./20.
u— Posnemanja vredno. Postajni in skladiščni delavci postaje Ljubljana, gl kol. so ob priliki praznovanja desetletnice službovanja višjega nadzornika g. Avgusta Ludvika kot postajnega načelnika v Ljubljani darovali za družbo sv. Cirila in Metoda 10 kamnov.
u— Dve novi deložacljl. Včeraj dopo!« dne so sodni eksekutivni organi deložb rali podnajemnika Matevža Muleja na
no zadrugo. Ustanovnega občne ra v Mariboru se je udeležilo tridese mojstrov. Za načelnika zadruge je ri izvoljen dimnikarski mojster Frat Kit ražija.
a— Mariborski advokati izve., cneva ccsti». Ki-cnsko postopanje pioti od vetni^om, ki so vlomili vlogo ra..i spre mcuibe uradnih ur pri sodišču, jc urt" i i c no. Svojcčasno ^čilo o tc viOjj, spopulnjujemo, da so se čutili uialjea pisarniški uradniki, ki so nato vt, Dre> izjeme podpisali ovadbo na drž. pravda! štvo proti odvetnikom, do":n sc sodni, ki sp>oh niso čutili prizadete. Uradova< nje se vrši pri obeh sodnijah še uadalii ncJcljcno od 8. do 14. ure.
a— Koncert p skega društva »Ljub ljanski Zvon« v Mariboru se vrši v pni deljek dne 3. novembra v Gotzo c'vo rani. Vstopnice v trgovini g. Zlate Bris nikove.	223!
Iz Celfa
e— Francoski krožek v Celju }r
v pondeljek svoj občni zbor, n kare.
Sv. Petra cesti 53, ki je prebival tamkaj
pri neki stranki z ženo in dvema m'a- ' rem so podali društveni funkcion ,- i po> doletnima otrokoma v skpomni sobi. Nje , ročilo o delu krožka v minulem poslov ,. . . , ... r, v 1 1 n« govo pohištvo je bilo postavljeno na ce« nem letu. Krožek si jc nabavil lepo štc. diranju barake strojarja Debelaka v Bo-,^ J Ljubljan;co. AJj aaj prczeba Be, viio modernih knjig, tako da šteje knjiži
600 francoskih del. Članom
je dobil dr. Franc Perce, profesor na I. drž. gimn. v Ljubljani, ki je upokojen, Nadalje sta upokojena Josip Roš, učitelj' v Turju in Marija Kralj-Zakrajšek v Rib-tiem pri Bledu.
* Novoimenovani podporočniki naše rojske. Letošnji absolventi nižje šole na.
* Za Sokolski dom v Kočevja so darovali: dr. Vilko Maurer, notar v Kočevju in njegova soproga v počaščenje spomina blagopokojnega dr. Frana Rosina v Mariboru 50 Din, gospa Milka Sbil in Bofivoj Sbil iz Pudoba 100 Din, dr. Ivan Sajovic iz Kočevja 30 Din. — Za sokolsko dru-
te vojne akademije so bili nedavno ime- štvo na Igu je nabral o priliki ženito-
vanja g. Franc Jaklič 200 Din. Vivant se
quentes!
* McSkovo slaTjc v Ptuju. Ministrstvo saobračaja je dovolilo vsem udeležencem MeSkove slavnosti v Ptuju vozni listek za polovično ceno. Udeleženec si nabavi celi vozni listek do Ptuja. Tukaj karto ne odda, ampak jo shrani V Ptuju se mu izstavi primerna legitimacija in se z voznim listkom, s katerim se je pripeljal v Ptuj.
novani za podporočnike ter prideljeni v službovanje raznim vojnim edinicam. Za podporočnike so med drugimi imenovani v pehoti: Karel Dolinšek, Aato-n Novak, Jurij Sič, Ivan Šimenc, Anton Černe, Dragotin Lavrie, Mirko Božič in Teofil Šprajc, v artiljeriji: Anton Lukman, Anton Cerar, Ljudevit Kos, Ivan Brajdič, Stanislav Je-lačin, Emil Adamič, Andrej Slapar, Vlad-ko Zorko, Bogomir Pulanajster in Ivan Žagar; v inženjeriji: Alojzij Radin. Jan- ^°Pet vrne. Dovoljenje velja od 7. do 14.
ko Šalamun, Frane Košnjek, Milan Kosec, Josip Kranjc, Vladimir Valenta in Karel Orehek.
*	Imenovanja v naši mornarici. Za ka-petane fregate so imenovani kapetani korvete: Ivan Mažuranič, Edo Vasic, Fran Kubin, Drago Valusnik, Julijau Luterotti, Božo Kaftanič, Stevo Banckovič, Anton Labaš, Vladko Marjaševič in Janko Krš-njavi. V sanitetni stroki je major doktor Friderik Vrečko imenovan za sanitetnega pad polkovnika.
*	0 načrtu novega atanovasjskaga zakona poročajo iz Beograda: Glavni odbor Zveze hišnih posestnikov je ministrstvu za socijalno politiko poslani mu načrt novega stanovanjskega zakona vrnil z izjavo, ki poudarja, da novi načrt zakona popolnoma zanika privatno lastnino ter negira interese hišnih posestnikov. Zanimivo je, da odki;tnjajo novi načrti tako hišni posestniki kakor tudi najemniki
*	Državna razredna loterija. Državna razredna loterija je izdelala nov naJrt za žrebanje srečk v prihodnjem letu. Sledilo srečk se zviša za petdeset odstotkov.
*	Smrtna kosa. V torek zvečer je umrl v Ljubljani po dolgi bolezni g. Roman Treo, arhitekt in stavbenik. Dasi Nemec po mišljenju, je vendar vzljubil naš jezik in narod in se popolnoma uživel v nove razmere. Osebno je bil koncilijanten človek in ljubezniv družabnik ter je nži-vnl kot tak splošen ugled. Njegova so-proeM je iz znane ljubljanske rodbine dr. Papeževe. Pogreb ee vrši danes ob 4. p. poldne z Gosposvetske ceste št. 10 jta i n: .--i.. :iišče k Sv. Križu. —.V Liboiah
•	Najstarejši CeloTčan — Slovenec. — i |jmi 0tročiči Sinoči je bil s svojo bor- na lep način družabnost med člani. Za Najstarejši Celovčan, 95 let stari Franc no opnlvo postavljen na dvorišče pod poslovno leto 1924.—25. je bil izvoljen Zore, je s svojo 68 let staro ženo Marijo mi!o ncbo.	j sledeči odbor: predsednik dr. Juro Hra praznoval te dni zlato poroko. Zore, ro- u_ j, a. D. »Triglav«. Danes dne 30. šovec, podpredsednik ravnatelj Josip dom Slovenec, je leta 1854., ko je bil j m se vrj; ob 20. uri zvečer reden dru. Smertnik, tajnik prof. Jos. Napo t nik. poštni voznik na Kranjskem, vozil bivše-' jtveni občni zbor v lokalu pri »Novem blagajnik dr. Skrinjar, knjižničarka gr. ga avstrijskega cesarja Franca Jožefa na Svetu«. Dnevni red običajen. Gg. sta- Papova in odbornica gdč. Tominškova ženitnem potovanju proti Trstu. Zore je rejSine uljudno vabljeni. — Odbor. 2277 1 Krožek otvori začetkom novembra 2 te-upokojenec mestne občine celovške. ; u_ Skupna .aja ljubljanskih pevskih ; čaja, enega za začetnike, drugega za
•	Alija se je lopet pojaTil. Na Fruški zborov za nagrobnice ob Vseh svetih se ' konvcrzacije. Družabni večeri se bodo gori se je zadnje dni zopet pojavil zago- ne Vr5i, kakor _ .otno objavljeno v so- vršili ob četrtkih ob 18. v društveni sonetni razbojnik, ki je znan pri kmetih b0£0 dnc j. nov., temveč v nedeljo dne bi v Narodnem domu, kjer bo ob istem pod imenom «Alija>. Izvršil je že celo 2. novembra ob 10. uri dopoldne v G'as- času odprta tu Ji knjižnica. Članarina vrsto silno drznih roparskih napadov. b"enj Matici. Petje na pokopališču isti znaša mesečno 5 Din, za pouk v teča-Najbrže si hoče pridobiti sloves Jovana dan ob 3. urj popoldne. Pridite k vaji ; jih po 2 uri na teden sc plača 20 Din. Caruge. Orožniki ga zasledujejo noč in točno in vsi — Odbor Zveze slov. pev- ] Prijave sc še" sprejemajo. Danes, v če.
skih zborov.	2278 ' trtek ob 18. uri se vrši v društvenih pro-
dan, a brez uspeha.
novembra.
*	Vojno-gcografifni institut v Beegradn.
Tehnična dela pri zjradbi nove palače vojno-geografičnega instituta se bližajo koncu in bo novo poslopje početkom prihodnjega leta izročeno svojemu namenu.
*	Strojna šola vojae m.'r:iarice. Po na-1 rscibi ministrstva vojske in mornarice se sprejme meseca novembra 90 mlndeničev; za strojne gojence v strojno podčastniško' šolo vojae mornarice v Gjenoviču. (Bo-. ka Kotorska). Fogoji za sprejem so: Naše državljanstvo (domovnica); starost 16 do 19 let (rojstni list); najmanj 4 razredi ljudske šole (šolsko izpričevalo); neomadeževano vedenje (nravstveno izpričevalo); dovolitev staršev po predpisanem vzorcu; dveletna železniška str o- ] ka (učno izpričevalo); krepko zdravje i ' Falziikirane bilance. Kakor javljajo (izpričevalo vojaškega zdravnika) ter iz Csijeka je bilo Ribarsko društvo d. d
„K1N0IDEAL"
Od četrtka dn« 30. oktobra do v^tevšl sobote dne 1. novembra
»KORUPCIJA"
Lepa družabna drami v 5 dejanjih. V glatbi v ogi Gioria Stjldsou.
Preduaanauilo: 5707/a
POLA mQRI.
u— Policiiske prijave. Od torka na štorih prodaja časopisov v podnaročilo. sredo so bili prijavljeni policiji sledeči j e— Orkester Glasbene Matice v Ce-slučaji: 2 tatvini, 3 prestopki kaijenja I lju prične svoje delo letos v mcsccu no = nočnega miru, 16 prestopkov cestnega vembru. V ta naincn se vabijo novi so-policijskega reda, 2 slučaja ogriza od delujoči člani k prvi vaji, ki se bo vrši -psa, I prestopek nedostojnega vedenja. ! la dne 3. nov. t L ob 20. uri v veliki 1 ogrožanje telesne varnosti, 1 telesna dvorani Glasbene Matice v Celiu. poškodba in 1 prestopek prodajanja ! e— Pasji kataster za mesto Celje. Ker sumljivega blaga. Aretaciji sta se izvr- jc na podlagi prijav sedaj pasji katasfer šili dve in sicer obe radi prestopka mestne občine celjskc sestavljen, se oj.o tatvine.	j zarjajo po n cdbi ministrstva za na-
u— Samomor ali nesreča. Včeraj ob rodno zdiavje hig. odd. z dne 30. 9. 5. uri zjutraj so našli železničarji na pro- i 1°24. št. 16.759, da morejo vsi posestn' gi med postajo Dravlje in Vižmarje preti ( ki psov vsako izpremembo v pasjem ka= uvoznim signalom truplo 20»!ctncga mla« , tastru prijaviti mestnemu magistratu naj deniča z odrezano glavo, ki je ležala nc- i kasneje v treh dneh po :zpremembi Tukaj metrov ob progi. Truplo je bilo brž- ' di vse stranke, ki privedejo svoje pse v kone povoženo od zadnjega večernega Celje in so z njimi tukaj nastanjene vec vlaka. Iz njegove lege se računa na sa- kot 14 dni. morajo iste prijaviti mestne-momor. Truplo je bilo identificirano z 1 mu magistratu in zanje nabaviti preapi-brivskim pomočnikom Ivanom Gagičcm ' sano za to leto izdano pasjo znmiko. ki je bil nastavljen v šentviški brivnici. j Proti strankam, ki ne bodo vpoštevalc tc last g. Alberta Doležala. Vzrok, ki je odredbe, se bo kazensko postopa o. gnal m'adega človeka v obup, ie nepo- i e— Smrtno je ponesrečil triletni sin«
•	Itazstara naše vojne mornarice. Na Sorgčr. S takimi bilancami ni oškodovan neznan ljubitelj psov odpeljal z dvorišča beograjskem vseučilišču priredi inženjer samo finančni erar, temveč tudi drugi dne 26. t. m. zvečer po! leta staro psico Gjurič v kratkem razstavo predmetov in solastnik grof Pejsčevič. Zaradi nekega . volčje pasme, vredno 1500 Din. V noči siik naše vojne mornarice. Na tej raz- nesporazuma je bil odpuičen knjigovodja na 23. t. m. sc je »plazil neznan uzmo-stavi bodo obiskovalcem na vpogled tudi bilinski brez odpravnine. To ga je tako \ vič v stanovanje kovaškega pomočnika najstarejši histerični fragmenti naše mor- razkačilo, da je falziiikacijo ovadil obla-; Edvarda Komparcta v Hrenovi ulici 19 narice, zlasti tudi zanimivi spominki sta- sti ki je zadevo preiskala in obsodila in mu iz o~narc izmaknil 666 Din.
re Bokeljske mornarice.	, društvo na globo 3,000.000 Din. Polovica ; u— Pobalinstvo. Ponoči sc klatijo po
*	Finančna kontrola na Jadrana. Po globe pripade ovaditelju. Grof Pejačevič ulicah razni postopači, vese' aki in de-naredbi finančnega ministra so se po- je oškodovan za približno osem milijonov lomržneži, ki ne vedo. nad čem bi vse dale te dni na prvo službeno potovanje dinarjev in je proti Sorgerju že vložil tož- znesli svojo slabo voljo in prirojeno jim ladje finančne kontrole, ki so bile na-, bo za o3kodnino. Zadeva je povzročila v, surovost. Če ne pridejo slučajno do ka-bavljene v Nemčiji na račun reDaracii. 1 Osiieku silno Benzaciio.	jke ograje, da bi jo podrli, če ne pobi«
OPOZORILO!
Ker se je dogodil slučaj, da je hotel nekdo za moi račun inkasirat'. opozarjani cenjene naročnike, da izplačujejo samo onim inkasantom, ki imajo pravilno potrdilo moje firme in ki se izkažejo pclcg teza lahko tudi z od iirmc potrjeno legitimacijo.
Z odličnim spoštovanjem H Petrič
2825 prodaja premoga in cementa«.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 16/L

Karel Kautsky - 701etnik
Sredi oktobra je dopolnil Karel £aut>ky, glavni teoretik nemškega so-cijalizma, 70. leto svojega življenja. Za velikima ustanoviteljema nemške so-cijalne demokracije, Ma.raom in Engel-čom. niso imele socijalistične stranke na Nemškem niti ene tako močne osebnosti, kakor je Karel Kautsky. On je t znanstveno metodo obdelal in raztol-mačil ideje obeh svojih velikih predhodnikov. dal jima je znanstveno pod-•ago ter lepo obliko. Baš slednji se je eahvaliti, da je socialistična literatura dandanes tako globoko pronikla v vse doje ne samo nemškega, ampak tudi •Irugih evropskih narodov.
Kautsky ni bil nikoli tribun socialističnih idej, pač pa njihov pismouk. V svojih delih je dokazal, kako temoljft [n obsežen je njegov socijološki študij, plasti v zgodovinskem pogledu. Kaut-skv ne zaostaja na tem polju prav nič fa največjimi evropskimi teoretiki socialističnih idej. Daroval nam >e celo knjižnico zgodovinskih razprav, ki s svojo jasnostjo, logiko in bistroumnostjo naravnost zadivljajo čitatolje.
Po očetu je Kautsky češkega poko-fjenja. Tega ni nikoli tajil. L. 1918., kc to Čehoslovaki doma in v tujini bili na dela za ustvaritev češke države je Kautsky vstal in z lastnim podpisom branil češko stvar, naglašajoč pravic host aspiracij češkoslovaškega naroda. Seveda mu je ta možati nastop prinesel več nasprotnikov kakor prijateljev. Toda to ga ni o plašil o, da bi zatajil dejstva in svoje pošteno mišljenje.
O priliki proslave Kautskega, ki se je vršila po vseh več,jih evropskih centrih, kjer imajo socijalisti močna oi>o-rišča. so pozdravile jubilanta sociialno-demokratske 6tranke vseh evropskih držav. S posebnim priznanjem so ga počastili češkoslovaški, nemški, angleški. francoski, poljski, ruski in ameriški socijalisti. Najbolj karakteristična pa je bila v zboru častilcev poslanica T. G. Masarvka, ki je pisal jubilantu pismo naslednie vsebine: «Ali se še spominjate naiinejra sestanka L 1911.? Takrat sem bežal iz Avstrije na Nizozemsko. Prerokoval sem razpad sori-ialrte demokracije in Vi niste branili nasprotnega stališča. Ko ste nastopili zoper leninizem, sem bil v duhu zopei z Vami. Če bi prišli v Prago, bi se z Vami prav rad pogovoril o tem vprašanju. katerega sva prekinila pred 10. leti.s
To je pač najlepše priznanje dela in uspehov nemškega socialističnega teoretika.
Pred obnovitvi!o procesa Carlier
Kakor smo že poročali, sta zagovornika francoskega kanetana Carlierja, ki je bil radi umora švicarskega trgovca fselliia obsojen iti a 20 let težke joče, vložila na sodišču predlog za revizijo procesa. Sodišče bo sklepalo o tem že prve dni meseca novembra. Tako b>"' tvoril skrivnostni umor v sobi št. 45 notela ^Palače* v Beogradu zopet sen-iacijo dneva, kakor pred letom dni, ko ie beograjsko javnost vznemiril zagonetni umor. Zagovornika Carlierja sta advokata Mijo in Bora Martina c.
Mi.ja Martinac se je o dokaznem ma-teri.ialu. na podlagi katerega je zahteval revizijo procesa, izrazil sledeče: »Preiskava. ki je bila izvršena v sobi ft. 45. je končala z rezultatom, da je jmoril trgovca IseJlija kapetan Car ner, ker se je smatralo, da je čisto iz-idjučeno, da bi mogla priti v sobo še <aka tretja oseba. Sodniki so utemeljili svoje mnenje s tem. da se kaka tretja oseba ni mogla skriti pod posteljo. ker so postelje v hotelu s?lo .lizke. Tudi v omari se ni mogel nikdo »kriti, ker je bilo ugotovljeno, da H
minutah. To je vse res, napačen pa je zaključek, ker je kaka tretja oseba lahko prišla v sobo skozi okno.
Pod oknom sobe št. 45 ee nahaja pet metrov globoko steklena terasa. Čisto mogoče je. da je neznani zločinec skočil po umom skozi okno na to teraso in potem pobegnil.
Se važnejša pa je neka druga okoliščina. Carlier sam je izjavil, da je v usodepolni noči zaprl sobo. Preiskava pa je ugotovila, da so imeli ključ za dotično sobo trije nastavljati hotela. Takrat jih ni nikdo osumil Sedaj sem pa zvedel, da je rnel bivši glavni sluga hotela, Ceh ne ter, še poseben glavni ključ, ki je odpiral vse sobe hotela. Cehneter ni čakal konca razprav, am-pa.k je pobegnil v Italijo, ne da bi <?e sodišče pobrigalo, da bi ga poprej podrobno zaslišalo. Ako se torej postavimo na stališče, da je imela ta »tretja oseba* tudi kliuČ od sobe št. 45, potem je na dlani da .je morilec s pomočjo ključa odorl sobo in po izvršenem zločinu skočil skozi okno na dotično teraso, ki je meter pod prvim nadstropjem betonrana. KolikoT se spominjam, je bilo takrat lepo vreme in okna sol>e so bila odprta. Zločinec je čisto lahko prišel z betonske terase v sobo, ki j« bila takrat prazna. Vsega tega preiskava ni upoštevala in zato je tudi sodišče odklonilo možnost, da bi izvršila umor kaka »tretja oseba*.
Iz vsega, kar mi je pripovedoval Carlier v Požarevcu, na<rlaša odvetnik, je domnevati, da je nekdo na potu v Beograd -pr.emlja.1 tudi Carlierja kakor tudi Iselli.ja Ko se je Iselli mudil v Zagnt)'i, mr je Carlier brzo'avil iz Milana. Toda Iselli ni dobil oner brzojavke, Carlier pa ne brzojavke, katero mu .ie poslal Iselli iz Zasreba v Bukarešto. Nekatere osebe so že osumljene, da so izvršile umor. Vendar pa še ni čas. da se,razpravlja o tem. dokler ne priči'' revizija procesa. Naglašam samo to. da sem prišel na podlagi dokazov, ki sem jih zbral, do prepričanja, da je Carlier popolnoma nedolžen in da se mu je zgodila s težko obsodbo velika krivica.
Kdo je morilec, ne vem. Za mene zadostuje, da sem prepričan o Carlier-jevi nedolžnosti in zato smatram z-> svojo dolžnost, da dosežem razveliav-1 jo rije obsodbe.»
Tako misli odvetnik Martinac. Kakih nazorov pa je sodišče, bo pokazala obnovitev razprave začetkom meseca novembra.
ročenec vrne k nji in da jo, zvest s roji obljubi, vzame za ženo.
Jovanka je vsled tega pričakovanja postala precej nervozna. Ponoči bdi, večkrat vstano in si v tolažbo razburjenim živcem kuha turško kavo. Ko m je te dni po tvoji navadi dvignila na notre in je hotela iti v kuhinjo, je ugledala pred svojo sobico, ki ima okno na ulico, belo oblečeno moško postavo. Postava se ji je vedno bolj in bolj približevala in ko ji je priifla čisto blizu, je Jovanka vzdih-nila: sSaj to si ti, Vasilij!« In res. Vasilij je stopil skozi okno v sobico, povaso-val. nato pa zopet odšel, kakor je prišeJ.
Naslednjo noč se ie do?odek ponori!. Obe noči pa sta bili jasni in 6vetli in ulice so bile tako čiste, bele kakor da se po njih preliva srebro. Plučaj je nane-sel, da se je to noč zbudila iz spanja tudi Jovankina mati. Hotela je takisto v kuhinjo, da zakuri ogenj in skuha kavo. Gospa Mihajloviceva je morala pri tem skozi Jovankino sobo. Toda kakšen strah jo je prevzel, ko je videla, da ima Jovanka odprto okno in da izteza roke proti neznani moški postavi, ki se je tiho. kakor strah bližala oknu in pravkar hotela stopiti v sobo. Mati se je tega prizora tako prestrašila, da je zbežala v kuhinjo, od tam skočila čez hišni prag ter začela vpiti na pomoč. Kmalu je
stolonaslednica Štefanija Je sestra znane Luize Koburške, o kateri Je svet toliko časa govoril in ki je umrla pred dobrim letom.
X Spomenik brez okusnosti. Društvo Probuja.očih se Madžarov, to so madžarski fašisti, bo proslavilo petletnico svojega obstoja na kaj čuden način. Društvo hoče namreč postaviti Mihaelu Tremmlu, ki ga je pri nekem pretepu v kavarni ubil trgovec s perutnino, zid L8-bel, velik spomenik, ki naj predstavlja Jezusa, kako dviga umorjenega Tremmla k sebi. Poleg Kristusa bo stala postava trgovca s perutnino, ki drži v rokah nož in opazuje trpljenje Tremmla.
X Najbolje oblečena žena Evrope-V londonskih krogih vzbuja veliko pozornost ločitev znanega mili.onarja kapetana Nasha od njegove lepe žene. Kapetan Nash je izjavil, da ne more več vzdrža-vati častnega naslova svoje žene, ki kaj rada sliši, da je najbolje oblečena žena v Evropi. Gospa Nashova je zapustila hišo svojega soproga v Londonu in odpotovala v Zedinjene države, kjer hoče po-
stati filmska igralka. Kakor poročajo listi, Je vzela seboj nad 400 oblek, za kat je potrebovala 27 kovčgov.
X Zaradi trikratnega umora lastnih otrok sta bila te dni aretirana mož in žena v Stegersbachu na Gradskem. Osumljena sta namreč, da sta svoje tri otroke zastrupila.
X Gobavost v Južni Afriki- Južnoafriška vlada je sklenila energične odredbe proti razširjenju gobavosti v Južni Afriki, ki se je v ondotnih krajih zopet silno razpasla. Samo v Kapski kolonij? so našteli nad tisoč slučajev, to je več kot v zadnjih desetih letih skupaj.
X Novi strupeni plini, ki jih nameravajo uporabljati v prihodnjih vojnah, so imeli pri poskušnjah v laboratoriju tvrdke Standard Oil Company v Severni Ameriki strašne učinke. Pri poskusih je šlo za to, da se ugotovi uspešnost strupenih plinov iz bencina. Dasi so bili nameščenci opremljeni s plinskimi masicaipt sta vendar dva umrla vsled zastrupljeni, trije so zblazneli, sedem pa se jih v bolnišnicah bori s smrtjo.
Sienkiewiczev povratek v domovino
SPREJEM PISATELJEVIH OSTANKOV V VARŠAVI.
Iz Varšave poročajo: Poljski narod je sprejel smrtne ostan« ke svojega duševnega velikana Sienkie« wicza na poti v očetnjavo kakor znajo priteklo "nekaj ljudi, med sprejemati svoje sinove samo Poljaki.
1	I 1 m lA V! <1 L- C trtcfmi ny\b /-. < nnrin mr/ifc.
njimi tudi policijski agent, ki je stvar
na postaji nepregledne množice ljudi
Siigestlvnost ženske domišlja e
»Strah« v mesečini.
Stanovalci Tličeve nlioe v Beogradu so te dni doživeli neobičajno noč. v kateri so jim vstajali lasje dokler ni priSla policija in napravila njihovemu strahu konec. Kra;em imenovane ulice stanuje v priti' Sni hiši w3ova Mihajlovičeva s svojo hčerko Jovanko. Slednji je 35 let. Pred dobrimi desetimi leti je bila zaročena z nekim Rusom, po imenu Vasilijem, ki je bil uslužben na tedanjem ruskem poslaništvu v Beogradu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil Vasilij vpoklican in je moral opasati sabljo. Dolgo časa ni bilo nobene vesti, kje ie in kako se počuti. Naenkrat pa je Jovanka dobila pismo, v katerem je stal samo en stavek. Ta se je glasil: »Čakaj name. jaz pridem j prav gotovo!« To pismo hrani dekle še ' danes. Na žalost se ne da razbrati pošt ni žig na n;em. vsled česar je tudi nemogoče dobiti informacije, od kod je to pismo prišlo.
Po tem pismu ni dal Rus Va-silj od sebe no-benesra glasu Kaj je bilo ž njim — ali je padel na bojišču, ali je umrl na ! posledicah kake bolezni, — tega ni mogoče dognati. Vasilj se po omenjenem pismu ni več oglasil. Jovanka pa si ga že danes ne more izbiri iz glave in venomer
brzo pojasnil. Sti so v Jovankino sobo, kjer je tuji mož sedel na divanu in držal Jovanko za roko. Oba sta molčala. Agent je najpoprej zaslišal Jovanko. in ta mu je dejala, da je moški, ki je bil samo v nočni spodnji obleki, njen zaročenec Vasilij. katerega je zgubila pred desetimi -BfinsTSA °P I!11"!0 insSu af as ojbjj -ijej Ta je sprva molčal, potem pa se je stresel in se zbudil ter se prestrašeno oziral po ljudeh okolu sebe. Za silo so ga oblekli in potem se je izkazalo, da 'e mož mesečnik In da ob luninih nočeh blodi po svojem okolišu. Jovanka pa. prevzeta od hrepenenja po svojem Vasiliju, katerega ni videla deset let, je menila, da se je vrnil njen Vasilij. Čnden slučaj igre je namreč v tem. da je tudi Rusu ime V&-
stva z župani, svečeniki in zastopniki prosvetnih društev. Od meje pa do Var« šave je bil razvrščen ob progi en sam nepretrgan kordon naroda, ki ie pozdrav ljal Sicnkiewiczeve smrtne ostanke. Sol« ska deca, vojaštvo, Sokoli — vse se ie trudilo, da izkaže velikemu proroku polja ske boljše bodočnosti zadnjo čast
Vlak je dospel v prestoUco republike v soboto ob 11. uri zvečer. Spremljala ga je častna straža sokolskih telovadcev Varšavski škof jc blagoslovil rakev, na» kar so odpeljali krsto v nalašč za to pri« pravljeno kapelo blizu kolodvora.
V nedeljo se je vršil pogreb. Pogreb« ci so dvignili krsto na mrtvaški voz in ; položili na drugi voz vence, med kate<
silij, kakor njenemu nekdanjemu zaro- j rimi se je posebno odlikoval venec čsL
čencu.
Rus je bil seveda v zadregi in se je opravičeval, ker se je izkazalo, da so njegovi podatki resnični, se je agent umaknil in odšel naprej. Jo pač križ. če se ljudje zanašajo na prikazni, o katerih sanjajo ženske!
X Sernm proti škrlafinkf. Ravnatelju vseučiliške klinike v Rimu, profesorju Coroniji in njegovemu sotrudniku, profesorju Christiji se je posrečilo vzgojiti iz krvi obolelih za škrlatico povzro-čilca bolezni v čistih kulturah in iz njih napraviti serum, ki sta ga vbrizgala otrokom,, da ne bi oboleli. S tem serumom sta zdravila nad 4000 otrok, od katerih le pri sedmih ni učinkovalo sredstvo.
X Bivša avstrijska prestclonnsled-nlca težko obolela- Iz Bruslja prihajajo vesti, da je zdravstveno stanje grofice Lonyayeve, ki je pred kratkim obolela, zelo opasno. Zdravniki so zelo skeptični. Grofica Lonyayeva je hči pokojnega bel-gMskega kralja Leopolda II. In je bila poročena z avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom. Po znani drami v Ma-verlingu pri Dunaju leta 1889, je postala Štefanija vdova in se ie nekaj let kasneje poročila z madžarskim grofom Lonva-yem, s katerim se ravnotako ni razumela, kakor s svo im prvim možem Rudolfom. Zakon se je pred leti ločil, in grofica stanuje sedaj v Belgiji. Bivša avstrijska pre-
ie tamkaj vsakdo zadušil že v petih | o njem sanja in pričakuje, da se njen za- j
Rešite se vseh skrbi
ker so nepotrebne; slabih ol la''il ali hlapa se Vam prodati ne ni"re, ker je e avna skrb imeti in proJari svo im odjemuIrem le prvovrstno Maso po odgovaijaioči ni«!:i ceni prihrii»icna tvrdki braro Sohwab, Ljubljana
prezidenta Masaryka. Sprevod je krenil z mesta in se jc počasi pomikal proti Mickiewiczcvemu spomeniku, kjer sc je ustaviL Na govorniški oder je stopil predsednik poljske države Wojczehow» ski in pozdravil pisateljeve zemske ostan ke kot drago ostalino pokojnika, pred katerim se klanja ves poljski narod. Na j ulicah je stalo nad pol milijona ljudL Na čelu sprevoda jc poleg Sicnkiewicze> vega sina korakal predsednik republike, za njim je šla vlada, parlament, pisatc« lji in umetniki, diplomati ter kulturni delavci. Zbor pisateljev jc vcxiii roman« sijer Zcromski. Slcdiii so rektorji in pno» fciorji univerz, generaliteta in podobni odličnikL Ogromno število meščanstva je zaključilo sprevod, ki sc je končno ustavil pred katedralo. Sicnkievriczeve kosti so prenesli v cerkev, kjer se je vršila poslednja maša < zadušnica iu na> to so položili krsto k večnemu počitku. Varšava je bila ves dan v žalnih zasta> vah in tihi resnosti.
Poljsko prosvetno ministrstvo je o priliki prevoza prejelo nebroj brzojavov, iz katerih je bilo videti, kaj je bil veliki pokojnik celokupnemu človeštvu. Med te« legraini so dospele tudi žalne brzojav« ke naše vlade in kulturnih institucij iz naši države.
PROSLAVE V ZAGREBU' IN BEOGRADU.
V nedeljo sta se vršili na čast Sicnkic> i \viczcvemu spominu na naših univerzah i v Beogradu in Zagrebu slavnostni aka» ; detniji. V Beogradu je začela slavnostna i seja ob 5. uri popoldne. V dvorani vse» učlišča jc predaval pred mnogoštevilnim j poslušalstvom o pomenu Sienkiewicza . dr. Radovan Košutič. Razgrnil je pred , navzočimi lik S;enkiewicza kot propaga« j torja in apostola svobodne Poljske. Sicn* ■
kie\vicz je bil natančen pisatelj, ki si je bil popolnoma na jasnem s končnim ci« ljem svojega dela. Kot pisatelj je sejal' dobre ideje ter dal z njimi narodu polj« skemu zdravo direktivo. Za profesorjem Košutičem je obdelal Sienkiewicza z biorf in bibliografskega stališča profesor-Uroš Džonič, nato pa je govoril g. L«* zar Knježevič o pomenu Sienkiewicza za Srbe. Očrtal je zgodovinsko podlago Sienkievviczevih povesti in romanov, na? kar je dobil besedo še dr. Vitezica, ki se je bavil s sliko starega Rima in z njen« refleksijo v «Quo vadisu*.
Zvečer se je vršil ▼ gledališču večer poljske glasbene umetnosti, na katerem je govoril o poljskih duševnih velikanih pisatelj Branislav Nušič. Sledili so od* lomki iz poljske opere «Halka», v kateri je nastopila pevka ga. Rogovska z velia kim recitativom in z arijo iz prvega de* janja. Nato je ga. Ruža Vinaver svirala nekoliko klavirskih komadov poljskih skladateljev Chopina in Padercvvskega« Večer je zaključilo nekoliko uspelih' scen iz romana <Quo vadis?» Tej proi dukciji jc prisostvoval del vlade in beo* grajski zbor diplomatov.
V Zagrebu je bila proslava istotako izvrstno organizirana. Navzoči so bili diplomati tujih držav, zastopniki p ros svetnih in kulturnih institucij, vojaštvo, svečeništvo itd. itd. Ko jc prisotne po< zdravil univerzitetni rektor dr. Polič, je izpregovoril o Sienkicviczu dr. Fran Ile< šič, ki je primerjal romantika Mickics« wicza z realistom Sicnkiewiczem. Obal sta umrla daleč od svoje domovine frt dočim počiva Mickie\viczev prah v Kras kovu, so položili Sienkiewidta k zadnje« mu počitku v Varšavi. Po govoru dr, Ivana Esiha je sledila recitacija g. Du-i* šina, nato pa je zaključil knmemoracijo poljski konzul v Zagrebu baron Samsoa Himmelstjcrr.a z zahvalo za zanimanje, s katerim so se izkazali Jugosloveni t priliki prenosa Sicnkicviczcvih smrtnihi ostankov v domovino.
PROSLAVA V LJUBLJANI.
Te dni se vršijo po vseh večjih me« stih spominske svečanosti povodom pro« nosa kosti velikega sina Poljaka — Hen* rika Sienkiewicza. V Ljubljani se vrsi tudi podobna spominska svečanost in si« ccr v nedeljo dne 9. novembra ob 11. uri dopoldne v dramskem gledališču. Sveča« nost priredita univerza in narodno glM dališče v Ljubljani.
Naše bilo ie od pamtiveka vse Primorje in ves Korotan.
Nedelja, 9. XI. 1924
Dinarski dan
za neodrešenc brate in sestre Jugcslovenska Matica
C. B.:
Avanzman
Stražmojster Kovač pri kiraslrjih je bil srečen človek.
Prišteval se ie ljudem, ki pojmujejo življenje praktično, ki izvršujejo svoje dolžnosti in mirno stopajo skozi življenje. N;egova karijera je potekla povsem po predpisih; znal je krotiti moštvo, in gospodje prostovoljci so vedeli, kaj se spodobi: marsikatera gniat ali steklenica s konjakom sta prirotr.ala v njegov stan.
Sicer pa ie tega potreboval, saj je bil poročen. Imel je celo jako dražestno ženico. Preje je bila modistka v majhni trgovini, vendar je ta čas dobro izkoristila in si je izobrazila svoj okus. Vedno je izgledala ljubko, da celo elegantno.
Kako pa je ta ženska tudi umela nakupovati! Bluza, katere blago je kupila v razprodaji skoro zastonj in ki jo je doma sama skrojila, ko je bil mož v službi, ie bila taki. da je sodil celo dober poznavate!j takega blaga: kupljena je v prvovrstni trgovini za drage novce. Prav-tako je bilo z njenimi klobuki, plašči, jopami. B'!o je res čudovito!
Seveda je to 1 ubko bitje znale vse te stvari tr.di uveljaviti. Bila je srednje postave. bolj bujna kot vitka, toda finega, izrednn lepo modeliranega pasu. Potem pa glaviču: temne, živahne oči, kostanjeve Insc, in v a hoia.. '
V širokih stražmojstrovih prsih sta bivali dve ponosni čustvi. Postavljal se je s svojo ženico in svojim mestom pri polku. Radi njegovih sposobnosti so ga častniki zelo cenili in ravnali z njim, v kolikor so dopuščale razmere, naravnost prisrčno. Posebno njegov eskadrenski poveljnik ritmojster Mišič mu :e bil naklonjen. Kar razvajal ga je v prijaznosti. O njegovi ženi je trdil, da je «kapitalna ženska*, kar je stražmojstru neznansko ugajalo, zakaj gospod Mišič je bil strokovnjak v takih stvareh.
Kratkomalo, stražmojster Kovač je bil srečen človek. To se pravi, še sedaj bi bil. da ni bilo tega nesrečnega zobobola.
Ko je stražmojster okušal potuhnjene bolečine, ki mu jih je povzročal zob, je jel dvomiti o svoji sreči. Nič več ni bil zadovoljen s svetom. In čudno! Mož, ki je vedno govoril o »gnilem miru* in hrepenel po grmenju topov, ni imel poguma, da bi se prepustil v lečenje zobozdravniku.
Tako je kar naprej trpel muke. Vrhu ( tega pa še ta naporna služba! Celo po-j noči! Nikoli ga nočna služba ni tako J skrbela kot sedaj. Pa kako pogosto ie bila vrsta na njem, da si tega ni znal raz-! lagati.
Ko je imel neko noč službo, so post de;
bciečine naravnost neznosne. Prlvijalo, i šiipalo in ščemelo ga je tako, da je čui j r.uti vse peklenščke. Ni si vedel drugače!
pomagati. Javil je, da je bolan. Ker se mu je res poznalo na licu, so ga poslali domov.
Zenica ni bila malo presenečena, ko je prisekal pozno ponoči domov. Takega ubogega bitja, toliko potrebnega spanja, pač ni mogel kar brž zbuditi. Dclgo je zvonil in trkal, da se je ženica vzdramila in z drsajočimi koraki prišla k vratom. Ko jih j'e odprla, se je med podboji vršila dolga konferenca, tako boječa jc bila mlada ženica.
»Zopet ta nesrečni zobobol! Teci vendar v lekarno, naj ti dajo klorolorma. Hitro, hitro, grozno te ,e videti!*
*Ah, saj bo dobro, samo spat ležem!* je godrnjal stražmojster, ki so ga muke popclnoma zdelale.
Stražmojster pa je le silil v teplo posteljo. kjer ie '.;pal pozabiti na bole^ir.e.
Potisnil je tresočo se žensko v stran in stopil v spalnico. V temi, zakaj svečo je Imela žena, ki pa ni šla za njim, se je urno slekel, zmetal obleko na stol poleg postelje in skušal zaspati.
Za trenutek mu jc bilo bolje, potem pa ;e zob začel šc huje kljuvati. Ni mu bilo več strpeti. Premetaval sc jc z desne na levo in narobe, se drgnil, praskal, renčal. Nič ni pomagalo. «Liz'ka, Lizika, kje si?...* Tako mu je bilo hudo. da je klical ženo na pomoč, kot dete mater. *Tu sem v kuhinji in ti grejern vodo.* Toda dolgo je čakal ua toplo vodo. Vrhu tega je ie dvomil, da ma bo pomagala. Bolečine pa so naraščale.
Tedaj se je stražmojster odločil. Brž se je v temi oblekel in tekel v lekarno. Napol nor od bolečin ie pozvonil pred
h ifili iiii Jfi"
ki izide v večji nakladi in j večjem obsegu, se sprejemajo
Inserati samo do petks zjutraj!
lekarno. Trenotek — njemu večnoet in odprli so mu. Zaspan pomočnik ga jet
vprašal, česa žeii.
»Klorcforma — hitro — prekleti zoblu
»Takoj, gespod ritmojster.*
Kdo pa ;e to dejal? Ta zaspani pomočnik! No, ta mi da namesto kloroforma; še cijankalija!
Gledal je mlademu človeku pod roke, in se pomiril šele, ko je videl, da mu jo iz velike steklenice z napisom kloroiornt natočil majhno stekleničico.
«Tu, gospod ritmojster. Ah" takoj pla« čate?>
<rBedak!i. je obviselo stražmojstru koncem jtzika. A premagal se je, segel v žep in potegnil vun svojo dcnarnico. To se pravi fino dcnarnico iz rdeče juhte, polno drobiža in debeliža...
Tu se ie zagleda! v zrcalu. V tem visokem in ozkem steklu, stoječem med policami s steklenicami in čudnimi napisi, jc zazrl siiko, ki ga je primorala, da se je v svoji vojaški disciplini postavil strumno kot kip. Iz zrcala je gledal nanj — ritmojster.
A uniform Iranec v zrcalu se je kretat kot on. Ko je stražmojster videl še oteklo lice na podobi v zrcalu ni več razmi-šljaL
Vraga! To jc on sam! Ccz noč jc av.t ziral. Kogar iiog liub'. ga odlikuje ceio v spanju.	>
Da, srečo je ireba imeti!
vo
Kriza v bančnem poslovanju
Zadnje časa vlada v bančnem poslovanju velika kriza. Posli so reduciram na minimum in podoba je. da bo poslovna stagnacija še hujša. Glavni vzrok^ temu stanju so izredno napete kreditne kondicije, ki jih industrija in trgovina ne more več prenašati.
Ako išče trgovec ali industrijec pri banki kredit, mora dati menico, ki služi banki kot garancija. Banka reeskonti-ra menico pri Narodni banki za 6 odst., klientu pa računa za dovoljeni kredit 22 do 25 odst. obresti. Obrestno mero si •viša ali niža po solidnosti podjetja ali po uzancah, ki vladajo v posameznih delih države. Seveda daje Narodna banka 6-odstotni reeskomptni kredit le v jako ozkih mejah.
Vsi napori gospodarskih krogov, da se zniža obrestna mera, doslej niso imeli uspeha. Veliko podjetij ie ustavilo svoje poslovanje, ker se mnogo trgovinskih poslov v takih razmerah ne rentira več.
Da se odpomore temu stanju je uvedla Narodna banka akcijo, da maksimira bančno obrestno mero na 18 odst. Kakor poroča beogr. »Vreme* dobiva,jo banke od 1500 milijonov dinarjev kredita, ki ga .je dala Narodna banka našemu gospodarstvu, okroglo 800 milijonov Din. Vrhute-ga razpolagajo banke s preko 4 milijardami dinarjev tujih plačilnih sredstev, to je vlog tekočih računov.
Kako stališče bodo zavzele banke nar pram akciji Narodne banke za znižanje obrestne mere, je drugo vprašanje. Narodna banka sicer grozi bančnim zavodom, ki ne bodo maksimirali kreditne kondicije na 18 odst. z odpovedjo re-eskonta, vendar pa j« upati, da bodo bančni krogi sami uvideli, da so sedanje kreditne kondicije nevzdržljive in da bodo skušale znižati obrestno mero na znosen nivo.
Gospodarske prilike
v Italifi
Kalija je med tistimi drŽavami ki kljub vztrajnemu in resnemu prizadevanja svojih činiteljev ne pride mnogo naprej iz svojih kritičnih gospodarskih prilik, dasi je imela Italija po vojni dokaj boljši položaj kakor n. pr. naša kraljevina, ki je sestavljena is toliko različnih pokrajin.
Dočim dinar kaže že dve leti skoro heprestano tendenco naraščanja, ima lila dokaj več slabosti. Kmalu po Musso-Emjevem nastopu se je lira sicer okrepila, sedaj p* zopet slabi; tečaj lire, ki je bil na cnriški borzi meseca septembra nad 23, je padel dosedaj že pod 22.50, čeprav v Italiji ni inflacije, temveč baš nasprotno: pri izkazu italijanskih emisijskih zavodov je padel tekom avgusta obtok bankovcev za 160.2 milijona na 17.352.5 milijona lir. Kriva je slabljenju lire med drugimi gotovo tndi slaba letina, M bo imela za posledico povečan uvoz. Vravnotežen ni državni proračun in italijanska industrija se še vedno bori za zunanje trge.
Precejšnje izboljšanje pa beleži zunanja trgovina. V prvih 8 mesecih t. L je dosegel uvoz vrednost 12.399 milijonov Ur, a izvoz pa vrednost 8.839 milijonov lir. Primanjkljaj znaša torej preko 3.500 miKjonvv lir napram primanjkljaju preko 5 milijard lir v istem času lanskega leta. Večji uvoz živil, ki se spričo slabe letine obeta v nastopnih mesecih, lahko trgovinsko bilanco poslabša, ako se ne bo tudi izvoz povečal. Za povečanje izvoza sicer govori za enkrat nizko stanje lire kar končno ovira tudi uvoz.
Slabo stanje lire. kakor tudi čvrstoča na zunanjih trgih sta, povzročila po vseh italijanskih tržiščih skok žitnih cen, zlasti pšenici. Turščica se je manj podražila. V Milanu notirajo sedaj v lirah za 100 kilogramov povprečno: pšenica, mehka, domača 148—146, inozemska 148—158, turščica 103—106. domači oves 100 do 105, domača rž 112—117, domači ječmen 120—125 riž 200—240 lir. Enako so poskočile cene goveji živini. Za kg žive teže notirajo sedaj v Milanu v lirah povprečno: >-o!i I. 6.50. II. 5.80. m. 450, kra-e 1. $.20. II. 5.10. HI. 3.60, biki I. 6, II. 5.50, teleta za klanje 7.20, teleta za rej* 7.20 do 8.60 lire.
Gospodarske prilike v Italiji torej niso fiaš povoljne. Glavno kar manjka Italiji, so velika zunanja tržišča, ki bi mogla sprejemati izdatnejše količine italijanskih industrijskih produktov. Dosedanje zboljšanj« v tem pogledu je še majhno in izgledi ra nadaljnje boljšanje so dvomljivi. Na Balkan, kjer si hoče Italija ustvariti velik trg, silijo zopet Nemci. V naši kraljevini c. pr. razpeča Italija sicer mnogo svoje produkcije, toda njena trgovina je napram Jugoslaviji tudi letos mo^no pasivna.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Pšenica: baška, 9.5 vagona 370: ba«
ščica 3.50, pšenica 4, moka 5 — 6.5, tur« ščna moka 4, ješprenj 8, kava 52 — 72, riž 9 — 12, sladkor: kocke 17, sipa 15-50, kruh: beli 6.50, črni 5.50 Din za kg.
Dunajski svinjski sejem (28. t. m.) Do« gon 10.546 komadov. Med temi jih je bilo iz Jugoslavije le 411. Največ jih je bilo iz Poljske, in sicer 8180. Cene so padle za 1000 do 3000 aK pri kg. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: debele svinje I. 28 — 28.5 (izjemno 29), sred« nje 27 — 28.5, kmečke 26 — 28, mesne svinje 18 — 25.
= Naš izvoz v septembru. Iz Beograda
poročajo: V mesecu septembru se je izvozilo iz naše kraljevine 384.596 ton blaga v vrednosti 937,368.216 Din napram 334.766 tonam v vrednosti 914.013.910 dinarjev v istem meeecu leta 1923. Naj-glavnejši izvozni predmet v septembru je bil pšenica, katere se je izvozilo 43.088 ton v vrednosti 162.1 milijona Din; potem slede: les, pšenična moka, živa živina, sirovi baker, jajca«, žive svinje, fižol, meso. razno žito in še cela vrsta drugih predmetov. Septembra se je izvozilo tudi hmelja v vrednosti 10.4 milijona Din (200 ton). Izvoz v prvih 9 mesecih je znašal 2,695.149 ton v vrednosti 6,,654,263.425 Din (lani v istem času 2 milijona 153.327 ton v vrednosti 5.501 milijonov 857.652 Din). Izvoz je torej napram lani napredoval po količini in vrednosti.
= Kongres Glavne zveze kmetijskih zadrug se je vršil 28. t. m. v Beogradu. Zastopani so bili delegati iz vse države. Skupščino je otvoril in vodil predsednik zveze dr. Anton Korošec. Po običajnih poročilih zveznih funkcionarjev se je vršila daljša debata, o osnovanju Zadružne banke. Sp-ejet j? bil predlog, da se najprej izdcia načrt zakona o sodelovanju država pri ustanovitvi zadružne osrednje banke. Načrt bo izdelal ožji odbor strokovnjakov ter ga bo potem predložil na pristojnem m» stu. Glede višjih zadružnih šol so bili delegati složni v tem, ia se otvorijo oddelki za zadružništvo na pravnih fakultetah in na trgovskih akademijah. Končno so je sprejela resolucija naj ima Gl&rsi zadružni savez svoje zastopnike pri sklepanju trgovinskih pogiodb in pri tarifnih pogajanjih.
= Promet našega uvoznega In Izvoznega blaga v bratislavskem pristanišču. Zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica je prejela, od našega konzulata v Bratislavi podatke o uvozu in izvozu blaga iz naše države na brodih Brodarskega sindikata SHS skozi bratislavsko luko. Uvozilo se je od nas v bratislavsko pristanišče: meseca avgusta 4,850.555 kg in septembra 9,946.874 kg. Izvozilo pa se je iz Češkoslovaške za našo kraljevino skozi bratislavsko pristanišče: avgusta 1,546.778 kg in septembra 395.645 kg. Iz naše države so se izvažali tja: pšenica, turščica, soda, moka itd., a izvažafi k nam premog koks itd. Mi smo torej v obeh mesecih več izvozili tja, nego uvozili k nam.
= Slaba kupčija g suhimi 5ešpljaml Iz Beograda javljajo, da je v Srbiji slaba kupčija s češpljami in pekmezem. Ni niti ponudbe niti povpraševanja. Položaj v Bosni je prilično enak. Nominalne cene so: 70-75 11 Din; 80-85 10.60 Din; 95-100 10.30 Din franko vagon, pariteta Valjevo.
= Visoke cene na vinskem trgu. Majhen pridelek vina v naši državi in iz tega izvirajoče močno povpraševanje ima za posledico naraščanje cen, ki se opaža že precej tednov. Živahna je kupčija na Slovenskem, a najbolj v Dalmaciji in Primorju. Tamošnja bela vina, 12 odst., se plačujejo po 5—5.50 Din liter. Produeenti ne dado ničesar pod 5 Din; samo v krajih, kjer je belo vino slabše kakovosti, so cene okrog 4.50 Din. Ako bo kupčija z vinom v Dalmaciji tako živahna, kakor je sedaj, bodo tekom enega meseca v glavnem vse zaloge razprodane. Hrvatska seljaška bela vina se plačujejo po 7 do 8 Din liter; letošnja kakovost je srednja: 8 do 9 odst. Malliganda. Za to vino je kupcev malo, ker so cene previsoke. Vršačka bela vina se živahno kupujejo in plačujejo po 5 do 6 Din liteT. Cena banatskemu črnemu vinu je nazadovala na 4 Din liter
= Unifikaclja borznih uzanc v Jugoslaviji. Te dni se bo vršila skupna konferenca vseh zastopnikov borz iz Jugoslavije. Na konferenci se bo pretresalo pred-,-se-m vprašanje unifikacije borznih pravil (uzanc). Dosedaj ima vsaka borza svoja posebna pravila, kar je v mnogih ozirih oviralo delo in kooperacijo posameznih borz. Ide:r> unifikacije borznih uzanc rj^spodarski krogi gotovo pozdravljajo.
— Carinska konferenca na Rakeku. Trgjovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vTši redna carinska konferenca na Rakeku v v četrtek dne 30. oktobra t. I. ob 5. uri popoldne v zgradbi carinarnice.
= Položaj na našem žitnem trgu je bil prve dni tega tedna precej miren. V cenah ni znatnejših izprememb. Inozemstvo se je zanimalo za sušeno turščico dočira je zanimanje za pšenico in moko oslabelo. Pač pa povprašujejo po pšeni-
tvrdki Prometna trgovska d. d. v Ljubljani, Krekov trg 10, da poviša svojo delniško glavnico na en mi';jon dinarjev. Družba se peča pred vsem z izvozom lesa.
= Stranski carinami v Marenbergu in Prevaljah sta ukinjeni ter pretvorjeni v oddelka glavne carinarnice v Dravogradu.
=r Elektrifikacija Osšjeka. V Osijeku se je že pričelo z gradnjo poslopja za direkcijo elektrarne. Tudi druge gradn:e se bodo kmalu pričele, zlasti trasiranje in polaganje tračnic za tramvaj. Pri elek-trifikacijskih poslih sodeluje tudi Ju-goslavenski Siemens, ki je v zvezi z veliko svetovno elektrotehnično firmo Siemens.
= Izplačevanje 6 odstotnih državnih bonov v kronah in dinarjih se bo vršilo letos ob istih pogojih kakor v minulem roku od 1. novembra t. 1. do 1. maja 1925 in sicer v Sloveniji izključno pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
— Odprava konkurza. Konkurz, ki je bil razglašen o imovini Franja Vičarja, trgovca v Mariboru, je odpravljen, ker sc je sklenila prisilna poravnava.
= Občni zbor delničarjev DolenisMh železnic se bo vršil 11. novembra ob v dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani.
= Likvidacije. V likvidacijo sta prešli »Jadran*, trgovska prometna družba z o. z. v Ljubljani ter Hranilnica in posojilnica na Viču, r. z. z n. z. Upniki se pozivajo naj priglase terjatve.
= Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do 3. novembra ponudbe glede dobave 300 kg mila za pranje perila. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 6. novembra v pisarni štaba 40. pešpolka »Triglavskega« v Ljubljani glede dobave makaron, pšeničnega zdroba. ješprenjčka, fižola, riža, svinjska masti, jedilnega olja in kisa. — Dne 19. novembra pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnih pragov, podložnih plošč itd. — Dne 22. novembra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 4000 komadov zabojev iz mehkega lesa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 29.000 kg repičnega gorilnega olja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave obročev za koleea itd. — Do dne 5. novembra sprejema direkcija državnih rudnika v Brezi (Bosna) ponudbe glede dobave 200 komadov delavskih srajc in 100 komadov spodnjih hlač. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
povišanje z velikim primanjkljajem poštne uprave.
= Neznatna nakupovanja efektov na dunajski borzi s strani Inozemstva. Interes inozemstva za kupovanje efektov na dunajski borzi je bil v zadnjem tednu že popolnoma ponehal. Močno nazadovanje tečajev, nejasne finančne in gospodarske prilike so povzročile rezerviraaost in so bili mnogi kupovni nalogi preklicani. Šele zadnje dni prihajajo zopet v večji meri nalogi za nakupovanja.
= Primanjkljaj avstrijskih železnic v prvih 7 mesecih t. L znaša po poročilu generalnega komisarja Zveze narodov dr. Zimmermanna 66 milijard aK (4.5 milijona zlatih kron). Za mesec avgust je predeiden primanjkljaj v svoti 80. za september 24 in za oktober-november 130 milijard aK (papirnatih).
Šport
SLUŽBENE OBJAVE LNP.
(Iz seje u. o. z dne 24. t. m.) Prvoraz. klubom LNP. daje se na zadnje, da je u. o. LNP. na svoji seji z dm. 16. L m. usvoji sklep, Klasom kateres« mora vsak prvorazredni klub odigrati v letu po eno tekmo z drugorazrednim klubom in to v svrho izboljšanja finančne?? stanja teh klubov. Termine lahko klub: sami določijo, vse ostalo, med drugim izžrebanje nasprotnikov Izvrši p. o., kar se bo klubom pravočasno sporočilo. Opozarjajo se vsi klubi LNP., da ie 3,
0.	potrdil sklep p. o., glasom katerega se v bodoče ne bodo upoštevali protesti, iz-nešeni po že doigranl tekmi, in ki bazirajo na trditvi o slabem terenu Igrišča, o slabem vremenu ln o sodniku, ki je tekmo vodil, a nI bil za to delegiran. Klubi ns; poduče kapetane svojih moštev na tozadevne določbe pravil.
Ugodi se prizivu S. K. Celje z dne 21. t m. proti anulaciji prvenstvene tekme S. K. Celje : S. K. Hermes z dne 5. t. m. (rezultat 3 : 3), kar se preda p. o., da navedeno tekmo verificira.
Klubi se obveščajo, da Imajo prost vstop k tekmam le oni podsavezni funkcionarji, ki se izkažejo s podsavezno izkaznico za L 1924/25 in opremljeno na hrbtni strani z velikim pečatom LNP.
Tajnik I.
Službeno iz LNP. Danes, v četrtek ob 18.15 seja upravnega odbora v sobi Športne zveze. Narodni dom. — Tajnik.
Primorje jun. : S. K. Krakovo. V soboto dopoldne ob 10. odigrajo juniorjl Primorja revanžno tekmo proti S. K. Krakovo. Zadnjo tekmo s tem moštvom so Primorjani izvo.evali v svojo korist 3 : 1. Tekma se vrši na igrišču Primorja. Primorje : Hermes. V soboto, dne
1.	novembra, na dan vseh Svetih, si bosta stala nasproti v prvenstveni tekmi navedena klima. Tekma je odločilne važnosti, posebno za Primor.e, če si hoče utrditi položaj na 3. mestu prvenstvene tabele. Moštvi sta si prilično jednaki; Primorje poseduje dobro napadalno vrsto, posebno je uigran trio Camernik, Balinc, Erman A, nasprotno pa razpolaga Hermes z izvrstno obrambo, na čelu ji znani vratar Mihelčič. Obeta se nam torej zanimiv in oster boj. Tekma se vrši na igrišču SK. Primorja, Dunajska cesta, ter prične ob 15. Ob 13.30 predtekma
vize: Amsterdam 2695 do 2725. Dunaj med obema rezervama.
,<><?985- .fu^m^eSta 0M2 do j Trening ukma ZNp . Hašk 5 . y 0.094, Italija izplačilo 297 6 do 300.6, Cek ( v torek se je vršila zadnla trenin2 tek-297.1 do 300.1, London izplačilo 311 do ma moštev ZNP, ki bi v nedeljo moralo
29. oktobra: LJUB LJANA. Vrednote: 7 odst. posojilo 61 do 63. Vojna škoda 110 do 111 (zaključek 110), Celjska posojilnica 209 do 0, Ljubljanska kreditna 215 do 230, Merkantilna 124 do 128, Praštediona 914 do 0, Slavenska 0 do 90, Strojne 130 do 150, Vevče 0 do 120, Split 1420 do 1450, Nihag 0 do 85, zastavni Kranjske deželne 0 do 17.5. zadolžnice Kranjske deželne 0 do 89. Blago: Do zaključkov je prišlo v nastopnem blagu: češnje-vi krljl od 40 cm naprej, zdravo blago, fco. nakladalna postaja, za 100 kg, 1 vagon 100 do 1(6 (zakjjuček 100); turščica, nova, franko Ljubljana, 1 vagon 215 do 220 (zaključek 215); fižol prepeličar, očiščen. b-n, franko Postojna trans., 1 vagon 560 do 575 (zaključek 575). Povpraševanje je bilo po raznih vrstah fižola. Ponujali so se: pSenica. turščica, oves, moka, otrobi, smrekovi in jelovi hlodi, deske, bukova drva. Povpraševanje je bilo dalje po hrastovih frizib in jabolkih za stiskanje.
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. V bančnih papirjih je bil promet za malenkost živahnejši. Nekateri tečaji so zelo neznatno poskočili. — V devizah je bila danes tendenca nekoliko slabša. Tečaji so se gibali v glavnem na včerajšnji bazi, le deviza na Italijo je dalje oslabela. Po borzi se je v posameznih devizah ponujalo blago na višini zadnjih zaključnih tečajev. Blaga je bilo dovolj. Narodna banka ni nastopala. Promet srednji Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj, Italijo in Švico. Notirale so de-
314, ček 3099 do 312.9, New-York ček 68.375 do 69.375, Pariz 357.5 do 362.5, ir	. „ , , , ■ Praga 205.1 do 208.1, ček 204 do 207,
ofenaKc^cTjef^^vembraS S^J™ 1° l™**«" « i tttt*Vi*Vi^li^ k
ravnateljstvu državnih železnic v L ti Iz-
igrati v Budimpešti. Čeprav je zagrebška reprezentanca zmagala proti Hašku, se še vedno ne more reči, kako bo sestav-
ljam glede dobave 300 ton koksa. — Dne
25.	novembra: pri ravnateljstvu drža enih železnic v Ljubljani glede dobave bakrenih cevi, okroglega bakra in bakrenih plošč: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebn glede dobave 100 ton koksa. — Dne 26. novembra pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave e'ektrotehničnega in instalacijskega materijala: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 2500 ton angleškega premoga; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave vrvar-skega blaga. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Prodaja starih sodov &e bo vršila
26.	novembra pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Sol iz Poljske. Iz Beograda poročajo, da je uprava državnih monopolov sklenila s Poljsko pogodbo glede nabave 30.000 ton soli
= Madžarska ponudba o Izvozu živine. Madžarska vlada je preko svojega konzulata v Beogradu stavila predlog glede medsebojne ureditve izvoza naše in madžarske živine in sicer tako, da bi naša država Izvažala Sivino za klanje v Madžarsko, a Madžarska bi izvažala raz-plodno živino v našo državo.
= Povišanje poštnih pristojbin ▼ Avstriji Z Dunaja poročajo, da se v Avstriji pripravlja povišek poštnih in brzojavnih pristojbin. Povišanje bo stopilo v veljavo s 1. decembrom. Utemeljuje se
r.atska 263.50. Oves: 9 vagonov 250.'ci domači mlini slavonski in slovenski, j Turščica: nova, 19 vagonov 170.! = Zagrebški obračunski zavod. Za rav- i M o k a: «0». 10 vagonov 550; «2», 4«0: I natrija obračunskega zavoda je imeno-i <!>». 400; «8», 200. Fižol: 6 vagonov van borzni tajnik Strer. Zavod bo za- j •150. Otrobi: 6 vagonov 155. Tenden« . čel poslovati s 1. novembrom. V gospo-1 <•:• mlačna.	jd.irskib krogih vlada veliko zanimanje j
Sarajevski trg (26. t. m.) Kostanj 4. za ta zavod, ki obeta poživeti efektne j «)robi Š, grozdje 12 — 14, krompir 1.5 do posle.
2. hruške (debele) 8. jabolka 8 — 10, na« rad'žntki 4. zelie 2, čebula 4. oves 4, tur:
= Povišanje delniške glavnice. Mini-1
-tvstvo trgovine in indnstriie ie dovolilo
Mednarodni transporti
I. Bonča
LJubljana	Beograd
Seleabargora nI. 7/II. Obiličev Venae 12.
Maribor Aleksandrova cesta št. (4.
Vrši carinsko posredovanje in vse spedicijske posle. Preskrbuje dovoljenja za carine prosti uvoz industrijskega materiala. Prevzema transporte za tn-zemstro in za vse ostale države po fiksnih oenah.
Ker so s 1. novembrom ukinjene železniške carinske agenture, se kot domače podjetje priporoča gg. trgovcem in industrijcem s proinjo, da se za vse carinske in spedicijske posle poslužujejo njegovega posredovanja.
Poslovanje strogo strokovno in solidno.	5651 a
do 1336, «ek 1326 do 1336: valute: dolar (torkovj tekmi nekateri določeni igralci 68 do 0; efekti: bančni: Trgo 30 do 81, j sploh niso prUlj in ^ moraij namesto Eskomptna 109 do 110. Kreditna 108 do njih vskočiti drugi igralci, ki za reprezen 110, Hipo 57 do 58, Jugo 102 do 104, tanco sp)oh ne pritiej0 v poštev. Sestava
Ljubljanska kreditna 210 do 215. Obrtna 68 do 70, Praštediona 915 do 930, Slavenska 0 do 80. Srpska 136 do 137; industrijski: Eksploalaeija 84 do 86. Drava 225 do 230, Sečerana 890 do 905. Nihag 70 do 75, Gutmann 725 do 775. Slavonija 75 do 77, Trbovlje 435 do 445. Vevče 0 do 140; državni: 7 odst. posojilo 63 do 64, agrarne 0 do 26, Vojna škoda 111 do 112.
Beograd. Radi preeejShje obilice blaga so tečaji posameznih deviz popustili. Promet je bil srednji Notirale »o devize: Amsterdam 2700 do 2725, Dunaj n.09725 do 0.09975, Bruselj 330 do 331. Budimpešta 0 do 0.0915, Bukarešta 38.5 do 39.5, Italija 298 do 299.25, London 310.5 do 81145, New-York 68 75 do 69. Pariz 362 do 364, Praga 206.25 do 206.50, Švica 1330 do 1332.5.
Sokol
Sokolsko društvo v Vel. Laščah se
zahvaljuje oficirskemu zboru 16. art. puka za prispevek 111 Din kateri znesek so isti darovali o priliki pohoda skozi Vel. Lašče za zgradbo sokolskega doma.«
Starost olimpijskih telovadnih tekmovalcev na letošnji olimpijadi r Parizu. Najstarejša tekmovalca sta bila Italijan Zampori (37 let) in Američan Rott-mann (36 in pol leta). Najmlajša tekmovalca pa sta bila Švicar Miez (20 let) in Anglež Brown (19 let 8 mesecev). Do-segii so po vrsti kakor so imenovani 26., 42., 23., 40. mesto med 72 tekmovalci. Povprečna starost tekmovalce r je bila: Čohi in Švicarji SO let. Francozi skoraj 50 let. Amerikanci in Italijani 29 in pol leta, Finci 28 in pol leta, Jugosloveni 26 let, Luksenburžani nekoliko manj nego 26 let, Angleži 23 let in 7 mesecev.
se bo najbrže glasila: Friedrich, Daso-vič, Vrbančič, Hitrec, Rupec, Gotz, Ba-bič, Benčič, Bonačič, Mantler, Pavelič; rezervi: Kolibaš, Vinek.
Protest Splita odbit. Kakor doznava« jo zagrebški listi, je JNS na svoji ponedeljkovi seji z večino glasov odbil protest splitskega podsaveza proti finale tekmi Zagreb : Split, o katerem smo svojčas poročali. S tem pa še ni gotovo, all je ta zadeva končnoveljavno rešena, ker je splitski podsavez že preie izjavil da bo v tem primeru apeliral na Izredno skupščino saveza.
Nogometne tekme na Češkoslovaškem. Na narodni praznik v torek se je vršilo na Češkoslovaškem nekaj prav zanimivih tekem. V Pragi sla si stali nasproti moštvi češke in nemške nogometne zveze. Moštvo nemške zveze je bilo sestavljeno skoraj samo iz igralcev D. F. C. Teknil, ki jo je vodil znani sodnik Cejnar, je bila docela otvorjena ln odgovarja neodločni izid 1 : 1 popolnoma poteku igre. Predtckmo so Igrali juniorri obeh zvez. Zmagali so Cehi. V Plznju sta merili svoje moči reprezentanci Prage In Plznja. Prago je zastopala kompletna Sparta, ki je tudi zmagala s 5 : 2 ( 2 : 1). Druga praška reprezentanca pa je morala kloniti v Brnu proti tamošnji reprezentanci s 3 : 4 (1 : 2). V Pragi se je po-leg prve omenjene tekme še vršil boj med Slavijo in Nuselskim. Slavija je nastopila le s 5 igralci iz prvega moštva, kljub temu je zmagala s 4 : 0 (2 : 0). Ta dan se je vršila še ena medmestna tekma, in sicer v Mor. Ostrovi. Tamošnja reprezentanca je premagala brnsko s 4 ; 0 (1 : 0).
Lastnik in izdajatelj Konzorcij clutra>. Odgovorni urednik Fr. B r • i • v i č.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
Ljubljana. 29 oktobra 1924
I.jabljans 306 oad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Duoaj . 1'ragm . Inomost
eb
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
765 7 795 2 765 4 764 9 762o
7615
Zračna
temperatura
87 127 87 9-0 90
90
Veter
breivetra vzhod
M
brez vetra
jugo zap&d
Oblačno 0—10
oblačno jasno
pol oblač več. jasno
večin, obl
Padarine mm
3-2
20 SO
SO
V Ljubljani barometer nižji temper. viija
Dunajsko vremensko poročilo: Na
vzhodnem robu Alp se je vreme zboljša-lo. Nad celino prihaja zrak iz jugozapada. tako da ie računati, da bo vreme še dalj
Solnce vzhaja ob 6-S9. zabaia ob 16-48
časa ugodno. — Napoved za četrtek: Spremenljivo, prece; oblačno, toda brez večjih padavin. Milejše.
CUkintA T9 napo ntrnlfpi Po cerkvenih določilih pričenja letos OKlO^mO za ndSC OIXUHC|spomin n^vij, §elQ 2. novembra, v ne-
Vojna je uničila mnogo rodbin, mnogo' deljo popoldne. Ta dan bodo ob 3. popol-•rtrok je izgubilo očeta in prehranjevalca dne v cerkvi sv. Križa običajne molitve ter so izročeni največji bedi Samo v za mrtve, nato se pri glavnem križu od-Ljubljani biva približno 1000 otrok, ki poje Libera. Zveza ljubljanskih pevskih nimajo niti obleke, niti hrane ter so po- društev počasti spomin vseh mrtvih s večini navezani na milodare. Da se tem tremi žalostinkami, takoj nato pa se pev-vsaj nekoliko odpomore, zlasti sedaj v j ci podajo na vojaške grobove, in sicer k zimskem času, priredijo vsa humanitarna spomeniku judenburških žrtev. Najpreje društva v Ljubljani božičnico za revne odpojo <Vigred se povrnem, nato kratek
otroke. V to svrho izvedejo nabiralno ak-,-ijo, da zamorejo kriti velike stroške za to prireditev.
V teb dneh prodajajo članice humanitarnih društev sveče za grobove. Čisti dobiček je namenjen za božičnico. Kupujte
nagovor, bivši kurati intonirajo <Libera>, na koncu še žalostinka <Oj Doberdob>.
P. n. občinstvo se vljudno naproša, naj pusti na obeh krajih primeren prostor za pevce in invalide, da bodo lahko pevci nemoteno prihajali in odhajali. Ravnota-
sveče le na onih stojnicah, ki so v to ; ko prosimo vsakogar, naj ponese poleg svrho označene.	I svečic za svoje drage tudi vsaj eno sveč-
Pomladek Rdečega križa bo dne 1. in ko na najbolj samotne in zapuščene gomi-2. novembra zbiral darove po vseh uli- j le padlih vojnih žrtev. Slovenci, ne zao-rah mesta Ljubljane. Vsak najmanjši dar , stajajmo za drugimi narodi, ko gre za poje dobrodošel, vsled česar ne odklanjajte čaščenje onih, ki so žrtvovali v izpolnje-
malih nabiralcev,
Marsikdo ima doma stvari, n. pr. obleko, perilo, čevlje itd., katere lahko pogreša, ker mu ležijo nerabljene v predalih. Vsi ti predmeti so dobrodošli za božičnico ter bi marsikateremu otroku po-mogli v najhujši stiski. Darovi se oddajo lahko tudi na mestnem magistratu v aocijalnem uradu.
Spomnite se vojaških grobov!
Bridki november zaplače skoraj po na-ah lesih. Mrtvih dan trka na vrata, trka
vanju svojih težkih dolžnosti najdražje, lastno življenje! Odbor zveze vojakov iz svetovne vojne.1
Razširjenje mestnega električnega omrežja v Celju
Na razne neosnovane pritožbe in tudi hudobne govorice iz nasprotnih vrst je izdal mestni magistrat celjski kot pojasnilo sledeči razglas:
Gradbena direkcija v Ljubljani je z odlokom, s katerim je dovolila mestni ob-
jo tudi padli v vojni, malone 10.000, ki ■ čini razširiti in preurediti električno počivajo pri tvojem sv. Križu, bela Ljub-' omrežje, predpisala gotove dopolnitve, Ijana. Zgani se letos in počasti spomin kar je imelo za posledico, da je morala trpinov deseterih narodnosti Pohiti na mestna občina mnogo materijala in apa-
njihove grobove, namesto daljnih svojcev jim prižgi ti lučko ljubezni na njihovih razdrapanih gomilah.
Podpisani odbor je naprosil prosvetni oddelek za Slovenijo, naj letos naša šol-oka mladina nabira po logih in livadah jesensko cvetje in zelenje, plete vence, girlande ter naj z njimi okrasi zapuščene grobove padlih prijateljev in neprijateljev po celi Sloveniji. Radevolje se je prosvetni oddelek odzval tej plemeniti želji in za ukazal potom okrožnic šolskim vodstvom, naj ukrenejo vse tozadevno, sporazumno s posestniki vrtov in gozdov.
ratov, ki se dobijo po večini le pri inozemskih lvrdkah, naknadno naročiti. Do-pošiljatev zadevnega materijala se je nepričakovano zakasnila 1. s. vsled občinstvu itak znanh težkoč, ki so v zvezi z dobavo materijala iz inozemstva, štrajkov v inozemskih tvrdkah itd. Iz navedenih razlogov se preureditev in razširitev mestnega električnega omrežja, ki bi morala biti dogotovljena vsaj že začetkom meseca junija t. 1. še do danes ni mogla docela dokončati.
Ker so torej predmetna dela še vedno v teku, so motenja pri električni razsvet-
T ljavi neizogibna in bodo trajala tako dolgo, doker ne bo celjsko električno | omrežje popolnoma preurejeno, kar se s sigurnostjo pričakuje vsaj do 10. decembra t. 1. Dasiravno smo prebivalstvo že opozorili, da so motenja pri električni luči v času preureditev neizbežna, ima vsako, četudi le malenkostno motenje za posledico celo vrsto pritožb, ki se navadno vlagajo na nepravem mestu (pri pred-sedništvu mestnega magistrata), i Občinstvo se ponovno opozarja, da se | bo vodstvo elektrarne in tvrdka, ki ji jc : poverjena preureditev in razširitev električnega omrežja, kot dosedaj tudi v bodoče potrudila, da se motenja pri dobavi električnega toka kar najbolj omejijo. Če se pa dogodi v kateremkoli delu mesta motenje, naj se prizadete stranke obrnejo vedno le na vodstvo mestne elektrarne ali pa na siavbeni urad tvrdke Jugoslovanski Siemens (Dečkov trg št. 6). Poudarja se, da je popolnoma brezpomembno se obračati v takih slučajih na mestni magistrat s telefonskimi vprašanji in pritožbami. ker ta urad o vsakokratnem trenutnem stadiju predmetnih del ne more biti informiran in tudi brez mestne elektrarne in stavbenega urada tvrdke Siemens ne more ničesar ukreniti. Pri tej priliki tudi opozarjamo občinstvo, da smejo nedostatke pri hišnih instalacijah in motorjih, razen mestne elektrarne popravljati tudi koncesijonirani instalaterji (Be-lak, Korošec, Pajk in Sever). Kadar odreče luč ali električni pogon v posameznih stanovanjih, lokalih ali delavnicah, naj pokličejo prizadete stranke koga izmed navedenih monterjev, in sicer bodisi, da se napaka pripeti med delavnim časom meštne elektrarne, bodisi po poteku istega, to je po 17. ali pa v času, ko je mestna elektrarna zaprta, to je ob nedeljah in praznikih.
| Pred otvoritvijo prekmurske železnic«
(N'ekaj 2clj domačega prebivalstva).
Ljutomer, 28. oktobra.
V najkrajšem času se otvori prek. murska žclcznica iz Ormoža v .Mursko j Soboto. Širša javnost se danes šc ne za. i veda, ko ikc koristi so zvezane s to že= I Icznico, ki bo odprla vrata k bogati za« i logi Murskega polja in Prekmurja. Sa* j dov teh bogatih krajev do danes še nis» I mo mogli izkoristiti, ker so bili kakor s plotom zaplankani in odrezani od ostale Slovenije. Od sedaj naprej pa bodo lah= ko domačini izvažali poljske pridelke, zlasti pa govejo živino.
Tudi potovanje v te kraje bo znatno olajšano. Kdo ne pozna neprijetnega po: tovanja preko avstrijskega ozemlja med Št. lijem in Radgono? Človek ima obču. tek, da potuje kakor ujetnik. Še skozi okno nc smeš pogledati, ako to volja višjih činiteijev na tej progi prepove. Nepozabijenc so pa Judi carinske nepris jetnosti v Št Ilju in Gornji Radgoni. Vsega tega ne bo treba več, Prekmurci in Prlcki se bodo prosto gibali in vozili nihče ne bo vprašal koiiko denarja ima kdo pri sebi in kam, po kaj potuje.
Da bi se pa potovanje čim bolj olaj. šalo, prosimo že danes ravnateljstvo dv žavne železnice v Ljubljani, da upošteva težnje prebivalstva in mu nudi čimbolj« še zveze z ostalim svetom. Ker že da. nes gravitira skoraj ves osebni promet iz teh krajev v Maribor, bi bilo pač umest. no, da se z direktnimi vozovi ta zveza olajša. Sedanje zveze osebnih vlakov na progi Maribor . Pragersko » Kotoriba ni. so le ugodne za prebivalstvo ob tej pro« gi, temveč so tako urejene, da ima na Pragerskem vsak vlak, ki pelje proti Ko=
Zelo ugoden na.up modrocev, divauov, otnnnn, klubskih garnitur j
ii, vseb v to s;ruko spadajočih izdelkov Dudi solidno izdelano in najceneje tvrdka i
11 te: Kobal, tvornica tapetniških izdelkov, Kranj (Slovenija), j
I Pri vetji i naročilih kikor za hotele, restavracije, mizarje itd. še znaten popust, j Pozor, ženini in neveste!	zoosa Zahtevajte cenike 1
1	Vsaka
	beaeda
i	60 par
Zl
„II|ISIfia|i* ii „2cilt»iM mil leni«
1 Din
Moško kolo	! Orehe in gobe
dobro ohranjeno, M poceni kupuje M. GERSAK £ Co.. proda. Naslov pove uprava LJubljana. Kongresni trg 10.
-Jutra"
23010
Blagajna
23035
Oglje in drva
Stan« .liti basnrta H^u. *» _Dot>l»r>»»n)r- la .ZaaltTa- aa račun« vsaka baaada 1 Din. — PrloMuJaJo M ta mali oglasi. ki •• ya«1 T aa»m> P1a*a aa lahke tndi v snankah Na vprašanja odgovarja uprava la, *a la vpraAanJu prllolaaa snamka
aa adpnar (ar aianlpnlnaitaka prtau»)ttaa 0 DtaV
St. 4—5, se ugodno proda. kupim v vsaki množini proti Ponudb« na upravo ,.Jutra" takojšnjemu plačilu. Cas do-pod Blagajna". 23059 bave 3 mesece. — Ponudba. ___________j prosto vagon Postojna, na:
Wanderer avto
■adnja tipa, trlsedežen, s Bosb razsvetljavo Iu starter-jem, a e ugodno proda. —
Potnik	I	Mladenič	| Polnojarmenik
?,ob™ T?e!Jan 7. ?J7,at8klJ 20 let star. . primerno Sol- 85 cm, skoraj nov. znamke ^"^taa^U". ~23050
Pozor t
j Bosni, Banatu ln Srbiji, e g^o izobrazbo, "ziuožea lepe	Lein & Pirner, ugodno proda
Pozor t prlma stalnimi odjemalci,	la blire pisave. išče primer-	Konzervua tovarna ..Globus" —
Išče zastopstev tovarn, čev-	n0 3lilibe. — Najrajše gre v	d. d. na Vrhniki. 22865 I
ljev, perila ali drugih strok.	tjakaiUo. Ponudbe ua upravo________________
fc klobučevlne (tile) se dob. !
I. Poljanec, Ltubljana, Slomškova ulica 21.	23103
Beli klobuki
veliki Izberi po 120 Din edino pri tvrdkl M. Jeglič, Ljubljana, Slomškova uiica »r. 27.	22564
Iščem založnika
9.: peainlce-vsetrujočo mladinsko knjižico. Uspeh gotov. — Ponudbe n« upravo ..Jutra" pod ..Založba".	22655
PozorI	Pozor!
Kmetovalci in obrtniki!
Prevozni mltnl za domaČe mletje t pogon 3 K S) so na
ogled ia prodajo pri: Podboj, Sv. Petra cesta št. 95, LJubljana.	22315
23009
Pr3zlsions-
Revolverdrehbank
od 160—200 rm Spltzenvrelt«. ~ 1 rabtien, a dobro ohranjen, se ISČe. Ponudbe na upravo
______________.	„ „ . . . . .,Jutra" pod „St«v. 10462".
,.Jutra" pod ..Pošten 11561" ; ...	v	! (Stutzer), dobro ohranjena,,	23046
23040 Predtiskana ročna dela se ceno p r o d a na starem
trgu I7/III.	22121
! toribi. odnosno priJe od tam, zvezo * , Zagrebom in Ljubljano. V tem oziru bi torej nc bilo treba velikih sprememb. V zadovoljitev Murskega polja in Prek* i r.iurja pa Hi Hip umestno, da dobi to i ozemlje vsaj po tri osebne vlake v vsa* I ki smeri, ki bodo vozili med Mursko So* boto in Mariborom. Evo par predlogov, i ki se dado brez težkoč izvesti:
Prvi osebni vlak naj odhaja iz Mari' i bora ob 6.30 in vozi do Pragerskega brez i postanka. Dosedanji mešani vlak št. 832 (odhod iz Pragerskega ob 5.56) vozi kot tovorni vlak do Ormoža, kjer počaka na mariborski osebni vlak, prevzame od tc-j ga del garniture in pelje kot mcšanec I naprej v Kanižo, drugi del osebnega vla* j ka pa vozi proti Murski Soboti, kamor I pride okoli 10.; v Ljutomeru ima zvezo j proti Gornji Radgoni.
Iz Murske Sobote odhaja prvi vlak [zjutraj ob 6. uri v zvezo v Ljutomeru iz Gornje Radgone (odhod 5.50). V Ormožu se priklopi k vlaku št. 813, ki pri' haja s skupno garnituro v Maribor ob 10.13 dopoldne.
Dosedanji ptujski vlak št. 715/b — J 812/b odhaja iz Maribora ob 11.27 <k>» poldne prihaja v Mursko Soboto okoli 15.46 ima v Ljutomeru zvezo proti Gor« nji Radgoni (dohod 15.50).
Iz Murske Sobote odhaja osebni vlak okoli 10.45 z zvezo v Ljutomeru in Gor. nji Radgoni (odhod 10.35) in pride v Maribor ob 14.23. Zaradi opasnosti vsled prometa brzovlakov, ki odhajajo v istem času iz Maribora, naj vozi ta osebni vlak brez postankov v postajah Račji F ram. Orehova vas, Slivnica in Hoče.
Iz Maribora odhaja osebni vlak kako* sedaj ob 15.20. V Ormožu se garniture delijo, eden del vozi v Kanižo. drugi pa v Mursko Soboto, kamor prihaja ob 19.17. Vlak ima v Ljutomeru zvezo pro« ti Gomji Radgoni (prihod 19.20).
Iz Murske Sobote odhaja tretji oseb« ni vlak ob 15., ima v Ljutomeru zvew> z Gomjo Radgono (odhod okoli 14.50). se združi v Ormožu z vlakom 815 in pri« haja v Maribor s skupno garnituro ob 18.34. Ta vlak naj prevozi progo Prager* sko » Maribor brez postankov, ker pre važa potnike za tc postaje osebni vlak št. 734, ki vozi med Pragerskem in Mariborom, kamor prihaja ob 19.02.
ešcanska korporacija v Kamniku
=naJgoziarja =====
z izpitom za samostojno gozdno gospodarstvo. — Ponudbe i navedbo zahtev je vposlati do 15. decembra t L na upravnižtvo Meščanske korporacije v Kamniku.
Snknja
| moderna, garniture za kuhi-____ _ ____
nje in spalnice, zastcrl, po-j	•
sebno lepi vzorci mlljejev, i	Lepa miza,
tekačev l™ '	'
Krojaški pomočniki! Sprejme treznih krojaških
lika dela . -------------- ,„
varni Fran Derenda & Cle. belarstvu in vseb opravkih Ljubljana. - Le taki naj hišnika, žena dobra postrež-atavlin osebne alt plamene nlcu. — V mestu ali bližnji ponudbe ozlr. naj se zglas« okolici. Ponudbe na upravo » pisarni na Emonskl cesti ..Jutra" pod „V!la 11357". kokolje, goije In zosjl puh st. 8.	lOiO	23019 ter račje, oddala vsako iddo-
tlno po zmernlb cenah tvrtf. ka B. V aj d a, Cako.ec.
1883
Perje
(iščejo)
Blagajnlčarka
poštena in pridna (nernSko- i TT.t-; 4-r-iJ!	slovensko) iz boljše družine, j	Služkinja
učni t-tajl	jšfe elu4b0. _ ponudbe pod '	...	,„
fa Izde;.-.vanjo oamsklh klo- ..izobražena" na upravnlštvo nostena. pridna zanesljiva ln t<ako- bprejeina dame in go- ..Jutra".	22911 močna> 1 aetele, išče mesta.
Absolvent trg. tečaja
knjigovodja, stenograf. strojepisec. vešč srbohrvaščine, išče službe. Dopise je poslati na upravo ..Jutra" pod ttfro priporoča ljubljanska ko-..Marljlv".	2306T mereljalna družba Ljublja-
na, Blei«elsova cesta št. 18 IO««)
Wertheim blagajne
Stolarjl!
1 vagon okroglih, lepih bilko-, iii palic za stole. 18 w«> In 20 mm debele. 1 m, 0'60 in 0o0 m dolge, proda Steh-Drobnič, parna žasa, D^bre-polje.
Godbeni avtomat
lz trdega lesa, malo rabljen, znamke ..Flora", 2 valjčna, prvovrstni sistem, sc zaradi opustitve gostilne proda za 23110 event. tudi na brano, se 9000 Din. Naslov pove apr. | sprejmeta gospod ln dijak. ..Jutra".	2803$
Naslov pove uprava ..Jufra" i 22389 I
Vpefiana trgovska hiša
Stanovanje
j.tore- " . . _,.„„i	s S sobami In prltlkllnam'
23109	se odda neda^ od kotodvora
--tika Skladišča in kleti. - T lr™ " Ooreniskem. -
Vselitev takoj mosoča. Plačilni rognjl ugodni. Mltko-22891
Pianino
i skoraj nov, sa proda zl
i 11.000 Din. Naslov pove upe. ..Jutra".	2307S
spodičun v praktičen pouk v »vrhe priucenja za lastno rabo samostojno Izvrševati -sakovretne damske kloouk?. 'adaljcja pojasnita od 10
Naslov je pustiti Jutra"
upravi 2310S
Perfekten bilancist
knjigovodja, korespondent, ki	Dekle . ,,„ - , , je organiziral več podružnic do 1 ure pop. Modni sa.on Tefj(!ga trg„vskesa podjetja,	pridno ln pošteno, lz boljše vlJr"^. . dobro vpeljan v trg. krogtb	hiše. 18 let staro, išče službe ri Pr^k^ St« i Slovenije, vešč več jezikov,	pri boljši družini kot pota, Prod SkOlijo štev. £t/IT Jel) p r e m e o ! t i dosedanje	močnica v k-Jbinji. Nastopi službeno mesto. Prpvzel bi	lahko takoj. Cenjene ponudbe event. tudi zastopstvo večje	pod „St. 83" na upravnlštvo tvrdke. Reference na razpo-	,,Jutra". 23121 lago. — Pouudbe na upravo---
Inštruktor se išče
r* matematiko. Naslov pove ..Jutra" pod ..Agllen 1893". i
uprava ..Jutra".
23032
Učiteljico nemšk. jezika
22933
Službo hišnika
-----ali vratarja. Išče zakonski
.. . . , ..	par srednje starosti — brez
Starejša intel. osesa	Otrok: ki je zmožen 5 Ino-
Icčem k 61etnemu dečku za prvovrstna kuharica in go-	zemsklh Jezikov. — Nastopi
nopoldne. Pon-Jdbe z navedbo spodlnja. išče primerne služ-	lahko takoj. Naslov v upr.
honorarja pod ..Konverza- b« v boljši hiši alt sanato-	..Jutra". 22ST4
cija" na upravo „Jutra". i riumu. Gre tudi na deželo___________
23036 k samski osebi. Nasluv pove	_ ,
■-------uprava „Jutra". 22888	Damska kro acica
Sfenshl
Ne zamudite
ugodne prilike! vie. Most« 79.
Vsled opustitve trgovine ve- j------------
lika prodaja vsega uianu-1 Majhna hišica
trgu na Gorenjskem. Stranke brez otrok imajo prednost. Naslov pove apr. „ Jutra".	22706
uianu-
(akturnega blaga, sukna. an-
Stanovanje
gU4kl'h"Vlfo"nor' platna "za 10 minut od kolodvora Celje. ' obstoječe lz 3 sob tu kuhinje rjuh« po vsakih aprejemijl- »e zelo ugodno proda. V„č zraven sodnlje se odda. -t h cenah nrl Joslou Bedraču Pove Helena Likar. Cetie, Ponudbe pod šifro ..Poklic"
Akludna!
Dvigni dopis.
23117
228SO na upravo ..Jutra". 22123
vlb cenah pri Josipu Bedraču Pove v Ljubljani, Aleksandrova 12. Zavodna 24.
Posebno velika Izbira v an- ,------
gleSklb šlfonlh. modnem bla- I _	. ..
g u za kostume In krila. Za! Pri prOdah posestva državne In privatno uradnika dosegle pri,nsnn nalhntl*' sprejmem na izvrstno hrano
posebno ugodna nakupna pri- ,1M>(.h ft Do«l,itite pnsre- ----------
lika.	23043 doranja Reatltetne pisarne
Dijaka (injo)
SU^cUi
Lovci, pozor!
«Posest». d. z o. z. Prodam nov voz , Lluhltanl S» P««ra e. 24 za 3000 krt teže. Naslov pove pri katarl se stalno ogta«aJo ; uprava ..Jutra".	2S087 kupci.	L 1887 !
in stanovanje. Lastna toba,	Včeraj, 27. t. ra. proti vtct.n
klavir, ti-mške in francoske	je bržkone nekdo odpeljal
inštrukclje zastonj. Mesečno	pol leta starega resastega
j 1000 Din. Naslov pove upr.	p t ' t a r j a, ki sliši aa Ime
..Jutra".	23115	..Ris". — Pred nakupom •«
_ Dva starejša dijaka
w . . . ** ...v.	... , _ __•• ! iščeta sobo s zajtrkom - 15.
Rjav ženski plašč	h.isa Z gostiln, koncesijo novembrom v mestu. Ponudbe
popolnoma nov, se vsled »a-	In traven sradatočlm gostil- pod šifro ..Solidna 11579".
Tovanja proda. Naslov pove	nt^tm inventarfom. se takoj 23111
uprava ..Jutra". 23077	proda. Kupcu Je stanovanje
____________takoj na razpolago. Naslov
l pove uprava ,.Jutra". 23088
svari. Kdor bi kaj vedel, s« naproša, da mi sporoči. — Ivan L a p a J n «, Moste pri
LJubljani, Glavna 95. 22987
Za italijan. konverzacijo
IŠCem k četrtošolcu perfektno učiteljico. — Točne ponudbe
pod ..Laščina" -Jutra".
------------Seli prementtl mesto k bolj- !
inn/i r»j	' 81 ilT,IJI T LJubljano. Cenj. i
1UUU Ulll	I ponudbe na upravo ..Jutra"
dam onemu, ki ml povoljno pod „IrurJena pomočnica".
aa leto
na upravo izposluje zaposlenost pri že
23037
vpeljanem knjigovodstvu kake trgovino ali podjetja v Ljubljani, za dopoldanske ali popoldanske ure. Eventuelna
Iščem tehnika (realca)
»a inštrukclje. Ponudbe na ' kavcija se lahko položi. — liDravo ..Jutra" pod značko DoPl3e P°d 5lfro ..Zanesljl
T __. . . vnnt £t*»V "1 1 P R 7" no ttnrsri
Uspeh 11529".
23044
(dobe>
vost štev. 11387" ..Jutra".
na upravo 22712
Čevljarskega pomočnika •tobrn Izurjenega, sprejme ^akoJ Peter Gostiša, čevljar. Loko Zagorje ob SavL Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje preskrbljeno. 230G0
Trgovska pomočnica
mešane stroke. Izurjena v
gospodinjstvu, išče takojšnjega mesta. Dopise je postati pod šifro ..Zanesljiva" na upravo ,,Jutra". 23074
23091
Razprodaja
raznovrstnih moških ln ženskih kakor tudi fantovskih in dekliških čevljev po zelo ugodni ceni se vrši pri Produktivni zadrugi čevljarjev, LJubljana, Hrenova ulica 4.
22971
1925.
nudi
samo preprodajalcem
Izurjeno šteparico
Je zmožna tudi eospodini-»tva. te pod ugodnimi pogoji Ponudbe na upravo »Jutra" pod ..Steparica 32".
Dva n-rilna stroja
št. 4 ln 6. dobro ohranjena. | prodam po na<nlžjl ceni vsled opustitve obrti. Josip "" Trlplot, Moste-žlrovnica. —	22964
Kuharica
dobro Izobražena tn mlada.
iščo slitžbp. najra'e pri sa rnem solidnem gospodu. Ponudbe na uoravo „Jutra" ' pod ..Poštena	21979 '----------------
j-----------Po n?odni ceni se prod?
Knj:<XOVpd:o	1 enovprežna lepa kočija, tri
ki eovorl poleg slovenskega	omare • steklenimi vrati za
2306G pPrf.,?,tno nfr'??<i Jezik	pisarne. 2 štelažl z večjimi
'--------išče zastopstvo Innzemske	predali za žito. tnočuo oko-
R„ , ... , . firme. Prvnr.tvo iraaio m'»i-	vane sani za tovor, velik io.
•!<ini<K! ODr."tOVOfit^ šc moči. vešče dvoirrga knjl-	bro ohranjen voz (dlrai ln
s »UJo rudarsko šolo. dobi i-o-.-e.ilstva. — Mesečni plača	2 majhna ročna vozička. —
tak..) dobro stalno službo. - 1750 Tltn. Oferte pod rnafko	Polzve se v trgovini tvrdke
Ponudbe na upravo ,,Jutra" ..15 november" na upravo	Ivan Perdan nasledniki v
»od ..Obratovodja". . ..Jutra", 22073	LJubljani. Krekov trg. 2271<5
Daljnogled
trieder Zeiss. 6 X 30. dobro ohranjen, se proda. Kastov v upravi ..Jutra".
Dva hiaa konja
le pod 15 pesti -tsoka, sta'
i
ros t 5—8 let, Vwplm. Rabim Naslove	Ijih za potovan'e. Prodajalca
prostih stanovanj, mesečnih mora Jamčiti za y»e napak^
sob. lokalov tn hiš, zbira	" P04"" 22957
Nf>"rod"i nooestvo |tn~'čaje „Pcrredovai«<:",""d.'ž T Ce'lu-
23076 obstoječe iz prlfične zidane o. t. v Ljubljani, Sv. Petra j----
hiš« In gospodarskega po- cesta 2S.	23120	j.i«,
stonia. 10 oralov ro.da. is--iViocaa, aoDer pes
oralov njiv ln travnikov, pol j	e .	' se kupi. Na ogled ga Je prt«
I ure od tr"xi Kon<tee ob okr. |	»000	peljati med 7. uro zjutraj
| cesti. Pnff robneiSe Inforrna- -a majhno pisarno, v bližini io 5. uro popojSna. Tovarna j clje se poirvejo v občinskem kolodvora, če mogoče v dvo- ..Štora", Dravlje. 23097 Deteljno seme, fižol in ura'1" v Konjicah okolica, rlščnem traktu, vzamem
polrc kitmije | Stavb«JFa v LfnbPatd
Sever & Komp.	krs«na lets. zelo poceni na-
I	prodal- — Ptsmenn vpra««nja
Ljuntjana	^ .,Orodna prilika llf.63"
\VoIfova ul. 12	na upravo ..Jutra". 22218
najem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Kolodvor 11672".	23101
Suhe »obe. brln;cvo olie
ln f l » o i »upul« po najvii-
Jlb eenab ter prosi /.a po-vzorjene ponudb« tvrdka Pr.
-irc. Kraui	1117
Polhove
In vse drug« kote divjač'n»
kupuje »kozi celo teto v vsaki tnnožlnl O Zdravlč. trie usnja v Ljubljani, Sv. Flori Jana ulica 9.	1905
1 soba s kuhinjo
23038 se takoj odda. Ponudb« na upravo ..Jutra" pod značko ..Takoj 35".	23116
Malo opremljeno sobico
Gocfilno	se takoj odda. Naslov pove
s prostim stanovanjem, v uprava ..Jutra".	23G47
m»ftu ali Mtžnll okolici.-----j
vzap-e-o v rajem. Nalemnlno ,	_
s« pln"a ,T:di ra več mesecev I	Lepa SOba
nsorej. Ponudbe na upravo ss odda mimemo gospe«lu. | ..Ititra" pod fifro ..Proirotna ki Je čez dan odsoten. Naslov I 11532",	22995 pov« upr. „Jutra". 23045 !
Les
Kupim r.^ha klana T> R VA, jelov«. obet'ene D K O O E, letos tesane TRAME in dragi les proti plačilu pri pre
Lena. nova dvorana
s«* odda t.kni ca otesne vale. zborovanja In drago v hotelu ..Tratnik" v LJuhUsnl.
13098
■

Branj jo
prevzamem. — Ponudbe po8 ..Mesto ali dežela" na upravo „Jutra".	2300«
Na dobro domačo brano
te spre J m« gospod« ajl gospodične v sredini mesta. — Naslov pove uprava _Jutra~ 23024
Vsakovrstne vožnje
t etltve. kurivo In drng# prevzame in oskrbi najhitreje ln po solidnih ecnp^i Komar Lojze, Krakovska ul. št. 13.	20821
Zalozr klavirjev -- j	°C»pka. ™! Ja™a Pros<ov- dražba
SoVa 73 nicarno i	Sch»etgiiofer Origina rasnega pohištva bo v RoSnJ
vzettu. Ponudbe na naslov: oprer-ttena. v sred<til mesta. Stlngl Itd Jerica Hutad. roj dojinj S'J Ucc 2. novembra M Kriv.e IhiMI... I	•»i.^i r,**, - MAnmm nolenc. LJubljana, Hllšerjevs 1924. ob 10. uri dopoldan.
"309C I ulica St. 5.	10331	23090,
noštoo ležeč«.
23092.uli'1 9/TT.
Honorč de Balsac — F. K.:
Zatajena ljubezen
Roman.
J Leon je bil prepričan, da je treba zoejšega prigovarjanja in da mora iafeiliti odločitev. Zato je vzhičeoo na Jah'e-5-ai:
»Krasno, zagonetno bitje! Dobro, podpišem vse. Obnavljam prisego, ki sem ti jo dal na prvem plesu. Vdan bom, krotak in molčeč. Že naprej sprejemam pogoje, ki mi jih staviš, seveda, da mi tudi ti daš kot protidarilo opa-jajoče upanje, da te zopet vidim, da boš moja . . .»
t Bo pač moralo tako biti.* je odvrnila vase zamaknjena in zdelo se je, da odgovarja bolj svojim lastnim mi-nim. kakor pa na ono, kar ji je os pravil.
Toda Leon je pazil le ua besede. In te so ga navdušile.
<0, preveč sem srečen!» je vzkliknil. »Pojdite, občudovanja vredna neznanka, da bo moja sreča popolna. Pojdite z menoj, proč iz te ravnodušne množice! Dovolite, da pade končno ta zaso-vražena maska, da sprejmem vaše ukaze in vam nemoteno in svobodnejše ponovim prisege in želje ljubezni.*
S temi besedami jo je rahlo potegnil za seboj. Naenkrat pa je ona obstala in oprostila svojo roko; ves njen prirojeni ponos je vzplamtel znova Mirno in hladno je pričela:
■»Vdajate se neki čudni zmoti, gospod de Preval. Vaši indiskretni izbruhi, vaši brezuspešni ugovori me bole. in žalijo. Verujte — nisem to, kar si vi drznete misliti in imam pravico, da pričakujem od vas več obvladanja samega sebe, več razuma m previdnosti. "Kljub temu vam odpuščam ta pregre-šek, ki ga je — priznavam — lahko povzročilo moje čudno obnašanje. Odpustim vam, če se pokorite vsemu, kar zahtevam. Jutri vam sporočim svoje pogoje. Do takrat pa potopite in ohranite hladno kri*
Komaj je izgovorila, se je vrgla, v množico, da bi mu ubežala; toda on ji
je sledS z vso naglico.
»Ne, ne pustim vas!» je vzkliknil. »Tako me ne smete zapustiti. Okrutni-ca! Raapalila sto mi srce, razvnela domišljijo — zato, da me zapustite!*
«Spremite me k mojemu vozu,* je odgovorila skoro ukazujoče, kakor je imela navado.
Prijel jo je za roko, ki mu jo je pustila in pričel znova tožiti in prositi. Toda odgovora ni dobil nobenega.
Zvesti zamorec je stal pri vratih. Neznanka je hitro stopila v voz.
»Do jutri! Zaupajte moji obljubi,* je rekla Lčonu.
»Dovolite vsaj, da vas spremim,* poskušal .je vstopiti v voz.
»Zaprite vrata! Poženite!* je oblastno ukazala.
Služinčad .jo je takoj ubogala.
In Leon je zopet gledal, kako izginjajo vse njegove nade z ženo, kateri so veljale.
ra.
Nemooročlft si je predstavljati nestrpnost, s katero je tč on pričakoval prihodnjega dne. Kolikokrat je prišel domov, v upanju, da najde pismo. Kako se je pa razveselil, ko so mu ga izročili. Toda začuden je bral sledeče vrste:
»Včeraj je menda gospod de Prčval živo žr-loi. da zopet sreča damo v belem dominu, s katero se je zabaval na opernem plesu. Obljubil je, da se pokori vsemu, kar mu bo v to svrho odločeno.
Tu so pogoji; če jih izpolni, sme upati, da doseže, za kar je tako vroče prosil:
1.)	Gospod de Prčval mora biti jutri opolnoči doma v svojem stanovanju. Zaupnik, ki ga on že pozna, pride z izvoščkom ponj in ga popelje na sesta nek. Toda gospod de Prčval mora dovoliti, da mu zaveže oŠ.
2.)	Svojega vodnika ne sme nadlegovati z nobenimi vprašanji, kakor tudi ne eme poskušati, da bi ga podkupil, kar je itak brezuspešno. Pač pa se mora hladnokrvno prepustiti njegovemu vodstvu.
vzroči niti najmanjšega šuma, da nc prične nobenega prepira, da se ne pritožuje zaradi teme in da nikakor ne zahteva od osebe, ki se ž njo sestane, da prelomi molk, ki se je odločila zanj.
4.)	Končno mora dovoliti da ga pod istimi varnostnimi pogoji odvede njegov vodnik, ko se vrne, nazaj k njegovemu vozu in odtod domov. Istočasno ne sme poizvedovati, kaj se z njim zgodi, kar bi bilo itak brezuspešno. Potrpežljivo mora čakati pojasnila, ki mu ga pod prisego obljubljam.
5.)	Če gospod de Pržval sprejme te pogoje, naj pripiše pod te vrstice, da soglaša, se podpiše in
6.)	pusti to pismo zaprto na svojih vratih, kamor ga pride nekdo iskat.*
Lčon je bil ves iz sebe, ko je prebral to čudno pismo. Dolgo časa je sedel kakor otrpel, v navalu preudarkov, predan tisočerim različnim čustvom.
Kako naj odgovarja slovesna previdnost te nenavadne pogodbe obljubljenim pojasnilom, kako celo početje plemenitemu, diskretnemu, hladnemu tonu neznanke!
Dopovedoval si je vedno znova: višek blaznosti in lahkomiselnosti bi bil, če podpišem tako pogodbo in se vržem v tako negotovo pustolovščino ... A pred njim je stala ljubka podoba lepe maske. Spomnil se je sproženih pogovorov na plesu. Nasprotje med tolikim ponosom in toliko slastjo, pikantna ne-običajnost njegovega položaja, silno razdražena radovednost in zraven tega pobujeno samoljnbje — vse to je imelo zanj čar neodoljive zapeljivosti Za hip je celo pomislil, da bi ga utegnil speljati ta drzni čin v nevarnosti: vsaj bo, speljan od neznanke na nepoznan kraj, vezan s častno besedo, izpostavljen vsemu mogočemu . . . Toda baš ta nevarnost ga je vabila 5e bolj.
»Ne,* je vzkliknil, »ne umaknem se! Razkošna nagrada, ki se mi obeta, je z eno norostjo dovolj drago plačana.* Vzel je pero in modri Cato je pisal, kakor pravi lahkoživec:
»Sprejemam vse pogoje in se zave
____ ________________zuiem s svojo častno besedo, da jih kar
3.) Izrecno mora obljubiti, da ne po-1 najvestnejše izpolnim. Zahtevam le do-
voljenje, da vzamem s seboj svoj meč. — L6on de Prčval.*
Tekom večera je nekdo pismo odnesel in prihodnje jutro je dobil Leon drugo pismo, ki je vsebovalo le par besed:
»Meč je dovoljen; toda, gospod de Preval — ni ee vam treba bati ne za svojo čast ne za svojo varnost.* Nikdar ni preživel daljšega dneva. Dve uri je že hodil popolnoma napravljen po svoji sobi gori in doli. Končno je zaslišal ropot voza, ki se je ustavil pred njegovimi vrati. Streslo ga je. Pograbil je svoj meč in hitro preletel stopnice.
Na vratih je našel zamorca. Ta ga ni pustil takoj v voz, pač pa ga je po-
prosil v lomljeni francoščini, naj dovoli, da mu zaveže oči.
Lčon se ni protivil.
Po kratki vožnji se je voz na za-morčevo povelje ustavil. Pomagal jt Leonu izstopiti in šel ž njim kakih si o korakov po cesti navzdol.
Kmalu sta vstopila v neko hišo in prešla par stopnic. Potem je L£on opazil da sta prekoračila precej prostorno stanovanje in končno vstopila v prostor. poln najslajših dišav.
V istem trenutku so mu odvezali očL Radovedno je krožil njogov pogled na vse strani. Bil je v temni sobi" Skozi odprta vrata je videl eleganten budoir, ki ga je motno razsvetljevala svetilika iz alabastra.	(Dalje prih.)
Palma kaučuk pete in podplati
omogočajo elastični, tM hod, itedi o Vaše noge in . a še obutev ter so trpežnejSi nego usnje.
Ljubljana, Kongresni trg it. 6.
Moderni damski Sesalni salon. Električna masaža lioa. Manionra.
Zaloga slovite kamfor kreme kraljlo« Marije za negovanje obraza. 1888/a lil Lmo* dela, specijaliteta : lasni obročki, kite.
Naročila po poiti se takoj odpremijo. Odprto: od 7,8. do 12. ure ia od V, 2. do 7. ure, ob sobotah do 8. ure arečor.
J>osip Jolla&i
trgovec in posestni^
Jrfara Jolla^i roj. Lenarčič
poročena
Sotmii Logattc, dnt 26. oktobra t924
Bezani samo iz (-•-najboljših v- TOlOTskih
krupona, garantirana fc težina 0-98-1. šivano,
lepljeno in pretegnjeuo, w . vseh dimenzijah, na skladišču
I UIMI, IjiMana, Krekov trg 10. Tel. 247
Tvorniško skladišče : Zagreb, Ilica 44 DVOBISTE (HOTEL ROTAL) Telefon 20-54. i»9«a
Gobe, orehe
rjavi, zeleni In beli
fižol
kupuje
„ G LIVA", Ljubljana
Gosposvetska e. 3 Wolfova ul. 12
Telefon
št 3
Žarnice Osnim
kupite najceneje pri firmi
Telefon ii 3
koncesionirano elektrotehnično podjetje
v Ljubljani, Kongresni trg 19
Hiša	poleg Nunske cerkve
Trgovina in zaloga instalacijskega materiala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetiljk ter
modernih signalnih naprav proti vlomu.
t
5708/a
Zadruga stavbenikov v Sloveniji, Ljubljana, javlja tužno vest, da je njen večletni in velezaslužni odbornik, gospod
stavbenik in arhitekt
včeraj po mučni bolezni nenadoma preminul.
Pogreb pokojnika bo v četrtek dne 30. oktobra 1924. ob V« 16. uri iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta št. 10, na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu.
Velezaslužnega odbornika ohranimo v trajnem spominu!
V LJubljani, dne 29. okeobra 1924.
Andrej Kovačič Elza Kovačič roj. Zorčič poročena Blzeljsko Kapele Belje
37. oktobra 1924	67t6a
s*
Albin Zavrl
Vida Zavrl roj. Zorčič
poročena Radeče	Kapele	Ljubljana
37 oktobra 1034.	snt*
Univ. Med. Dr.
H.II. Ml anovic
ordinira Garnizijska bolnica.
Lepo obleko
imate, ako daste ponoieno kemično čistiti in barvati v
Lktalinl (isillnici le barrtrijl JOS. REICH
Poljanski nasip iter. 4 Pllnftlu: Selenbnrgova al. 3
iŽSalir
" -
S Ze za 48 dinarjev
m 1 meter dobrega LODNA ■ f 1 meter dobrega ŠEVIJOTA 1 meter dobrega SUKNA
dvojne širine dobite pri tvrdki
LENASI & GERKMAN, L^mju.
ie se popolnoma Mi
jamomerec
z dovršeno radarsko šolo. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe ravnateljstvu rud- I nika Rajhenbnrg z navedbo podatkov ' o rojstvu, rodbinskem stanja, izvršeni ' praksi in zahtevani plači. 5706-a
ffllfflfflT
rmriT?iiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiii
i/iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiu.miiiiiii.mii,i.iii.i
titlilll MHIIIMM
B nt posebnega ohreetil*.
U pogrebi »Ljublj«
ubijam.
Mici Treo, roj. Papež, naznanja v svojem, kakor tadi ▼ imena svojih otrok Ellychri8tl, Avguste, lise, Cbarlotte ia Romana ter
vseh ostalih sorodnikov vest, da je naš srčnoljubljeni, nepozabni soprog, papa, sin, brat, zet, svak, stric in nečak, gospod
Roman Treo
stavbenik in arhitekt
včeraj dne 28. oktobra 1924., ob 9. uri zvečer po dolgi in mnčni bolezni, previden s tolažili sv. vere, bogavdano preminul.
Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 30. oktobra 1924. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 29. oktobra 1924.
5712/a
Ža'ujoči ostali.
I 2<HiUMHfiNHiiiiiniHttifmHiN»tHtiiiniiniiniitiminiiminMmmiimuiiiramiiNniiii^
Uradnlštvo tvrdke Viljem 11 Treo naznanja tužno vest, da || je njen predobri šef, gospod
Roman Treo
stavbenik in arhitek
včeraj zvečer mirno ▼ Gospodu 11 zaspal.
Ohranili ga bomo v častnem in hvaležnem spomina.

Uradnlštvo tvrdke Viljem
Treo, podružnica Tržič, naznanja tužno vest, da je njen predobri šef, gospod
Roman Treo
stavbenik in arhitekt
včeraj zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Ohranili ga bomo v častnem in hvaležnem spominu.
5714a