98. Številko. U LJubljani, v ponedeljek, 30. aprila 1906. XXXIX. leto. uhaja vsak dan zvečer, iztmši uedeUt? in praaii&e, ter velja po posti prejeman aa avstro-ograke dežele ta vae leto ?5 K, za pol leta i d K, aa četrt leta H K ><0 h, aa eo meaee i K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za v»e let« S4 K, sa pol leta K, za četrt leta 6 K, aa en mesee 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vae leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaec 1 K S»Q h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« •rez istodobne ▼posUjarve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, Če se oznanilo tiaka enkrat, po 10 b, če se dvakrat in po 3 h, če ae tiska trikrat ali Tečkrat. — Dopisi naj se izvole rrankoTati. — 9ekopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlŠtVO je ▼ Knaflovib Ulicah Št. 6, in Sicer uredništvo v I. nadatr., upravništvo pa ▼ pritličju. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravnistva telelon št 85. Smrtni udarec. Na D u n a j u. 29. aprila. V soboto je poljski klub zadal ministrskemu predsedniku Gautschu smrtni udarec in neizogibna posledica tega je odstop barona Gautscha. Med Poljaki je Gautschev načrt splošne Tolilne pravice naletel že od rsega začetka na odločen odpor. Aristokrati čni del poljskega kluba je nacrtu načeloma nasprotoval, dočim je bil demokratični del pač zadovoljen s principom, ne pa tudi s številom mandatov, ki jih je Gautsch hotel dodeliti Gališki. V svesti si, da proti volji Poljakov ni mogoče spraviti volilne reforme pod streho, se je Gautsch začel s poljskim klubom pogajati kakor se je pogajal z drugimi strankami, da si zagotovi veČino. Pridobil je Cehe na svojo stran in pridobil je Nemce. Kupil si je podporo slovenskih klerikalcev, ki so sli tako daleč, da so vladi in Nemcem prodali koroške in š't&jert.ke Slovence, samo, aa bi dosegli zagotovitev klerikalne prevlade na Kranjskem, le Poljakov Gautsch ni mogel dobiti. Sedaj po velikonočnih praznikih je Gautsch poskusil svojo srečo s :ern. da je Cehom, Nemcem in Poljakom ponudil parlamentariziranje ministrstva. Čehi in Nemci so bili res takoj pripravljeni, da vstopijo v • ■iautschevo ministrstvo. Treba je bilo samo privoljenja Poljakov in nova koalicija bi bila ustanovljena. Predpogoj parlanientariziranju nnnisfcrstva je seveda bil ta, da se doseže sporazumi j enje s Poljaki glede volilne reforme. . Gautsch je pritiskal na vse načine, poklical na pomoč ga-liškega namestnika in gališkega dež. maršala, skušal razgnati poljski klub in izigraval krono proti Poljakom, ali vse je bilo zaman. Poljaki se niso udali. V soboto je bila odločilna seja poljskega kluba. Že nekaj dni poprej je demokratična stranka napovedala Gautschu, naj nikar ne upa na razpor med Poljaki in da ostanejo Poljaki na vsak način solidarni. V soboto je pa poljski klub zadal Gautschu smrtni udarec. Sklend je, da se sploh ne udeleži parlamentariziranja ministrstva in da vstraja pri svojem sklepu z dne 5. marca, s katerim je zahteval za Gališko 110 mandatov in razširjenje deželne avtonomije. Splošna sodba je, da je s tem odločena usoda Gautschevega ministrstva. Proti Poljakom se ne da ničesar opraviti, kajti brez Poljakov ni dobiti za volilno reformo potrebne večine. Ni dvoma, da je v poljskem klubu mnogo načelnih nasprotnikov splošne in enake volilne pravice. Toda gotovo je tudi, da so Poljaki preveč dobri politiki, da bi ne vedeli : volilna reforma se ne da več pokopati, nego se bo gotovo izvedla v tej ali oni obliki in sicer v doglednem Času. Ako so iVzlic temu nastopili tako brezobzirno, kakor doslej menda še nikdar, je to veljalo v prvi vrsti osebi Gau-tschevi. Njega so hoteli zadeti in uničiti in vse kaže, da se jim je to posre- cilo. Ker bodeta meseca junija zborovali delegaciji, je čisto nemogoče, da bi vlada, kakor je svoj čas nameravala, sedaj razpustila državni zbor. Kompromis so Poljaki odklonili, v ministrstvo tudi ne marajo vstopiti, glasovali bodo proti volilni reformi — V takih razmerah je odprta Gautschu samo ena pot: da odstopi. Slovenci se moramo le veseliti, daje Gautscha zadela ta usoda. Ko bi bil Gautsch pridobil Poljake na svojo stran, bi se ne moglo ničesar doseči glede premembe volilne reforme na Koroškem in na Sta-j e r s k e m. Vnebovpijoča krivica, ki jo je vsed izdajstva kranjskih klerikalcev hotel koroškim in štajerskim Sloven- cem storiti Gautsch, bi bila postala zakon na veliko škodo vsega slovenstva. Le Če pade Gautsh in ž njim njegov krivični načrt, bo pot zopet prosta in bo novi volilni reformi mogoče doseči pravično zastopstvo za koroške in za štajerske Slovence, kajti z Gautschem in z njegovim načrtom nikakor ni volilna reforma sploh pokopana. Volilna reforma se bo morala na vsak način izvesti in nobena vlada in nobena sranka ne bo mogla tega zadržati, toda izvesti se mora pravična in poštena volilna reforma, ne tako krivična in pristranska, kakor jo je nameraval Gautsch. Parlamentarni položaj. Dunaj, 29. aprila. Ker je poljski klub zavzel neizprosno stališče proti volilni reformi in proti p a r 1 a m e n t a r i z o v an j u ministrstva, je postala kriza akutna. Gautschevo ministrstvo poda demisijo sredi tega tedna. Sedanje ministrstvo more doseči le en uspeh: da sklene odsek za volilno reformo preiti v specijalno debato, in da se v kateri večerni seji državnega zbora izvolijo delegacije. Kriza se reši ali na ta način, da nastopi prehodno ministrstvo, v katerem ostanejo razen Gautscha vsi dosedanji člani, a Gautschevo mesto zasede grof By lan d t-Rheidt. Tako ministrstvo bi moralo v prvi vrsti zagotoviti državne potrebe ter izvršiti volitve v delegacije. Ali pa se sestavi parlamentarno ministrstvo, ki bo uredilo razmere z Ogrsko ter izvedlo volilno reformo in revizijo ustavo. Seveda je dvomljivo, ako bo preostala doba sedanjega parlamenta zadostovala za tako obsežna dela. Vladna predloga o zvišanju pokojnine vdovam državnih uradnikov je v proračunskem odseku gosposke zbornice dognana in sprejeta brez spremembe. Istotako je sprejeta brez spremembe vladna predloga o zvišanju pokojnine državnim uradnikom in slugam. Izmed resolucij je odsek sprejel le ono o izdaji službene pragmatike. Zborovanje del gacij. Dunaj, 2i>. aprila. Delegacije se skličejo 5. ali 6. junija. Ker bodo letos zborovale delegacije na Dunaju, je dopustno, da sme tudi državni zbor istočasno zborovati. Goluchovvski odstopi? Budimpešta, 29. aprila. nMa-gyar Orszagu poroča, da minister grof Goluchowski v najkrajšem času odstopi. Za naslednike se imenujejo: petro-grajski veleposlanik Ah r e n t h a 1, grof ~\Velsersheimb, berolinski veleposlanik Szogyeny-Marich in buka-reški poslanik grof Pallavicini. Največ upanja ima zadnji. Volitve na Ogrskem. Budimpešta, 29. aprila. O ^svobodi* pri volitvah govori najbolj jasno ukaz ministra notranjih zadev grofa A n d r a s s y j a. Minister j e namreč naročil velikim županom tistih komitatov, v katerih razvijajo agitacijo nemadžarske narodnosti, naj agitatorje, ki razvijajo -.nezakonito" agitacijo, takoj izroče državnemu pravdništvu. Kardinal Vassary je pozval predse v Ostrgon štiri slovaške duhovnike, ker so vkljnb njegovi prepovedi prevzeli kandidature za državni zbor. Duhovniki so baje sklenili, da se ne uklonijo, tein uč rajši prestopijo k protestantizmu, kakor bi si dali kratiti svoje politične pravice. Iz Macedonije. C ar i grad, 29. aprila. Pri Vlahu pokraj Melnik) je bila uničena velikonočni ponedeljek 4t> mož brojeČa bolgarska četa. Padli so tudi voditelji Rizo, Botkov. Anastaz in odlični conČevist polkovnik Jankov. (Po turških virih je sedaj Jankov že vsaj dvajsetič ubit). Dogodki na Ruskem Petrograd, 29. aprila. Zatrjuje se, da Vitte in D urno v o demisi-onirata še pred otvoritvijo nove dume. Prvega bo nadomestil Goremjkin ali Muravjev, drugega pa saratov-ski gubernator Stoljpin. Varšava, 29. aprila. V državno dumo pride mnogo več Poljakov, kakor pa se je prvotno pričakovalo, ker so tudi na Litavi, v Volhiniji in po drugih ruskih pokrajinah izvoljeni poljski kandidati, tako da si Poljaki ustanove v dumi svoj p o 1 j s k i klub, ki bo solidarno nastopal v vseh narodnih zadevah. Odesa, 2'*. aprila. Ne mine dan brez atentata. Včeraj je nekdo štirikrat streljal na policijskega častnika Pogrebjeva ter ga usmrtil. Morilec je ušel. Istočasno je vrgla neka ženska bombo proti častniku Poltavčenku, ki pa ni bil zadet. Napadalko so ko-zaki s sabljami pobili na tla, a že na tleh ležeča je vrgla še eno bombo, ki je ranila dva policaja. Zaradi vojaškega punta 18. novembra 1. 1. v Kijevu je vojno sodišče obsodilo tri narednike na smrt, 19 vojakov na prisilno delo, 62 pa- v disciplinarno kazen. Angleško-turški konflikt. London, 29. aprila. Angleške brodovje pri Malti je dobilo ukaz, naj bo pripravljeno, da takoj odrine, kakor hitro dobi ukaz. Obenem je prispel parnik „Chat ter ton", ki vozi blizu 1000 vojakov v Aleksandri jo. — Iz Port Saida se poroča, da so turške Čete zasedle El Ariš. * Zarote na Francoskem. Pariz, 2*>. aprila. Pri raznih vplivnih reakcij onarjih so i>ile hišne preiskave. Dokazalo se je, da se reakcijonarno-monarhisticna stranka poslužuje anarhistov, da bi prevrnila republiko. Spisi, ki so jih našli pri aristokratih, delavskih agitatorjih in pri delavskih zvezah, dokazujejo zvezo med rojalisti, bonapartisti* in anarhisti. Najbolj komproniitujoce spise so dobili pri nekem grofu: spi- LISTEK. Bud. Tragikomična pasja zgodba. Guraj L u bič.) Kavno sem se bil vrnil z daljšega potovanja, ki mu je bil smoter ta, da ceni primerno spečam nekaj svojih zračnih gradov, ko me je pričakovalo pismo moje sestre Nore, katere že nisem bil videl nekaj let. Naznanila mije, da biva sedaj s svojo najnovejšo pridobitvijo začasno na Dvoru, proseč me, naj jo sigurno tam obiščem, da se seznanim z njeno ljubko živalco, z lepim, dobrim Bucijem, ki je unikum psa. Grad Dvor je bil poletno in zimsko bivališče zelo bogatega evropskega vladarja, pri katerem je moja druga sestra Flora zastopala vlogo palačne dame. Da se je vladanje omejevalo le na Dvor s pritiklino, bogastvo pa na zlate izkušnje, kakor tudi, da se je pustil potentat na kratko nazivljati stricem, to nima na našo zgodbo nikakega vpliva. Važno pa je bilo za me, da sta se mi nudili dve muhi — pardon, dve sestri na en mah, ob kojih posetu sem se mogel le o dp oČiti. Sicer imam samo eno sestro, ali moj blagopokojni oče mi bo dobrovoljno stavil na račun poetične prostosti, ako sem en eksemplar prištel. In tako sem jo odrinil prav radoveden, kako mora izgledati čudesni psiček, kojega kreposti, inteligenco, dresuro, šegavost itd. je Nora načelih štirih pisemskih straneh poveličevala. Ko sem na Dvoru potrkal na Norina vrata, je nastal v sobi grozen šunder, pasje lajanje in renčanje, kakor da sem naletel na pasji obor. Ko sem vrata oprezno odprl, mi skoči skozi odprtino divja zver naravnost v obraz; v sobi pa sem stal trem bevskajočim psom, ki so proti meni navalili, brez vse moči nasproti, tako, da so se mi lasje jezili. Dva psa — bila sta dobro vzgojena — je Nora z lahkoto odpravila, tretji pa se ni dal ukrotiti in je nama pri poljubo-vanju misleč, da se gre za atentat proti njegovi gospodinji, kar med glavi šinil. Še le po dolgem prizadevanju, mislec, da se gre za atentat proti njegovi gospodinji, se je ulegel na Norino vlečko renčeč in zaradi storjene mu sile vidno ozlovoljen. „Ali vidiš mojega ljubkega Bu-cija, kako je priden ?u so bile prve besede moje sestre. „V istini prav ljubek, prav priden !a odgovorim, na kar mi je predstavila druga dva psa. Fips in Lola sta bila last moje sestre Flore in sta bila pri Buciju na posetu. Dasi bi se bil imel z Noro o najinih privatnih razmerah dovolj razgovarjati, se je vendar glavni govor sukal okolu neizogibnega Bucija, o katerega kvalifikaciji sem bil že pri vstopu v sobo precej na jasnem. Ko sva sedla, je Buci tudi že ležal v naročju gospodinje ter si je tam prav udobno uredil, mene pa je s svojimi rjavo-sivo-zelenimi, izbuljenimi očmi neprestano nezaupno zijal. Imajo me za temeljitega poznavalca psov, pri Buciju pa me je zapustila pamet. Določitev njegove pasme prepuščam modri kombinaciji čitatelja temeljem nastopnih pripomočkov. Buci je bil srednje velik pes ru- menosive barve, na hrbtu črno pikaste (morebiti potomec kakega volka?) z naravnim Črnim ovratnikom. Zali-bog je imel, kakor njegovi drugi sorodniki, štiri noge. Stvarnikova roka je glavi, ki jo je postavila na čokato, valj as to telo, krepko vrisala nosilcev značaj. Pogled je kazal nekak svetoven spor, vladoželjnost v zvezi s prepirljivostjo in požrešnostjo. Ušesa so do polovice trdo štrlela kviško njiju črna konca pa sta dol visela nalik mokri cunji. Košat rep je hrepenel po poznavanju glave in je ob hrbtu tako dolgo tja silil, dokler je onemogel podlegel in v spiralni obliki našel svoje stalno počivališče ob koncu hrbta, kar je psu vtisnilo pecat izgovorjene nesramnosti. Celo uro sem moral s samoza-tajevalno potrpežljivostjo poslušati življenjepis Bucija. Kakor sem izvedel, je on zagledal luč sveta v turškem duČanu v Baščaršiji bosenskega glavnega mesta. Hoteli so ga kot nepotreben obiteljski prirastek izročiti zelenim valom Miljačke, ko je slučajno prišla, Nora ter se kot mačeha zavzela za k smrti obsojenega cucka. Zatorej se da ginljiva vdanost do reši- teljice življenja lahko razlagati. SCa-soma se je povzdignila ljubezen do gnjusne pokveke, ki je bila postala že prav materina do nekakega maii-kovalskega Češčenja, ki se je rogalo vsem razlogom pameti inje tudi prav škodljivo vplivalo na vzgojo mladega Turčina. Zver je rastla ter je obdržala svoje naravne pasje razvade vkljub temu, da je dobila od tuje roke skrivoma mnogočutnih zavrnitev. Celo Flora, ki je gojila proti Nori redko sestrino ljubezen, je razposajene muhe turškega ubežnika tem težkeje prema-šala. ker so je bilo na eni strani bati, da se njegove razvade epidemično prenese na njena dva psa, ki sta.se Čisto pošteno obnašala, na drugi strani pa ona nikakor ni hotela sestre žaliti. V očigled temu vražjemu psu je postalo tudi moje odpočivalno bivanje na Dvoru pravi pekel. Nora je svojega ljubljenca venomer pestovala in po-ljubovala; ta jo je le tedaj zapustil, če se je šlo za izvršitev kake lopovščine, na kar ga je njegova gospodinja vsakopot kot pravega „gadau pohvalila. (Dalje prih.) sani nacrti so imeli naslov: „Nacrt, dogovorjen z Reuvrejein za slučaj državnega prevrat au. Rouvre je poslanec cen truma. Japonska želi trajni mir. London, 29. aprila. Vsled vesti v inozemskih časopisih, da smatra Japonska mirovno pogodbo z Rusijo le za premirje ter hoče Rusijo za vedno vreči od morskih obali, da sama zavzame nadvlado v Daljnem Vztoku, razglasa japonska vlada uradno, da so vse take vesti zgolj šč u van j a proti Japonski. Japonska nima druge želje, kakor utrditi mir v Vzhodnji Aziji in živeti z vsemi narodi v prijateljstvu. Slovensko gledališče. (Izredni občni zborDramatičnega društva".) V soboto zvečer se je vršil v „Na-rodnem domuu izredni občni zbor rDramatičnega društva** vsled sklepa zadnjega rednega občnega zbora. Ta občni zbor je obiskalo IG oseb. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Karel vitez Bleiwe]is, ki je naznanil, da se bode posrečilo na-daljno prirejanje predstav, to pa le z izredno podporo in dobrim obiskom, sicer bode zopet deficit. Od deželnega odbora je dobilo društvo obvestilo, da dobi izplačanih obljubljenih 10.311 K 24 vin. takoj, ko bo zagotovljeno pokritje. Na podlagi tega je mogoče misliti na bodočo sezono. Nato je predložil blagajnik gosp. Rozman sledeči proračun: Potrebščina: gaze 50.000 K, repertoar 4000 K, garderoba 2000 K, zavarovalnina, davek, obresti 1700 K, naobrazba in pouk 500 K, razno 4000 kron: skupaj 6*2.200 K. P o k r i t j e : subvencija mesta 2b\000 K, gledališko društvo 1200 K, Članarina 360 K, lože 9500 K, predstave 19.000 K, razno 200 K: skupaj 56.260 K. Nedostatek torej 5940 kron. Predvsem moramo pripomniti, je dejal g. blagajnik, da ta proračun ni točen in zanesljiv: mogoče da se motimo tako pri potrebščini kakor pri pokritju, a podlaga naj bo nadaljnim ukrepom današnjega zborovanja. Deficit bi znašal okroglo 6000 K. Kako naj se pokrije ta deficit? Morebiti bi se dalo postaviti gledališko društvo na širšo podlago. Poglejmo Nemce! Nemško gledališko društvo nabere vsako leto do 6000 K. Naše gledališko društvo šteje kakih 30 članov, kar je vsekakor premalo; z živahnejšo agitacijo bi se morda dalo pridobiti več Članov, da bi se nabralo 2000—3000 kron. Ostanek deficita bi se pokril iz preostanka dovoljene nam deželne podpore v znesku 10.311 K 24 vin. G. govornik je preČital nato tozadevni odlok deželnega odbora z dne 24. aprila 1906. Na ta odlok nam noče nihče posoditi niti vinarja; posojilnice, pri katerih smo se oglasili, so nam obljubile dati denar le na osebne menične podpise, a „Dramatično društvo** oziroma občni zbor naj bi pa odbornikom, ki bi podpisali dotične menice, jamčil s svojim inventarjem. Na ta način bi bila rešena ne le prihodnja gledališka sezona, temveč tudi slovensko gledališče sploh. Ko bi bil jaz v takih gmotnih razmerah, podpisal bi menico sam, in sicer brez vsakega jamstva od strani ^Dramatičnega društva", ker je v sedanjem položaju tak podpis naposled le gola formaliteta. Upam torej, da se bodo našli možje, ki se bodo, upoštevaje označene razmere, odločili, da podpišejo dotične menice, ker bi bila neizbrisljiva sramota, če bi iz zgolj malenkostne for-malitete, ki niti z vinarjem rizika ni spojena, pustili propasti slovensko gledališče in bi se nam nemški listi še bolj rogali. Vnela se je nato dolga debata, v katero so posegli gg. Kobal, G o -vekar, dr. Bleiweis, Pahor, Rozman, Pustoslemšek, Hudo-vernik in Wester in konec katere je bil, da je bil sprejet predlog gosp. Pustoslemška, da se obrne odbor na mestni občinski svet ljubljanski s prošnjo, naj z ozirom nato, da je deželni odbor zagotovil deželno podporo v znesku 10.311 K 24 vin. izplačati takoj, Čim bo zagotovljeno pokritje, prevzame jamstvo za posojilo, ki ga društvo potrebuje, da se osigura na-daljni obstoj gledališča. Ako bi pa občinski svet ne hotel ugoditi tej prošnji, mora podpisati menice odbor. Ker so iz odbora izstopili gg. dr. Stare, Janko Bleiweis in prof. Wester, izvoljeni so bili soglasno vanj gg.: deželnosodni svetnik A n d o 1 š e k, prof. JuvančiČ in prof. W e s t e r. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. aprila. — Sleparjenje javnega mnenja. Minole dni smo čitali v dunaj- skih in v graških listih dolg komunike, kako je „lepi klubu zopet enkrat reševal čast in korist slovenskega naroda. V tem komunikeju je bilo povedano, da so šli trije junaki „lepega kluba" z nabrušenimi sulicami nad Gautscha, ker jih je ta pri pogajanjih zastran parlamentariziranja ministrstva preziral tako, kakor se prezirajo podkupljeni ljudje. Prav bombastično se glasi ta komunike. Naiven človek utegne res verjeti, da so ti klerikalni izdajalci kdo ve kako energično nastopili zoper Gautschev namen, podeliti kočevskim Nemcem poseben mandat, poklicati Derschatto v ministrstvo in pustiti pri parlamen-tariziranju Jugoslovane v kotu. Toda vse to je le humbug, je le navadno sleparjenje javnega mnenja, čisto navadna politična žlindra in prav nič drugega. Komunike je bil izdan, da premoti javno mnenje na Slovenskem — da pa bi vlada in drugi visoki krogi ne bili v zmoti in se po tem komunikeju ne dali zapeljati, je dobila „Slavische Correspondenz**, ki izhaja na Dunaju" „von zustandiger Seite, pooblastilo izjaviti, da so navedbe tega komunikeja „in allen Theilen durchaus unzutref-fend lind direct erfunden.** Torej neresnično in izmišljeno je, da so'se klerikalci pritožili pri Gautschu, ker hoče dati kočevskim Nemcem poseben mandat, ker je hotel smrtnega sovražnika Slovencev, Derschatto, poklicati v ministrstvo, Jugoslovane pa pri parlament arizo vanj u vlade prezreti. Mi tudi verjamemo, da je vse to izmišljeno, ker podkupljeni hlapci morajo parirati in molčati, toda sramotno je, da klerikalci pošiljajo v javnost izmišljene in zlagane komunikeje in varajo občinstvo, obenem pa preklicujejo v malokomu znani korespondenci to-isto, kar so sami spravili v svet. Tako postopanje je sleparsko. — V državnem zboru je vložil poslanec Plantan 20 peticij kranjskih mest in trgov zaradi določitve dveh mandatov za državni zbor. Poslanec dr. Ploj je vložil 6 peticij iz Koroške zaradi določitve 2 volilnih okrajev za koroške Slovence. — Uboge reve. Klerikalnim izdajalcem je težko pri srcu in strah jih je prevaranega ljudstva. Kakor udarec v obraz je vplivalo tudi na preprosto ljudstvo, ko se je v deželnem zboru pokazala klerikalno-nemška zveza. Tudi najmirnejši ljudje so začeli pljuvati na duhovsko stranko, ki je deset let dan na dan razglašala, da je zveza z Nemci, ki ima namen ohraniti slovensko gledališče, nemoralna in izdajalska, ki pa je pri prvi priliki sklenila sama zvezo z Nemci v svrho, da ohrani 53 nemškim veleposestnikom deset mandatov, ocigani pa slovensko delavstvo in oropa slovensko meščanstvo vsakega zastopstva. Ogorčenje proti izdajalskim klerikalcem rase tembolj, ker so prodali življenske interese koroških in Štajerskih Slovencev. Kakor morje v začetku velikega viharja, tako se giblje danes slovenski narod. Na Štajerskem in na Koroškem je nastalo nepopisno sovraštvo proti kranjskim klerikalcem, celo med duhovščino in na Kranjskem samem so se začele gibati mase, ker so začele spoznavati lopovski značaj klerikalizma. V po-mirjenje tega občinstva prirejajo klerikalci vse polno shodov, ali udeležujejo se jih le največji butci kar jih je na deželi, tisti kimavci, ki vse verjamejo, kar jim natv"zi kako kaplane ; boljšega Človeka ni nikdar na te klerikalne shode, doČim se udeležujejo naprednih shodov najrazumnejši in najuglednejši možje. Vzlic temu porabljajo klerikalci te shode, da delajo ž njimi obupajočim svojim tovarišem — korajžo. „Slovenec" je priobčil poseben članek, ki ima ta namen, in v katerem se je povzpel do trditve, da voditelji narodno-napredne stranke nimajo danes toliko ugleda v ljudstvu, kakor en klerikalen delavec, kmet ali kaplan. Menda so se katoliškim izdajalcem začeli že možgani mehčati, sicer bi se ne upali pisati takih otrobi. Če so že tako daleč, da morajo na tak način, kakor je to storil „Slovenec v soboto, delati svojim ljudem korajžo, potem je to jako dobro znamenje — za nas. — Bistvo klerikalno stranko smo videli včeraj, ko je sklical dr. Šusteršič prav po diktatorsko velik shod „Slovenske ljudske stranke" v ljubljanski „Union". Za ta shod so tako strašansko agitirali, da so potrošili par sto takov in da se je marsikateri klerikalni agitator pošteno prehladil. Bobnali so po vsej deželi, naj pridejo ljudje v Ljubljano, da rešijo katoliško vero, katero hote ti ciganski liberalci iztrebiti. Učinek teh strašnih besedi ni izostal docela, kajti prišli so katoliški možje iz naj-oddaljenejših krajev dežele. Da so res od daleč prišli, dokazuje, da so bili oboroženi z velikimi cekarji, polnimi raznih jedil. Do gležnjev ote-peni so bili ti možje in opirali se na ogromne dežnike, ko so jih njihovi kaplani prignali v Ljubljano, kazat svojo nezavednost Pri vhodu v „Union" jih je sprejela jata cigararic, ki so napravile špalir, skozi katerega so prišli do prvega cerbera Stefeta. Tu ni bilo nebenega zadržka, kajti btefe je bil prijazen in ljubezniv, da nič takega. Hujše je bilo pa pri vhodu v dvorano. Tu je stal mali Gostinčar junior in z resnim in strogim obrazom motril došlece, predno jih je spustil mimo sebe. Naš poročevalec si je hotel ogledati ta veliki shod, za katerega je bilo toliko bob-nanja, a je slabo naletel. Že pri Šte-fetu se je ustavilo in si Stefe ni hotel dati dopovedati, da je on zadnjič v Šiški smel Čisto neovirano na shod narodno-napredne stranke in da je stari Gostinčar na shodu v „Mest-nem domu" smel celo govoriti. Ker je bilo našemu poročevalcu ležeče na tem, da pride v dvorano, odšel je tja po drugi strani, kjer ni bilo nastavljenih nič straž. Shod, napovedan kot „velik shod", je bil jako klavern. Dasi so klerikalci delali tedne z vsem svojim agitatorskim aparatom, vendar ni bilo nad 500 ljudi na shodu. Da bi jih bilo več videti, so postavili v dvorano 300 stolov, na galerijo so pa spravili 15 oseb, da bodo lahko trdili, da je bila natlačeno polna. Med udeležniki shoda ni bilo niti ene inteligentne osebe. Par klerikalnih dijakov, ki smejo biti na vsakem klerikalnem političnem shodu, kakih 50 cigararic, do 100 kaplanov, ostali so bili pa za lase privlečeni kmetici, ki niso docela nič vedeli, za kaj se gre in so zavpili živio, kadar je kak kaplan izpustil ta vzklik. Kakor je bila udeležba v primeri z velikansko agitacijo za shod klaverna, ravno tako če ne še bolj klaverni so bili govori. Ne le, da niso imeli govorniki nobenega govorniškega daru — omenjamo dr. Schweitzerja. Demšarja, Kregarja, Muštra itd. — poleg tega so kvasili take otrobe, da je človeka glava bolela. Poslušalce so smatrali gotovo za same otroke, kajti vsak govornik je povedal par pravljic iz viteških časov, čudno ni torej, da so jeli kmetje zapuščati dvorano koj prvi četrt ure shoda. Čim dalje so vezali otrobe klerikalni govorniki, ki so se skušali, kdo bo povedal večjo bedastočo, toliko bolj so poslušalci odhajali z zborovališča in godrnjali, da se ne dado drugikrat več tako potegniti. Ko je pa dr. Šusteršič začel govoriti z onim raskavim glasom, ki ga dela še bolj antipatičnoga, kot ga dela že njegova zunanjost, zaropotali so težki kmetski čevlji po dvorani in iz nje. Dr. Šusteršič je kmalu govoril kakim 150 zabitežem, ki so predstavljali mogočno „Slovensko ljudsko stranko". Dr. Šusteršič je tako konfuzno govoril, da so še celo nekateri kaplani zapuščali dvorano, s čimur je menda dovolj povedano. Dočim so klerikalni udeležniki odhajali na prosto in so jih pri vhodu za božjo voljo prosili, naj ne delajo s svojim odhodom sramote stranki, je bilo z našim poročevalcem nekoliko drugače. Neki klerikalen dijak — imenovali bi ga lahko, a se ne ponižamo do „Slovenčevega" denuncijantstva — je zapazil, da ima svinčnik v roki. Takoj je zaŠumelo okrog našega poročevalca, nekdo je tekel ven in prisopihal nazaj s Ste-fetom in malim Gostinčarjem, ki sta zahtevala, da se takoj odstrani, če se ne bo zlepa, se bo pa zgrda. Posebno mladi Gostinčar se je usajal in kar cepetal z nogami. Ker je naš poročevalec GostinČarju povedal, da lahko stavlja svoje zahteve, kolikor hoče, samo on (poročevalec; jih ne upošteva, čeprav je Gostinčar obervenme-talec, odšel je mali fante in se vrnil s tropom orjaških mož, katerim je s prstom kazoč na našega poročevalca dejal: Ta le! Kot nori so se zakadili te katoliške barabe v svoj cilj in dasi je šel naš poročevalec mirno proti vratom, so ga suvali kot besni s pestmi in z gorjačami. V dvorani je nastal silen šum, predsednik Povše je bil na zvonec in ko je bil naš poročevalec zunaj, raztolmačil prisotnim, da je bil tukaj nevaren človek od „Slov. Naroda", človek, ki je hotel nekaj lažnjivega zapisati. Na vsak način so se klerikalci s tem svojim Činom izkazali jako hvaležne, ker so na zadnjih liberalnih shodih imeli „Slovenčevi" poročevalci povsod prost vstop in Stefetu v Šiški ni nihče nič storil, dasi je vpil, kolikor so mu pljuča dala. Klerikalni surovinci so vrgli iz dvorane tudi nekega drug'ga mladega moža, ker je imel v gumb-nici rdeč klinček in ker ni ploskal Demšarju, ki se je ljubeznivo posme-jal. ko je zragljal svoj govor, kakor šolski učenec II. razreda, kateremu se je po dolgem piljenju posrečilo povedati par stavkov iz berila na izust. Kakor smo zvedeli, so nastopajoči govorniki delali silno reklamo za vzajemno zavarovalnico, za Susteršiča kot advokata in pozivali poslušalce, naj ne kupujejo ničesar pri liberalnih trgovcih in ničesar ne naroČe pri liberalnih obrtnikih. — Volitev na Štajerskem. Iz Ptuja smo prejeli naslednje pismo: Spoštovani gospod urednik! V št. 95 z dne 26. aprila t. 1. ste objavili dopis s Štajerskega, ki se peča z mojo osebo. Blagovolite sprejeti sledeče pojasnilo. Stvari in meni se s tem dopisom ni prav nič ustreglo. Moji „ljubi prijatelji- mi bodo spet podtikali, da sem jaz dopis povzročil, ali celo inspiriral, se ve, da pc večam še število kandidatov, ali da se ustreže moji „častilakomnosti". Zatorej izjavljam, da z dopisom nisem v iu-beni zvezi! Obenem pa pripomnitn, da nimam povoda, potegovati se za kak mandat, ker imam dovolj svojih skrbi in brig. Odličnim spoštovanjem vdani dr. F r a n J u r t e 1 a, odvetnik, — Volilna reforma in goriški Slovenci. Kakor so Slovenci na Koroškem in Štajerskem prikrajšani po volilni reformi za nekaj mandatov po zaslugi kranjskih klerikalcev, tako se hoče zdaj napraviti tudi z goriškimi Slovenci. Lahom se hoče dati k dosedanjima dvema še en mandat, dočim dobe Slovenci le tri. Da se s tem namerava ustvariti nova krivica, je jasno, če se pogledajo volilni okraji. Ti štejejo pri Slovencih po 42.000 (goriški. 44<>00 (sodni okraji Ajdovščina, Komen, Sežana, z občinami Doberdob in Devin« in 49.500 prebivalcev (sodni okraji Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid in Bovec). Pri Lahih pa imajo volilni okraji 27.800, 40.700 in 27.600 prebivalcev. Ako se da Lahom tri poslance, potem morajo goriški Slovenci naravno zahtevati v primeri z Italijani še najmanj enega poslanca. Z ozirom na to pravi „SoČa" : „Zakaj delajo tako z nami? Lahi so se pridno gibali doma in na Dunaju, dr. Žlindra je s prodajo štajerskih in koroških Slovencev ustvaril pri vladi mnenje, da se sme delati s Slovenci, kar se hoče — pa tudi iz naše dežele se ni čulo nič na merodajnih mestih, kakega mnenja so goriški Slovenci glede laških zahtev. Seveda, potem so lahko Lahi vedno nad nami. Korenito besedo izpregovoriti v tem pogledu je še čas, in sicer v parlamentarnem odseku za volilno reformo. Upajmo, da se to zgodi!" — Germanizacija na Koroškem. Za ljudsko šolo v Smihelu pri Pliberku je koroški deželni šolski svet tihotapsko ukrenil nov učni red. Po zakonu bi moral vprašati krajni šolski svet za njegovo mnenje, ali zakoni so menda samo še za to, da jih nemški birokratje prezirajo in teptajo, kadar se jim zljubi. Bistvo novega učnega reda je, da se hoče ž njim proti volji krajnega šolskega sveta in proti volji občine uvesti nemščina že v drugi in v prvi razred. Na tak način so nemški na- eijonalni birokratje germanizovali Šole v Globasnici in zdaj bi to radi pe- skusili s šolo v Šmihelu. Zadnji ča*" je, da se enkrat v državnem zboru pojasni početje koroškega dež. šolskega sveta; ker to ni mogoče pri proračunu — ta pride kdo ve kdaj na vrsto — naj se to stori potom nujnega predloga. — Volilna agitacija v ljudski Šoli. Dne 5. aprila t. 1. se je vršila občinska volitev na (1olu pri Vipavi. Klerikalna stranka se je poslužilo vseh sredstev, da zmaga pri tej vo-. litvi. Te agitacije se je udeležila tudi tamošnja začasna učiteljica s tem, dt je z otroci v šoli molila pet očenašev in pet Češčenasimarij za srečno izvolitev klerikalnih kandidatov. Tudi je otrokom v šoli naročila, da morajo tudi doma moliti za srečni izid volitve. Tedaj tako daleč smo že prišli na Kranjskem, da se že naše nežne mladine ne pusti pri miru, da se celo med njo zanaša politika in v njih srcih vzbuja srd do narodnonapredne, stranke. V drugih razmerah zahtevamo od pristojne šolske oblasti, naj. naredi takemu nezaslišanemu početju enkrat za vselej konec, ali pri nas j* tako zah te vanje nemogoče, ke so cesarske oblasti samo še v službi klerikalizma. — Bedni občni zbor „Slovenske Matice" se vrši letos dne maja t. I. ob 6. popoldne v „Mesi-nem domu". Poleg običajnih točk dnevnega reda je na vrsti tudi dopolnilna volitev društvenega odbora. Poverjenike opozarjamo, da je iznova* ali nanovo voliti sledeče gg.: Dr., Fran Ilešič, Josip Kostanj e -vec, Fr. Leveč, Fr. Orožen. Raj ko PeruŠek, dr. Janko Šle-* binger, dr. Ivan Tavčar, dr. Josip Tominšek, Ivan Vrhovnik in dr. F r. Z baš ni k. Opozar-.'. jamo, da voli nasprotna stranka iznova dekana A. K o bi ar j a in nanovo sem. prof. dr. Grudna, ki naj; se na volilnih listah črtata. Po verjel niki naj store svojo dolžnost ter naj se ne dajo premotiti z ničemer! — Vojaške vesti. S 1. majem je običajni glavni avanzma v armadi. Imenovani so med drugimi: za pod-, polkovnika major Vil. pl. Lan in-, gen. načelnik 28. divizije v Ljub-" ljani: majorja sta postala stotnika Josip Walter pri 27. in J. Kon-schegg pri 17. polku. Višja štabu.' zdravnika 1. razreda sta postala poveljnik tržaške garnizijske bolnice dr. K. Trnka in novi poveljnik ljub-; ljanske garnizijske bolnice dr. A nt. Weiss: višji Štabni zdravnik 2. raz-1 reda je postal dr. J. Hirtenhuber v Ljubljani, ki je obenem imenoval.' za zdravstvenega načelnika v Kro * merižu. Na njegovo mesto v Ljubljano pride novoimenovani štabni zdravnik Anton Lusenberger od 84. polka. — Imenovanja. Okrajni glava* na Lošinju dr. H i gin p 1. Škarpa je imenovan namestniškim svetnikom extra statum v Primorju. Okrajni komisar Josip i i a s s e r v Gorici is imenovan namestniškim tajnikom e\tra statum na Primorskem. — PromOViral je na vseučilišču v Gradcu dne 28. t. m. g. cand. med \ Josip Buli, rodom Ljubljančan, asistent na fiziološkem zavodu graškega vseučilišča, doktorjem vsega zdravil-stva. Čestitamo! Odlikovanje. Črnogorski knez je odlikoval avstrijskega podanika Natalija Ognjevita t Trstu z zlatim zaslužnim križcem s krono. — Novo pokopališče je dogo-v tovljeno in blagoslovljeno in v nekaterih dneh začno tam že tudi pokopavati mrliče. Rajni šentpeterski župnik Malenšek bo menda prvi, ki bo počival na novem pokopališču. Z naznanilom o otvoritvi novega pokopališča je duhovska gospoda združila tudi naznamlo, daje zvišala pristojbine za grobe To zvišanje >o opravičuje z izdatki, ki jih je pro-vzročila zgradba novega pokopališča. Seveda je to švindel. Staro pokopališče je neslo ogromnih dohodkov in Če se je zgradilo zdaj novo pokopališče, je s tem duhovščina le svoj kapital dobro naložila. Ta denar, kar ga je duhovščina naložila na novo pokopališče, bo nesel gotovo 30 odstotkov, tudi če se pristojbine čisto nič ne zvišajo. Vzlic temu duhovna gospoda še ni sita in hoče pristojbine zvišati. Da bo občinstvo to lakomnost prav spoznalo, moramo omeniti, da ;Opaliska uprava. neče sezidati m r t-iuice, marveč zahteva, naj jo se-j — mestna občina. Naravno je, me občina ne sme vdati. Dokler bo rešeno vprašanje o mrtvašnici novem pokopališču, se bo uporabil mrtvašnica na starem pokopa-To bo prav pripravno, da se v jajih kužnih bolezni te bolezni ne-&o laglje razširijo. Kopališka tar cof, ki nikakor noče izgi-j. Med drugim je tudi to, da se ^nda s 1. majem prične popoldan-pouk šele ob 3. uri. Drugod skrbe, Lso otroci popoldne prosti, pri nas jim pa s tem popolno pokvari cel loldan. Pouk se tako pozno začne (lda zato, da ni tako vroče. Kdor misli, se korenito moti, kajti tenisa tura v šolskih sobah je ob 3. in iri višja nego ob 2. uri. Sploh pa £ ni pouka od 1. junija dalje, ako popoldne zelo vroče. Edino to se seže, da se otrokom skvari celo poldne, kajti šele ob 1 fi. ali 1 47. prosti. Za južino je prepozno, za čerjo prezgodaj. Na sprehod ne ;rejo, ker bi prepozno došli domov bi se ne mogli učiti, doma ostati ii ne morejo. Pred šolskim poukom vročini tudi ne kaže iti jim na 2-ehod. Ako se že povsod in vedno rori o higijeni, naj se ta velik neki odpravi. Upamo, da bode krni mestni šolski svet ukrenil pa-lemo in to odpravil, za kar lepo ^iino. Ali bi ne kazalo, ves pouk s t iti na dopoldne V Ako gre to i realki, zakaj bi ne šlo na ljudski i Vsaj poskusi naj se enkrat. Vse-ifco pa želimo, da se prične popol-Eski pouk kolikor mogoče zgodaj, i more potem mladina na prosto v ež zrak, katerega je naša mestna iadina tako potrebna. Ako se ne "tirno, se prične že v začetku maja tem poznim popoldanskim poukom, ijno prosimo odpomoči od strani vmega c. kr. mestnega šolskega rta. Več star i še v. — II. državna gimnazija v nbljani. Post tot discrimina reruni bode z gradnjo že davno projek-vanega poslopja za II. državno "iiazijo pričelo sredi prihodnjega eseca. Gradbena dela so se izročila, šor slišimo, kranjski stavbeni družbi, telopje, v katerem bo nameščena ;ii hcealna biblioteka, mora biti do ptembra 1907 popolnem dograjeno, ko da se bode drugo jesen že lahko očilo svojemu namenu. Novo po-opje bo stalo ob Poljanski cesti na skdaj Del Cottovem svetu. Dramatičen večer priredita ana srbska tragedka gospa Teo-brovie in njen sin v ».Narodnem cnm*4 in sicer dne 3. maja. Polona čistega dobička je namenjena ažbi sv. Cirila in Metoda. Gospa eodorovič je v Ljubljani izza prej-!jih nastopov na dobrem glasu: dnji čas je igrala na korist češke iiske družbe na oeškem in nastopila *>H krajih, tudi v Pragi, v Plznu, Brnu in v Tešinu ter so se češki d o dotičnh predstavah izrazili ^stransko jako ugodno. — Klasifikacija konj za mesto Ubijano se vrši dne 2., 3. in 4. aja na konjskem sejmišču poleg e^tne klavnice po nastopnem redu: ae r2. maja ob 9. za II. okraj ^ntjakobski), ob 10. za III. okraj Tornii: dne 3. maja ob 9. za IV. Taj (kolodvorski): dne 4. m a j a ob za I. okraj (Šolski >, ob 1/210. za V. raj ipredkraji-Barje), ob 10. za VI. aj (Vodmat). Lastnikom je ^evilo svojih konj naj k as ne j e ) ponedeljka ob devetih do-oldne naznaniti mestnemu agistratu z naznanilnicami, ki se razdelile med posestnike. Kdor znanilnice ni dobil, jo dobi na agistratu. Opust naznanitve se aznuje z globo do 200 K. — Majnikova slavnost „01ep-valnega društva v Rožni dolini i Ljubljani bo v nedeljo, dne 13. aja in bode nudila s svojim izbranim oredom nekaj izrednega. Priredi se dik vojaški koncert, nastopilo bode di iz posebne naklonjenosti pevsko uštvo nSlavecu. Vrh bogatih za-'vnih točk bode domač veščak raz-pal nebroj umetnih ognjenih zvezd, c in žarnic v pomladni večer. Ker vrt restavracije „Kožna dolina" za-ore z vsakim enakim mestnim vrtom -»sati ter je zajamčena najbolja po-režba v vseh rožendolskih gostilnah, -dej o izvestno Ljubljančanje posetili obilnim obiskom svoje najbližje na-©dne sosede. — Pešizlet šišenskega „So-laMi Točno po načrtu je napravil šenski „Sokol" včeraj svoj pešizlet. i se strašil slabe poti, ne slabega vremena, vkljub vsem ploham je vztrajno korakal naprej. Udeležba je bila prav dobra. V kroju je bilo 24 bratov, pridružilo pa se jim je še kakih 15 bratov ne v kroju. Dasi so bili parkrat dobro premočeni, jih vendar ni minila dobra volja, marveč so bili vsi za to, da naj se kmalu zopet priredi kak izlet. Vsa Čast vrlemu šišenskemu „Sokolu", ki pozna sokolsko nalogo in to tudi izvršuje! — 5 dni letal mrtev v gozdu. 781etni posestnik Josip Robida iz Besnice pri Ljubljani je 22. t. m. iz Unajnarjev domov gredoč padel v gozdu v deset metrov globoko brezno in se ubil. Našli so ga šele 27. t. m. Aretovan nemški gostilničar V Domžalah. V Domžalah so orožniki aretovali nemškega gostilničarja Reinerja, ker je baje hotel posiliti neko žensko. — Umrl je Kamniku tovarnar Aleksander Radešič, star 69 let. Pokojnik se je pečal že 40 let s pridobivanjem kamniškega snažilnega prahu in si je kot trgovec v Trstu pridobil veliko premoženje. — Umrl je v Ložu trgovec in posestnik g. Prane Kovač v starosti 70 let. Blagemu narodnjaku in somišljeniku bodi prijazen spomin! — Izžrebani porotniki za II. zasedanje v Novem mestu, ki se prične 28. majnika 190<>.: Vidmar Franc, posestnik v Ambrusu ; Kostanj evic Janez, posestnik v Mirni peči; Klun Fr., posestnik v Lienfeldu ; Zesser Fr., trgovec v Krškem; Špendal Anton, posestnik v Biški vasi; Loy Franc, trgovec v Kočevju; Ajster Jožef, posestnik v Krški vasi; Siegmund Matija, posestnik iz Stare cerkve pri Kočevju : Verderber Ivan, gostilničar v Kočevju; Prijatelj Franc, posestnik in trgovec v Tržišču: Rus Ivan, posestnik in trgovec v Brezah; Božič Franc, posestnik v Gor. Suhadolu: Novak Ivan, posestnik v Račjem selu; Ce-šarek Jakob, posestnik in krčmar v Dolenji vasi; Kolenc Martin, posestnik in trgovec na Mirni: Sever Otmar, c. kr. nadporočnik in posestnik v Kostanjevici: Stritar Andrej, posestnik in gostilničar pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Slivnik Vinko, posestnik in trgovec v St. Vidu; Jerman Ivan, posestnik in gostilničar na Gmajni; Bukovec Jožef, posestnik na Kleču; Oražem Franc, posestnik in mlinar v Prigorici: Jaklič Juri, posestnik in gostilničar v Črnomlju: Volovec Martin, posestnik in trgovec v ©t. Jerneju: Morscher Franc, posestnik in trgovec na Smuki: Andoljšek Anton, posestnik in trgovec v Gorenjem Bo-štanju; MarinČek Franc, posestnik v Cerkljah; Schneller Ivan, posestnik in trgovec v Koprivniku: Simonič Jožef, posestnik v Mladici: Slajpah Alojzij, posestnik in gostilničar na Veliki Loki: Ditrih Viktor, gozdarski nadzornik v Soteski: Drobnič Franc, posestnik in pek v Ribnici; Hrovat Franc, posestnik in mlinar na Ratežu; Erčul Franc, posestnik v Zagorici; Smole Nace, posestnik in župan v Žu-bini. Namestniki so : Sali Anton, Novo mesto: Berdavs Jožef, Vavta vas; Kramaršič Anton, Jurka vas ; Bergant Simon, Novo mesto: Ferlič Ludovik, Novo mesto: Košiček Franc, Novo mesto; pl. Sladovič Simon, Novo mesto; Brunner Maks, Novo mesto; Možina Franc, Novo mesto. — Iz Rateč na Gorenjskem. Pri naboru dne 27. aprila je bilo potrjenih izmed 19 mladeničev kar 10. Stariši so večjidel pogorelci. Nekaj usmiljenja bi bilo pač potreba. — V Srednji vasi v Bohinju je občinski odbor soglasno sklenil, da bo županstvo kolkovalo zanaprej vse uradne vloge z narodnim kolkom. — Odpeljal je v Hrušici iz očetove hiše 2<>letni G vido Hayne, rojen in pristojen v Žužemberk, 131etno Marijo Pauritschevo in najbrže izvršil nad njo tudi hudodelstvo oskrumbe. Hayne je srednjega, močnega stasa, ima plave lase in brke, ter se pri hoji drži naprej in govori slovensko, nemško in laško. Oblečen je v zeleno lo-densko obleko, ima Jiigrovo srajco in zelen klobuk. Pauritscheva je pa majhna, šibka, suhega obraza, plavih las in govori nemško in hrvatsko. Kdor ju vidi, naj to naznani prvemu varstvenemu oblastvu. — Kdaj se otvori nova železnica? Crta Jesenice-Gorica-Trst se otvori v prvi polovici julija, črta Celovec-Beljak pa v drugi polovici septembra. — Trije dečki padli s skale. S skalovja Pečovnika pri Celju so padli trije majhni dečki, od katerih se je eden silno pobil, druga dva pa ne posebno. V silo branu. Ko so je predpreteklo nedeljo neki kolesar peljal iz Radgone proti Hrastju-Muti pri Radenjcih, zastavili so mu štirje fantje pot in mu grozili. Kolesar je pustil kolo in zbežal. Ker so se fantje, ki so bili pijani, udrli za njim, ustrelil je kolesar vanje in zadel pos. sina Kolarja, da je težko ranjen obležal. — Svoji k SVOjim! V Celovcu je kupil neki Nemec v neki ondotni trgovini kos mila, ki je bilo zavito v zavitek s češkim napisom. Vsled tega se hočejo „F reie Stimmen" razkrehniti, češ, Nemec zahtevaj od nemškega trgovca samo nemških izdelkov in nobenih drugih ter lažejo, kako so nemški izdelki v slovanskih deželah povsod bojkotirani. Oas bi že bil, da se tudi med nami Slovenci uveljavijo zahteve, da bodemo pri naših slovenskih trgovcih kupovali samo slovanske izdelke. V tem oziru bi morali naši trgovci sami gledati na to, da naročajo svoje potrebščine pri čeških in drugih slovanskih trgovcih, ne pa da s svojimi naročili podpirajo Nemce. Nemški kapital se ravno zato tako dobro med nami počuti, ker mu gremo vsi na roko, pa bodi Peter ali Pavel. Tudi bi se morali naši kmetski ljudje navajati na narodne tvrdke, kakor se godi to n. pr. v Celju, kjer slovenski trgovec dobro shaja, ker vsak kmetski kupovalec ve, kateri trgovec je narodnjak in kateri nem-škutar. Seveda smo pri nas v tem oziru še precej daleč zaostali, treba pa bo enkrat korenite izpremembe. Kadar prideš k trgovcu, zahtevaj od njega svojih potrebščin, ki bodo slovanskega izdelka in če jih ne bo imel, pojdi k onemu, ki jih ima. Na ta način bodemo kmalu izpodrinili nemški kapital, ki leži kot mora na nas. Zahteva pa to tudi slovanska vzajemnost, Če nočemo, da jo imamo samo na jeziku. — Poglavje o celibatu. Pri okrožnem sodišču v Ljubnem se je vršila pretečeno soboto kazenska razprava zoper benediktinskega duhovnika profesorja cerkvenega prava v Ad-montu patra Izingrina G 1 a t z a in zoper deklo Nežo Todt zaradi krivega pričanja, oziroma zapeljevanja h krivemu pričanju. Tožena „Nežika" je služila pri hišniku v admontskem samostanu. Lani je rodila otroka ter navedla tesarja Pirknerja za očeta, ki ga je tudi tožila za alimentacijo. Pri sodišču je prisegla, da je Pirkner otrokov oče, a Pirkner je svečano izjavljal, da ni imel s toženko nikoli ničesar opraviti, pač pa je slišal praviti, da je toženka imela intimne zveze s patrom Izingrinom. Sodišče je pozvalo patra za pričo, ki je v strahu pred posledicami krive prisege tudi priznal intimne zveze. Nato je „Nežika" izpovedala, da ji je zapeljivi pater strogo zabičil, da ga ne sme izdati, temuČ naj tudi pri sodišču pod prisego trdi, da je oče otroku tesar Pirkner. Vprašala je še patra, ali ni taka prisega greh, kar je pa pater zanikal in jo pomiril. Dekla je bila obsojena v enomesečno, pater Glatz pa v trimesečno ječo. — Pa naj še kdo reče, da liguorjanska morala ni več v veljavi. — Dopolnilne volitve v Gorici. V drugem razredu je od 840 volilcev prišlo volit 171 oseb. Izvoljeni so kandidatje vladajoče laške stranke. Tudi v prvem razredu bo isti rezultat. — Ponarejen denar. V Trstu kroži veliko ponarejenega denarja kakor zlati po 10 K, goldinarji, krone in drobiž po 10 in 20 v. — Vlom. V pekarno Franceta Berceta v Trstu so vlomili tatovi in si nabasali že polno vrečo raznih jestvin, ko so vse skupaj pustili in zbežali, ker so jih najbrž motili. Policija je zaprla 5 sumljivih oseb. — Kje SO dediči? Lansko leto se je na poti iz Lobos de Afnera v Antverpen potopila ladja „Ulcinous", reete „Alcinous". Na ti ladji je bil tudi mornar Anton Roberts, dozdevno rojen leta 1S*>4. v Trstu. Ker tamošnje oblasti ne morejo dognati, je li to njegovo krstno ime ali priimek in ker se o njegovih sorodnikih ne more nič poizvedeti, se ti tem potom poživljajo, da se prej ko mogoče zglase pri svojem političnem oblastvu. Po Antonu Robertsu imajo namreč njegovi sorodniki dobiti čez 66 funtov šterlingov dedščine. — Požigalka. V soboto zvečer je prišla k na Tržaški cesti službujočemu policijskemu stražniku 481etna dninarica Marija Posetova, rojena v Bukovju, pristojna v Žire ter mu začela pripovedovati, da je zažgala v Mirkah pri Vrhniki hlev, šupo in pod z namenom, da se reši svojega moža, ki baje vedno gleda le po drugih ženskah. Supo, je rekla, da je najprvo polila s petrolejem, potem pa jo je zažgala. Dognalo se je, da je posestnici Ivani Ogrinčevi faktično pogorelo gospodarsko poslopje in ima ta pri tem škode do 1000 K. Posetova je menda umobolna, kajti ko je lansko leto delala s svojim možem v tovarni na Jesenicah, ga je nekoč iz ljubosumnosti z namenom ga ubiti, udarila s kladivom po glavi, katerega pa k sreči ni nevarno poškodovala, vsled Česar je bila aretovana in po treh mesecih kot umobolna izpuščena in oddana odgonskim potom v svojo domovno občino. Izročili so jo včeraj c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — 0 gluhonemem simulantu je prejela policija brezimno, s svinčnikom pisano zalepko, s katero nekdo zagovarja simulanta mutastega Jaketa, da je poštenjak itd. Obenem pravi pisec, da so mestni stražniki pri tem „Ifutastem Jaketu" nekoč popivali. Pisec se tem potom prosi, da izvoli naznaniti bližje podatke za svoje trditve in Če je kaj na tem. bo gotovo tudi toliko poštenjaka, aa bo svoje trditve branil s svojim polnim imenom, če je razven anonimnemu piscu še komu kaj znanega o takem popivanju, naj blagovoli to magistratu naznaniti. — Hudodelstvo posilstvi je izvršil v Hrušici oOletm Štefan Luiič iz Predvaganca št. 47 na Hrvatskem in neznano kam pobegnil. Navedenec je oženjen, velik, suhljat ter ima plave brke in lase. — Pri današnjem naboru je bilo 136 mladeničev, izmed katerih je bilo potrjenih 32. S tem je letošnje novačenje v Ljubljani končano. — Vrnil se je kamnosek Ignacij Macolla, o katerem smo poročali, da se že štiri dni pogreša. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 15 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Scheibbs 25, v Meran 19, v Line 20 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 100, v Budimpešto 90, v Kočevja 18, na Jesenice 17, v Ljubljani pa je ostalo 19 zidarjev. Iz Amerike je prišlo 19 Hrvatov. — V soboto je šlo v Ameriko 6 Hrvatov in 2 Slovenca, nazaj pa je prišlo 10 Slovencev in 22 Macedon-cev. V Inomost je šlo 22, v Aussee 12, v Beljak 31, v Kočevje pa 8 Slovencev. V Beljak je šlo 21, v Scheibbs pa 24 Hrvatov. Iz Bohinja je prišlo 11 Macedoncev. — Izgubljeno in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena palica, ženska pelerina in dežnik. — Blagajničarka gdč. Gizela Grimpnerjeva je našla zlato žensko uro z verižico. — Trgovski sotrudnik g. Oskar de Ancona je našel zlat prstan. — Sluga Matija Ce-rin je izgubil denarnico, v kateri je imel 20 K denarja. — Gospod V. B. je izgubil srebrno uro s kratko verižico. — Premestitev brivnice. Gosp. Engelbert Franchetti se s 1. majem preseli s svojo brivnico na Dunajsko cesto v hišo župana g. Ivana Hribarja. — Jugoslovanske vesti. Opo-zicionalni kandidati za Zagreb. V I. volilnem okraju v Zagrebu so postavili neodvisni opozi-cionalni volilci za kandidata vseuČili-škega profesorja dr. Gjuro Šur-mina, v HI. volilnem okraju pa odvetnika dr. Josipa Stimca. V II. volilnem okraju kandidira kot opo-zicionalni kandidat grof Miroslav Kulmer. V istem okraju kandidira tudi vodja madjaronske stranke dr. Nikola pl. Tomašić. Ker je grof Kulmer zelo popularna oseba in v vseh krogih priljubljen, se madjaroni boje, da bo Tomašić propal, kar bi bil za takozvano „narodno stranko" najsilnejai udarec. V I. volilnem okraju kandidira tudi vodja starčevićanske stranke dr. J o s. Frank. — Najnovejše novice. — Umrl je pruski železniški minister pl. Budde. — Poroka španskega kralja Alfonza z batenberško prince-zinjo Eno bo 31. maja. — Civilni zakon je sklenil vpeljati finski senat ne oziraje se na državni zakonik. — Grof MihaEszterhazj, bivši državni poslanec, je umrl v Bu-dapešti. — Otok Sahalin kupi baje Anglija. Pogajanja se že vrše ter sta Anglija in Japonska za prodajo. — Novi potresi v Kaliforniji so zrušili več mostov. — Potopila se je kitajska ladja „Bentong* pri Singaporu. Z ladjo je utonilo 71 Kitajcev. — V verski blaznosti sije v Mondseeju mlada kmečka deklica z nožem izbodla obe oči, češ, da so se ji pohujšale. — 5000 lir za volkuljo ponuja rimski mestni zastop, ker mu je poginila volkulja, ki jo imajo za simbol na kapitolu. — 30 kg. težko kepo Čistega zlata so našli v rudniku pri Pradu na Sedmograškem. Književnost. — Ročne izdaje zakonov za Kranjsko, hi jo izdaje deželni tajnik Jožef P te ifer, tiska A. Klein in Komp., je ravnokar izšel III. zvezek v 3. pomnoženem natisu. Knjiga obsega te-le točke: Zakon o cerkvenih stavbah. Odprava farnih ubožnih naprav. Javno oskrbovanje ubožcev po občinah. Uravnava domovinskih razmer. Red o požarni policiji in o gasilnih stražah. — Cena broširanemu izvodu 1 K 80 v. — Pri našem cesarju. Poslovenil Iv. Kruleč, c. kr. vadn. učitelj. Izdalo in založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" v Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". V Ljubljani, 1905. Cena 10 vin. — Ker je izkupilo namenjeno za učit. konvikt, je pričakovati, da bodo Šole rade sedale po tej knjižici, namenjeni mladini. Izpred sodlfta. Kazensko obravnavo prod deželnim sodiščem. Zaradi nečistosti zoper naravo je bil pri tajni obravnavi obsojen Janez Pogačnik, oženjeni mizar, na 6 tednov ječe. Telefonska m uravna poročila. Dunaj 30. aprila. Gautsch je bil ob V»2. pri cesarju m mu je podal de m i si j o Cesar jo je sprejel. Gautsch je od&lovljeo. Ob Vi3 je sprejel cesar tržaškega namestnika Hoherilo he a in mu je naročil, naj sestavi prehodno ministrstvo. Hohenlohe j t to nalego prevzel. Zdaj konferira zUautschem. Dunaj 30 aprila. Predsednik poljskega kluba, grof Dziedu-szveki, je bil danes v dolgi u v d i j e n c i pri cesarju Brez dvoma se je govorilo o nastopu poljskega kluba proti Gautschu, toda kaj se je govorilo, ni znano. Kasneje je bil ministrski predsednik Gautsch pri cesarju in pojde gotovo tekom popoldneva še enkrat tja. Doslej — tako se zatrjuje — Gautsch sicer še ui demisijoniral, vendar se smatra to kot neizogibno. Časopisje nemških strank imenuje kot Gautschevega naslednika tržaškega namestnika princa Hohenlohea, ki se mudi na Dunaju pri svojem bolnem bratu. Dunaj 30. aprila. 0 poli-1 it i č ne m položaju krožijo najrazličnejše vesti. Ćuje se, da grof Schonborn neče postati Gautschev naslednik, ker neče prevzeti volilne reforme. Jasno in gotovo je, da zaGautschevo volilno reformo ni dobiti ne enega poljskega glasu. Poljski klub je svoj sobotni sklep storil z 48 proti 7 glasom. Ofi-cijalno ta sklep samo še radi tega ni razglašen, ker je Gautsch to prosil. Sklep S9 razglasi jutri ali pojutrišnjem. Doslej še ni znano, je li ta sklep definitiven ali ne, toda gotovo je, da, dokler bo Gautsch ministrski predsednik, se ta sklep ne premeni. Praga 30 aprila. Višje sodišče je odredilo, da se sodna obravnava, ki bi se morala vršiti v Ase h u v češkem jeziku in zaradi katere so Nemci uprizorili razne demonstracije, ne bo vršila pri tem sodišču, nego v Duchcovu. Yzrok je, ker se je bati izgredov. Dr. Baxa je rekuriral in pozval češki klub, naj v tej stvari intervenira pri vladi. Krakov 30 aprila. „Czasa poroča, da je Gautsch že vložil demisijo, da pa se odloči cesar šele po 1. maju Budimpešta 30 aprila Danes je voliti 255 poslancev. Do 1. ure je bilo izvoljenih 80 pristašev neodvisne stranke, 15 ustav overcev, 1 klerikalec, 3 Srbi, 1 demokrat, 1 saksonski Nemec V 4 okrajih je treba ožje volitve; v enem okraju se volitev ni mogla izvršiti. Budimpešta 30 aprila. Med včeraj izvoljenimi poslanci so tudi ministrski predsednik W e k e r 1 e in ministra Kossuth in Ap-ponyi, danes sta bila izvoljena ministra Polonv in Zicny Budimpešta 30 aprila Bivši minister Julij VVlassicsje imenovan predsednikom upravnega so dišča Belgrad 30. aprila. Pasič* še vedno ni mogel sestaviti no« vega ministrstva, ker neče noben oficir prevzeti vojnega ministrstva. Pariz 30. aprila. ImovitejSi ljudje beže trumoma iz mesta, boječ se, da pride 1. maja do krvavih dogodkov. Vlada je izdatno poskrbela za javno varnost 3 besede . . . „Altvater" Gessler 1334-4 Krnov (Jagerndorf). Umrli so v Ljubljani. Dne 24. aprila: Antonija Prusnik. strežnica, 63 let, Slomškove ulice 21, vsled raka. Dne 25. aprila. Andrej Debevc, magi- stratni rač. revident, 39 let, Gradaške ulice 18, Pleuritis. V deželni bolnici Dne 23. aprila: Fran Krušič. sladščičar. 75 let, ostarelost. Dne 24. aprila: Mihael Scheucher, zidarjev sin, 2 in pol leta, Broncho pneumonia. Dne 25. aprila: Marija Zargar, delavka, 51 let. naduha. Borzna poročila. Ljubljanska .,Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze %21. aprila 1906. p«*** Denar 4 2 . majski rtnu. . . »J 99 65 iT »rebrni renta . , • j| W Oo 4*/| avstr. kronska r«iHa . . li 99 60i 4»/. . zlata 9 . . I 117 95 4» , egrska kroniki renta . 95 55 4', . zlita . . 1 114 70 **/• posojilo del. Kranjske H 9950 4* ,° , posojilo mesta Spljet ; 100 50 4»;,. „ Zidar H 100- 4*bot.-herc. Zelniniškc posojilo 1902 ... i 10045 «•/, češka dež. banka k. # 99 85i 4« . » Ž. O. 10005 IVA ust. pismi gal. del. mpotečne banke . . peit. kom. < o t 10% pr...... 4lV<, sest. pisma Innerst hranilnice..... 100 50 list. pisma ogr. canir dež. hranilnic« . . . iro 20 z. pis. ogr. hip. ban. lOO — obl. ogr. lokalnih ie- leinic d. dr. . . ioo-- ©bl. češke ind. banke | lOOoO' 4*f, prior. lok. Želez. Trst- Poreč..... 99 90 4*7« prior, dolenjskih ieJ. . 99-50 f . prior. jut. žel. kup. '/i Vt j 3U-, avstr po*, za žel. p. e. ioo 701 ■■■«■■ aVračka od 1. 1860»-, ... j 195— . od L 1864 .... 285 - . uzake......I 159 . aem. kred. I. emisije 898*50 • . . !l. - 300 - , ogrske hip. banke , 884*— srbske a frs. 10tr— 101—! Zahvala. 4i fr1 t', i t ♦V B>aeo 99 85 M 75 99 80 118 15 9575 114 90 101 — 101 50 100 101 45 10030 100-15 100*20 101-20 105 75 106 75 10150 100 35 100 90 101-101-50 _ turške......ji 153 75 Sasllika sračke ... 23 90 Kreditne . . . . || 472-50) bomoške m . . • 1 78—; Krakovske a ... 90*— Ljubljanske „ . . . |j 59-— Avsir rdeč. križa „ . . . 50 — Ogr . m » • • • I 31*28 Rudolfov« m . . . i 57-—i Saicburške » • • • 71-— Dunajske kom. . ... 522 — Delni«. h:2ne železnice.....; 125 50 Državne železnice 682 — »4vsTT.-ogrske bančne dem.. Avstr. kreditne banke . . C^grsae . ... Z ivn o stenske 9 . . Premogokop v Mostu (Briix) Atomske montan .... Praike žel. ind dr. ... x?inia-Mjranyi..... 573 50 TrDove!]ske prem. dražbe . .Avstr. crožne tovr .užbe 100* 315 — 10170 197 — 287 -161- -302 50 310-— 272 50 109-70 154-75 25 90 482 50 84* — 94 -65-50 51 50 3325 62-76 — 532 - 12650 683 — v_-*»ške sladk< -r.t druroe C. kr cekin..... j:- franki...... marke...... tov ere igo*...... Mar«....... Laski bas-ke-¥-đf . . . . jtublji....... 1643 — 1652 — 690 ?0 691 50 818 50 819 50 242 50 243 50 655 — 66 0 — 57975 58075 2726 - 2736 — 574 50 284 — 592 50 161*50 280 — 590 -150 50 11 34 1910 2347 23*94 11-38 1913 23 53 24-02 117*22 117 42 9550 9570 253 — 4-84 253 75 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 28. aprila 1906. Termin. Pšenica za maj » . oktober za 100 kg K 16*30 Rž , oktober . . , Koruza . maj. . . . „ „ „ julij . . . . Oves , april . . . „ „ oktober . . „ EfrktU. 5—10 ceneje. 100 100 100 100 100 100 1652 1350 13-48 13-70 16 -12 66 Meteorolosično poročilo. Vilma nad morjem 506 2 Srednji zračni tlak 736.0 mm - Čaa ■L opazo-vanja Stanje g ^ barometra v mm c > £ * i *- tH B Vetrovi Nebo 28. 9. zv. 727 5 29. 7. aj. 2. pop. 727 8 726 2 77 brezvetrno jasno 4 3 al. svzhod megla 13 2 p. m. jug sk.oblačno . J. zv. 725 3; 10*1 sred. zahod oblačno 30.17. aj. 724 2 11 0 ar. jgzahod del. jasno p t. pop. 72.V6 12 2 p. na. jzah. oblačno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 8 9° in 9*2°; norm.: 117° in 11*8°; Mokrina v 24 urah 0 2 mm in 25 mm. I Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, očeta, brata, svaka, strica, gospoda Franca GraMouica kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom pre-srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo Ljubljanskemu gasilnemu in reševalnemu društvu, gosp. načelniku Ludoviku Striceljnu, Društv. godbi, kakor tudi vsem darovalcem prelepih vencev. T V L j u b fj an"i28~aprila~1906~S i58i m talui^oči^slallTi i Mnogi dokazi sočutja ob nenado-mestni izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, ozir. sina, brata, zeta in svaka, gospoda Andreja Debeuca mestn. rac. revidenta, katerega nam je ugrabila neizprosna smrt, so nam bili olajšava bridkosti, za kar se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in spremljevalcem njega trupla k večnemu počitku. Posebno se nam je zahvaliti čč. gg. občin, svetovalcem za častno spremstvo, gg. magistratnim uradnikom in pokojnikovim ožjim tovarišem knjigovodskega oddelka, kakor tudi vsem drugim za podaritev krasnih vencev ter gg. pevcem za gen-Ijivi žalostinki pred hišo žalosti in ob gomili. Ker ni izključeno, da se nam je v tem žalostnem tienotku pripetila neljuba pomota, da smo prezrli kakega nam dragega prijatelja ali znanca posebej obvestiti o smrti pokojnika, I prosimo blagohotnega oproščenja. V Ljubljani, 30. aprila 1906. 1572 Žalujoči ostali. Stanovanje ¥ Knaflovlb ulicah it 9 v pritličju, obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev ali avgustov termin. Pojasnila daje npravnidtvo „Na i«.dne Tiskarne" ravnotam. Stanovanja išče «a avgnatov termin mirna stranka (dve osebi) Obsega naj 2 sobi. — Ponudbe a navedba ceoe se prosi ua npr. nSlov. Naroda- pod |fJB P, Z9*\ 1367 Iftče se priden, trezen, delaven stavbni M 1 ' U sprejme dr. Ivan Benkovič odvetnik v Brežicah. Nastop takoj ali koncem maja. Plača po dogovora. Prednost ima stenograt. ¥ najem se daje transitno Met i Matu z dvigalom, hlev za 4 konje, soba za kočijaža, Sapa za vozove, svi-sli, gnojna jama ter 1582 podstrešno stanovanje. Vsak prostor se lahko odda tudi posebej, tganjarnica EMERIK PAUER Vodnjatu Zaloška ce^ta štev. 95. Ponudbe z navedbo plačila naj se pošilja na naslov 1574 -1 G. Bathelt v Tržiču. Stanovanje V Knaflovih ulicah ftt 5 (.Narodna Tiskarna") v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinj.« ju pripadki se odda za avgust ali pa tudi že za julij. Več se izve v upravo. „Narodne Tiskarne*. "Kavarna „LE0N" o Ljubljani, no Starem tr$u 30 vsak ponedeljek, četrtek, soboto in nedeljo vso noč odprta. Na ogled krasen orchestrion. Z odličnim spoštovanjem 1678 i Leon Pogačnik. Jvctn J^o^man c. /^r. sodni kancelist Jvan%a J^o^man rojena Jglič poročena Vel. Lašče Zalog pri Jfomendi dne 29. aprila 1906. Na zahtevo lepi novi, veliki cenovniki, tudi po pošti brezplačno. Lep In lilija Ma! FR. ČUDEN Št. 414. Zlati donble nhani gld. 120. furnir Zlati 14 kar. gld. 3"—.1 edini in trgovce v Ma]pU|ai zastopnik švicarskih tovarn Union Št 413. Zlati dou-hle uhani gld. 1 —. Zlati 14 kar. 350. priporoča p. n. slav. občinstvu svojo že obče znano, črez 20 let obstoječo trgovino z največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in nikljastih ar in verižic. — Namizna oprava iz kitajskega in pravega srebra ter najnovejši Okraski itd. — Posebno lepa in jako velika izbira za cenjene gg. ženine in neveste po najnižjih cenah!, ^ 802 10 Št. 2C3. št 274. Tula-srebrna cil.-remont. Srebrna cil. z 10 kamni in dvoj z 10 kamni gld. (J-—. pokrovom gld. 7*25. Št. 299. Srebrna cil.-rem. s 6 kamni gld. 5 50 I Srebrne ure pO 3 gl. Za ooceni ne ne ulio )dj, ker si bocem ohraniti dobro ime. Dr. Demeter Bleiweis-Trsten!šk odpotuje do 2. maja in ordinira pob v Cisaletouih ulicah št. 1 Kontoristinja z večletno prakso i&Če sluihe. Cenj. ponudbe po i ,Kontoristinia' na upravu. „Slov. Naroda14. 1521—3 skladišč je oddati Da Mestnem trgu št. 25. Poizve se pri g. Fran Čudnu, v Prešernovih nlicah._552 13 Stanovanja s tremi, oziroma z dvema sobama se oddajo za avgnstov termin. Kje, pove upravništvo „Sloveuskega Naroda". 1538 -2 Vabilo k občnemu zboru Posojilnice v Zagorju ob Savi registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 13. moja ob 4. popoldne v posojilnični p.sarni. SPORED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo preglednikov. 3. Odobritev račnna za leto 1905. 4. Razdelitev Čistega dobička. 5. Volitev načelstva in preglednikov. 6. SlučaJD08ti. 1580 Nacelsrvo. Malo iiumi se o za majev termin. * \ Pojasnila se dobe v gostiln Bora- v spod. ŠiSki št. 205. Lepo stanovao s 4 sobami, eventualno tudi sam sobama, se odda takoj v Wol ulicah št. 12. Več se izve v Auerjevi ravnotam. JlfOlOUlffll se odda v najem z rokom 1. av. t. 1. v I. nadstropju hiše „Slov-Matice- na Kongresnem trgu š Pojasnila daje društvena p-v«ak dan od treb >ii«> mogoče ovratnik že za 2 vinarja zlikati da bo kakor nov in tudi pri manšetah, prsih itd. znižati ceue — OkAigri obiska pričakuje trgovina s perilom, s klobuki In z modnim blagom C. J. HAMANN. PerUo za likanje od zunaj dobro došlo. — Do srede vaak.-^ tedna dospelo perilo za likanje se lahko že v soboto ti^te^i t.dna pride iskat ali se odpošlje 1365—3 J „Ljubljansl Podružnica v CELOVCU. Kupuj« In prodftjr* vso vrate rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, ereCk, delnic, valnt, novcev in devuL Promese Izdaja k vsakemu irabanju. La kreditna banka v Akcijsk; kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 000.000'-. £BM|ifi li Mjfcasfii|i ai|i pnlsjn n mdNitM paplrla. j izSrebane vrednostne papirje is SS*»*5rsurcL}« mm<zm proti vnoveuje zapale kupone. Irrcurzjal ls-jrcLioi. Vinkuluje in de-vinkuluja vojaške žen it ninsko kavcije. " §mW Etkorapl In lakMto neale. "V3I SJT Borana naroellf« Tte Ljubljani" Podružnic« w SPLJETU. *23 Deaarnd vloa;« ipr«J«ma v tekočem računu ali na vlozne knjizioe proti agodnhn obreetim. Vloženi denar obrestuje od dne ? ogo do dne vadiga. 3—49 Promat a 6aki In nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pusto si emšek. Laatoina in tisk „Narodne tiakarneV 17