Leto K. «■ 64 gotovini t*l»a|» ob 4. «J1ltHli. — Stane mesečno Din »5-— scmatro Ote Ljubljana, Četrtek 15. marca 1928 Cena 2 Din Oglaai po tarifa. Uredništvo l LhiMJana, Knaflova oHca Mer. g/L Telefon ftt «07« in <804, ponoči tudi »t. 1034. ftt. 54. —. Telefon ftt. 9036. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko _:i LJubljana, Prefter- ftL 4. — Telefon ftt. Pudfžuld: Maribor, Aleksan ftt cs — Celic, AJcksandrova Ra£ra pri poStacn tt*. zavoda: LWH lana ftt ti.&M - Praha fiato 7S.180J Wten, Nr. 105. Večer zunanje politike v Narodni skupščini Namestnik zunanjega ministra o monoštepki aferi Rim ne bo nikdar naš prijatelj!" - Manifestacije za trpeče rojake v Italiji. računska debata o posameznih resorih končana Pro- LJubljana. 14. marca. DUa Sumenkovič, namestnik vnanjega ministra, je podal v Narodni skup-fičmi o priliki. ko se je obravnaval proračun vnanjega ministrstva, ekspoze o vnanji politiki naše kraljevine v preteklem letu. Zadnje leto Je bilo v naših vnanjih odnošajih gotovo zelo važno. Saj spada v to dobo vznemirljiva poostritev razmerja do Italije, spada drugi tiranski pakt, ki je še bolj konkretiziral tesno voja§ko in politično zvezo med Albanijo in Itailijo, ki bi se mogla točneje imenovati protektorat Rima nad najmanjšo balkansko državo. Dalje spada v to poglavje afera zaradi Djuraškoviča, člana našega poslaništva v Tirani, ki je dovedla celo do prekinjenja diplomatskih odnošajev s tiransko vlado. V preteklem letu je definitivno pro- Padla pogodba z Grčijo ki jo je sklenila 'angalosova vlada z našimi zastopniki lin grški ministri so podali ponovno izjave o razmerju do naše kraljevine ter o svojem stališču do vprašanja solunske cone in pa do načrtov o balkanskem Locarnu. Tudi v odnošajih do Bolgarije je bilo preteklo leto dovolj pomembno, saj imamo za seboj po eni strani resne poskuse z naše strani izboljšati čim najbolj mogoče razmerje z vzhodnim našim sosedom, po drugi strani pa ojačeno delovanje makedonstvujuščih, ki iz varnih svojih zavetij v Bolgariji vznemirjajo naše prebivalstvo v Južni Srbiji, kjer so baš letos izvršili večjo serijo atentatov zoper predstavitelje državnih oblasti in posamezne institucije, kar je naposled dovedlo do neljubih posledic, kakor je mejna zapora napram Bolgariji, ki se še ni ukinila. Na drugi strani imamo srednjeevropske, odnosno podunavske probleme, v katerih smo bili v preteklem letu prav tako močno zainteresirani. Odkar se je sklenila prijateljska pogodba med Italijo in Madžarsko, so postali v Budimpešti še drznejši in bojevitejši nego dotlej; najboljši dokaz temu je monoštr-ska afera in izzivalni nastop madžarskih državnikov, ki se je pokazal ob tej priliki; nastop Male antante v investiga-cijski zahtevi je gotovo eden najvažnejših aktov naše vnanje politike v preteklem letu. Prijateljska pogodba s Francijo, ki je povzročila toliko pozornost po Evropi, v Italiji največje ogorčenje in povečano nasprotje do Francije, je postavila našo državo v neposredne odnošaje z vodilnimi evropskimi velesilami in opozorila zopet na vrsto političnih problemov prvovrstne važnosti. Za ekspoze odgovornega vnanjega jninistra je tedaj tvarine več ko dovolj bi ravno letos bi se zanj domača in vna-Bja javnost zanimala v najvišji meri. Ali našega vnanjega ministra ni doma. Nahaja se na dopustu in zdravljenju. Gotovo je vsakdo potreben oddiha in morda se sme ipak izraziti želja, da bi ministri nastopali svoje dopuste takrat kadar se dado najbolj brez škode spraviti v sklad s funkcioniranjem državne uprave. Doba, ko se obravnava državni proračun, naj bi bila nujnost za ministre, da polože račune o svojem delovanju; osobito naj bi to veljalo o vnanjem resoru. Ali baš vna-nja politika se pri nas vodi zelo malo parlamentarno, zato je bilo mogoče, da je vnanji ekspoze podal Ilija Sumen-kovič. Učinek njegovega govora ne more biti tak, kakor bi bil, ako bi nastopil v parlamentu sam Marinkovič. osobito, ko imamo pri nas itak tako malokrat priliko slišati vnanjega ministra v Narodni skupščini. Sumenkovič je postavil težišče svo-|ega govora v dogodke, ki so v zvezi z zapadno in srednje-evropsko politiko, posvetil najveš pozornosti monoštrski aferi in vsemu, kar je s tem v zvezi. Ali baš v tem pogledu bi nas nekatere podrobnosti zelo zanimale, tako n. pr. posebno poglavje o očitkih pariških krogov glede ne najbolj posrečenega nastopa Male antante v tej zadevi; o njih pa Sumenkovič ni poročal. O naših odnošajih z balkanskimi sosedi, o balkanskem Locarnu, o razmerju do Italije, pripravljajočih se, odnosno vršečih se pogaianjih z njo, o govoricah glede ratifikacije nettunskih konvencij itd. se namestnik vnanjega ministra ni izjavil ali pa v tako pičli meri, da nikakor ne zadostuje običajem v pravi parlamen tarni državi. Ni treba biti posebno kritičen, da s takim ekspozejem ne moremo biti zadovoljni. Gospod Marinkovič je pred nekaj tedni podal zelo obširen referat o naši vnanji politiki na kongresu demokratske stranke v Beogradu. Ta referat je bil zelo temperamenten in je vzbudil ogromno pozornost pri naših sosedih, Beograd, 14. marca p. Okrog 8. zvečer | je začela danes Narodna skupščina razpra- . vo o proračunu zunanjega ministra. Posl. . KDK so pred tem zopet zapustili sejo. | Zastopnik zun ministra dr Sumenkovič je prečita] daljši ekspoze o naši zunanji politiki. Ekspoze izvaja med drugim: Narodna skupščina je imela priliko pred relativno kratkim časom, da sliši od zunanjega ministra samega obširno poročilo o našem zunanjem položaju in o glavnih smernicah naše zunanje politike Na ta na-. čin je v znatn; meri olajšana moja naloga. Zato mislim, da se lahko omejim na kon-statacijo. da so smernice naše zunanje politike enake kakor so bile označene v eks-pozeiu zun ministra dr Marinkoviča Omeniti hočem le dogodke, ki so se izvršili po tem ekspozeju. 25. januarja ie bil podpisan v Beogradu protokol o podaljšanju odpovednega roka oziroma obnove prijateljskega pakta- med kraljevino Italijo in kraljevino SHS. Monoštrska afera Narodni kupščini je v glavnem znan Incident v Monoštru Dne 1 januarja so avstrijski carinski uradniki na avstrijsko -madžarski meji v Monoštru na madžarskem ozemlju ugotovili, da se v enem vagonu nahajajo deli mitraliez Ta vagon je s štirimi drugimi vagon' tvoril sestavni del pošiljatve. ki je bila prijavljena kot industrijski stroji. V prvem trenutku se je trdilo, da so bili H vagoni določeni za Varšavo. zatem pa, da so bili adresiran; v neko mesto Češkoslovaške. Vse te brditve so se Izkazale kot netočne in nastalo le vprašanje, komu je bila prav za prav poslana ta pošiljatev orožja. Istočasno z Rumunijo in Češkoslovaško je tudi naša država opozorila svet Društva narodov na ta incident z noto 20. januarja t. 1 V noti se vse tri države sklicujejo na določbe, ki jih ie predpisalo Društvo na. rodov samo 1. 1926 pod št. 729 o izvajanju svoie pravice ankete (imvestigaciie) v takih slučaj'h. Cilj te naše pr odstavke ie bil_ v polnem soglasju z našo miroljubno politiko. Od trenutka izročitve ln prevzetja te predstavke je incident postal zadeva svetovne mirovne ustanove. Društva narodov. To se ie moglo zlasti ugotoviti v zadržanju predsednika in sveta Društva narodov glede vprašanja izročitve zaplenjenih m?-traljez. Svet Društva narodov je na svoji seli oočetkom tega meseca sotejel sklep, da se zaradi zapletenosti te afere sestavi poseben komite treh članov, ki naj prouči to vprašanje in predloži svetu svoje poročilo v najkrajšem času. To poročilo se ie razpravljalo ln Je bilo sprejeto na seji sveta Društva narodov 10. t. m. V tem poročilu se ugotavlja predvsem, da monoštrski incident »zas'uži vso pozornost sveta in da je neobhodno potrebno. da se razjasni z vsemi primernimi sredstvi«. Na ta način se sprejema naša opozori-tev. da ie monoštrski incident značilen, ter se priznava, da delamo v duhu svetovne mirovne politike, ko smo Društvo narodov zainteresirali za to stvar. Razen tega le odbor izjavil, da bo od madžarske vlade zahteval potrebna obvestila in da se bo v slučaju potrebe poslu-ži] pravic, dobljenih od sveta, da konzultira tehnične eksperte in da po potrebi te eksperte pošlje na lice mesta. Odbor bo proučil zbrani materilal, • na podlagi katerega bo objavil svetu svoje poročilo na njegbvem zasedanju v mesecu juniju. Umestna in notrebna kritika posl. Jovanovica V svojih nadalinfih izvajan tih ie minister dr. Šumenkovič omenjal sklenitev trgovinskih pogodb in navedel oogaiania. ki so še v teku. Nato ie prešel na poedine postavke proračuna in utemelieval povišanie poedinih kreditov naiveč z valutnimi razlikami. Končno le prosil Narodno skupščino. naj spreime proračun v obliki, v kateri je predložen. V debati ie prvi povzel besedo zemlioradnik g. Joca Jovanovič. dolgoletni diplomatski zastopnik naše države na Dunaju in Londonu. Podvrgel ie eksooze ostri in stvarni kritiki, iz katere se zrcali globoko poznavanje zunanie-Dolitičnih problemov ln našega zunanie-oolitičneea položaia. Obžaluie. da ni navzoč zunanti minister dr. Marinkovič, ki bi lahko ooiasnil maTsikako z?devo, o kateri niegov namestnik ne more govoriti. 4 Sedanii režim ie že leto dni na krmilu. Kot svoi uspeh v zunanii oolitiki beleži samo prijateljski pokt s Francijo. ori čemer pa je treba ugotoviti, da ie vlada našla ta pakt že pripravljen in ie bilo treba le,še izvršiti običaine formalnosti. Tembolj bogata ie zato pasivna bilanca sem spada Gruraškovičeva afera, atentati v Južni Srbtii. odnošaii z Grčiio. postopanje v Ženevi, nesoliden nastoo Male antante, ......... pa tudi drugod; potreboval pa je še nekaterih pojasnil iti dopolnil, bodisi za domačo kot za vnanjo javnost. Obžalujemo da si Marinkovič ni vze' prilike. da bi jej izpolnil to željo in zahtevo, marveč podal po Šumenkoviču tako malo pomembno in nepopolno enunci-jacijo. kovM je nato v kraj« izjavi zavračal kritiko govornikov, čei da ao preveč črnogledi. Debata je bila s tem zaključena, nakar je vladna večina sprejela proračun. Predsedujoči dr. Hrasnica je takoj nato odredil razpravo o proračunu ministrstva za agrarno reformo, četudi se je prej sporazumel z zemljoradniki. da se bo vršila razprava šele jutri, ker polagajo zemljoradniki nanjo posebno važnost. Zaradi tega so zem- ljoradniki proti temu ogorčeno protestirali Med njimi in vladno večino je prišlo do zelo ostrega prerekanja, naposled pa so zemljoradniki v znak protesta zapustili dvorano, nakar je par poslancev vladne večine, ki so Se ostali v skupščini, sprejelo tudi ta proračun. Predsednik je nato ob pol 1. zjutraj zaključil sejo in odredil prihodnjo za jutri dopoldne ob 10. odpovedni rok rimskega pakta In končno sporazum, ki ie bil dosežen brez znanja Narodne skupščine z Rumuniio glede cer-kveno-šolskih vprašani. Dr. Marinkovič je novembra meseca naglašal. da ie položai Male antante čvrst. Toda dogodki v zadnjem času dokazujejo baš nasprotno. To se ie pokazalo zlasti o priliki monoštrske afere, kier bi bila morala Mala antanta nastopiti popolnoma složno. Vsaka država pa ie zase napravila svoie korake Dri Društvu narodov Tudi pri tretiraniu odnošajev napram Madžarski nastop Male antante ni bil tako čvrst, kakor naglaša minister. Odnošaii s sosedi. Odnošaii 7. Madžarsko niso taki. kakor bi jrh želeli Odkar ie Madžarska oodpisala pakt z Italiio hodi do popolnoma novih političnih potih, ki ie ni mogoče soraviti v sklad s težnjo 00 iskrenem sodelovanju z nami. .... Z Bolgarijo vsi iskreno želimo dobrih odnošaiev. Toda dokler se bodo na bolgarskem ozemliu priDravliali in organizirali atentati v Južni Srbiii. ie to težko dosegljivo. . Tudi z Grčiio odnošaii niso zadovoljivi. Govornik se obširno bavi z vprašanjem solunske cone in označuie postopanje grške vlade kot nepriiatelisko. Glede Albaniie nravi minister, da so odnošaii korektni. Toda moral bi nam tudi povedati, kakšen ie položai v Albaniii. kaj se tam pripravita in kako se tolmači v uradnih krogih stališče, ki ga zavzema Italija v Albaniji Kaiti dozdeva se. da se tam pripravila nekai. kar za n*s ne obeta dnbrih sadnv. O odinošajih z Rusijo, Francijo, Nemčifo in drugih držav sploh ničesar ne vemo. Najtežje je vprašanje odnošajev z Italijo. Italija je prevzela vlogo bivše Avstro -Ogrske. Vsa njena politika le za las podobna ' politiki bivše Avstriiie in se hoče za vsako ceno usidrati na Balkanu. Niern politika stremi za tem. da nas popolnoma izolira, po'eg tega pa hoče razbiti t ud' Malo antanto. Nisem pesimist glede bodočnost; naše državt, „h odkrito povem, da ostane Rim naš večni sovražnik. Kljub temu pa bo treba najt' način, va izhri« slovanskih napisov na pokopaliških spomenikih. Govornik apelira na vlado, nai končno najde pota in sredstva, da zaščiti nravioe naših rojakov. Svoi rrovor je zaključil dr. Tupanjanin z besedami: cBratom v Italiji pa sporočamo, naj ostanejo na branikn svoiega jezika, svoje vere in naših prastarih slovanskih običajev. Naj se nikogar ne nstrašiio. Bile so le hujše sile. a niso mosrle nničiti tega. kar Je vsakomur najsvetejše, to Je maternJ jezik, pa fesa ne bo dosegel niti italijanski faš'«em N>i fire. na5i ra«nžnjeni bratfp in naj w ra vedaio. da ii* ne ho«no o«»t»iH1' in da končno pride 'n mora priti odrešenje.* Narodna skunščina je pozdravila besede poslanca Tupanjanina z navdušenim odobra | vaniem. Namestnik zunanjega ministra dr. Sumen- 1 ie iljnii t Mi u pravico i Vroč dan v Narodni skupščini Vlada daje podporo krajem, ki odklanjajo koruzo in zahtevajo pšenico._Slaba vest vladne večine zaradi krivične dohodnine. — Razprava se bo danes ponovila do. češ da noče govoriti, ter je po reda pozval poslanca dr. Žerjava in poslanca Beograd, 14. marca i. Vlada je oči-vidno mislila, da bo z izključitvijo Ste-pana Radiča ustrašila opozicijo in si olajšala situacijo v parlamentu. Zgodilo pa se je nasprotno. Današnji dan v Narodni skupščini spada med najbur-nejše. kar jih je doživel naš parlament in dvorana Narodne skupščine je bila do večera pozorišče najostrejših bojev. Dopoldne in del popoldanske seje je bil izpolnjen zopet z razpravo o urne-besni pristranosti režima, ki je pri razdelitvi podpor za gladujoče prebivalstvo razdelil državo v prečansko in antiprečansko fronto, v priviligirane in nepriviligirane dele ter sipal milijone krajem, kjer ni neobhodna potreba, a pokrajinam, kjer tisoči nimajo jesti, odredil le malenkostne miloščine. Kako se je postopalo in s kakšno mero se je delilo, je razvidno iz naslednjega značilnega slučaja. Beograjska podunavska oblast je dobila dvanajstkrat toliko kakor primorsko-krajiška. Ista podiunavska oblast je pred nekaj tedni prejela od Rdečega križa dva vagona koruze za prehrano gladujočih, a je veliki župan ta dva vagona vrnil, češ da ljudje niso vajeni koruznega kruha, In je zahteval pšenico. V Liki in Hrvatskem Primorju pa ljudje danes jedo kruh, zmlet iz plevela, ostankov raznih žit in drevesne skorje! Na seji je bil v razpravi predlog zeonljoradnikov, naj poseben parlamentaren odbor revidira dosedanjo razdelitev in nadzira celo akcijo. V debati so zemljoradniki in govorniki KDK zopet navedli naravnost strašne primere enostranskega postopanja vlade. Poslanec SDS dr. Dragičevič, Srb iz Pan-čeva, je kot zaključni govornik v globoko občutenem apelu opozarjal klero-radikale, naj se vendar dajo nekoliko voditi od čuvstev bratske ljubavi in pravičnosti in naj v kritični dobi, v kateri se nahajamo, ne dovolijo, da tudi v vprašanju golega življenja zmaguje enostranska sebičnost. Vse je bilo zaman. Vladna večina je odbila ta nujni predlog. Odigrali so se pri tem turbulentni prizori, ki so pokazali, v kako težki atmosferi živimo in da bije že dvanajsta ura, da krenejo režimske stranke s poti, po kateri hodijo. KDK tudi po današnjem glasovanju ne bo odnehala. Vprašanje gladujočih je življensko vprašanje naroda v premnogih prečanskih krajih in KDK bo šla v boj za pravice naroda do skrajnih meja. . Proračunska raziprava se približuje svojemu koncu in čez dva do tri dni pride na dnevni red finančni zakon. To priliko je porabila KDK za ponovno energično akcijo v prilog odprave dohodnine, ki neznosno obremenjuje pre-čanske kraje, med njimi zlasti Slovenijo, in s katero vlada izigrava ves zakon o izenačenju davkov. KDK je v današnji seji stavila predlog, naj se dohodnina z letom 1928 odpravi. Pripravljen je imela ogromen materijal, proti kateremu vladna večina nima nobenega protiargumenta. To je vlado in njene stranke silno splašilo. Razpoloženje med narodom je tako, da si ni upala niti potom kakega ministra niti kakega drugega govornika braniti svojega stališča. Zato se je odločila za nasilniški čin, ki je qač edinstven v naši Narodni skupščini. Izzvala je najprej z izziva-jočim odgovorom ministra Stankoviča povodom razprave o regulaciji rek burno razpoloženje, ki se ie pretvorilo v oster prepir, nato pa je splošen nemir v Narodni skupščini uporabila, da onemogoči debato. Vlada je stvar pripravila tako, da je moralo priti do eksplozije. Akoravno je bil finančni minister Markovič v ministrski sobi, se pri razpravi tako važnega finančnega predloga, kakor je predlog o odpravi dohodnine, ni pojavil v sejni dvorani, kar je bilo očitno izzivanje in je moralo izzvati revolto pri poslancih KDK, ki so burno zahtevali, naj pride finančni mi- nlKor*je. poslanec Pavle Radič hotel v imenu KDK utemeljiti predlog KDK, ni mogel priti do besede, ker je prepir med poslanci postal vedno večji. Podpredsednik dr. Hrasnica je namesto, da bi v smislu poslovnika sejo prekinil in omogočil vzpostavitev miru, poslancu Pavlu Radiču kratkomalo odvzel bese- Ivana Puclja ki sta bila prihodnja „govornika, k besedi. Niti poslanec dr. Žerjav niti poslanec Pucelj ni slišal tega poziva. Kljub temu je podpredsednik dr. Hrasnica izjavil, da ju je pozval in da sta zaradi tega izgubila besedo. V velikem ogorčenju, ki je vsled te izjave nastalo med KDK. je bilo videti, kako podpredsednik dr. Hrasnica. kateremu je stalno sufliral njegov ožji klubski tovariš minister dr. Spaho. z roko daje vladnim poslancem znamenja, naj se dvignejo s sedežev, in ste-nografi so po njegovem nalogu zapisali, da je predlog KDK odklonjen. To je bilo povod velikanskemu škandalu, sredi katerega je podpredsednik dr. Hrasnica prekinil sejo. Odmor je trajal nad eno uro in se je končal s tem, da je zmagalo stališče KDK. ki je vztrajalo na tem. da je bilo postopanje dr. Hrasnice povsem nepravilno. Ko je predsednik dr Perič zopet otvoril sejo, se ie sicer formalno soli-dariziral s postopanjem svojega namestnika, vendar pa ga je stvarno popolnoma desavuiral. ker se je napram vodstvu KDK obvezal, da se bo razprava o njenem predlogu jutri v celoti ponovila in da bo vztrajal na tem, da tej razpravi prisostvuje finančni minister. Tudi sicer se je vlada te nove akcije KDK hudo ustrašila in je sklenila napraviti malo koncesijo zahtevam KDK s tem. da je pripravila amandman za finančni zakon, v katerem sicer vztraja na dohodnini za leto 1928., vendar pa zvišuje eksistenčni minimum od 6000 na 12.000 Din in odreja, da se za leto 1929. dohodnina ne odmerja več. Zvišanje eksistenčnega minima je sicer uspeh, vendar se z njim KDK ne zadovoljuje in bo do skrajne možnosti vztrajala pri svoji zahtevi. Prihodnji dnevi bodo prinesti v parlamentu še ljute borbe, ki jih bo KDK vodila s tem večjo energijo, ker iz vseh krajev države prihajajo pisma in brzojavni pozivi, naj vztraja v boju za enakopravnost. Politična situacija je vsled dogodkov zadnjih dni postala še bolj nevzdržna in vedno jasneje se vidi. kako nujno potreben je preokret, ki ga iz vseh strani napovedujejo. Mučen incident v Narodni skupščini Obračun poslanca Ureka s klerikalci Beograd, 14. marca p. Pod vplivom razburjenja in nervoze, ki ie vladala na današnji dopodanski in popoldanski seji Narodne skupščine, ie prišlo tudi na hodnikih Nar. skupščine med poslanci viadne večine in opozicije do zelo viharnega obračunavanja. Na zelo drastičen način je pri tej priliki obračuna) tud; poslanek Urek s klerikalci, ki so o priliki verifikacijske debate zahtevali razveljavljenje Urekovega mandata, češ, da g. Urek ni normalen. Tekom današnje seje so ga ponovno napadali in zmerjali. Zvečer, ko so poslanci KDK v znak protesta zapustil^ skupščinsko dvorano, ga je klerikalni poslanec dr. Hodžar, s katerim se je srečal na hodniku, znova napadel. Pošl. Urek je bil zaradi tega skrajno revoltiran im je v svoji razburjenosti fizično obračunal z dr. Hodžarjem, kateremu je pripeljal par krepkih zaušnic. Novinarjem. ki so ga pozneje spraševali, kako je prišlo med njim in dr. Hodžarjem do spopada, je g. Urek izjavil: »Klerikalci so me žalili že ob priliki verifikacijske debate, ko so zahtevali razveljavljenje mojega mandata, češ. da nimam potTebne kvalifikacije. Zaradi te žalitve jih nisem mogel pozvati sodnijsko na odgovor, ker uživajo poslansko imuniteto, in sem zato že dolgo iskal prilike, da jim dam primeren odgovor. Ker je sedaj konec proračunske debate in se govori, da bo Narodma skupščina odgodena, sem izkoristil prvo priliko, da jim plačam svoj dolg.« Požar pivovarne v Jagodini Beograd, 14. marca. p. V Jagodini je na* stal danes popoldne v tamošnji pivovarni Kosovljanin, ki spada med največja podj jetja te vrste v Srbiji, požar, ki je kljub takojšnji gasilni akciji prebivalstva in vod jaftva v par urah upepelil večji del pivo* varne. Škoda se ceni na 10 milijonov Dinj Kako je požar nastal, še ni pojasnjeno. Vladna večina vedno znova Izziva opozicijo Burna razprava v Narodni skupščini o malomarnosti vlade glede zavarovanja pred poplavami. — Minister noče posluiati pojasnil glavnega govornika opozicije. — Čudno glasovanje Beograd, 14. marca. r. Ogorčeni zaradi včerajšnjega postopanja vladne večine in zaradi krivice pri razdelitvi podpor gladu« jočim, »o zemljoradniki na današnji seji Narodne skupščine obnovili včerajšnji pred log KDK glede revizije te razdelitve. De* bata je trajala do 13. in je bila izredno bur* na. Govorniki so znova navajali dokaze, kako pristransko io krivično je vlada de« lila podporo, a vladna večina je predlog po parlamentarni kontroli odklonila tudi danes, nakar je bila dopoldanska seja za« kj-učena. Beograd, 1-4. marca p. Popoldanska seja Narodne skupščine se Je začela ob pol 5. Ob otvoritvi Je opozicija pričela protestirati, ker ni bil nihče od vlade prisoten. Na intervencijo predsednika je naposled prišel v skupščinsko dvorano minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič, nakar se )e začela razprava o nujnem predlogu posl. Pred a v aa m tovarišev, kri zahteva regulacijo Save, Drave tn Mure, da se tako preprečijo nove poiplavne katastrofe; vlada naj takoj odredi za popravo nasipov potrebne kredite. Prvi Je govoril posl. Predavec, kd je utemeljeval nujnost predloga in otpozarjal na veliko opasnost poplav ob Savi, Dravi in Muri. Vlada it bila že ponovno opozorjena na nevarna mest«, kjer je treba izvršiti najnujnejša dela. Zadeva ie tem bol] važna, ker se bliža s pomladijo zopet tudi doba poplav. Po«L dr. Metikoš (SDS), je tudi povdarjal potrebo, da se regulacija rek čimprej izvrši ln predvsem zavarujejo nevarna mesta. Minister za kmetijstvo pozablja, da imamo v naša državi okoli 1,200.000 ha zemlje, ki Je stalno izpostavljena nevarnosti poplav. Ako H s« ta zemljišča zavarovala, bi nam lahko dem a šal a na leto 3 in pol milijarde dinarjev. Potrebna je tudi izsuši-tev Skadarskeza jezera, da bo stradajoče prebivalstvo v Črni gori dobilo dovolj plodne zem-t*. Za nujnost predloga sta govorila Se posJ. Valentin Hodalič (HSS) in Voja Lazič, za njima pa je radikal Puniša Račič tudi zahteval izsušite v Skadarskega Jezera. Minister za kmetijstvo Svetozar Stan ko vi č Je • svojim govorom, s katerim Je iro«ziral zahteve opozicije,*'izzval silno revo It o pri poslancih KDK. Minister je izjavil, da Je vlada že ukrenila nujna dela, da se prebivalstvo zaščiti pred poplavami; odobrila je že kredit 500 milijonov dinarjev za regulacijo Save, Drave in Dunava. Posl. Predavec: »To govorite že pol leta, ničesar pa niste naredili.« Posl. Svetozar Priblčevlč: »Vprašajte dir. NSn-čiča, kaj delate. Vi ne veste ničesar.« Minister Stankovlč: »Poslanec Predavec Je pred desetimi minutami govoril, da parlament ne pusti vladi delati.« KKc iz opozicije: »To je laž!« Poslanec Pribičevlč: »Taika laž vam ne bo po- magala. O ministru Stankovi 6u mor« dati Mf- boljše informacije dr. Momčilo Nkifiič.« Minister Stankovič izjavlja, da ni mogoče držati v redu obrežnih nasipov, ker ne zeble pritiska vode. Poslanec Krnjevid: »Dokler je BtMKmpeSta vzdrževala nasipe, so držali vodo. Držati so pred vojno, zakaj sedaj ne morejo?« Znova je nastal silen prepir med opozicijo to vladno večino. Začel se Je prepir med posameznimi skupinami poslancev in hrup Je postajal čimdalje večji. Podpredsednik dr. Hrasnlca Je pozval Sveto-zarja Pribičevida k redu, s čemeir je izzval nov vihar pri opoziciji, ki Je pričela razjarjena razbijati po klopeh. Hrup, ki so ga povzročali poslanci na vseh straneh, Je ostal tako ugltišujoč, da ni bilo razumeti nobene besede. Končno Je minister Stankovlč izjavil, da ne sprejme nujnosti predloga, radi česar Je nastal v zbornici še večji hrup. Radi osebnega pojasnila se Je prijavi k besedi poslanec Predavec, toda minister Stankovlč Je namesto, da bi ga poslušal, odšel i« zbornice, kar je izzvalo med opozicijo glasne proteste. Culi so se klici: »Minister Je odšel, prekinite sejo.« Poslanec Predavec: Ne morem govoriti, ker ni ministra tu. Podpredsednik dr. Hrasnlca Je nato skušal po jasniti, da so navzoči drugi člani vlade. Poslanec Predavec: »Jaz ne odgovarjam družim članom viade.« Nastal Je ponovno strahovit brup, t katerem so poslanci med kričanjem In protesti razbijali ob klopi. Pričele so se zopet prepirati posamezne skupine poslancev med seboj, tako da Je bila vsaka debata nemogoča. Hruip Je trajal dobrih deset minut. Podpredsednik dr. Hrasnlca Je sredi trušča postavil predlog na glasovanje. Nihče ni mogel videti, kdo glasuje in kaiko se glasuje, podpredsednik pa Je vendar razglasil, da Je nujnost odklonjena. To Je seveda Izzval« ponovno Živahne proteste opozicije, nakar se Je prijavil k besedi zemljoradnik Ceda Kokanovič, U Je obžaloval postopanje predsedstva in povdairjal, da Je nekvalificirano obnašanje mMsitra za kmetijstvo Stamkoviča iz®vato upravičeno revoko opozicije. 'Burno ploskanje opozicije.) Minister Je pobegnil, ko ]e hotel poslanec Predavec odgovarjati z osebnim pojasnilom. (Vzkliki: Sramota!) Minister le žalil ne samo opozicijo ampak tudi Narodno skupščino, ker Je pobegnil s svojega mesta. Predsednik pa le kršil poslovnik in žalil skupščino, ker bi moral opozoriti ministra na njegovo nedopustno obnašanje. Ker tega ni storil, Je predsednik očitno kršil poslovnik. Razen tega se glasovanje ni moglo izvršiti, ker Je bil prevelik hrup. (Burno odobravanje opozicije.) Podpredsednik dr Hrasnica nI hotel vzeti test« ugovora na znanle. vladna večina pa se Je izjavila solidarno žmjta. glasi: Besedo za utemeljevanje nujnosti predloga je dobil" jx>slanec Pavle Radič, prijavila Vlada se boji razprave o dohodnini Z izzivanjem opozicije je vladna večina onemogočila razpravo o nujnem predlogu KDK glede ukinjenja krivične dohodnine Beograd. 14. marca. p. Proti večeru je Na- sredstev, ki mu jih daje poslovnik. Videli rodna skupščina po odklonitvi nujnega pred- smo, da podpredsednik nekaj diktira steno-loga KDK glede zavarovanja pred poplava- j grafom, nihče pa ni slišal in vedel, kaj go-mi prešla na drugi nujni predlog KDK, ki j vori. Vladni večini ie samo namigoval, naj aihteva ukinjenje dohodnine. Predlog se j glasuje. Proti takemu postopanju moram j protestirati ne samo v imenu opozicije, ampak v imenu vsegp parlamenta, ker so se z njim kršile pravice parlamenta. Večina ne sme pozabiti na pregovor: Danes meni, jutri tebi. Ne v6 se, kdo bo jutri v opoziciji. Zato se ne sme uvajati taka praksa, ki more postati opasna za vsakogar. Postopanje podpredsednika nasprotuje členu 105. poslov-j nika, ki zahteva, da mora predsednik na-i praviti red. da more poslanec govoriti. Ako j ne more napraviti reda, ima prekiniti sejo za toliko časa, dokler ne nastane red. Postopa sta se tudi poslanca dr. Žerjav in Ivan panje podpredsednika dokazuje samo v ve5-Puce,i- i ji meri nesposobnost predsednika, kakor Ko je podpredsednik Hrasnica podelil be- , tudi vlade ki upravlja državo* sodo Pavlu Radiču, da bi utemeljil nujnost j Predsednik dr. Perič ie odredil nato glasovanje o kršitvi poslovnika ter pozval poslance, ki so proti, naj obsede, one pa, ki so za, naj vstanejo. Ker predsednik ni podal nobenega tolmačenja, so vsi poslanci obsedeli Nastal je nov hrup in Culo se je samo razbijanje ob klopi. Izgledalo je, kakor da j® tudi vladna večina za predlog, zato je predsednik hitro prekinil sejo za pet minut. Šele po zopetni otvoritvi seje Je predsednik postavil pravilno vprašanje ter je vladna večina glasovala za njegovo tolmačenje poslovnika, nato pa je Drella na razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Novi amandmani Beograd, 14. marca i. Ministrski svet le danes dopoldne in popoldne razDravljal o amandmanih za finančni zakon. Odobreni so bili med drugim naslednti amandmani: Ratna šteta se prenese iz pristojnosti ministra pravde v pristojnost finančnega ministra In se prideli generalni direkciii dolgov. Pooblašča se -ninister trgovine. da lahko odobri Državni hipotekami banki povečanje rezervnega fonda, ki znaša sedaj 20 milijonov dinarjev. Na predlog ministra trgovine, ie bilo spreieto večie število amand-manov, ki se nanašaio na razne zbornice. Tako ie bil spreiet amandman. s katerim se minister trgovine pooblafča. da lahko tudi nerokodelske obrti oroglasi za rokodelske. Nadaljnji amandmani se nanašajo na notrame delo in organizaciio zbornic. Davidovič se umakne iz politike? Beograd, 14. marca. p. Danes so se ra» širile v političnih krogih vesti, da se n«» merava g. Davidovič popolnoma umakniti iz političnega življenja To je biJo baje do« govorjeno že takrat, ko je pristal na seda« njo vladno kombinacijo. Ker je v zadnjem času zelo rahlega zdravja in ker mu je ne« davno umrl tudi vnuk, edini potomec, kar ga je zelo potrlo, se smatra ta verzija za zelo verjetno. Ako se gosp. Davidovič res umakne, se smatra kot njegov samoumevni naslednik g. Markikovič. Nerednosti pn oficirski nabavljalni zadrugi Beograd, 14. marca p. Radi ramtti ne« rednosti pri oficirski nabavljalni zadrugi v Beogradu je bil danes suspendiran doseda« nji upravnik Dušan Radivojevič. Posle upravnika bo do nadaljnega vodil polkov* nik Trufueac. predloga, ta ni mogel govoriti, ker ni bil navzoč finančni minister. Opozicija je zahtevala, naj pride finančni minister, ker se predlog tiče njegovega resora. Podpredsednik dr. Hrasnica je izjavil, da Je navzoč dr. Spaho, ki zastopa finančnega ministra. Posl. Predavec je protestiral, Češ da je bilo obljubljeno, da bo prišel finančni minister osebno. Nastal je zopet prepir med vladno večino ln opozicijo. Ker sjsada dohodnina v resor finančnega ministra, je opozicija viharno za-litervala, da mora priti finančni minister sam k razpravi. Podpredsednik je zahteval, naj ]>osl. Pavle Radič govori, kar pa mu v velikem hrupu ni bilo mogoče. Opozicija je vedno znova zahtevala, da mora priti v zbornico finančni minister, ker dr. Spaho ni več njegov namestnik. Podpredsednik je izjavil, da lahko govori vsak minister v imenu cele vlade ali kateregakoli svojih kolegov. Ponovno je zahteval, naj jx>sl. Pavle Radič govori, česar pa ta radi silnega trušča ni mogel storiti. Zahteval je od podpredsednika, naj najprej napravi v zbornici red in mir Podpredsednik dr. Hrasnica je zagrozil, da bo smatral v slučaju, ako Pavle Radič ne bo govoril, da je svoj govor končal. Posl. Pavle Radič je nato jjonovno zahteval, naj podpredsednik napravi red, ker ne more govoriti v prevelikem hrupu, v katerem se ničesar ne čuje. Opozicija je burno protestirala proti postopanju podpredsednika. Hrup se je nadaljeval in kričanje poslancev je postajalo čim dalje večje. Podpredsednik je nato res izjavil, da je posl. Pavle Radič končal svoj govor in da sta končala svoja govora že tudi poslanca dr. Žerjav in Ivan Pucelj, čeprav sploh nista prišla do besede. Zato smatra podpredsednik, da je izčrpana lista govornikov. Minister dr. Spaho je v imenu vlade izjavil, da ne sprejema nujnosti predloga, nakar je nnjnost tudi vladna večina v največjem hrnpn odklonila. Ker se seja zaradi prevelikega hrupa ni mogla nadaljevati, jo je podpredsednik prekinil za 10 minut. Po zopetni otvoritvi je prevzel predsedstvo dr. Perič. Posl. Pavle Radič je zahteval besedo k poslovniku in izjavil, da je hotel poprej govoriti o ukinitvi dohodnine, ki obstoji samo v prečanskih pokrajinah. KDK je zahtevala, naj se dohodnina ukine s 1. januarjem 1928 cPodpredsednik je bil dolžan,* je nadaljeval posl Radič, « vzpostaviti red, da bi moeel govoriti. Govoriti pa nisem mogel, ker se v takem hrupu ničesar ni fulo. Podpredsednik bi moral predvsem vzpostaviti red in se poslužiti v to svrho Zakaj je naletela Drž. hipotekama banka v Sloveniji na splošen odpor Posl. Žerjav o škodljivem postopanju DHB. ~ Nelojalna konkurenca solidnim domačim hranilnicam. - Zahteve slovenskih gospodarskih krogov Beograd. 14. marca, p. Z ozirom na izjave ministra za trgovino g. dr. Spaha o priliki proračunske razprave o reso-ru ministrstva za trgovino in industrijo glede podružnice Hipotekarne banke v Ljubljani, ki da je bila sprejeta v Sloveniji z veliko rezervo, je dal g. doktor Žerjav danes novinarjem sledečo izjavo: Mt «G. dr. Spaho je v svojenv^kspozefti povdarjal. da je bila podružnica DHB v Ljubljani sprejeta z velikim nezaupanjem ter da je treba to obžalovati, ker podružnica nima namena, da izmozga-va narod, marveč hoče podpirati gospodarski razvoj. V interesu resnice je treba to izjavo g. ministra korigirati. Ze sam način, kako je bila podružnica v Ljubljani osnovana in uvedena, je bil neprimeren. DHB le kupila staro poslopje za 3 milijone Din, kar v naprej podražuje režijo. Za prvi začetek bi se bila podružnica lahko zadovoljila s cenejšimi prostori manjših dimenzij. A če je že hotela investirati, bi bila lahko zgradila za ta denar novo hišo in na ta način podprla naše domače gospodarstvo. DHB je takoj nato začela borbo za hranilne vloge proti domačim samoupravnim hranilnicam in zadrugam. DHB je najela v inozemstvu ogromna posojila in bilo bi naravno, če bi vsaj del teh kreditov placirala tudi v Sloveniji, saj gredo na breme cele države. S tem bi si bila takoj pridobila zaupanje in izpodbila domnevo, da ni bila podružnica osnovana samo zato. da odvzema domačim denarnim zavodom hranilne vloge, ki jih lahko po vzgledu Poštne hranilnice odnaša v druge kraje, nego da je v resnici osnovana zato. da podpre gospodarstvo te oblasti in da sodeluje pri konsolidaciji gospodarskih razmer in pri pocenitvi kreditov. Naše samoupravne hranilnice so vršile in še vrše v Sloveniji isto vlogo kakor jo je imela in jo ima v Srbiji DHB. To vlogo so hranilnice vršile na absolutno altrulstični bazi. Zato uživajo neomejeno zaupanje in hvaležnost naroda. Če pa DHB tem hranilnicam in zadrugam z nelojalno konkurenco in s pritiskom državnega aparata odvzema hranilne vloge, ubija s tem svoj lastni cilj. Nesolidna borba za vloge je pričela s tem, da je DHB za reklamo ponudila za privatne vloge 6 odst., dočim solidni zavodi v Sloveniji nudijo lahko samo 4 In pol do 5 odst Obstoja tendenca, da se vrnejo hranilnice na predvojno obrestno mero 4 odst. in zadruge na 4 in pol odst. Temu odgovarja tudi pasivna obrestna mera. ki je še danes, zlasti tudi glede drugih pogojev, po-voljnejša pri regulativnih hranilnicah in zadrugah nego pri DHB. Dočhn lovi DHB privatni denar z obljubo 6 odst.< plačuje za pupilarne vloge samo S odst in še to z omejitvijo, da se obresti priznajo šele mesec dni po vplačilu in prenehajo mesec dni pred izplačilom, če vloga ni bila pravočasno odpovedana. Za fonde plačuje DHB celo samo 3 odstotke. obresti pa prično teči šele tri mesece po vlogi, dočim jih računajo naše domače hranilnice takoj in po 4 in pol odst. DHB vrši sedaj pritisk na sodišča, da interpretirajo zakon v njeno korist, četudi je evidentno. da je prenašanje pu-pilarnih in drugih javnih denarjev škodljivo že samo zaradi stroškov prenosa. Regulativne hranilnice so razen tega na sedežih sodišč, dočim nastanejo pri vlaganju denarja v DHB še potni ali dragi poštni stroški. Akcija DHB ima za posledico, da morajo hranilnice odpovedovati hipoteke. Komu je to v korist? Ali je to naloga DHB? Jaz sem že lansko leto opozoril ministra dr. Spaha na vse te težkoče in zahteval, naj išče načina za sporazumno postopanje. Toda niti dr. Spaho. niti DHB nista ničesar ukrenila Mi zahtevamo samo to. da borba DHB proti samoupravnim hranilnicam takoj preneha ln da se sprejme amandman k finančnemu zakonu. odnosno zakonska novela, k] bo predvidevala fakultativno deponiran« pupi!arn'h ln javnih vlog pri samoupravnih regulativnih hranilnicah, katerim ie zakonito priznana pupilarna varnost. Obrestna mera privatnih vlog v DHB ne sme biti nesolidna in nelojalna konkurenca solidnim domačim denarnim zavodom. Nadalje zahtevamo, da DHB Iz svo.iih posojil, ki jih najema v Inozemstvu, placira vsa! 10 odst. v Sloveniji, zlasti potom kreditov občinam in drugim samoupravnim korporacjjam. Če bo postopala DHB na ta način, bo uživala tudi naše zaupanje ln sodelovanje, dočim njeno sedanje postopanje izziva samo veliko škodo in ga je mogoče karakte-rizirati le za sovražno gospodarskim krogom Slovenije. Za zbližanje med Anglijo in Jugoslavijo Društvo prijateljev Jugoslove-nov v Londonu Beograd, 14. marca. p. Glasom poročil iz Londona je bilo tam včeraj ustanovljeno »Društvo prijateljev Jugoslovenov», ki si je stavilo nalogo, da seznani angleško jav« nost z razmerami, zgodovino in kulturnim razvojem Jugoslavije. V društvu so zastop« niki angleškega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Za častnega tajni* ka je bil izvoljen znani prijatelj našega na* roda g. Seaton Watson. «Times» zelo pri* jazno pozdravljajo ustanovitev tega dru* štva. Na banketu, ki ga priredi društvo v soboto, bo med drugim govoril o stikih med Anglijo in Jugoslavijo tudi bivši mi» nister lord CeciL Življenjsko načelo italijanske vojna mornarice Rim, 15. marca, o. V poslanski zbornici se je včeraj vršila razprava o proračunu ministrstva za voino in mornarico. Nekateri poslanci so v svojih govorih povdarjali. da je Italiji potrebno veliko in močno brodovje. kateremu naj vlada posveča največjo skrb. Admiral Sirianni, državni podtainik v ministrstvu za vojno in mornarico, je podal ekspoze, v katerem je navedel zanimive jx>datke o pomorskem oboroževanju Italije. Deial je. da je fašistična vlada izdelala program, po katerem se imajo zgraditi do konca leta 1931. štiri kri-žarke po 10.000 ton, 4 izvidne ladie po 5000 ton, 12 rušilcev po 2000 ton. 20 ru-šilcev po 1200 in 1400 ton. 25 podmornic po 5000 do 1400 ton in 20 podmornic po S50 do 800 ton. Nekaj edinic je že zgrajenih, nekatere pa so v gradnji. To bo čez štiri leta najmodernejši del italijanskega vojnega brodovja. Med burnim odobravanjem zbornice je admiral Sirianni zaključil svoj ekspoze z naslednjimi besedami: «Ko se je ministrski predsednik pred par dnevi poslavljal od nekaterih admiralov, jim je priporočal, naj marljivo vežbajo in vzgajajo moštvo in nai ob vsaki priliki obujajo mornarjem spomin na vojno. Te Mussolinijeve besede so za italijansko voino mornarico živijensko načelo.» Posledice ženevskega v Bukarešti sklepa Gropscija strank v novem Sefmu se bo izvedla še le po izvolitvi parlamentarnega predsedstva. Sejm in senat bosta otvorjena najbrže že 27« t. m. — Naloge novega sejma Varlava, 14. marca d. Jutri se sestane osrednja volilna komisija, da ugotovi končno velja vne uradne volilne rezultate. Pričakovati je, da bosta sejm in senat otvorjema 27. t. m. O grmpa-cHi strank v novem parlamentu se zaenkrat ne da reči ničesar pozitivnega, ker se stranke še posvetujejo o političnem položaju in moraijo naj-pred v lastnem območju rešiti znatna nasiprot-stva, ki vladajo glede stališča, ki naj za zavzamejo napram vladnemu bloku. Grupaeiija strank bo deloma razvidna le!« po izvolitvi predsednika parlamenta. Za to mesto se začafcno imenujeta dva kandidata, in sicer kandidat vladnega bloka in kandidat poljskih socijalistov. V zvezi i tem stopata v osipredje imeni bivšega ministrskega predsednika Mied-sdnskega in poslanca Daszynskega. Rekonstrukcijo vlade Je pričakovati iele po sestavi obeh zbornic; kombinacije o tem so dosedaj precej Številne m popolnoma nezanesljive. Prva naloga sejma bo re&itev državnega proračuna za leto 1928/29, ki Je že v tisku. Kakor znano preneha z ustanovitvijo zbornic tudi iz-vrševalna moč predsednika republike, da bi izdajal odloke z zakonsko močjo. Vlada ima nalogo, da take dekrete tekom 14 dni predloži parlamentu. Kot druga glavna naloga sejma se smatra sprememba ustave. Angleški polet preko Oceana Dočim poročajo iz Londona, da vesti, brzojavljajo iz Prage, da je London, 14. marca z. Ob 24. uri. O letalcu Hincliffeu dosedaj ni nobenega sledu. Gotovo le, da dosedaj letala na Novi Fundlandiji še ntso opazili". London, 14. marca z. Dosedai ni nikakih vesti o usodi prekooceanskeea letalca Hinc-liffea. Po hitrosti letala in vremenskih poročilih bi moral Hincliffe prispeti najkasneje do 11. v St. Jean na Novi Fundlandiji. Na morju Hincliffovega letala ni videla nobena adja. Nazadnje so videli letalo nad Irsko včerai ob 11.30 kakih 300 m visoko. Poročila meteoroloških oostai zatrjujejo, da ie vreme rta moriu. posebno v onih delih, ki jih "nora preleteti Hincliffe. v zadnjih 12 urah skrajno neugodno in da diviajo veliki snežni viharii. Iz Nove Fumdlandiie so vremenska poročila nekoliko ueodneiša in javljajo, da so dopoldne veli zapadni vetrovi, kar bi biio za prekooceanski polet zelo uzodno. o letalcu Hincliffeu ni nikakih včeraj srečno pristal v Ameriki Ministrstvo za zrakoplovbo obiavlja, da je letalca Hincliffea videl nazadnie neki par-nik 170 mili od irske obale. Kakor se izve. je nameraval letalec doseči Filadelfijo, da zasluži posebno nasrrado 10.000 dolarjev, ki ie bila v ta namen razpisana. Južnokanadske brezžične postale so dobile nalo«. nai strogo paziio na brezžične brzojavke oceanskih narnikov in takoj oddajo morebitne novice o Hincliffovem letalu. Vremenska poročila iz Nove Fundlandije še vedno trdiio. da je vreme uzodno po letališčih pa leži do 1 m sneca. Na ameriški obali gosta megla. Iz Newvorka o letalcu dosedai ni nikakih vesti. Praga, 14. marca h. Po posebni brzojavki »Narodnih listov«, te letalec Hincliffe danes pristal v Novi Fundlandiji. kier so ga pričakovali. Njegova spremljevalka Miss Ma-ckey se je na vsej poti počutila dobro. Strahovita katastrofa v Kaliforniji Na stotine mrtvih in ranjenih. — Ogromna materijalna škoda. Vzroki nesreče še niso pojasnjeni. — Tragične scene New Hali, 14. marca s. Do polnoč! so ugotovili 300 mrtvih. Število pogrešanih znaša 700. Bati se )e. da Je število mrtvih še višje. Stvarna škoda se ceni na 10 do 13 milijonov dolarjev. Prebivalci iz okolice nasipa S. Francisquka zatrjujejo, da so že pred nekaj časa opazili na nasipu razpoke. Tudi Številni avtomobillsti so zapazili, da le nasip poškodovan. Naknadno se o katastrofi še doznava: Menijo, da |« voda odnesla tudi velik tabor oowboyev in Indijancev, ki so bili tamkaj pripravljeni za snimanje nekega filma. »Newywk Herald« objavila s pridržkom vesti, da so nasip navrtali fanmerU, ki so bili v sporu z mestom Los An-geleecun. Uvedena bo stroga preiskava, ki naj ugotovi, ali so našit) res t dlnaunitom razstrelili farmerji. Listi naglaša+o posebno, da nobena opazovalnica ni zabeležila potresa, ki nad bi bil vzrok teij katastrofi. Newyork, 14. marca s. jutranji listi prinašaj slike o podrtem nasipu, ki le razdrt na obeh straneh, dočim je ostal v sredini nepoškodovan. Čudno Je pri tej katastrofi, da Je zahtevala več težko kot lahko ranjenih. Seznam usmrčenih vsebuj« mnogo nemških imen. Listi poročaj« o raznih junaških činih in čudnih naključnih, ki so nekatere rešila gotove smrti. Neki paznik Edi-sonove družbe je rešil najprej 47 oseb, a Je nato sam utonil. Neka mati se I« rešila s tremi otroci na žinmid, ki jo Je neslo več milj daleč, dokler se ni ujela na nekem drevesu. Neki oče je plaval s tvojim 6 mesecev starim otrokom več miU daleč ki se Je nazadnje ujel na neki strmimi. Ko je že menil, da le rešen. Je pridivjal nov 25 m visok val, ki ga Je odnesel V mestu St. Paulo je razdejalo samo lužna del. Odneslo le 100 hiš. Število človeških žrtev Je majhno, ker so ljudje utegnili pobegniti. Vzrok katastrofe Je baje v tem, keT so nevarni potresni sunki razmalall nas+p. Los Angeles, 14. maresa. g. Dosedaj so potegnih'- na suho 287 žrtev katastrofalne povodnji. Sedaj pogreSaio še kakih 400 oseb. Po malih mestih doline Santa Clara se odifiravaio strašni prizori, ko spoznava« jo rodbinski člani svojce, ki so utonili. Le« talci so javili, da je 7 malih mest popol« noma razrušenih. Bukarešta, 14 marca. g. cA d e v e r u 1» poroča, da bo polnomočni rumur.ski posla« nik v Budimpešti Starcia odpoklican s svo« jega mesta. Starcia bo iz zdravstvenih ozi* rov odšel na daljši dopust, s katerega se ne bo več vrnil. Budimpeštansko poslani« ško mesto bo do nadaljnega vodil odprav« nik poslov. Bukarešta, 14. marca. s. Vlada kategorič« no demantira vesti listov, da namerava Ru» munija izstopiti iz Društva narodov Bukarešta, 14 marca, g Vest «Exchange Telegrapha«, da je posojilo 6 milijonov do* larjev zaključeno, se uradno demantira. Dosedaj se pogajanja za tako posojilo sploh niso vršila. Bukarešta, 14. marca. g. Narodna kmet« ska stranka nadaljuje svojo kampanjo pro* ti vladi. Stranka zahteva predvsem, da se zunanji minister Titulescu takoj vrne v Bukarešto, da poroča o pogajanjih v Žene* vi. Vlada skuša ta povratek čimbolj za* vleči, ker noče dati opoziciji priložnosti, da bi v parlamentu obdolžila vlado, da je od« govorna poraza v Ženevi. Opozicija n;igla» ša dalje, da je potovanje Titulesca pod se« danjimi okolnostmi v Berlin popolnoma brez pomena in bo državi le škodovalo Bukarešta, 14. marca, g Na predlog vla» de so vse mestne občine sklenile prirediti protestne demonstracije proti sklepu sveta Društva narodov v optantskem vprašanju. Vršila se bodo tudi velika ljudska zboro* vanja ž istim programom. Neprijazen sprejem Madžarov v Newyc?ku Ne-osvetujejo o situaciji, ki jo je povzročila obolelost ministrskega predsed* nika Švehle. Soglasno je bila izrečena želja, naj bi se ministrski predsednik do nadalj« njega ne udeleževal političnih razgovorov, ne sprejemal obiskov in ne čital nikakih referatov, tudi če bi njegov počitek trajal vse leto. V ostalem prepuščajo ministrske« mu predsedniku na prosto, da vzame več mesecev dopusta ali jx>da formelno dem i* sijo, ako in kadar smatra to za potrebno. Luksuzni vlak v plamenih Kairo, 14. marca. s. Luksuzni vlak je pri* spel semkaj s štiriurno zamudo, ker sta med potjo zgorela dva vagona. Gosto za« sedeni vlak je bil večinoma napolnjen z angleškimi turisti. Potniki v obeh zgorelih vagonih so izgubili vso obleko in prtljago. Med njimi je tudi znani ameriški milijonar Eastman. V Kairo so prispeli v samih spal* nih oblekah. Zgodovinski grad Dogorel Pariz, 14. marca. 8. cJournal» poroča iz Madrida, da je požar razdejal grad grofa Romanonesa v Teruelu, kjer je bilo mnogo dragocenih zbirk. Hud mraz na Kamčatki Moskva, 14 marca, g Kakor poročajo iz Petropavlovska, je zavladal na Kamčatki strašen mraz, ki dosega mestoma 75 stopinj Celzija. Mnogo ljudi je zmrznilo. «JUTRO» gt. 64 3 ©etrtelc 15. IIL 1928 Naši Kraji in Dajte kruha domačim strokovnjakom Nekaj argumentov s kongresa delegatov tehniških srednjih šol Na tem kongresu, ki se }e vršil na iniciativo »Društva učiteljstva na obrtnih uči-liščift v Slovenj^« v dneh 6., 7., 8. in 9. marca t L v Beogradu in na katerem so bile zastopane vse tehniške srednje šole naše države po svojih delegatih, se je obravnavalo poleg raznih drugih strokovnih vprašanj, ki se tičejo i^iroja in organizacije našega obrtnega strokovnega šolstva, tudi aktualno vprašanje o gospodarski kri-z\ naše države. Uvod v to debato je otvoril z globoko eamišljenim govorom tajnik beograjske zbornice g. ing M. Gavrilovič. Na podlagi njegovih izvajanj je kongres v popolni soglasnosti v pogledu gospodarske krize ugotovil naslednje dejstvo: Današnja gospodarska kriza, ki je objela vso državo in preti upropastiti ves narodni kapital, ima v veliki mer; svoj vzrok v neekonomičnem in neracijonalnem izkoriščanju vsega bogastva in vseh zakladov, ki jih v največjj meri poseduje naša država. Da pa se to narodno premoženje tako neracijonalno izrablja in uporablja, leti velika krivda ravno v tem, ker izvajajo našo narodno ekonomijo običajno nestrokovnjaki, ki nimajo točnega vpogleda in Jasnega pojma o potrebah in o pomenu na-žega narodnega gospodarstva, naše domače industrije in obrti. V mnogih obratih se uporabljajo zastarele metode produkcije, česar posledica je, da naše narodno gospodarstvo ni zmožno večje koncepcije in zaradi tega tudi ne zdrave konkurence napram inozemskim produktom. Ne edini, a velik vzrok za ta težki položaj našega gospodarstva Je pomanjkanje strokovno izvežbanega osobja, odnosno pomanjkanje institucij, zavodov in šol, na katerih bi se moglo to osobie izvežbati in Izučiti v smislu današnjih potreb narodnega gospodarstva. Z ozirom na to ie vprašanje, ustroj, organizacija in napredek strokovnega obrtnega šolstva v naši državi narodno gospodarski problem, ki sega globoko v gospodarstvo naše države in v gospodarstvo vseh stanov. Zato je treba z Žalostjo ugotoviti, da se Je od strani naših rrierodajnih faktorjev dosedaj mnogo premalo storilo, ako ne celo zapostavljalo naše strokovno obrtno šolstvo in se je s tem tako rekoč indirektno povečavala preteča gospodarska kriza. Posledica tega je — dasi obstoje tudi še druge, vsega obžalovanja vredni razlogi — da so skoro vsa važnejša mesta v naši industriji, v naših obratih in v drugih gospodarskih podjetjih zasedena po inozemskih strokovnjakih ali tudi samo po Laži.stro-kovniakih, dočim domačini ne dobe primernih mest ali pa se moraio za nizkoten ho- norar zadovoljiti z neznatnimi in za njihovo izobrazbo neprimernim, mesti. Da bi se izpodbili običajni izgovori po porabi strokovnjakov in specijalistov, je treba res organizirati in ustvariti pravo strokovno šolstvo za najvažnejše sfroke naše produkcije. Na žalost pa se pri ustvarjanju našega povojnega strokovnega šolstva ni žadostno upoštevalo potreb narodnega gospodarstva in naše produkcije temveč se je skoraj začelo podcenjevati in zanemarjati, zaradi česar preti propast panoge tega Šolstva, ako-prav so absolventi raznih obrtnih šol fun-dament in predpogoj za razvoj sodobne domače industrije in privrede Naše povojno strokovno šolstvo se ie začelo ustvarjati in organizirat} pri strehi, t. j. pri raznih tehničnih fakultet in tehniških srednjih šolah, dočim so se strokovne, obrtne, delo-vodske. rokodelske itd šole podcenjevale in smatrale kot neke manj vredne šole, brez vrednosti za industrijo in gospodarstvo. Toda tu leži jedro obrtnega šolstva, ki naj izobrazuje celi niz onega strokovno usposobljenega osobja ki tvori vez med in-ženjerjern in med najnižjim delavcem; kajti naša industrija in obrt rabi dan-es v prvem redu in v največji množini dobre predde-lavce, delovodje, polirje, monterje, mojstre itd., ker brez teh so tudi še tako globoko zasnovani projekti in zamisleki le prazne ideje in duševni produkti, ako ni onega strokovnega osobja. ki bi Jim dalo realno obliko in praktično oživ.otvorilo njihovo eksistenoo. Tako pa obstoji danes v tem pogledu med inž en i erj eni in delavcem ve'ika vrzel, ki utegne postati tem večja, ako se v bodoče ne bo posvečala tem vrstam obrtnih šoi večja pažnja in večja skrb; uvaževati je pač treba, da so strokovno izšolani delavci, delovodje, polirjl itd. važen faktor v razvoju panog naše industrije, dočim pri današnjem ustvarjanju izključno samih tehniških sredniih šol (višjih obrtnih šol) preti nevarnost nadiprodukcije absolventov te vrste šol, vsled česar bo nastopila anomalija, k; brez dvoma ne bo v interesu naše industrije in našega gospodarstva, kakor tudi ne v interesu absolventov tehniških srednjih Šol samih Glede na to je kongres apeliraj tako na merodajne faktorje kakor tudi na javnost, da naj se posveča razvoju vseh panog strokovnega obrtnega šolstva enaka pažnja ker bo le s procvitom tega šolstva mogoče povzdigniti produkcijo tn ekonomijo, povečati narodno premoženie ter vsaj deloma ublažiti — kolikor to zavisi od strokovnega šolstva — današnjo težko gospodarsko krizo. Kožuhovina in kožuho-vinski se jem Kože divjih živali so bile prva človeška oblačila. Kljub naraščajoči kulturi in z njo vezanim iznajdbam pa niso izgubile svojega slovesa, nego so se še bolj dvigale v veljavi in cenah Človek jih je skušal ponarediti in jih ponareja še dandanes, toda izpodriniti ne more dragocenosti, pristnosti Človek skuša ali iz raznih snovi narediti ko-žuhovini podobno blago ali pa prebarvati in spremeniti manj vredno kožuhovino v bolj cenjeno. Posebno v zadnji stroki je tehnika že tako napredovala, da je treba res 6trokovnjaškega očesa, ki loči pravo od ponarejenega. Ženska lastnost je, da hoče biti vsaka lepa. Kako torej ustreči tej zahtevi pri pomanjkanju denarja? Baš to je povod današnjemu ponarejanju zlata, draguljev in kožuhovine. Samo da se sveti in da so plašči cbšiti s kožuhovino. pa ie dobro Koliko bakra, cina, pomešanega s še drugimi kovinami danes nadomešča zlato, koliko je steklenih biserov, a še mnogo več v bobrovino in podobno prebarvanib muck. kuncev in zajcev, koliko naših navadnih rjavih lisic spremenjenih v krasne severne bele in ala-£ke sestrice. Vse to. dela tehnika. Kljub te-tnu pa cene pravi kožuhovini ne padajo, nego v danih razmerah rasejo Bogate ženske ne štedijo denarja, samo da imajo to, tesar ne morejo doseči ostale zemljanke. Zaradi velike veljave kožuhovine so se le v davnih letih in se še danes dobe ljudje, ki se bavijo samo z lovom živali z lepo kožuhovino. Čim bolj je mraz, tem dragocenejša je dlakasta koža gotovih živali. Najlepšo kožuhovino ima Sibirija, kjer je bilo le pred leti vse polno v dragocene plaščke odetih roparic. Domačini in tujci iz raznih delov sveta so prihajali tjakaj in kljub neprijetnim vremenskim razmeram in silnemu nrazu lovili, dokler se niso vrnili bogato ealoženi s kožuhovino domov. V kasnejših letih, posebno sedaj, ko je Rusija zabranila izkoriščanje svojih kožuhovinskib zakladov, so posvetili lovci in trgovci s kožuhovino svojo pozornost Ameriki, predvsem Kanadi, kjer je tudi pravi raj za lovce. Ameriška kožuhovina pa je manj vredna kakor sibirska. To se vidi posebno ori ameriškem tobolju, ki je manj cenjen, kakor njegov ruski bratec. Kot tretjo bi uvrstili kcžuhovino iz ostale Rusije in pa karpatsko. kjer je kožuho-vinarstvo že mnogo let važen trgovinski predmet. Vrednost karpatske kožuhovine tnaša približno 70 % sibirske Na četrto me-§to lahko postavimo alpsko, h kateri spada tudi kožuhovina, pridobljena v naših planinskih krajih; vrednost te dosega po priliki 60 % sibirske. Ostala kožuhovina naše države zopet nekoliko zaostaja za alpskimi kožami, posebno lisičja, katere poleg manj vredne zajčje kožuhovine prihaja največ na naš trg. To vidimo na naših sejmih kožuhovine v Ljubljani, ki jih prireja vsako leto po dvakrat na Ljubljanskem velesejmu «Divja kožar Vse lisičje kože so sortirane ▼ tri skupine, in sicer v zimske planinsko ter ravninske in pa v tretje, manj vredne poletne. Kožuhovina iz ostalih delov naše države, ki je tudi zastopana na ljubljanskih kožuhovinskih sejmih, je razdeljena v obe drugi vrsti. Prav lepe lisičje kože so tudi t višjih leg gozdnate Bosne. Kar se tiče kunje kožuhovine, ki ima baš sedaj izredno visoko ceno zaradi tega, ker je Rusija zabranila streljanje kunam zlaticam sorodnega sobolja, pa je nekoliko drugače. Dočim je n. pr. pri lisicah merodajna višina, kje so bile ulovljene, so prav tako cenjene kakor alpske kune zlatice tudi one iz slavonskih gnzdov. Cena kunam belicam je skoro povsod enaka; posebno lepe eksemplare, ki so bili nedavno prodani po izredno visokih cenah, so prinesli lovci iz okolice Mojstrane in iz Bohinja. Pri zajčjih kožah pride v po-štev le časovna razlika, in to med zimskimi in poletnimi. Divje mačke, jazbeci in dehor-ji tvorijo navadno bolj postransko kupčijo. Vidre, ki dosegajo sicer prav visoko ceno, so. žal, že precej redke in pridejo v prodajo le posamezni eksemplarji Zelo važen predmet našega kožuhovinskega trga so polhi, katerih je še mnogo po naših gozdovih in nudi lov nanje poleg kožuhovine tudi okusno pečenko in zabavo, posebno kmet-skemu ljudstvu. V zadnjih letih so postre-lili v Sloveniji tudi precej veveric, žal. le poleti, ko koža nima posebne vrednosti Mnogo denarja, največ pač pri vevericah in pri polhih, izgube naši ljudje zaradi slabega prepariranja kož. Lahko trdimo, da vsako leto izgubimo najmanj eno tretjino vrednosti skupne kožuhovine samo zavoljo slabega krojenja. Mnogo škoduje našemu ko-žuliovinskemu trgu, tvorečemu važno gospodarsko panogo, tudi to, da se naši ljudje kar ne morejo odločiti za skupno Drodajo in da prodajajo dragoceno kožuhovino raznim nepoklicanim kvarljivcem cen, neopravičenim za kupovanje in prodajanie takega blaga. Cene kožuhovine so. seveda, odvisne tudi od količine, katero lahko postavimo na trg. Le, kadar je dosti blaga, se izplača tujim kupcem posetiti naše kožuhovinske trge. Tako se zanimajo razni angleški trgovci za našo kožuhovino in kožuhovinski sejem, ki se bo vršil prihodnji torek, dan po sv. Jožefu, na Ljubljanskem velesejmu. Francoski institut v Ljubljani G. prof. Martel Je imel napovedano predavanje pred precejšnjim številom srednješolskih profesorjev in nekaj drugega občinstva. Očrtal je napore, ki si jih je naložil založnik Lairousse za izdajanje pripravnih, preprostih slovnic in drugih učil. Institut sam ne bo poslej več naroča] kot posrednik, ker so tri ljubljanske knjigarne (Bamberg, Jugoslovanska in Schwentner) v stalnem stiku z dunajsko podružnico La-roussovo, ki bo za nas najhitreje izvrševala vsa naročila . . . Početnice so opremljene z obilnimi slikami, višji učbeniki pa nudijo mani, a bolj umetniških posnetkov. Ti priročniki so v dvojni obliki: manjši za diijaštvo, večji za učitelja, in čeprav namenjeni inozemcem, vendar spričo umne sestave koristni celo Francozom. Med so-trudniki so: daude Auge z jezikovnimi tečaji treh stopenj, E. Breuil (Lecons illu-strees), Philippon & Olive ter Philippon & Planiti6 s čitankami. Kratko slovstveno zgodovino je zasnoval sorbonski prof. D. M omet, izbor pesni 19. stol. pa WeU, dočim je Mantinou opredelil (pravilni jezik napram književni in domači francoščini ter ohjavi] priročno knjigo za vzorno izre. ko. Drugod rabijo za pouk tujega jezika pripomočke, kjer ne najdeš niti besedice iz svoje materinščine, n. pr. nemščina v Franciji, pri nas se menda ne bodo odločili za to neposredno metoda Vendar naj bi kdo pregledal učbenike glede te možnosti Kot hrestomatija za višje razere pa bi bila primerna zbirka Bornecque »Les chefs d'oeuvre de la langue francaise«, ali Weil & Chčnin »Contes et rčcits du 19 s.« En. ciklopedskega značaja ie E Saillens »Tou-te la France«. Vsa dela so vredna priporočila po svoji vsebmi kakor po cenah. (K) „L. van Beethoven" v LJubljani Življenje največjega mnzikainega genija v filmu. Najlepši film, ki ga bo predvajala ZKD na svojem letošnjem sporedu, je nedvomno film , ki predočuje .gledalcu v krasnih, pretresljivih slikah življenje največjega muzika. glasbenega genija vseh časov Mnogo se je pisalo lani ob stoletnici smrti Beethovna o njegovih nesmrtnih delih. vsi kulturni narodi naše zemeljske oble so se spominjali njega na neštetih koncertih, kjer so se predvajala njegova nesmrtna dela na simfoničnih koncertih. Tudi Ljubljana ni zaostala v tem pogledu. saj se je predvajala njegova večno lepa IX simfonija kar v dveh različnih zasedbah pri docela razprodanih dvoranah. Končno si je pridobila Se naša vedno iznajdljiva ZKD film. ki nam prikaže življenje Beethovna od njegove zgodnje mladosti tja do njegovega groba Najrazličnejše scene iz življenja nesmrtnega skladatelja so podane tako pretresljivo, da iz njih razvidimo vso ono grenko tragiko, ki je spremljala moža skozi vse njegovo življenje. Iz filma razvidimo momente, ki so podali povode k najrazličnejšim njegovim nesmiselnim skladbam; skratka, to je filmsko veledelo, kakršnega je mogla ustvariti le Nemčija v proslavo stoletnice največjega svojega muzika. K filmu govori o življenju Beethovna prof. Emil Adamič. ZKD postavi ta film na svoj spored od sobote 17. t. m. dalje, nakar opozarjamo že danes vso našo publiko. Dve nesreči v Hrastniku Hrastnik, 14. marca Nesreče pri delu so pri nas na dnevnem redu. Včeraj dopoldne se je ponesrečil v jami na Ojstrem rudar Jože Zupane, ki bi moral jutri odriniti k vojakom. Strelni mojster je sprožil strel, toda naboj ni eksplodiral. Misleč, da se je naboj pokvaril, se je Zupane nič hudega sluteč približal opas-nemu kraju. V tem trenutku pa Je patro-na nenadoma eksplodirala. Zupanca Je vrglo daleč stran. Dobil je hude poškodbe na levi roki in po prsih. Ponesrečenca so takoj prepeljali v rudniško bolnico v Hrastniku, kjer se sedaj zdravi. Včeraj popoldne je imel opravit! s »lamo-reznioo 16ietni Mihael, sin posestnika Jožeta Plaznika s Kala nad Dolom, Med delom Je postaj tako zamišljen, da mu je ušla desna roka v slamoreznico, ki mu je odrezala tri prste. Nesrečnega mladeniča so prepeljali k hrastniškemu zdravniku dr. Kumarju, ki mu Je nudil prvo pomoč ln ga nato odpravil domov, kjer je sedaj v domači oskrbi. •Auževalj t bogzna kako ved Od meri todi delavci, ker se vsakdo najbolje počuti le v svojem krogu. Razočarani železničar Siromašen železničar-zavirač je fital pred dnevi v. »Slovencu«, kako se je klerikalni poslanec Zebot v Narodna skupščini zavzel za železničarje pred preganjanji od strani Orjunašev in demokratskih uradnikov. »Slovenec« Je o tem poročal pod naslovom »Za oravice slovenskih železničarjev, — zadovoljni železničarji glavni predpogoj za dober promet«. Verujoč v klerikalno dobrohotnost napram železničarjem in njihovo dobrosrčnost napram trpinom, toda v mnenju da je kljub prizadevanju »zlatega« poslanca Zebota Beograd še vedno daleč, Bog pa visoko, se je v svoji potrebi spomnil na najbližjega in najvišjega božjega namestnika v Ljubljani, češ. ako ima ministrant zlate besede, bo 'mel škof gotovo zlato roko ln bo v stiski pomaigal revežu. Pa je napisal prošnjo, v kateri je navedel, da mora preživljati ženo, tri otroke in nad 70 let starega očeta s plačo 800 Din na mesec, ki pa je zaradi mnogih odtegljajev ne prejema cele Navedel je da ne prosi za denar, ampak za kake obnošene obleke, da bi svoje otroke za Veliko noč vsaj za silo oblekel. In je nese] včeraj popoldne prošnjo v ljubljansko škofijo ter Jo izročil tamkaj slugi s prav ponižno prošnjo, naj Jo poio-1 ži pred noge Prevzvišenega. Siromak-že-| lezničar je ponižno čakal pred vrati ter v i kotičku srca gojii skromno iskro upanja, da j se bodo odprla vrata in da ga bo Prevzvi-šeni prijazno povabil naj vstopi, ga povprašal po njegovih težavah in mu daroval vsaj polovico plašča za raztrgano in golo deco Prišel je »pedentar« ter mu ponudil 5 Din Železničar ie odklonil dar, češ. da ni prišel prosit denarja ampak za po-nošeno obleko. Preprosil ie slugo, naj gre povprašat Prevzvišenega, ali je prečital njegovo prošnjo Sluga se je vrnii, povedal, da so Prevzvišeni prečital' prošnjo in rekli, da ne morejo več dati ker ima proš-njik itak plačo. »Tu imate 5 Din. pa si ku. | pite obleko«, ie pristavil Siromak ie dar j zopet odklonil, nato oa prišel v naše uredništva potožit, da Ima krščanskega socija. lizma dovolj. Nekoč ie obupal nad dr. Korošcem. ki Je kot prometni minister odklonil zahteve železničarjev po izboljšanju njihovega gmotnega položaja, sedaj pa le obupal tudi nad najvišjim božjim namestnikom pri nas in nad enim največjih veleposestnikov v Sloveniji. Uvide! je, da bo ostalo samo pri zlatih besedah zlatega Zebota. _ To je Jože Prek... Kakor smo že obširno poročali, so litijski orožniki prijeli v Smartnem pri Litiji zloglasnega, že dolgo časa zasledovanega cerkvenega tatu 621etnega Jožeta Preka. Stari grešnik se nahaja sedaj v zaporih okrajnega sodišča v Litiji. Mož Je precej visoke čokate postave, podolgastega rjavega obraza, sivih las, brk in brade ter Še o žalostni trboveljski statistiki Trbovlje, 14. marc« Iz vrst rudniških nameščencev smo prejeli: K notici »Žalostne številke lz trboveljske Statistike« v št. 59 z dne 9. marca x. ». bi bilo pripomniti naslednje: Da bi bil vzrok popivanju to, ker primanjkuje v Trbovljah čitalnic in drugih kulturnih institucij, ne drži v polnem obsegu. V dolini obstojajo razne kulturne institucije, pa, žal, vse hirajo zbog tega, ker se občinstvo premalo zanima zanje. Vsak išče, pa naj si bo to delavec, nameščenec Ji obrtnik, utehe rajši v, popivanju, kakor pa duševnega razvedrila v raznih kulturnih institucijah. V centrumu doline obstoja že tričetrt leta javna čitalnica, ki jo Je ustanovilo »Društvo rudniških nameščencev« v veri, da tako pripomore občinstvu do cenenega štiva in do splošne izobrazbe Prispevek 5 Din, ki se porabi edinole za nadzorstvo, razsvetljavo, kurjavo in snaženje čitalnice, ie tako malenkosten, da niti v poštev ne pride napram vsotam, ki se potrošijo za alkoholne p"ijače. Čitalnica razpolaga s 70 raznimi tuzemskimi in inozemskimi časopisi in revijami ter je odprta vse delovne dni od 9. do 12. ter od 17. do 21. ure, ob nedeljah pa samo od 9 do 12. ure. Pa žalibog, ustanovitelji so doživeli velikansko razočaranje, ker med občinstvom ni tistega zanimanja za duševno razvedrilo kakor za popivanje. Da se temu odpomore in če nočemo, da nas bodo smatrali za največje pijarce v tir-žavi. bi bilo potrebno, da se izdajanje koncesij za točenje alkoholnih pijač omeji, društva pa, k; nimajo drugega cilja, kakor edinole prirejati veselice ter svoje članstvo kakor tudi drugo občinstvo vzgajati v pijančevanju, — razpustijo. K temu omenja pisec prvotnega članka naslednje: Kdor je pazno prečital prvi dopis, je lahko posnel, da se je trditev o pomanjkanju čitalnic in drugih primernih zabavišč nanašalo v prvi vrsti na delavstvo. Delavstvo teh res nima v preobilni meri Drugod skrije za take stvari podjetja sama. ker je tudi njim ljubši inteligenten in omikan delavec. To je, kar smo hoteli v prvem članku poudariti. Vsa čast društvu uradniških nameščencev, kj je z velikimi žrbvapjj pty6rilQ javno čitalnico. Pričakovati p^&vtBŠf*® Je bodo po- ostrega pogleda. Ker se Je Prek v zadnjem času klatil po raznih krajih Slovenije in je gotovo napravil več tatvin ta vlomov po cerkvah, ie sedaj naloga žandarmerijskih stanic, da zadevno poizvedujejo v župnih uradih ter morebitne prijave tatvin pošljejo policijski direkciji v Ljubljani ali pa okrajnemu sodišču v Litiji Pri aretirancu sta se med drugim našla tudi dva obrabljena rdeča prta in kos modrega platna, kar vse je bilo ukradeno iz te ali one cerkve. Prta sta odtržka ministram-ske obleke, platno pa od zavese pri spo-vednici. Prek Je imel pri sebi tudi neko fotografijo mladeniča, domnevno francoskega le-gijonarja s št 3., prišito na ovratniku, na levem rokavu križ, na levi strani čepice zvezdico ter drži v roki cigareto z ustnikom. Po videzu .ie bil to Slovenec, star približno 17 do 20 let. Prek noče dati nikake-ga pojasnila, kako Je prišel do te fotografije. zato sumi policija, oziroma sodišče, da moTda tudj za tem tiči kaka njegova komedija. Z dinamitom nad ribe Sava, 14. marca V savskem ribiškem revirju so od vasi Save do Litije in v savski soteski do Zagorja navzdol že večkrat opazovalj sled, ki Je pričala, da moraio tamkaj že dalje časa rokovntjačiti nevarni in brezobzirni ribji tatovi. Ne samo, da so tatinski kradoviči segali pri svojem nedovoljenem poslu po navadnih rečnih ribah, dogodilo se Je že večkrat, da je savski tok nesel s seboj kaikega večjega mrtvega sulca, na katerem se Je opazilo, da Je poginil zaradi — dinamita. V imenovanem revirju so sumili o lovskih tatvinah že za časa prejšnjega lovskega zakupnika g. okrajnega glavarja Žužka iz Celja. Ko pa Je prevzel sedanj; zakupnik ribolova g. inž Pavel Bobler lz Litije imenovane revirje v svoje nadzorstvo, tudi niso prenehale tatvine. Pred dnevi Je bilo j-avljeno g inž Koblarju. da so se čuli na desnem savskem bregu med Savo in Litijo, nasproti doline Mačkovne, ponovni močni streh, ki so upravičili domnevo, da ao bresobzfcnf ribji tatovi zopet na tvojem krvoločnem poslu. Koblerjev zapriseženi ribji Suvaj g. Vinko Simončič je poostril nadzorstvo v omenjenem revirju. Tudi on je čul ostre detonacije, ki jih je sigurno povzročil dina-mit Ribiški čuvaj in orožniki so osumili ta* vine Ludvika S. in njegovega brata Matija Domnevo je potrdil tudi Ivan Krhlikar iz Mačkovne, ki je omenil enemu izmed obeh bratov, da je lov z dinamitom jako nevaren in da bodo oni. ki jih zasačijo pri nedovoljenem ravnanju, gotovo z vso ostrostjo kaznovani Svarilec pa je dobil odgovor, da plen iznaša samo nekaj komadičev običajnih rib, kar da ni niti omembe vredno. Na podlagi ugotovljenih poizvedb ie prijavila litijska žandarmerija oba brata litijskemu sodišču, kjer bosta klicana na odgovor Verjetno je, da Je po izjavah sosedov Matija manj prizadet, ali morda celo nedolžen. Vso krivdo za brezvestno početje bo moral pač nositi njegov brat Ludvik. Fanta imajo že zabeleženega v kazenskih sipisih, da je že pred leti rad rokovnjačil na prepovedarmih ribiških potih. Zato je pravj verjetno, da se mu lovska strast še n-; ohladila. Brezvestne tatvine rib se pač ne bodo dale kljub vsej natančni evidenci tako s strani ribiških čuvajev, kakor tudi s strani stalnih oražniških patrulj zatreti. Oblasti bodo morale pač uporabiti vse razpoložljive mere, da zatro najnevarnejšo ribiško tatvino, t. J lov na ribe z dinamitom. Pri uporabi dinamita se pobije poleg večjih rib. katerih pa ni mogoče vedno potegniti iz rečnih valov, tudi mnogoštevilna majhna ribja zalega in taka brezvestna početja grozijo uničiti naše lepo negovane ribiške revirje. Podpolkovnik Geroč Beograd. 14. marca. Beograjsko opolr.je-vanje in pregledno ponavljanje morfološkega dela v 2. razredu. Na ta način je doseženo to, da se učenec v nobenem razredu ne preobremenjuje s samimi morfološkimi difiniciiami, temveč se uči po kratkem uvodu na osnovi živih rastlin sistematike in morfologije obenem. Sistematični del obsega jasne in točne opise vseh onih domačih rastlin, ki so vsakemu učencu brez težav dostopne, od tujih pa le nekai biološko in ekonomsko važnejših. S tem je dana možnost, da dobi učenec po kraju in času primerni izbiri rastlin točen pregled vsega rastlinstva. Praktično in skrbno urejeni latinsko - slovenski imenik, ki kaže pri vsaki rastlini stran opisa, številko slike in čas razcvetja, bo pri izbiranju rastlin za raziskovanje v šoli in pri nabiranju rastlin za herbarije prav dobro služil. * Sprejem kovanega drobiža v državnih blagajnah. Glede na to, da se nahaja v prometu velika množina kovanega drobiža, a mnoge državne blagajne ne sprejemajo takega denarja, je beograjska Trgovska zbornica predložila finančnemu ministrstvu spomenico, v kateri zahteva, naj se vsem takim blagajnam Izda stroga naredba. da morajo sprejemati kovan drobiž. * Sarajevska oblast prevzela Ilidže. Sarajevska oblast ie predvčerajšnjim prevzela znano kopališče Ilidže pri Sarajevu. Med oblastnim odborom in ministrstvom za narodno zdravje je prišlo do sporazuma, glasom katerega prevzame oblast dolgove kopališča Ilidže, ki so nastali vslfed investicij, ne pa tudi dolgov, nastalih vsled slabega gospodarstva. * Osješki trgovec Izginil na skrivnosten način. Pred nekaterimi dnevi je Izginil iz Osjeka lesni trgovec Radoslav Schwab Njegov beg je v zvezi s poslovnimi težko-čami, s katerimi se je v zadrjem času boril Kakor poročajo tamkajšnji listi, je kupil Schwab od neke industrijske tvrdke pet vagonov lesa ter kot poroštvo založil vložno knjižico nekega zagrebškega zavoda, glase-čo se na 20.000 Din. Ko ie tvrdka hotela knjižico vnovčitl, se ie ugotovilo, da je fal-zificirana. Schwab je nato Izginil iz Osjeka. Domneva se, da je izvršil samomor. * Dva nova potniška aeroplana. Predvčerajšnjim sta Iz Pariza prispela v Zagreb dva nova potniška aeroplana, katera je Aeroklub v tovarni »Potez« naročil za zračni promet med Zagrebom in Beogradom Aeroplana sta se zaradi skrajno neugodnega vremena morala spustiti v Miianu in Pa-dovi, odkoder sta pilota Striževski in Baj- pomoč, potegnjeni nazaj v Zagreb odkoder je vlak krenil preko Novske v Beograd. * Konji v državni žrebčarni zarubljeni. Iz Sarajeva poročajo: Še leta 1920. je dr. Milan Srskič naročil pri slikarju Špiri Bocari-ču deset velikih slik, ki so bile določene za dvorec v Han Pijesku. Bocarič je slike v pogojnem času dovršil in izročil. Ker plačila za naročene slike do danes še ni prejel je Bocarič pri okrožnem sodišču v Sarajevu vložil tožbo za izplačilo 190.000 D:.n. Ko je razsodba postala pravomočna, je slikar v svrho poravnave svoje zahteve dal zarubiti 50 arabcev iz državne žrebčarne, ki bodo v kratkem na dražbi prodani, ako država pravočasno ne plača dolga. * Smrtna obsodba. Pred okrožnim sodiščem v Šibeniku se je v zadnjih dneh vršila glavna obravnava proti roparski tolpi Me-dič, ki je dolgo vrsto let bila strah in trepet severne Dalmacije. Obravnava je bila predvčerajšnjim končana. Medič ie bil obsojen v smrt na vešalih, njegov roparski tovariš Kubrovič na 20, Marinovič pa na 10 let težke ječe. NAJbOUSt CADE2-0 IVnr.AVIfF ta!BjM ^ Mestni trg ln l^UrtlfltL_Stritarjeva ul * Samomor ruskega emigranta. V Beogradu je lastnik hotela »Eremitage« ruski emigrant Nikolaj Hapo izvršil samomor. Prišel je v svoj restavrant, ko ni bilo tamkaj služinčadi ter prinesel sebol vrv. katero si je ovil okolu vratu in se obesil. Ko so do-šli nameščenci na delo, so našli svojega gospodarja mrtvega. Zapustil je pet pisem. Vzrok samomora je težko gospodarsko stanje ♦ Higljenska propaganda. Minister za narodno zdravje je podpisal pravilnik za zdravstveno izobrazbo naroda, s katerim se predvideva higijenska propaganda in ustanovitev centralnega higijenskega zavoda Samo D5n 160«— v Prago in nazaj stane vožnja z brzovlakom za čas »PraSke« ga velesejma«. Vizum brezplačen. Legiti« macije dobite pri čehoslovaškem konzula* tu in Aloma Company, Aleksandrova št. 2 ♦ Preiskava po smrti bančnika Spartalja. Bankar Aleksander Spartalj, o čigar begu iz Subotice in poskušenem samomoru smo že poročali, je podlegel težkim poškodbam. Preiskava se ie doslei omejila na poizvedovanje, na kakšen način ie Spartali porabil manjkajočih pet milijonov dinarjev. Dognalo se ie, da je živel zelo potratno in porabil mnogo več, kakor je to dopuščal čisti dohodek njegove banke, vsled česar Je začel prodajati v banki deponirane obligacije. Velike svote je tudi pri igri Izgubil. V neki subotiški restavraciji Je prirejal »večeTje, kateih vsaka je stala več tisoč dinarjev. V banki se je včerai pričela skontracija. ki na> ugotovi nastali primankliai IT A — zobna oasta najboljša! ♦ Klobuki svetovnih znamk prispeli, nal-noveišl modeli P MAGDIČ. Lhibliana. ♦ Prt odebefostf, gthtu, sladkorni bolezni Vam zboljša »Franz-Josef. grenčlca prebavo. Številna strokovnlaška poročila potrju-;ejo. da so tud? na protinu In Madkosečnosti bnlni prav zadovoljni z učinkom vode i »Franz-Josef« Dobi se v vseh lekarnah, dro j gerijah in špecerijskih trgovinah. S »Razvoju modernih parnih naprav in njiho i vem pomenu za razširitev ljubljanske elek ; trarne in vodarne«. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. u— Smrt uglednega ljubljanskega obrtnika. Snoči je preminul v državni bolnici v Ljubljani po kratki, mukepolni bolezni širno znani nožarski mojster gosp. Anton L e b e n Pokojni se je izučil svoje obrti v Ljubljani in se v njej spopolnil v tujini. Pred leti, po vrnitvi v domovino, si je priredil na Starem trgu št. 15. lastno obrt, katero je vodil ves čas z vso marljivostjo v popolno zadovoljstvo svojih naročnikov. Bil je tih. skromen in blag značaj, ter vseskozi mož poštenjak. Bodi mu ohranjen blag spomin! u— SJSU »Preporod« priredi v soboto, dne 17. t. m. v Naprednem dijaškem domu (arena Narodnega doma) akademiio v proslavo 50 letnice Otona Zupančiča. Prijatelji mladine in čestilci pesnikovi, posetite to Prireditev v čim večjem številu u— Edinost — Ljubljana. Nocoj ob 20. odborova seja. — Tajnik. u— Tenis sekcija SK Ilirije. Pozivam vse dame in gospode, ki žele gojiti tenis, da se udeleže sestanka danes 15. t. m točno ob 18 uri zvečer v damski sobi kavarne Emona Važno tudi glede razdelitve ur. — Načelnik. 543 u— Plesna vala trgovskih nameščencev danes zvečer v hotelu »Union«. Plesovodja predvaja plesne novitete. u— Pevski zbor UJU bo hnel v soboto 17 marca pevsko vajo, ki se bo začela točno ob 10. v Glasbeni Matici. Opozarjamo vse člane, naj bodo točni. — Odbor. u— Koncert balalajka-orkestra danes zve • čer od 20. do 1. »Pod Skalco« Mestni trg. 568 o— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 poneverba žganja, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 3 prestopki pasjega kontumaca, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prestopek obrtnega reda in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretovana sta bila 2 berača ter neki mlad človek zaradi javnega pohujšanja. u— Avto — zgorel Snoči okoli 21. se je vnel na dvorišču Konigove hiše v Marmon-tovi ulici avtomobil, last g K6niga Lastnik ie z acetilenko svetil okoli voza, pri čemer je nenadoma nastal ogenj. Na pomoč poklicana rešilna postaja ni stopila v akcijo, ker je ogeni že poprej pogasil lastnik sam z mi-nimaxom. Ogenj je popolnoma uničil streho in usnjene sedeže, poleg tega Pa ves avtomobil občutno poškodoval, tako da trpi g. Kčnig okoli 15.000 Din škode. u— Navihan hlapec. Pri gostilničarju Al. Cerarju na Ambroževem trgu št. 1, se je zglasil predvčerajšnjim na vse zgodaj zjutraj Sibenikov hlapec Pavle R. rekoč, naj mu prinese kakor običajno po gotovem presledku 11 litrov žganja, Ker ie CeraT Pavleta dobro poznal, seveda ni okleval ter mu je takoj izročil zahtevano steklenico Ker pa se Pavle do 11. t. m. ni zglasil. Je pričel gostilničar sumiti, da nekaj ni v redu ln se ie iz previdnosti Informiral pri omenjeni tvrdki. kako da ne dobi naročenega žga-nla. Tu pa so ga začudeno gledali, nakar šele so ugotovili, da gre za navihanega Pavleta, ki ie že pred tednom zapustil svojo službo ter si skušal pomagati z goljufijami. Pavle Je 150 Din vredno steklenico nekje prodal, denar pa zabunkal bržkone v druž- ! W veselih bratcev. Pavle bo bržkone kmah prisiljeno poiskal drugačuo družbo v zapora kjer ni toliko veselja kakor zunaj Konorna LEOft vsak dan odprta ob 4 uri zjutraj. n— Cucki, ki se ne zmenijo za pasji kon-tumac. V mestu je zaradi nedavnega primera pasje stekline proglašen pasji kontu-mac, ki ga pa nekateri gospodarji psov nikakor nočejo upoštevati. Cuckom ie seveda tako ravnanje ž njimi prav po volji in se ne zmenijo dosti zato. da morajo njihovi gospodarji plačevati za njihove muhe. kadar se pode brez nagobčnikov okrog po ulici. prav mastne globe Na policijo prihajajo zadnji čas dosledno po tri ovadhe dnevno, tako, da se že skoro zdi. da se pasja para kar enostavno pomeni med seboj češ: »Danes gremo pa mi trije na ulico, da zjezimo gospodarje in jih olajšamo za par soidkov!« Iz Maribora a— Iz oblastnega odbora. Mariborski ob* lastni odbor je prejel iz Beograda obvestilo, da dobi v kratkem 19 vagonov koruze za razdelitev med prebivalstvom najbolj potrebnih srezov. — Za veliko število uradov je v sami oblastni palači premalo prostora in se bo zaradi tega v najkrajšem času pričelo z adaptlraniem dvoriščnega poslopja da se tam namesti nekaj pisarn. — Oblastna skuj>ščina bo sklicana na sejo drugo soboto dne 24. t. m. a_ Ljudska univerza v Mariboru. Jutri ob 20. konča vseučil. profesor dr. Haupt-man svoja izredno interesantna Izvajanja »Italija in srednja Evropa«. Glavni tema bo obdelan tokrat in sleherni, ki si hoče ustvariti realni pogled na prevažno našo zunanjo politiko, naj se posluži te izredne priložnosti, da sliši izvajanja našega prvega zgodovinarja. Opozarjamo na praktični tečaj o dušesleviu, ki bo pričel prav k.nalu. Vodi? ga bo prof. dT. Dolar. Prijave se sprejemajo. a— Podravska podružnica SPD vabi svoje člane na redni občni zbor. ki se bo vršil v soboto 17. t. m. ob 18. v Glaserievi gostilni na Smolniku z običajnim dnevnim redom. a— Trgovine na Joželovo. Trgovski gre-mfj opozarja svoje člane in občinstvo mesta in okolice, da bodo trgovine v Mariboru na dan Sv. Jožefa dne 19. t. m. dopoldne odprte. a— Na avtobusni progi Maribor-Tezno je bil ob delavnikih zjutraj potreben še en voz Avtobus, ki vozi ob 7.13, se napolni že na Teznu tako, da se pri postaji mesto Ptuj na državni cesti ne da več vstopiti Na državni in Tržaški cesti pa čakajo na avtobus šolarji in mnogoštevilni odrasli, ki imajo službo v mestu. Prebivalci Trža?ke ceste želijo, da bi se stavila v promet za enkratno vožnjo v mesto in nazaj še en voz ki bi vozil nekaj minut pred ali za sedanjim vozom. Iz Celia e— Koncert pevskega zbora UJU bo i Celiu danes ob 16. v Celjskem domu. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla po daljši bolezmi dne 14. t. m. usmiljenka s. Ana Simonič Dosegla je 64 let starosti ter je službovala v celjski jav. ni bolnici celih 18 let Pogreb se bo vršil jutri, v petek, ob 15. iz javne bolnice na bolniško pokopališče. Snominjali se je bodo marsikateri bolniki, ku jim je tekom svojega požrtvovalnega službovanja stre. gla. — V Št Jurju ob Taboru je umrl g. Alojzij Lesjak večletni župan, okrajni odbornik in posestnik v Pondorju. Naj v mi. ru počivata! e— Prekinjenje električnega toka ▼ Celju. Celjska mestna elektrarna Obvešča svoje odjemalce, da bo zaradi čiščenja transformatorjev prekinila električni rok v nedeljo 18. t m. od 7. do 15., na Savi pi do 17. ure e— Adaptacija nekdanjega hotela pit »Kroni«, ki ga je kupila mestna občina, s« je pričela. V par mesecih, upajo, bodo deli dovršena in osem novih stanovanj na raz. polago. Zaenkrat se iela le na dvoriščneni traktu, kjer so bile ledenice. Veseli nas. da je sedanja večina začela vsaj deloma izvajat; stanovanjski program prejšnjeg« režima na magistratu. e— Celjske raznoterosti. Most nad pod. vozom pod železnico pri hotelu »Pošta« bodo popravili, tako da ne bo več curljali voda in razna nesnaga s strojev ali vagonov na pasante pod mostom. — Na prošnjo obeh šolskih upraviteljev bo vrtne grede pred mestno osnovno šolo prevzelo v svojo oskrbo celjske Olepševalno dru. štvo. Letošnjo pomlad Jih bo docela prenovilo Isto društvo oskrbuje tudi vrtne gredice pred poslopjem meščanske šole. — Mestni kino in kino Gaberje sta imela v znak protesta proti previsokim davščinam in raznim dajatvam svoj obrat zaprt dne 11. in 12. t m. — Celjske brivnice bodo odprte v nedelio od pol 8. do pol 12., na dan sv. Jožefa pa ves dan zaprte. e— Policijska kronika. V ponedeljek 11 t. m. je celjska policija aretirala 48!etnega brezposelnega natakarja Lojza Jakliča. Iskali so ga že dalj časa, ker je imel na vesti, da je dne 2. januarja t. 1. poneverb natakarici v hotelu »Pošta« 500 Din ter ukradel tamkajšnjemu nastavljencu površnik. Spravili so ga za nekaj časa na varno. — Sam se je javil na policiji 27letni delavec Ferdinand Koren, ki je bil i. 1926 obsojen zaradi tatvine na 18 mesecev ječe. Po prestani kazni je bi oddan t prisilno delavnico v Novi Gradiški kjer bi bil moral ostati nadaljnja tri leta Korenu pa se je zahotelo po svobodi to ie It 15. februarja pobegnil Iz prijrfine delavnice. Mahnil jo Je na zeleno štajersko ter priSel tudi na obisk k svoji sestri v Mozirje. Ker pa ja danes celo za pridne ljudi malo dela in kruha, je zaradi pomanjkanja odpotoval v Celje, kjer se je javil dne 14. t m. polici s prošnjo, naj ga spravi zopet v Novo Gradiško, kjer bo vsaj preskrbljen. •JUTRO. H. 51 Iz Tržiča 5— No občnem zboru Slov. bralnega dnu itva je bil izvoljen za predsednika šolski upravitelj g Riko Paternost Dosedanji predsednik g. davčni nadupravitelj Rooss je izvolitev iz raznih vzrokov odklonil 6— Učni uspehi na deški in dekliški me* Sčanski šoli so v primeri z učnimi uspehi po drugih krajih prav povol.ini Izmed 159 učencev na šoli je zdelalo 121. v enem pred metu jih je padlo 16. v več 19; padlo je to* rej 22 odst. vseh učencev. Slab red iz ve* denja je dobil 1 učenec. č— Z regulacijo kolodvorske ceste so pričeli te dni. Bil je že skrajni časi Iz Jesenic j— Podružnica Jugoslovenske Matice je imela v soboto redni letni občni zbor v uradni sobi jeseniškega magistrata ob na* vzočnosti 35 članov in članic Po otvorit* vi in nagovoru predsednika g dr. Kogoja, je poročal delegat iz Ljubljane g. Saksida o važni misiji te organizacije glede pomoči našim rojakom onkraj državnih meja Iz poročila blagajnika g. Pibrovca je razvid* no, da je imela podružnica v preteklem le* tu Din 945750 dohodkov. Din 7072.20 iz* datkov, torej čistega preostanka 2385.20 Din. Po kratkem premoru in na istem me* stu se je vršil tudi občni zbor podružnice CMD Za predsednika podružnice je bil ponovno izvoljen g dr. Franc Kogoj, za podpredsednico ga. Milena Stegu, za tajni* co ga Milena Čemutova. za blagajničarko ga. Ema Pibrovec. v odbor pa Mira Vid* mar, Franc Vovk, Slavko Mrovlje in Ivan Potrato. j— Beraške nadloga na Jesenicah. 2e več let se opaža vedno večji naval beračev . iz tujih krajev na Jesenice, med njimi so po* trebni in nepotrebni, mladi in stari, zdra* vi in pohabljeni, največ med njimi pa je delomržnežev in pijancev ter tudi zločin* skih tipov. Poslužujejo se vseh mogočih izgovorov. Da lažje ociganijo ljudi, se iz* dajajo za reducirane rudarje, drugi so še mladi, pa se po več mesecev ne obrijejo, da izgledajo starejši, tretji so zopet simu« Iantje, ponajveč pa notorični pijanci, ki v pijanem stanju človeka prosijo za milo* dar. če pa jim ga odkloni, gs na surov na* Čin nahrulijo in mu grozijo z maščevanjem V soboto jih je s popoldanskim vlakom iz smeri Kranja in Radovljice prišlo kar cel vagon Videti je, da so dobro organizirani, da prirejajo izlete kar na debelo, kakor kobilice, in si potem podajajo kar kljuke od vrat. Zlasti imajo na piki naš kraj ter so se že mnogi izrazili, da so Jesenice za* rje zlata jama. Tej nadlogi je treba enkrat ka vselej napraviti konec Jeseniška obči* na naj skrbi za svoje res potrebne siro* make; vsi drugi, ki prihajajo od drugod, naj se pa takoj odpravijo iz njenega ob* močja. Vsaka občina naj skrbi za svoje in tako bo beraško vprašanje rešeno. Iz Trbovelj t— Koncert trboveljskega pevskega zbo« ra «Zvon» pripravlja za 31. marec svoj letni koncert Spored bo zanimiv, ker se lx>do izvajale same nove skladbe večinoma 7, orkestrom. Pozornost bo gotovo vzbudi* Ia Pavčičeva «Lenka» in Adamičev oOče naš». t— Krajevna organizacija SDS v Trbov* Ijah naznanja vsem onim iz Hrastnika, Tr* bovelj in Zagorja, ki se nameravajo ude* ležiti shoda KDK v nedeljo 18. t m., da se snidejo člani takoj ob prihodu vlaka v Ljubljano, točno ob 10. uri pred kolodvor* ekim poslopjem, nakar odkorakajo skupaj na zborovališče. t— Koncert tamburaškega društva Kolo V nedeljo 11 t m. je priredilo tamburaško društvo Kolo koncert. Izbira sporeda naštu dfranje in izvedba bi delala čast vsakemu pevskemu ali drugemu glasbenemu društvu Vse priznanje gre g. Uleju kot kapelniku Najsimpatičnejši vtis je napravila tudi osmorica samozavestnih in glasbo ljubečih delavcev rudarjev. Zaslužila je večjega po* seta posebno iz krogov rudarjev t— Praznovanje pri rudniku. Kakor nam poročajo, se praznuje v Trbovljah zaradi tega, ker se morajo velike količine drob* nega premoga deponirati. Ako bi šlo samo »a kosovec in kockovec, ki se lahko obra* tovalo brez praznovanja, ker ne more rud* mik ugoditi naročilom kosovca. Verjetno Je, da se bo drugo polovico manj prazno* valo, kakor prvo. Iz Zagorja z— Župančičeva proslava, ki jo je pri* redil prosvetni odsek Sokola, je nepričako* vano dobro uspela t— Na občnem zboru Kola jugosloven* tkih sester je bil izvoljen naslednji odbor: predsednica gospa Minka Birolova, pod* predsednica gospa Štefka Korbarjeva in tajnica gdč. Zinka Vrščajeva. z— Izlet kmetijsk&nadaljevalne šole. 8. t. m. sta priredili osnovna šola v Zagor* ju in kmetijsko*nadaljevalna šola poučen izlet na dTŽavno kmetijsko šolo v Št Jur* ju ob juž. žel pod vodstvom g. upravitelja Levstika in predsednika kmetijske podruž* niče g. Bežana Tečajniki, 70 po številu, so se posebno zanimali za živinorejo in sad* jarstvo ter so pazno sledili razlagi gg. vod* nikov. Ogledali so si tudi poslopje samo, učilnice, bogato zbirko učil itd. Ogled je trajal od 8. do 13., nakar je sledilo skupno kosilo. V imenu vodstva se je g upravitelj Levstik ob slovesu toplo zahvalil g. rav* natelju m gg. učiteljem kmetijske šole za prijazno naklonjenost Izletniki so se vr» nift v Zagorje s popoldanskim vlakom. t— U druženje vojnih invalidov vprizori ▼ nedeljo 18. t m. ob 19.30 uri v Sokol* skem domu gledališko predstavo «Posled* nji mož». Čisti dobiček je namenjen za ve* Kkonočno podporo vojnih sirot in invali* dov. Iz Ptuia V- Kolo fugoslovensklh sester ▼ Ptuju ima dne 21. t. m. svoj redni občni zbor ob 15. uri v Mladiki. j— Sokolski družabni večer Kakor je bi* lo omenjeno že y poročilu odbora Sokol* skega društva na njegovem zadnjem red« nem občnem zboru, dosedanji družabni ve« čeri Sokola niso bili tako obiskani, kakor bi bilo želeti že glede na njih pomen za ptujsko družabno življenje. V soboto zve* čer se bo zopet vršil sokolski družabni ve* čer. na katerem bo predaval brat Sestan o narodni pesmi, sledilo pa bo še kratko idej no predavanje. Opozarjamo vse brate in sestre ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da bo Sokol opustil nadaljnje družabne ve* žere, če tudi tokrat udeležba ne bo pri* Šport Nadaljevanje prvenstvenih tekem LNP. V nedeljo in ponedeljek 18. in 19. t m se odigra v Ljubljani II. in III. kolo pom* ladanskih prvenstvenih tekem Prvi dan igrata na prostoru ASK Primorja dvojici Ilirija : Slovan in Primorje : Jadran, dru« gi dan na prostoru SK Ilirije dvojici Slavi« ja : Ilirija in Hermes : Primorje. V Mariboru je v nedeljo na programu prvenstvena tekma Rapid : Železničar, v Ptuju prvenstvena tekma Ptuj : Maribor. Na praznik se odigra v Mariboru semifi« nale za prehodni pokal LNPa med Mari* borom in Rapidom. Ob inavguraciji prvenstvene sezone Prejeli smo: Ob začetku spomladanske nogometne prvenstvene kampanje se nam zdi umestno, da objavimo sledečih par dejstev: K dopisu z dne 24 II t. L, naslovljenim na upravni odbor ljubljanskega nogometnega podsa-veza, smo izrazili glede na predstoječe prvenstveno tekmovanje svoje želje in sicer: 1. tekem. v katerih nastopijo moštva ASK Primorja. nai bi ne sodili gg Vodišek, Smole in Pevalek; 2. prvenstveno tekmo SK Ilirija—ASK Primorje na) bi sodi! izvenljubljanski sodnik Te želje smo podrobno utemeljili Za ta korak se ie moral podpisani odbor odločiti na pritisk vodstva m članstva nogometne sekcije, ki Je v mnogoletn' praksi in borbi prišlo do spoznanja, da v obsto Je£ib prilikah sekctj< ni mogoče uspevati para lelno m sorazmerno z investiranimi energijami Na naš dopis smo prejeli Sele danes dopis LNP s katerim nas obvešča, da nam bo sporočil tozadevne sklepe, kakor hitro bodo storjeni Pred tem pa smo čitali v službenih objavah LNP od 4. III. t L: »Vloga istega kluba (t. j ASK Primorja) v zadevi delegiranja nogometnih sodni kov k njegovim tekmam se odstopi sekciji ZNS s priporočilom, da se vlogi ugodi.« Kakor zvemo iz krogov LNP. le bil sprejet dotičen sklep soglasno, za kar smo upravnemu odboru LNP — odkrito povedano — iskreno hvaležni. Sekoija zbora nogometnih sodnikov ie željo ASK Primorja in soglasen sklep LNP kvitirala s tem, da Je v svoji včerajšnji službeni objavi najavila za našo prvo letošnjo prvenstveno tekmo — g. Vodiška Objavljamo gornje brez komentarja, ker M sicer risltirali konflikt z zakonom o štampi, ali pa vsaj kak vsiljen preklic ApeHramo pa na kom-petentne športne forume, zlasti na vodstva klubov, včlanjenih v LNP. da si dobro zapomnijo metode, ki se prakticirajo napram našemu klubu ki si je v trdem, žilavem delu in v neenaki borbi priboril primerno pozicijo v slovenskem športnem življenju Podpisani odbor se vkljub pritisku s strani nogometne sekcije ni mogel odločiti, da bi se od vsega začetka odtegnil letošnjemu prvenstvenemu tekmovanju Ne hoteč s tem prejudicirati bodočemu razvoju dogodkov, stopamo v prvenstveno sezono s trdno voljo, da bomo vzdržali, dokler nas ne bodo prisilil"' do drugačnih sklepov - V Ljubljani, 10. marca 1928. Odbor ASK Primorje. (Gornja izjava nanp Je bila doposlana za nedeljsko številko, pa smo jo morali zaradi tehničnih zaprek odložiti za danes. Op. u.r.) Službeno iz LHPa. Prva seja novega upravnega odbora se vrši v petek 16. III ob 20 uri v damskem salonu kavarne Emo* na. Novoizvoljeni odborniki in odbornice: gg Kroftova, Polakova, Miheličeva, Rupel* nova, Baltesar, Vončina, Sarnuda in Vodeb se naprošajo, da sigurno prisostvujejo seji. Službeno iz LLAP Danes v četrtek ob 19.30 se bo vršila seja upravnega odbora v posebni ;*obi kavarne «Evropa» VažnoJ Madžarska • Jugoslavija. Na svoji tor* kovi seji je JNS določil naslednjo repre* zentanco, ki bo 25 t. m. igrala v Budim* pešti proti drugi reprezentanci Madžarske: Sifliš (Sand) « Ivkovič (Jugoslavija), Spa* sojevič (BSK) * Arsenijevič (BSK), Veljko Poduje (Hajduk), Popovič (Jugoslavija) « Marjanovič (BSK), Benčič, Lemešič, Bona* oič (vsi Hajduk), Giller (Gradjanski) Re« zerve: Gligorijevič (BSK). Beleslin (Sand), Luburič (Jugoslavija) — Tekmo bo na predlog obeh savezov vodil dunajski sod« pik Pressler Turnir na Dunaju Dunaj, 14. marca g. Danes so bile od* igrane viseče partije Lichtenstein je svojo partijo proti Miillerju, ki )e že ob prekinit« vi imel dobljeno igro. izgubil ter tako do« živel svoj prvi poraz na tem turnirju Spiel« mann je zmagal nad Beckerjem in se s tem plasiral na tretje mesto. Kmoch je po« razil Beutuma, partije Kmoch*Igel, Griin* feld*Glass in DorvsMiiller so se pa končale remis. — Stanje: Reti 9 in pol, Lichtenstein 7 in pol, Spielmann 7, Tartakover, Becker 6 in pol. Kmoch 6. Miiller, Griinfeld 5 in pol, Takacs 5. Dory, Igel 4 in pol, \Volf. Beutum, Glass 3 Nova senzacija v ameriškem petrolejskem škandalu V ameriški petrolejski aferi, ki se vleče že sedem let, ne da bi ji bilo mogoče priti do konca, je te dni zaznamo vati novo senzacijo. Pred preiskoval nim odborom senata je namreč zakladni tajnik Mellon izjavil, da je 1. 1923. prejel od takratnega predsednika republikanskega nacijonalnega odbora in bivšega poštnega ministra Willa Hajsa 50 tisoč dolarjev za republikanski volilni fond. Mellon je dalje izjavil, da je ta denar, ki je izviral od Harrya Sinclaira, enega izmed glavnih udeležencev ko-rupciiske afere pri Teapot Dome petro-lejskih vrelcev, vrnil Willu Haysu in izročil enako visok znesek republikanskemu strankinemu fondu iz lastnih sredstev. Razen tega je senatni odbor razkril dosedaj neznani fond skoraj 4 in pol milijona dolarjev ki je v zvezi z neznanimi transakcijami kanadske družbe Continental Trading O uporabi tega fonda poroča dosedaj še precej ta-jinstvena spomenica, v kateri se imenu jejo imena Colemana Du Pontsa. člana neke znane industrijske tvrdke. bivšega vojnega ministra Johna Weeksa in bivšega senatorja Williama Butlerja Butler je bil 1. 1924. volilni manažer predsednika Coolidgea, Gospodarstvo Stabilizacija dinarja in uvedba nove valutne edinice Iz Beograda poročajo, da se v ministrstvu financ resno in intenzivno proučuje vprašanje stabilizacije dinarja. Zlasti se proučuje možnost uvedbe nove valutne «dinice v razmerju 1 : 10, tako da bi bil novi zlati dinar enak 10 dosedanjim dinarjem. Vest o uvedbi nove denarne edinice ne prihaja nepričakovano, čeprav se je v zvezi s stabilizacijo dinarja prvotno mislilo predvsem na določitev paritete naše valute napram zlatu, odnosno dolarju potom zako aa Uvedba nove valutne edinice na podlagi relacije 1 ; tO seveda ne bi povzročala lečjih težkoČ Pri takem načinu devalvacije ne bi bilo potrebno takoj zamenjati dosedanje novčanice z novimi. Tudi še neizdane novčanice bi bilo mogoče uporabiti s preti-skom nove vrednosti Tako bi novčanica od 10 Din dobila pretisk 1 zlati Din, novčanica od 100 Din pretisk 10 zlatih Din in novčanica od 1000 Din pretisk 100 zlatih Din Težji bi bil prehod na novo valutno edinico pri kovanem drobižu. Pri izdaji lega drobižn ie bila svoječasno storjena neodpnstijiva napaka. ker so se ti novci izdali v neodgovarja-ioč'" teži in velikosti To spoznamo takoj, če pomislimo da predstavlja današnji dinar po zlati pariteti vrednost od 9 predvojnih vinarjev, po kupni pariteti pa celo vrednost fi predvojnih vinarjev Ce vzamemo obseg in težo predvojnega kovanega drobiža kot merilo tedaj velikost našega kovanega dinarja ne bi smela presegati velikosti predvojnega novca od 10 vinarjev ali 10 par. velikost našega kovanega dvodinarskega novca pa ne velikosti predvojnega kovanega novca od 20 vinarjev ali 20 par V drugih državah so bili v tem pogledu dalekovidnej-ši Tako je Avstrija pred valutno reformo izdala kovani drobiž z označbo vrednosti v razvrstitvenih kronah, toda v taki velikosti, ki je odgovarjala vrednosti denarja. Zato kovani avstrijski novci po 100. 200 in 1000 kron še danes krožijo v prometu s povsem uličnimi novci po 1. 2 in 10 grošev. Pri nas pa bodo. če se izvede devalvacija v razmerju 1 : 10. dosedanji 1 in 2 dinarski novci dobili vrednost 5, 10 in 20 zlatih par, toda velikost novca od 5 novih zlatih par (sedanjih 50 par) bo odgovarjala velikosti predvojnega srebrnega novca od 50 par in velikost novcev od 10. odnosno 20 zlatih par (sedanjih 1, odnosno dvodinarskih novcev) pa velikosti predvojnih novcev od 1, odnosno 2 dinarjev v srebru. Pri prehodu na novo valutno edinico bo treba tudi misliti na izdajo novih srebrnih novcev. Ker pa bi bodoči srebrni novci po 1 in 2 zlata dinarja (sedaj tO, odnosno 20 Din) morali imeti približno isto velikost kakor sedanji l, odnosno 2 dinarski novci, bo izdaja srebrnih novcev toliko časa nemogoča, dokler bo sedanji kovani drobiž v obtoku. Prehod na novo valuto v razmerju 1 : 10 drugače ne bi povzročal večjih težkoč, ker je razmerje enostavno (težje je bilo n. pr. v Madžarski, ki je izvedla prehod na novo edinico cpeng8> v razmerju 1 : 12.500). Tudi ni pričakovati, da bi devalvacija povzročila kake nezaželjene spremembe v cenah. Cene bi se le nominelno reducirale na eno desetino v novi valutni edinici. Pač pa more imeti prehod na novo valuto ugodne posledice. Na eni strani bi odpadlo računanje z dosedanjimi parami, ki se zlasti v državnem knjigovodstvu še danes vrši in predstavlja pri računanju nepotreben balast, na drugi strani pa bi, če se izda kovani bronasti drobiž po 1 ali 2 zlati pari (sedanjih 10, odnosno 20 par) odpadlo dosedanje neupravičeno zaokroženje cen na 50 par zaradi neprimernega in nezadostnega drobiža. V zvezi s stabilizacijo dinarja so bile v zadnjem času lansirane iz Beograda različne vesti o spremembi dosedanje stabilizacijske baze. Gotovi krogi se ogrevajo za znižanje dosedanje baze od 913 švicarskih frankov za 100 Din na 8 in celo 7.5 švicarskih frankov, drugi pa se zopet zavzemajo za to, da se intervalutarna vrednost dinarja dvigne od 9.13 na 10 švicarskih frankov, tako da bi novi zlati dinar po devalvaciji i : 10 točno odgovarjal 1 zlatemu franku. Prav te dni prihajajo iz Beograda vesti iz . da gre pri proučevanju vprašanja stabilizacije dinarja prevsem za to. ali se naj izvede prehod na zlato valuto na bazi dosedanje paritete 913 ali pa naj se dinar prej dvigne na pariteto 10 švicarskih frankov Ne moremo verjeti, da bi v finančnem ministrstvu resno razmišljali o kaki spremembi dosedanje baze. na kateri ;e dinar stabiliziran že skoro tri leta. najmanj pa, da bi bilo treba dinar prej dvigniti na 10 švicarskih frankov Tako razpoložeuje za dvig dinarja delajo gotovi ljudje, ki imajo svoje imetje naloženo v djnarjih in hočejo potom dviga dinarja doseči dobičke ali pa ljudje, ki hočejo z našim dinarjem špekulirati. Jasno je, da moramo iz narodnogospodarskih in socijalnih razlogov odločno odklanjati vsako, tudi najmanjše dviganje intervalntarne vrednosti dinarja 2e pred Ieli izvršeni prekomerni dvig dinarja je povzročil našemu gospodarstvu neizmerno škode in še danes boleha vse naše gospodarstvo na posledicah tega dviganja. Se danes, po preteku skoro treh let, odkar imamo stabilen denar, se nale cene, zlasti cene industrijskim proizvodom, niso mogle popolnoma prilagoditi svetovnemu nivoju cen. odnosno zunanji kupni moči dinarja Pomisliti pa je še treba, da bi glede na obstoječe razmere imel dvig dinarja od 9.13 na 10 švicarskih frankov za naše gospodarstvo usode-poinejše posledice, kakor svoječasni dvig od 4.5 na 7, odnosno 8 švicarskih frankov, ko je bila kupna moč dinarja v tuzemstvu večja kakor pa v inozemstvu, d ožim je danes stanje baš nasprotno. — Zasedanje Zbornice ca trgovin®, obrt in industrijo v Ljubljani. Včeraj dopoldne so se v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo vršile seje trgovskega, obrtnega in industrijskega odseka. Na seji trgovskega odseka se je med drugim razpravljalo o načrtu urede o odpiranju in zapiranju trgovin, o akciji za samostojnost Trgovskega bolniškega in podpornega društva in o osnutku zakona o prisilni poravnavi; na seji obrtnega odseka o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, o obrtnem pospeševanju in o odpiranju in zapiranju trgovin; na seji industrijskega odseka pa o stanju trgovinskih pogajanj, o načrtu zakona o prisilni poravnavi, o reformi zakona o državnem računovodstvu, o vodnem zakonu in o zakonu o industrijski svo-iini. V vseh treh odsekih se je tudi razpravljalo o predlogu glede izdaje zborničnega glasila. Kolikor smo Informirani, je bil ta predlog v odsekih sicer v načelu simpatično sprejet, vendar pa so se pojavili gotovi pomisleki zlasti v industrijskem in obrtnem odseku, ki se je postavil na stališče, da bi se ta denar bolje porabil v obrtnopospeše-valne svrhe. Opoldne ie bila b strani predsedstva sklicana tajna plenarna seja zbornice, ki se je vršila ob 5. popoldne. Tudi na tej seji se je razpravljalo *» izdaji zborničnega glasila ter je bilo z večin« glasov sklenjeno, da se naj vsota 200.000 Din, ki je v ta namen določena v zborničnem proračunu, porabi deloma za subvencijo Trgov skemu listu, deloma pa za pospeševanje obrtništva. 0 vprašanjih, ki so bili včeraj na dnevnem redu odsekov, se bo danes razpravljalo na javni plenarni seji zbornice. ss Spor v našem nacijonalnem odboru Mednarodne trgovske zbornice. Med zagrebškimi in beograjskimi člani našega nacijo-naiuega odbora Mednarodne trgovske zbornice je nastal oster spor, deloma zaradi zapostavljanja zagrebških članov v odboru in deloma zaradi nekih izjav beograjskih čla nov oa zadnji seji odbora, ki se je vršila pred dobrim mesecem. Zagrebški člani zahtevajo sedaj, da se v svrho razčiščen ja te zadeve skliče posebna seja odbora. Zaradi odsotnosti predsednika in podpredsednika odbora se bo seja vršila šele tekom prihodnjega meseca = Konferenca nasledstvenih držav sa ureditev vprašanja predvojnih avstro - ogrskih rent. Kakor smo že poročali, bo 12. aprila pričela v Rimu konferenca nasledstvenih držav za ureditev vprašanja avstro • ogrskih predvojnih posojil (rent), ki so last inozem-cev (v kolikor so rente v lastništvu državljanov nasledstvenih držav ima to vprašanje vsaka država rešiti samostojno). Preteklo jesen se je že vršila tozadevna konferenca v Parizu, ki pa ni prinesla zaželjenega uspeha. Medtem pa so se vršila posvetovanja med posameznimi nasledstvenimi državami, na katerib je prišlo do znatnega zbližanja glede kvot ki naj bi odpadle na posamezne države za anuitetsko službo inozemskega bloka in ni pričakovati, da bi se na rimski konferenci v tem pogledu pojavile težkoče. Na prizadevanje pariške Caisse Commune, ki že vrši anuitetsko službo za zlata in hi-potekarno zavarovana avstro-ogrska posojila in ki naj bi prevzela tudi službo za omenjene papirne rente, ter na prizadevanje organizacij lastnikov papirnih rent se bodo namesto dosedanjih obveznic izdale enotne nove obveznice v enotni valuti, čeprav bi morala vsaka država, ki je na svojem ozemlju podpisala manjšo količino teb obveznic, kakor pa znaša na njo odjedajoča kvota, izdati v višini tega primanjkljaja v korist inozemskim lastnikom nove obveznice v lastni valuti. Da bi se izognilo dolgoletni anuitet-ski službi, je tudi predvideno, da se inozemski blok amortizira v nekaj letih Odločilnega pomena je seveda vprašanje valorizacije teh rent. Zadnja ponudba nasledstvenih držav je znašala 2 % v zlatu Druga važna točka te konference je vprašanje spremembe avstrijskih in ogrskih zlatih rent (v kolikor vrši njih anuitetsko službo Caisse Commune) v rente z amortizacijo (te rente so namreč večne rente), da bo mogoče po izvršeni amortizaciji likvidirati institucijo Caisse Commune. Seveda bo potrebna tozadevna sprememba innsbruškega protokola in praškega akorda (Anuitetska služba zlatih renl je za inozemski blok urejena na podlagi 32-odstotne valorizacije v zlatu). — Tekstilna industrija v Sloveniji. Tekstilna industrija Slovenije se v zadnjih letih prilično ugodno razvija, kar je tem bolj hvale vredno, če pomislimo na današnje splošno težko gospodarsko stanje in na umetno in nepredvideno ustvarjene težkoče, ki ovirajo v splošnem našo industrijo v njenem razvoju. Tekstilna industrija postaja polagoma eden najglavnejših produkcijskih panog našega gospodarstva. Njen razvoj bo tudi znatno vplival na postavko trgovinske bilance. Potrebno je. da se neprestano opozarja merodajne faktorje na važnost njenega razvoja in predoči konzumu njeno zmožnost Iz navedenih razlogov in v interesu skupnosti je potrebno, ds se naša tekstilna industrija enkrat v letu neprezenta-tivno pokaže. Najugodnejšo priliko ji nudi vsakoletni velesejem v Ljubljani Opozarjamo vse industrijce te branže, da se letošnji velesejem vrši od 2. do U junija in jih naprošamo. da se udeleže te prireditve, vsaj s tem koristijo samemu sebi in skupni stvari Kakor čujemo. se uprava velesejma bavi z organizacijo špecijalnega tekstilnega oddelka. = Velika likvidnost na Italijanskem denarnem trgu. Na italijanskem denarnem trgu se je v zadnjem času pojavila velika likvidnost, katero pripisujejo dejstvu, da se je zaradi stabilizacije 'ire vrnilo mnogo italijanskega kapitala iz inozemstva in okol-nosti, da je zaposlenost v industriji popustila in da je zaradi tega del obratnega kapitala postal prost V finančnih krogih se pričakuje, da bo Banca d'Italia, ki je nedavno znižala diskont od 7 na 6.5 %, v kratkem ponovno znižala diskont od 6.5 na 6 %. = Francija zahteva, da se ji izroči v New-vorkn deponirano rusko zlato. Sovjetska vlada je pred kratkim poslala v Zedinjene država za 5 milijonov dolarjev zlata ter jih tam deponirala. Ameriški justični urad je nato uvedel preiskavo, če je zlato prešlo v lastništvo bank ali pa je last sovjetske vlade Ta preiskava je v zvezi s prepovedjo uvoza zlata iz Sovjetske Rusije. Kakor poročajo iz Newyorka, pa je sedaj francoska vlada stavila oficijelni predlog, da se ji izroči to zlato z motivacijo, da je identično z zlatom, ki je bilo med vojno poslano iz Francije v Moskvo. — Dobave Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave 10500 zvitkov brzojavnih trakov. (Vzorec je na vpogled pri prometno-komercijelnem oddelku te direkcije). Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave semen od smreke, macesna in jesena. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 23 t m. ponudbe glede dobave 500 kg bencina in 2500 kg tračnih žebljev, do 28. t. m. pa glede dobave «Roulo».balat jermena. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave 1 elektromotorja. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dne 3. aprila se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 2000 kg desederola. (Predmetni pogoji so na vpogled pri splošnem oddelku te direkcije.) 14 marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večino potrebe je morala kriti Narodna banka. Tečaji oO ostali v glav-nem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ponovno močne popustila. Pri živahnem prometu se ie promptna trgovala pt 423 (včeraj 432). kasa po 423 za marc po 422 - 428 in za april po 426 _ 427 Investicijsko je popustilo na 89 5 — 90. agrarne pa so bile zaključene do 57 Tečaj? bančnih vrednot so ostali skoro nespremenjeni, industrijski papirji pa so bili dalje zanemarjeni ter je bil zaključen 1e Outmann po 225. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22 89, Berlin 13.585 — 13.615 (13.60), Bruselj 0 — 7.93, Budimpešta 0 - 9947 Curih 1093.5—1096.5 H 095). Dunai 7.996 - 8.028 (8.011). London 277.15 — 277 95 (277.55). Newyork 56.77 do 56.97 (56.87), Pariz 0 - 223.85 Praga 168.15 do 168.95 (168.55). Trst 299.5 - 301.5 (300.5). Zagreb. Dunaj 7.996—8 026. Berlin 13.585 do 13.615. Budimpešta 9 932 - 9.962, Milan 299 258 - 301.258. London 27715 - 277 95, Ne\vyork 56 77—50.97. Praira 16815—168.95, Curih 1093.5 — 1096 5; dolarji 56.225 do 56525. Trst. Beoerad 33.16 — 83 46 Dunaj 263.75 do 26975 Praga 55.95 — 56.225. Pariz 74.25 do 74.65. London 92 2P5 — 92 465. Newvork 18.88 — 18.94. Curih 363.5 — 365.5; dinarji 33.15 — 33.R5. Duhaj. Beograd 12.465 — 12.505. Berlin 168.48 - 169.98. London 34.59875-34.69875, Milan 87.455 — 37.555, Newyork 708 85 do 711.35 Pariz 27.8875 — 27 9875 Praca 21.00375 - 21.08375. Curih 136.47—136.97; dinarji 12.37 - 12 43 Cnrih. Beograd 9135. Berlin 124.18, New-vork 519.50. London 25.34375. Pariz 20.4375, Milan 27.435. Praga 15.5». Budimpešta 9^.85, Bukarešta 3.21, Sofija 3.75. Varšava 58.15, Dunaj 73.125 Deviza Beograd aa ostalih borzah: v Pragi 59.075, v Berlinu 7.358. Efekti. Ljnbllana. Celjska 164 — 0. Liubljanska kreditna 1® — 0, Praštediona 802.5 — 0, Kreditni zavod 155 — 0, Vevče 135 — 0, Kranjska industrijska 305 — 0, Ruše 265 do 280. Stavbna 56 — 0, Sešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 422 — 423.5, kasa 422 — 422.5. za marc 423 do 424. za april 426 — 427.5, za december 455 — 0, investicijsko 89.5 — 90, agrarne 57 - 57.5: bančne: Hipo 65-0, Poljo 18 5 do 19. Kreditna 90 — 91, Praštediona 800 do 802.5. Jugo 9625 — 96.5, Narodna 6000 do 6200. Etno 197.5 — 202.5. Ljubljanska kreditna 135 — 136; industrijske: Gutmann 225 do 230. Slaveks 115 — 117.5, Slavonija 13 do 14, Danica 140 — 150, Drava 520, Vevfo 140 — 150, Tryovlje 507 — 520, Tvornica vagonov 51 — 53, Dubrovačka 425 — 440, Mlinska 18 — 0- Šečerana Osijek 510—520. Našice Union 1740 — 1810. Beograd. Vojna škoda 423 — 425, za marc 424.5 — 425.5. za april 429.5 — 430. investicijsko 90 — 91.5, agrarne 0 — 57.5. Blagovna trž ica Ljubljanska blagovna borza (14. t. m) Les: Tendenca živahna. Zaključenih je bilo 35 vagonov, in sicer 30 vagonov drv, hrastovih in cerovih. metrskih, brez klad, svežih, fco vagon meja po 16, 4 vagoni tramov, merkantilnih, lepo tesanih, 4/5—7/9, 5—12 in po kupčevi noti. fco vagon Sušak po 310 in 1 vagon desk, smreka, paralelnih, ostroro-i bih, očeljenih, monte, od 19 cm naprej, 13, 19. 25, 30, 40, 50 mm, fco vagon naklad, postaja (Štajersko) po 540 Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice in 1 vagon moke. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, fclov. postaja, mlevska tarifa, plač 30 dni): baška, promptna po 378.5 — 380, t u r š č i c a (slov. postaja. navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 290 — 292.5. za marc po 295 do 297.5, za april po 300 — 302.5; moka: <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 do 535. Svinjski sejem v Celja. Na sobotnem svinjskem sejmu je bil dogon sicer znaten (121 komadov), vendar je bila kupčija slaba, ker ni bilo dovolj kupcev. Cene so bile naslednje: prašiči 6—7 tednov stari po 150—200 Din, 8—9 tednov 200 — 250, 3 mesece 350, 4—5 mesecev 400 — 500. 5—6 mesecev 550 do 600, 6—7 mesecev 600 — 700, 8—9 mesecev 800 - 900, 1 leto 1000 — 1100 Din. Svinjski sejmi se vršijo v Celju vsako soboto in je vedno dovolj blaga na prodaj. Novosadska blagovna borsa (14. L m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, 78-79 kg 3375 - 342.5; baška, 77-78 kg 337.5 — 342.5; gornjebanaška, 78-9 kg 332.o do 337.5; promet 7 vagonov. Turščica: baška, stara 255 — 260. sremska in banaška 247.5 — 262.5. za marc - april 255—260, za april - maj 257.5 — 262.5; promet 26 vagonov. Moka; baška <0g» in rOg?> 465 do 475; <2> 445 — 455; «5» 425 — 435; <6» 370 do 380; promet 2 vagona. Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.) Pod utisom višjih cen na preko-morskih tržiščih in na budimpeštanski ter-minski borzi je bila tendenca na dunajski borzi zelo čvrsta. Slabo vreme dalje ovira dovoz ter povzroča pomanjkanje ponudb. Ponudniki so ponovno dvignili cene, na katere pa so kupci le deloma pristali. Za tur-ščico in oves se je zopet pojavilo yeliko zanimanje ter so se cene tako turščici kakor tudi ovsu dvignile. Uradno notirajo: pšenica: domača 41.5 — 42.5, madžarska Tisa (81-82 kg) 46.75 — 47.25; rž: marchfeldska 42.5 — 43; turščica: 38.75 — 34.50; oves: domači 36 — 36.50; madžarski 36.75 do 37.25. Danajskl svinjski sejem (13. t. m.) Dogon 15.085 komadov, od tega 2859 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu so se mesne svinje podražile za 5—10 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje L 2.10 — 2.20, angleške križane 1.85 _ 2.06, kmetske 1.80 — 2.10, stare 1.80 — 1.90 ln mesne 1.® — 2.05. Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"7 Po ledu preko Niagare Od 1. 1912. sta ameriška in kanadska vlada prepovedali prehod Niagare po ledu. ker je nevarni prehod postal prava športna strast smelih ljudi. Kljub temu sta dva Kanadčana iz Toronta tvegala nevarni prehod in sta prispela srečno, dasi živčno popolnoma izčrpana, na ameriško stran. Po kratkem počitku sta se takoj vrnila preko Niagare, ali to pot po mostu, kar se jima je zdelo le varnejše in pripravnejše. Orožje za Kitajsko Diplomatski zastopniki evropskih sil »o na željo kitajskih domoljubov prosili svoje vlade, da začno z aplikacijo prepovedi uvoza in tihotapljenja orožja na Kitajsko. Ravno uvoz orožja je povzročil sedanji divji razmah državljanske vojne, od katere trpi tako Kitajska, kakor evropsko gospodarstvo neprecenljivo škodo. Kakor izgleda, so evropske sile ugodile želji ter začele izvajati napoved, ki je bila sklenjena že lansko leto. V Šanghaju je namreč policija zaplenila veliko množino orožja, ki ga je pripeljal angleški parnik «Carmanten-shire» in ki je bilo baje nemškega izvora. Pošiljka je vsebovala preko 40.000 patronov za puške in večje število avtomatičnih pištol. življenja in sveta K aretaciji nemških inženjerjev v Rusiji ■ t>y ll» »Tllrtntrim lIlHj«* Člani komisije Društva narodov, ki »o dobili nalog, da preiščejo monoštr« »ko afero do clna. Od zgoraj navzdol: Pro« pope (delegat Finske), Bellaerts (Holand* ska), Villegas (Čile). Kakor smo poročali, so sovjetske oblasti aretirale več nemških tehnikov, ki so jih poslale nemške tvrdke na izrecno željo iz Moskve. Aretirani so obdolženi, da so Iz političnih razlogov sabotirali rusko državno gospodarstvo. — Slika prikazuje veliko električno centralo, ki jo je zgradila A. E. G. v Krivojerovu v južni Rusiji. Berlin, 14. marca. d. Ravnatelj A. E. G. Deutsch je imel s tukajšnjim sovjetskim poslanikom Krestinskim dolg razgovor glc* de aretacij nemških inženjerjev v <>oviet* sfci Rusiji O istem predmetu sta se razgo* varjala tudi nemški poslanik v Moskvi grof BrockdorffjRantzau in ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin Nemška vlada ho« če najprej ugotoviti, česa so osumljeni are* tirani nemški inženjerji. Skoraj gotovo Je, da bo nemška vlada proti tej aretaciji vlo« žila v Moskvi formalen protest, če sovjet« ska vlada ne bo stvarno opravičila teh aretacij. Z zadnje seje sveta Društva narodov Od zgoraj navzdol: delegati Veverka, Fo» tič m Antoniades. Zdravniški škandal v Berlinu Berlinska policija je razkrinkala konzorcij treh zdravnikov in dveh lekarnarje*, ki so za drag denar predpisovali. oziroma prodajali bolnikom ničvredna in celo škodljiva zdravila. Državno pravdništvo je proti vsem petim naperilo obtožbo zaradi goljufije. Duša podjetja ie bil neki slaboglasni trgovec Kaesbach ki je s pomočjo svojega nečaka-kemika izdeloval razna sleparska zdravila. Stopil je v zvezo z zdravniki, ki so dajali recepte za ta «zdravila» in z lekarnarjema, ki sta prevzela njih prodajo. Glavni predmet kupčije so bile tablete in eiiksir «Chro-monal». Analiza je dokazala, da je bil •Chromonal« kemično skrpucalo iz odpadkov kakava in iz koruznega zdroba. Tema nedolžnima sestavinama je bil kot lepilo primešan neki škodljivi sili-kat. Odlične zdravniške veličine so oddale o tem preparatu uničujoča mnenja. Med drugim so zdravniške preiskave dognale, da. je mnogo ljudi, ki so uživali to «zdravilo» obolelo na omehčanju možganov in neozdravljivih živčnih in srčnih boleznih. Reklamo za ta «Chro-monal* so priobčevali vsi nemški listi. Kako dobičkanosno ie šla ta trgovina je razvideti iz dejstva, da si je trgovec Kaesbach v kratkem času kupil dva avtomobila, veleoosestvo in krasno vilo v Kielu, ki je bila preje last nekega Hohenzollerna. Kaesbach in njegov kemik sta seveda pod ključem. Najhitrejša križarka Nova francoska oklopna križarka «Duquesne» je dovršila svoio prvo poskusno vožnjo. Je to najhitrejša križarka na svetu, ki je dosegla brzino 35.3 morskih milj na uro. «Duquesne» ima 10.000 ton prostornine in ooleg najmodernejše orožne opreme tudi dve katapulti za lansiranje obeh letal, ki jih nosi na krovu. Dva poljska kralja Med najpopularnejše varšavske meščane spadata brez dvoma dva blaz-nika, izmed katerih meni eden. da je kralj Zigmunt IV.. drugi pa. da je Ladislav IV. Ker sta v ostalem popolnoma neškodljiva in nenevarna, nista internirana v blaznici, marveč hodita po mestu in delata monarhistično propagando vsak zase. Zigmunt IV. je po volitvah naslovil na glavno volilno komisijo oster protest proti volilnemu terorju,^ zaradi katerega njegova monarhi-stična lista ni imela nikakšnega uspeha in je tako vstoličenje kralja odloženo na nedoločen čas. Ladislav IV.. ki je tudi propadel pri volitvah, pa se ni lotil praznega protestiranja, temveč se je ustoličil sam via facti. Pred Mickiewi-czevim spomenikom se je dal mimoidočim spoznati kot poljski kralj Ladislav IV. in je zbranemu narodu s stopnic spomenika čital svoj prestolni govor. Ceremoniji, ki ji je prisostvovalo toliko naroda, da je bil onemogočen ves promet, je napravila konec policija in aretirala Ladislava IV. ter ga spomnila, da je Poljska še republika. Važen problem v sovjetski Rusiji Po poročilih glasila komunistične stranke «Pravde» se v moskovskih listih bije hud boj za vprašanje je-li kravata buržujski predsodek ali ne. Zlasti komunistična mladina se živahno udeležuje tega boja in splošno zavzema stališče proti kravati. Neki mladi komunist piše: ^Delavec, ki nosi kravato, se bo učil tudi plesati in postane popolnoma krotak. Nazadnje si bo kupil še kletko s kanarčkom in izgubljen bo za stranko.« Pristaši kravate pa jo zagovarjajo samo s tem, da se sklicujejo na komunistične avtoritete. Tako piše nekdo iz Tambova, da je Kalinin pri zadnjem posetu v Tambovu nosil kravato, kar je na vse napravilo odličen dojem. Navaja pa se še težji dokaz: Kari Marx je nosil kravato, na vseh fotografijah ga vidiš ž njo! Dokaz, proti kateremu ni ugovora, pa je ta, da je sam Ljenin nosil kravato! Srečna zemlja, kjer nimajo drugih problemov! Mednarodni protivojni spomenik Francoska, nemška in angleška zveza bivših bojevnikov so sklenili, da bodo osnovale velik spomenik, ki bo naperjen proti vojni, ki bo kazal njene strahote in pomagal propagandi za splošni sporazum. Stroške za spomenik bodo krili z zbiranjem prispevkov po vsem svetu in pa s prodajanjem posebne znamke po vsem svetu. Skrivnost carjeve hčere Trditev gospe Čajkovske. ki se izdaja za Anastazijo, hčer zadnjega ruskega carja, je končnoveljavno ovrgel Syro-molotov, eden izmed štirih funkciionar-jev uralskega sovreta ki so izdali in podpisali ukaz za usmrtitev carske rodbine. «Syromo'otov je izjavil dopisniku «International New Service». da je bila pri pokolju carske rodbine usmrčena tudi velika kneginja Anastazija. Nemška armadna pištola, katere strel je usmrtil Anastazijo, ie v posesti Syromolo-tova. ki navaja tudi štiri priče za nedvomno smrt vse carske rodbine. Poročilo o umoru ie Ljeninu posla! uralski sovjet in so poročilo podpisali poleg Syromolotova še bivši ooslanik Vo;kov. ki je bi! lani ubit v Varšavi. Beloboro-dov. ki ie član opozicije Trockega in se nahaja v prognanstvu ter neki tretji komisar ki ie medtem umrl naravne smrti. Navedbe gospe Čajkovske o njenem begu preko Poljske in Rumuniie se morajo smatrati kot gola izmišljotina in se Syromolotov samo čudi. da se najdejo resni in pametni ljudje, ki verjamejo slične bajke. Na beg proti zapadu sploh ni bilo misliti in je sam car upal na svojo rešitev samo iz Sibirije, ki je bila od Omska dalje v rokah monarhi-stov. Bila je tudi pripravljena zarota, ki naj bi osvobodila carja brž ko bi njegov vlak prevozil Omsk. O zaroti je bil obveščen uralski sovjet z anonimno brzojavko in je takoj dal poveljniku rdečih čet v Omsku nalog, da ustavi carjev vlak in ga usmeri na Jekaterinburg, kjer se je v hiši trgovca Ipatjeva tudi počesto bolehajo na vnetju vrata. Ker večinoma ne morejo grgrati. dajte jim Panflavin f postile ki ne motijo želodca in katere otroci vsled dobrega okusa radi jenljejo. Panflavin pastile so učinkovito obrambno sredstvo in jih priporočajo prvi strokovnjaki pri prehladu in nalezljivih boleznih. izvršil umor. Ravno tako je napačna trditev gospe Čajkovske. da je dobila sunek z bajonetom v brado, ker so morilci bili oboroženi samo s pištolami. Člani izvršilnega komiteta med njimi Syromolotov, so prišli po umoru na lice mesta in so videli trupla carske rodbine. Smrt je ugotovil tudi neki zdravnik, nakar se je v največji tajnosti izvrši! pokop. Mesto, kjer ie pokopana carska rodbina, je še danes skrbno čuvana skrivnost. Admiral Kolčak. ki je kasneje zasedel Jekaterinburg. kljub najskrbnejšemu iskanju ni mogel odkriti grobov. Prei našteti člani uralskega sovjeta so sestavili poročilo Ljeninu na temelju koniisi.ioneine ugotovitve na licu mesta. Syromo!otov pravi, da bi od vseh štirih težko kdo ostal živ. ako bi bilo njihovo poročilo netočno. LAKI, firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine STANE DERG4NC d. z o. z. Ljubljana, Pred škofijo št. 20 V obleki iz azbesta na grmadi Mlada pariška letalka M. Biget je predvajala številnim gledalcem svojo novo konstruirano obleko iz azbesta ki naj bi uspešno varovala proti ognju. Iznajdba bi bila zlasti letalcem dobrodošla. pomen pa bi imela tudi za gasilce in ljudi, ki so v svojem poklicu V stalni necarnosti pred ognjem. Da dokaže uporabljivost svoje iznajdbe, j& stopila na sredo veliko grmade. Po preteku pol minute pa je morala letalka klicati na pomoč in le z velikim trudom so jo gasilci rešili, da ni postala žrtev svoje iznajdbe. Dar nemške vlade Mednarodnemu uradu za delo Nemška vlada je darovala za novo palačo Mednarodnega urada za delo krasna bar« vana okna, ki jih je izdelal slikar Max Pechstein Slike na teh oknih predstavljajo raznovrstna opravila, tako na oknu. ki ga kaže naša slika, na levi rudarstvo, na desni rokodelstvo. Miran Jarc: Ugibanja Široka, prazna gostilniška soba. Zu-jaj solnce, pesmi in popotniki, vozovi In bela cesta s polji in travniki, griči, daljavo in sinjim obzorjem. V široki, prazni sobi ječi stara stenska ura. Poleg nje visi diploma lovskega društva. Na mizi: teden dni star časnik, steklenica do polovice napolnjena z vinom, po eg dve čaši, dva razmaknjena stola Čakata... Na prvem stolu ležj zapisnik, drugemu preko- naslanjala visi suknja. Po vsej pravici bi to pozorišče pripovedovalo o tem: tu sta bila dva človeka Prvi gospodar, gostilničar in Dosestnik. drugi kak potni, davni znanec morda. Oba sta se zapletla v buren dvogovor, kajti pozabljen zapisnik, v neredu odmaknjena sto'a. bi morda le potrjevala to sicer ir.alo verjetno domnevo. Taka pozorišča brez oseb so silno zanimiva za detektiva, za pisatelja pa celo omamljiva. Tu govore neme stvari najgloblja izpričevanja. V sobi je hlad tako oster in zoprn, da spominja na temnice in ie v jarkem nasnrotiu s poletjem tam zunaj. Vsekako ie gospodar mračnjak, ali pa med vrste števil utesnjen ekonom. Toda ekonom bi nikakor ne bil pozabljiv, o čemer priča, recimo, | zapisnik na stolu, tudi ne bi čital zasta- ' in se pripravljati, da Drevzame ded-ramh časnikov, ampak bi se dvizal za ščino? Da prevzame živlienie. kot so najnovejšimi poročili Gospodarskega vestnika in bi napravljal razvidnico dviganja in padanja trgovskih vrednot. Toda ne. Časnika ie vendar samo pol. Nedvomno je bilo vanj zavito kako pismo ali knjiga. — preganien je namreč. Knjiga? Ne bi veriel kaiti tu nimajo mesta za knjige. Pismo? Morda ga je prinesel tujec, ki priča suknja o njegovem prihodu. Pogled skozi okno na dvorišče Driča o skrbnem eospodar-stvu. Dvorišče, vrt — popoln red. kakor določa razum, ki se ie osvobodil čuvstev po neki davni grozi obupa (vsa okolica te hiše vzbuja doiem mračnosti!) Mimo okna proti hlevu stopa hlapec mrko in orevdarno. Tudi ta ie že pokusil hladni zrak tega bivališča in se je prilagodil gospodarju. Od vrta se bližata dva človeka. Zares: oba sta, kot so pokazali sledovi. Prvi je gospodar. močan človek, zroč v tla. in nemiren v kretnjah drugi: meščan, po vsei priliki uradnik. Smehlja se in važno razlaga. Ko prideta bliže, razločiš nekai besed. Gospodar trga iz sebe: »Ta ni moje krvi — ni. ni. nikoli ni bi!.« Tu:ec tolaži: >Da ni. pravite? Ker ni hotel računati, ker ni hotel peti in vasovati in se kesneje družiti z vaščani mu ga do črtice natančno določili njegov oče. njegov ded. njegov Draded.« Gospodar brzda svoj gnev in seka: »Toda bodite človek! Ali ni oonorel? Rajši v tujini, morda brez kruha, brez strehe, brez človeka domačeca kot pa pri meni. sam Bog nai ga razume! Tudi tu ie bil že tak čudak: čeoel ie v svoji oodstrešnici nad knjigami kot gluhonem in se ni menil za nikogar. In je samo risal in risal kai vem kai: ali stroje ali načrte. Mehanika, mehanika — to mu ie šlo zmerom po glavi.« Tujec se smehlja in odgovaria. Gospodar ga prekine, kakor da govori na glas svoje misli: »Ne hvalisaite mi še vi tega umiranja. Moj Bog. to ie vendar brezdelje To ne vodi nikamor. To je smrt. Moi sin? Moia kri? Ne. ne! Mi gradimo hiše in večamo posestvo.. mi nismo iz knjig!« Recimo, da zdaj nenadoma utihne razgovor, ali pa. da se mora onazovalec odstraniti. Zadošča. Kaka vsebina! Sijajna ekspozicija za dramo »Samota«, ozir. finale za »Graditelia«. V obeh bi bil junak gostilničar. V prvi: če ga ustvariš kot potomca imovitih vašča-nov. ki mu ie nridana atavistična lastnost kakega davnega iztočenca s harmoniko in uporno besedo. Ta lastnost ali prav za Drav ta uporna misel se je oglasila šele ob strahotnem sunku, ko se mu ie izneveril sin. ki si ga je želel vzgojiti za naslednika. Mož Dade v grozo. Da ne konča. Šele zdai začne živeti. seveda od mrtvih vstal. V nočeh prečutih v dneh Drokletstva. v urah, ko ie že mislil na konec, se ie sežigal do poslednjega atoma svojih Dreišniih želja, misli, čustev volie. da ie izbičal kri davnine. In zdaj vstaja (drugo in tretje dejanje!) na Dot v carstvo. nevidno telesnim očem. Oziroma: finale drame »Graditelj«. Ustvariš moža pretežno aoolinične na-ture. ali v podobi: če bi bil ta mož pesnik. bi kiparil sonete in pel v jambih. kot zemlian bi bil redar, kot državnik monarh ist. skratka: premočrten, iz enega lesa rezan Peto de.ianie bi se zaključilo tako. da bi gledalci sočuvstvo-vali z junakom in začrtili niegovega »izgubljenega« sina. Možna bi bila tudi tretia rešitev. To bi bil poem romarja Odiseia. sinu. ki se ie odtrgal od domačega krova. Poem o človeku, ki večno raste, ki ie večno izpremenljiv. pretvariaioč se iz oblike v obliko, dokler prosojen- in jasen, a neviden Zemljanom, ne ugasne na obzorju. osvetljenem po brezčasni sod-benostL Žrtev modernega prometa V Dugonicsevi ulici v Budimpešti je našel stražnik na cestni svetiljki obešenega starega moža. Iz papirjev, ki jih je imel nesrečnež pri sebi, so dognali, da je to 66+etni izvošček Štefan Ta-vassi. V žepu so našli tudi pismo te vsebine: «Ne prenesem več, da je fija-karstvo v Budimpešti že obsojeno na smrt. Avto je ubil fijakarja in jaz sedanjih časov ne vzdržim več.» ^ X Turistovska nesreča na piramidi. I* Kaka poročajo, da se je smrtno ponesrečil neki angleški izletnik, ki je napravil plezal« no turo na vrh Keopsove piramide. X Pobožni tat Iz Pariza poročajo, da jo ogrlica biserov v vrednosti 200.000 frankov, ki je bila nedavno ukradena neki bogati Američanki, prišla na nepričakovan način v roke pravi lastnici. Tatu je začela peči vest in je šel k spovedi ter oddal drago« ceno ogrlico spovedniku, ta pa jo je vrnil Američanki X Zlato v morju. V Newyorku so na« kladali pošiljko zlata, ki je bila namenjena Italiji. Pri tem sta padla dva zaboja, vsak s 100.000 dolarjev zlata, v morje. Doslej so potapljači zaman stikali za tem drago« cenim tovorom. Fašistično zasramovanje Avstrije in Južne Tirolske Avstrija: Tvoje žalostno stanje me j® razžalostilo. Nova podfožnica (Južna Tirolska): Dra« ga moja, meni se godi dobro, samo sem žalostna zaradi tebel («lt 420») * «JUTRO* It. 64 Cefrtelč 15. m. 1928 Seja ljubljanske oblastne skupščine Poročilo oblastnega odbora o poslovanju v prvem letu in o današnji situaciji podjetij in poslov oblastne samouprave Včeraj se je zopet sestala ljubljanska oblastna skupščina. Ob tej priliki je predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen podal daljše poročilo o dosedanjem poslovanju oblastnega odbora in o stanju oblastne samouprave. Ne glede na to, da se organizacija oblastne samouprave nahaja šele v razvoju, kar je z ozirom na dane razmere razumljivo in opravičljivo, se mora na podlagi poročila predsednika oblastnega odbora ugotoviti, da je splošno stanje ustanov, ki jih je prevzela oblastna samouprava od države, nezadovoljivo, ker so večinoma pasivnega značaja. Država je z veseljem prevalila na samoupravo ustanove, ki so pasivne, ne da bi poskrbela tudi za zadostne dotacije, oblastna samouprava pa ima sedaj veliko skrb, kje naj jemlje sredstva za njihovo potrebam primerno vzdrževanje. Ko je lani izšla vladina uredba o prenosu državnih poslov na oblastne samouprave, je SLS to proglašala kot posebno velik uspeh. Videli so samo uredbo, niso pa uvideli, da se hoče država iznebi«ti samo pasivnih ustanov in bremena zanje prevaliti na samouprave. Kot poseben uspeh so klerikalci takrat naglašali, da je vlada izročila ljubljanski oblastni samoupravi v oskrbo ne samo deželne, temveč celo del državnih cest Zaman so bili vsi opomini napredne opozicije k previdnosti. Danes je oblastni predsednik g. dr. Natlačen v svojem poročilu imdirektno priznal, da je imela opozicija prav. Po uredbi o prenosu državnih poslov na samouprave, ima ljubljanska oblastna samouprava letos s 1. aprilom prevzeti tudi nekatere ceste, ki so bile doslej državne. To so ceste Kranj—Jezersko (Koroška cesta), cesta Naklo—Tržič— Ljubelj (Ljubeljska cesta) ter cesta od Kale do Hotederšice (Idrijska cesta), dočim ostane cesta od Kale do Planine še nadalje v državni upravi. Kar se tiče poslednje ceste (od Kale preko Planine do državne meje), je bila tudi ta cesta po uredbi o prenosu poslov na oblastne samouprave navedena med onimi, ki preidejo v upravo oblastnega odbora. Toda oblastni odbor je dosegel v minstrstvu za jav/na dela, da se uredba o tem oziru korigira oziroma, da se tozadevna določba uredbe ne bo izvajala in da bo ostal ta kos državne ceste še nadalje v državni upravi. Oblastni odbor je celo interveniral na pristojnih mestih ne samo, da bi državne ceste ostale še nadalje v državni upravi, ampak da bi država prevzela še nekatere naše sedaj deželne ceste v svojo upravo, ker ima baš ljubljanska oblast sorazmerno ogromen procent tako zvanih deželnih, oziroma oblastnih cest Predsednik dr. Natlačen je izrazil upanje, da se bodo v tem pogledu dosegli uspehi, vendar pa ne more še podati kakega konkretnega poročila. Tako je predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen oziroma oblastni odbor s tem, da skuša upravo večjega števila ne samo državnih, ampak tudi deželnih cest zopet vrniti državi, izrazil imdirektino nezaupanje onim, ki so izdelali in izdali uredbo o prenosu državnih poslov na oblastne samouprave, desavuiral hvalisanje o doseženih uspehih in dal prav onim, ki so svarili pred prevzetjem pasivnih ustanov brez zadostnega kritja. Vprašanje je, ali ne bodo prizadevanja oblastnega odbora sedaj prepozna. Ni iziključeno, da bo oblastni odbor prišel do istega zaključka tudi glede zdravstvenih ustanov, ki predstavljajo ogromno pasivno postavko v oblastni samoupravi, zdi se nam žal, da bo zvmnenje po toči prepozno. V naslednjem navajamo potek včerajšnje seje ljubljanske oblastne skupščine. .*■< 9 Ljubljana. 14. marca. Ljubljanska oblastna skupščina se le danes sestala k 6. plenarni seji svojega II. »zasedanja. Za sejo je bilo med občinstvom prav malo zanimanja in galerija je bila skoraj prazna. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika o dosedanjem poslovanju oblastne samouprave. Za vlado je bil prisoten veliki župan g. dr. Fran Vodo-pivec. Oblastni predsednik dr. Marko Natlačen je ob 10.15 dopoldne otvoril sejo ter po končanih formalnostih pričel takoj Citati svoj ekspoze, v katerem je med drugim omenjal: Nameščenci oblastne samouprave Ker se je 23. februarja 1927 oblastna .skupščina prvič sestala, ima za seboj torej eno leto dela. Zaradi nezadostnih denarnih sredstev se delo ni moglo tako razvijati kakor bi bilo želeti. Tudi uredba o službeni pragmatiki oblastnih nameščencev, sprejeta 28. aprila 1927, se še ni mogla izvršiti., ker ni bilo dovolj denarja, temveč se ie oblastni odbor moral zadovoljiti s honorarnimi uradniki in nastavljenci. Še le s 1. aprilom t. 1. preidejo v kompetenco oblastnega odbora vsi določeni posli, zato ie bilo sedaj mogoče definitivno nastaviti potrebno število uradništva, poduradništva in slug. Predsednik je nato prečita! imena uradnikov, strokovnjakov, poduradnfkov in na-stavljencev, ki iih ie oblastni odbor namestil. Predsednik le pri tem omenjal, da je bil naval prosilcev za razpisana službena mesta naravnost ogromen, kar kaže na težke socialne razmere. Pri nameščenlu oblastnega osobja je oblastni odbor vztrajal pri načelu, da se morejo nastaviti le taki ljudje, ki bodo sposobni izvesti organizacijo oblastnih uradov. Uradni prostori — Razširjenje Kranjske hranilnice. Oblastni odbor se je imel dalje boriti glede izbire svojih uradnih prostorov. Stari deželni dvorec je zaseden po univerzi. Zato je bil odbor primoran iskati drugje primernih prostorov In se ie odločil za nakup Auerspergove palače na Valvazorjevem trgu. Do končnoveljavne pogodbe še ni prišlo, ker spada palača v fidejkomis in ie treba zato izpolniti razna zakonita določila. Kupnina je dogovorjena na 800.000 Din. V prvem nadstropju palače prične že jutri 15. t. m. poslovati gradbeni oddelek oblastnega odbora, ki prevzame v sporazumu z gradbeno direkcijo vsa agende, prepuščene oblastni samoupravi. Predsednik je nato zavrnil očitke, da ie oblastni odbor odpovedal v Auerspergovi palači stanovanja privatnim strankam. Izseliti se bo morala samo ena stranka. V palači so bili doslej uradi okrožnega urada za agrarno reformo, ki se preseli sedaj v prostore gradbene direkcije. Da se poskrbi Še za druge oblastne urade zadostno število uradnih prostorov, se ie oblastni odbor odločil, da dvigne hišo Kranjske hranilnice, sedanjega oblastnega denarnega zavoda, še za eno nadstropje in da se b Kranjski hranilnici prizida na južni strani še novo poslopje. Načrt bo kmalu dovrši! odličen slovenski arhitekt. Upati ie. da bo II nadstropje dograjeno že letošnjo jesen, a prizidek prihodnjo jesen tako. da bo drugo leto imela že tudi oblastna skupščina lastno dvorano za svoje seje. Predsednik je nato navedel imena članov odbora Kranjske hranilnice. Za predsednika je bil imenovan g Ivan A v s e n e k, za ravnatelja hranilnice pa g. dr. Mirko Božič, dosedanji tajnik Zadružne gospodarske banke. V odboru so po večini člani SLS, dalje 1 radikal (dr. VI. Ravnihar) in 1 Nemec (dr. Fric Lukman). Reducirani proračun. Predsednik je nato obširno poročal o finančnem položaju ljubljanske oblasti. Od oblastne skupščine za leto 1928 sprejeti proračun, ki je znašal 55,941.750 Din izdatkov in dohodkov, je finančni minister dne 23. januarja 1928 reduciral na 48.300.843 D, torej za 7,910.732 Din. Predsednik je navedel posamezne postavke v proračunu, ki so bile ali črtane ali pa znižane. Trošarino na premog je finančno ministrstvo znižalo za 50 odstotkov. Finančni minister tudi ni dopustil, da bi bile doklade na vina, uvožena iz drugih krajev, višje kakor na domača. Oblastne davke in takse pobirajo po odredbi finančnega ministra in v smislu zakona državne davčne uprave. Pobiranje oblastne trošarine na vino in premog je na deželi prepuščeno organom finančne kontrole, v Ljubljani pa opravlja ta posel mestni doho-darstveni urad. Oblastno takso na motorna vozila pobirajo davčni uradi. Davščino za nočni obisk javnih lokalov pobirata v Ljubljani 2 kontrolna organa oblastnega odbora. Proti tihotapstvu opojnih pijač iz sosednih krajev so odrejene najstrožje mere in določene visoke kazni. Pobiranje in donos oblastnih davščin. Celoknpni donos vseb davščin, ki 80 dospele » blagajno oblastnega odbora, znaša v letu 1928. do 10. marca 2.926.877 Din. Mnogi trgovci in gostilničarji, ki pa imajo plača ti visoke doklade, pa so zaprosili, da jih plačajo v treh ali več obrokih. Ako bi se vse davščine takoj plačale, bi imeli v blagajni že okrog 4 milijone. V četrtletnih obrokih plačljiva oblastna taksa na motorna vozila se je pričela s 1. marcem t. L redno pobirati, ker se je uvedla nova kontrola vseb vozil, ki se nahajajo v ljubljanski oblasti. Vsa vozila v državi se morajo sedaj registrirati po oblasteh Davčne oblasti še niso oblastnemu odboru preodkazale 25odstotne doklade na dobiček, ki ga dosežejo družbe, podvržene javnemu polaganju računov. Oblastne elektrarne. Aktivna je edino elektrarna ob Završnici na Gorenjskem, ki je bila zgrajena 5e pred vojno 1. 1914. Nje omrežje obsega 145 km in se bodo v kratkem zgradili še trije daljnovodi, tako da bo vsa Gorenjska preskrbljena z električnim tokom. Oblastni odbor upravlja dalje elektrarni v Boh. Beli in v Zagradcu, ki pa je močno pasivna. Končno sodeluje oblastni odbor pri obnovi vsled povodenjske katastrofe porušene elektrarne v Žireb. Obnovitvena dela ugodno napredujejo, tako da bo koncem tega meseca elektrarna zopet v obratu Aktivna elektrarna v Završnici krije pred vsem deficil elektrarne v Bohinju, zgrajene med vojno od vojaške uprave Deficit znaša do 80.000 Din Oblastni odbor se bavi z vprašanjem elektrifikacije cele Gorenjske, izdelani so že obširni načrti. Nekatera podjetja, zlasti Vevče, za zahtevajo za sebe vodne pravice ob Savi Upati je. da se bo spor poravnal mirno in da bodo složno vsi interesirani faktorji sodelovali pri tem delu. Ceste in mostovi. Z jutrišnjim dnem prevzame del poslov ki jih je dosedaj vodila gradbena direkcija gradbeni oddelek oblastnega odbora. Izdelan je načrt, kako izvršiti gradnjo mnogih mostov in cest in kako popraviti slabe ceste ter jih preurediti za Javni promet. Gradbeni program je izdelan za dobo ve? let in bo zahteval kredit v znesku 100.000 Din. Važno je vprašanje ureditve cestarske službe. Izboljšati bo treba cestarjem plače, da bodo mogli vršiti svojo službo. Število cestarjev je potreba zvijati od 230 vsaj na 350. Mnogo starih, za službo nesposobnih restarjev bo že 31. marca t. 1. upokojenih in Jih prevzame država. Okrajni cestni odbori imajo še od 1 1920 tirjati od države nad 13 milijonov Din. kakor je to ugotovila finančna delegacija Na pristojnem mestu v Beogradu je dobil predsebnik obljubo odnosno zagotovilo, da se bo ta tirjatev cestnih okrajnih odborov izplačala v obliki državnih bonov, ko se bo realiziralo državno posojilo. Nadzorstvo nad občinami. Od 1. junija 1927 je oblastni odbor za čel izvrševati nadzorovalno in disciplinsko oblast nad občinami Občinski referat je la ui dobil 740 spisov, letos že 877 Spisi se večinoma nanašajo na občinske proračune V tem času je bilo izvršenih 10 revizij Vse ogromno delo v teb devetih mesecih je izvršil samo en uradnik. Največ dela dajo proračuni, ki se morajo predložiti finanč nemu ministru v končno odobrenje. Okrajni zastopi Oblastni odbor proučuje vprašanje okraj, nih zastopov, katerih sestava ne odgovarja več današnjemu demokratskemu pojmova« nju, ker temelji njihov volilni red na in* teresnem zastopstvu. Zato bo potreba, da se zakon o okrajnih zastopih novelira. Kmetijske ustanove. Oblastni odbor je razpisal tri mesta za uradnike kmetijske stroke in jih oddal pro* silcem z univerzitetno izobrazbo. Posle sre* skih ekonomov bo prevzel do konca mese* ca. Po naredbi ministrstva za kmetijstvo je moral prevzeti vse posle agrarnih operacij in je stopil tozadevno v dogovor tudi z ma« riborskim oblaetnim odborom. Načrt nove oblastne uredbe o agrarnih operacijah je že izdelan in bo predložen oblastni skupščini. Uredba je sestavljena v sporazumu z mari« borskim oblastnim odborom. Po^li agrarnih operacij so bili prenešeni na oblastni od. bor s 1. januarjem t. I. Deželno posestvo Mala Loka je oblastni odbor prevzel 9 t. m. Državno podkovsko šolo v Ljubljani, ki je namenjena ljubljan* ski in mariborski oblasti, je prevzel 3. t m., državno ribogojsko postajo v Bohinjski Bi« strici, ki se bo odslej imenovala Ribje va* lišče, pa 5. februarja. Do konca tega mese« ca bo prevzel oblastni odbor od države še žrebčarno na Selu, štiri trtnice in dreves, niče, kmetijsko šo!d; na Grmu, mlekarsko šolo v Skofji Loki. Po informacijah pred* sednika bo ministrstvo trgovine izdalo tudi sklep, da se ima tudi fosftodinjska šefa Mla* dlka v Ljubljani izročiti v upravo oblasti nega odbora. Zdravstvo. S 1. oktobrom 1927 je prevzel oblastni odbor vse zdravstvene zavode in okrožne zdravnike in vodi tozadevne posle na račun države od 1. marca 1928. Zdravniki v bolnicah ne bodo imeli več uradniškega značaja, omogočena pa jim bosta stalnost in pokojnina. S 1. aprilom se bosta umobolnica na Studencu s svojim priveskom v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani ter hiralnica v Mengšu izločili iz uprave splošne bolnice v Ljubljani. Humanitarni zavodi. Dne 7. januarja 1928. je prevzel oblast, ni odbor od ministrstva za socijalno poli. tiko Dečji dom II. in gluhonemnico v Ljub. Ijani ter Dom slepih v Koče/ju. Glede do« ma slepih v Kočevju, v katerem je 24 sle. pih otrok, nekaj vojnih slepih invalidov in drugih odraslih slepih, razmišlja oblastni odbor, da bi se ta zavod premestil v Ljub« Ijano ali v njeno bližino ter primerno pre« uredil Dečji dom I. je v žalostnem stanju in je nameščen v nezadostnih prostorih Sentpeterske vojašnice. Dečji dom II. je na« meščen v paviljonu v Streliški ulici ter so v njem otroci v šolskodobni starosti. Tudi ta dom je pretesen. S prihodnjim šolskim letom namerava oblastni odbor premestiti šolske otroke iz tega doma v Marijanišče in druge slične zavode, v njem pa nasta« niti deco h Doma I. Uvedel bo tudi akcijo, da se bodo oddajali otroci v vzgojo kmet« skim družinam. Oblastni odbor se ge ni odločil, ali naj se uredi preskrba umobolnih za ljubljansko oLlast posebej ali i mariborsko skupaj. Vendar pa bo oblastni odbor zgradil na Studencu novo hišo s kapelo za sestre strežnice. Hiša bo potrebna v vsakem slu« čaju, ker namerava oblastni odbor umobol« nico na Studencu pozneje uporabljati kot hiralnico. Bolnico na Golniku je oblastni odbor prevzel s 1. oktobrom 1927 in s 1. januar« jem zniža oskrbnino v njem za III. razred na 75 Din dnevno Razne preuredbe v tem zavodu se bodo izvršile, ko bo oblastni odbor najel v to svrho potrebno investi* cijsko posojilo. Podpore za pasivne kraje. Od ministrstva za sociialno politiko je oblastni odbor prejel 200.000 Din podpore za pomoč prebivalstvu, prizadetemu od elementarnih nezgod. Kei ie bila ta pomoč nezadostna, ie oblastni odbor dovolil v to svrho še Iz svojega 150.000 Dn. Nakupil je 29 vagonov koruze, ki se je oddajala potrebnim po 1.50 Din. Ker se ie kasneje ugotovilo, da ie bilo pri razdelitvi prezrtih zelo mnogo občin, ki so bile istotako prizadete od elementarni nezgod, ie naknadno dovoli! še 100.000 Din in se je za ta znesek nakupila koruza, ki se bo v najkrajšem času izdala po polovični ceni. Po sklepu mi- bSEMOGELT 20B7E DEHTEČA USTA istrskega sveta na pretekli nedeljski seji bo država dala za pasivne kraie v Sloveniji 1.500.000 Din, s čimer ie bila zvišana prvotno določena svota za ljubljansko oblast v višini 500.000 Din. Stanovanjska akcija. Oblastna skupščina ie 28. aprila 1927 naročila oblastnemu odboru, naj prouči vprašanje omiljenja stanovanjske bede. Tozadevna pismena anketa je izkazala, da je v ljubljanski oblasti potrebnih naimanj 2500 stanovanj in sicer največ v industrijskih krajih. Sicer so posamezne občine, zlasti Ljubljana in Trbovlje, veliko zidale, vendar Pa to še ne zadošča, radi česar predlaga oblastni odbor uredbo o pospeševanju zidanja stanovanjskih hiš Svoje poročilo ie predsednik dr Natlačen zaključil ob 11.45 dopoldne. Predlogi in interpelacije Nato je predsednik odkazal pristojnim odsekom razne predloge poslancev in ob« lastnega odbora, med njimi uredbo o agrar. nih operacijah, o samoupravni zdravstveni službi v ljubljanski oblasti, o zdraviliščih v ljubljanski oblasti, o ustanovitvi zaklada za zgradbo malih stanovanj ter predlog, da se dovoli ljubljanski mestni občini najetje po* sojila 6 milijonov Din za zgradbo malih stanovanj. Pozornost je zbudil predlog posl. Lebin* gerja in tovarišev glede ukinitve oblastne 100 odst. doklade na špirit za 120 litrov, ki jih potrebujejo pogorelci vasi Roviše pod Sv. goro. Zvišanje najemnin v stanovanjskih hišah Kranjske hranilnice Posl. dr. Dinko Puc in tovariši so vložili na predsednika oblastnega odbora nasled« njo interpelacijo: Potem ko je oblastni odbor prevzel Kranj sko hranilnico in njeno premoženje, se je začetkom februarja raznesel glas, da so se strankam, stanujočim v hišah Kranjske hranilnice, prekomerno zvišale najemnine, baje za 100 odst. in več procentov. Ker v teh hišah stanujejo po večini državni name. ščenci, ki kakor znano niso v bogve kako dobrem gmotnem položaju, ne moremo ta. kega koraka, če se je zgodil, odobravati, tem manj pa način, kako so se najemnine povišale. V smislu najemnih pogodb bi se smele najemnine povišati kvečjemu z ma* jevim terminom. Od strank pa se je zahte« valo, da plačajo povišano najemnino že od 1. februarja dalje, češ, kdor ne plača, te. mu se bo stanovanje 1. maja odpovedalo. Ker je v današnji stanovanjski stiski sko. ro nemogoče dobiti drugo stanovanje, so stranke pod pritiskom razmer seveda pn. stale Mi smatramo, da je to izrabljanje gospodarske in stanovanjske stiske na ško« do občanom, ki je nevredno javne oblasti, oziroma pod njenim nadzorstvom stoječe institucije. Zato si dovoljujemo staviti na Vas g. predsednik vprašanje: 1. Ali so te okolnosti resnične in ali 90 Vam znane? 2. Če so resnične, ali ste volj* n' ukreniti vse potiebno, da se ta krivica popravi? Predsednik dr. Natlačen je izjavil, dia bo na to interpelacijo odgovoril na prihodnji seji. Glasilo oblastnega odbora Posl. Tavčar in tovariši so vložili inter* pelacijo v zadevi uradnega glasila oblast* nega odbora Izšli sta že dve številki tega glasila, vendar pa oblastnim poslancem ni bilo dostavljeno. Zato vprašuje predsedni« ka, ali hoče odrediti, da se bo glasilo obl. odbora «Samouprava» dostavljalo tudi obl. poslancem. Predsednik dr Natlačen je izjavil, da Je glasilo «Samouprava» na razpolago vsem poslancem proti letni naročnini 100 Din. Protežiracje «Slovenca» Poslanci Tavčar in tovariši so vložili in* terpelacijo, v kateri navajajo, da je «Slo* venec« 14. marca objavil oblastno uredbo o zgradbi malih stanovanj v vseh podrob« nostih, dočim poslanci oblastne skupščine doslej še niso dobili te uredbe na vpogled Zato vprašuje predsednika, ali hoče odre« diti, da bodo poslanci dobivali načrte uredb pred zasedanjem skupščine, najmanj pa prej, preden bodo objavljeni v strankarskih listih. Predsednik dT. Natlačen je odgovoril na to interpelacijo: «Omenjena uredba je bi* la objavljena v «Slovencu» brez moje ved« nosti in jaz za to seveda ne morem biti odgovoren. Kar se pa tiče drugega dela in* terpelacije, bom pos' rbel. da bodo člani skupščine dobivali na razpolago žt pred sejo vse uredbe, ki jih bo predlagal oblast* nI odbor. Do sedaj pa to ni bilo mogoče iz tehničnih in finančnih razlogov, ker ni» sem imel za to potrebnega aparata na raz. polago. V tem oziru se je storilo, kar je bilo neobhodno potrebno, več pa ni bilo mogoče.« Posl Tavčar: Se danes nimamo načrtov uredb, o katerih naj jutri sklepamo. Danes zborujejo odseki S tem je bil dnevni red včerajšnje seje izčrpan. Danes bodo zborovali posamezni odseki in sicer ob pol 9 dopoldne uredbo« dajni skupno s kmetijskim odsekom v zbor« niči mestnega magistrata, ob 10. dopoldne uredbodaini skupno z odsekom za zdrav« stvene zadeve, ob 10. dopoldne v posveto« valnici mestnega magistrata odsek za kme* tijstvo, ob 11. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata odsek ta prošnje In pritožbe, ob 3. popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata odsek za javna dela, ob 5. popoldne v prostorih oblastnega od« bora finančni odsek. Prihodnja seja oblastne arknpSčine bo Ju* tri, v petek ob 9. dopoldne z dnevnim re» dom: Poročila predsedstva, odseka n ured« be, finančnega odseka, odiseka za javna de. la, odseka za zdravstvene zadeve, odseka za prošnje in pritožbe. Predsednik dr. Natlačen Je zakljuflfl sejo ob 12.30. Radio Izvleček iz večernih programov Četrtek, IS. RL BERLIN 21: Zabavni večer. (Modemi »M • petjem; orkester in solisti.) 22: Zaključek šestdnevnih kolesarskih dirk. (Prenos iz športne palače). FRANKFURT 20.30: Prenos programa k Siutt- garta. LANGENBERG 20.30: Zabavo« večer. (Poje Robert Ko,ppel.) STliTTGART 20.30: Smetana: »Dalibor«; opera v 3 dejanjih. PRAGA 19.30: Siofoničen koncert Češke filharmonije. — 1. Weber: Uvertura k oper« »Oberon«. — 2. Beethoven: Sinfonii« v D-dmru. — 3. Novak: Slovaška suka. — 4. Fi-bich: »Padec Arkone«; uvertura. LONDON 20.45: Koncert orkestra io soHstov. — 1. Valverde: Španska koračnica. — 2. Co-wen: Ljitbavni menuet. — 3. Griejove pesmi za sopran. — 4. Suppe: »Kmet in poet.* 5. Tri pesmi za sopran. — 6 SuJlivan: »H. M. S. Filialo«.« — 7. Tri pesmi s* sopran. — 8. Coates: Poletel dnevi; suka. ZAGREB 19.30: Prenos simfoničnega koncerta k Prage. BRNO 19.30: Prenos sfarfonKnsga koncerta k Prage. RIM 20.45: Lehinjeva opereta »Modra Matur«. DUNAJ. 19.30; Poljski večer. — 1. S*y«ianovski: Siiifomija št. 3.—2. — 2. Karlovici: Violinski koncert. 21: Koncert dunajskih fiHiarmo rokov. — Skladbe F Schunadta. — 1. Skrfotuda St. 1, v Es-duru. — 2. Intermezzo k opere »N6-tre Dame«. — 3. Finale iz opere »Fregun-dis«. VARŠAVA 19.30: Preno« »poldskega večera« k Dunaja. STOCKHOLM 19.45: Koncert godalnega orkestra. — 1. Gr$try: Tri skladbe. — %. Schu-bert: Pet nemških plesov. — S. Svendsen: Dve islandski melodiji. — 4. Atterberr: Silita za violino, violo k godalni orkester. Petek, it. IIL BERLIN 20.30: Sinfooačen koncert. — 1. P»t»-ner: »Cbristelileiin«; uvertura. — 2. Pfkzner: Koncert v Es-duru za klavir s orkestrom. 3. Schumann: Sinfonija v D-molu. 22.30: Vaške zgodbe. (Sodeluje orkester.) FRANKFURT 20.15: Koncert frankfurtskih skladateljev. 21.15: »Doktor Fimfctos.« (Poskus sVuhodra- me.) LANGENBERG 18: Večerni koncert (Sopran k orkester.) 20.15: Ibseoova proslava. — »C« M mrtvi prebude«; dramatični epilog v 9 dejanjih. STUTTGART 30: Klavirski koncert. — l. Re: ger: Ob kaminu. — 2. Sohubert: Sonata v B-d uru. — 3. Ravel: Dolina svoaov. — 4. Sco tt: Pesmi. 21: Lov za srečo. (Potovanj« ofcoM »vata v akustičnih slikah.) PRAGA 20JO: Mešan večer. LONDON 20.45: Pevski večer. Nato »lofomčet. koncert. — 1. Weber: »Oberon«; uvertura. 2. Saint-Saens: Labod. — 3. Saint-Saens: Klavirski koncert. — 4. Verdi: »La Tra-viata«; arija za sopran. — 5. Wagner: Lohengrin; predigra za 3. dejanje. —- 6. Schubert: Sinfonija v H-molu. — T. i. StrauB: Glas pomladi. ZAGREB 20.35: Koncert solistov. BRNO 20: Pesmi in skladbe e moifo. RIM 20.45: Koncert rimskega madrigalnega km. DUNAJ 19.30: Mozart: »Rop v Seraiiu«; komična opera v 3 dejanjih. VARŠAVA 20.15: Prenos sfeifbottoeca koncerta k varšavske filharmonij«-STOCKHOLM 19.45: Koncert orkestra k »S. stov. Sobota, 17. III. BERLIN 20: Lehir: »Orof LuzerrburSkl«; opereta v 3 dejanjih. FRANKFURT 20.15: Koncert star« komora« glasbe. Nato recitacije. LANGENBERG 20: Prireditev republikanske delavske enote iz KSlna. — I. Hefarichs: Ljudstvo; (po)e zbor). — 2. Slavnostni govor. — 3. Angerer: »Mirsluft«; (poje zbor). Nato zabaven večer. STUTTGART 20.15: Schubertove komorne skladbe. — 1. Sonatlna za vifcifao k klavir. — 2. Forellenqnkitett. PRAGA 19.15: Prenos Lefairfere operete »Pao-nini«. LONDON 21.30: Koncert trske glasbe. — 1. Volne trobente. — 2. Recitacije. — 8. Pesmi. 4. Vijolrnske skladbe. ZAGREB 19.30: Prenos opere k Bar. gledališča v i Ljubljani. BRNO 19.15: Prenos programa k Prage. RIM 21: Preoos k gledata««. DUNAJ 19.45: MiHner - OsterrsJefcer: »Joham Nestroy«; melodrama v 3 delanjih. VARŠAVA 20.30: Lehir: »Končno sama«; opereta v 3 dejanjih. STOCKHOLM 18.40: Koncert solistov k orkestra. Nato prenos iz kabareta. Socijalno politična pogodba z Nemčijo Na ureditvi medsebojnih od noša je v socialno političnega značaja med Jugoslavijo in Nemčijo je zlasti interesirana Slovenija. V devetdesetih letih se je pričelo izseljevanje slovenskih delavcev - rudarjev na Westfal-eko. To izseljevanje je bilo takega obsega, da smo med svoje narodne manjšine prištevali tudi westfalske Slovence. Seveda se zanje nismo veliko zanimali. Ti delavci so ostali sami sebi pripuščeni. Niso imeli ne gospodarskih in ne kulturnih organizacij; in tudi stiki z domovino so bili zelo rahli. Edino, kar jih je združevalo, so bila društva sv. Barbare, katera pa so pred vsem zasledovala namen, da med temi slovenskimi izseljenci utrjujejo vero in preprečijo, da slovenski rudar v tujini ne utone v versko mlačnost. Nemčija je že od leta 1880. pričela zakonitim potom urejevati socialno zavarovanje in je bila ena prvih držav, ki je na moderni podlagi uredila bolniško, nezgodno, invalidno, starostno in posmrtno zavarovanje. Tega zavarovanja so bili deležni seveda tudi slovenski rudarji, toda le toliko časa, dokler so bivali na ozemlju nemške države. Velikemu številu slovenskih delavcev so bile na podlagi tega zavarovanja priznane nezgodne rente, invalidne in starostne pokojnine. Dokler so bivali v Nemčiji, so jim bile te socialne dajatve tudi v redu priznavane in izplačevane. Toda izplačevanje je bilo ukinjeno — in to na podlagi pozitivnih določil nemških zakonov — v trenutku, ko so se zopet izselili v staro domovino. Zato je ureditev izplačevanja pokojnine in rent v inozemstvo postalo tudi že pred vojno aktualno. Vprašanje je bilo za prizadeto delavstvo ugodno rešeno s tem, da je Nemčija z vsemi v tem oziru v poštev prihajajočimi državami sklenila mednarodno pogodbo, po katerih se je uredilo izplačevanje pokojnin in rent tudi v inozemstvo. Tako so do prevrata vsi slovenski delavci, kateri so bili v uživanju pokojnin in rent tudi po prevratu v domovino dobivali to, kar jim je na podlagi nemških zakonov pripadalo. S prevratom pa je postala situacija drugačna. Na mesto Avstrije je stopila nova država, s katero Nemčija v tem pogledu ni bila v pogodbenem razmerju, zato so nemške zavarovalne institucije ustavile nadaljnjo izplačevanje pokojnin in rent v našo državo. To dejstvo je pomenilo za tisoče naših ljudi hud udarec, kateri je bil posebno občuten še zaradi tega, ker tudi lastna država ni pokazala prav nobene volje in zanimanja, da bi prizadetim delavcem iz lastnih sredstev nadomestila to, k£fr jim je vsled postanka nove države izpadlo. Živeli so v največji revščini. Bili so to večinoma starejši delavci, kateri niso imeli prav nobene možnosti zaslužka. Zato je povsem naravno, da je že neposredno po prevratu likvidacija tega neznosnega stanja postala aktualna in da so prizadeti upokojenci in rentniki pritiskali na to, da se vprašanje njih preskrbe pogodbenim potom uredi in da zopet oživi izplačevanje pokojnin in rent iz Nemčije." Da to vprašanje pomakne z mrtve točke, se je zlasti trudil dr. Žerjav. Toda dolgo za to ni bilo razumevanja. Sedaj pa prihaja iž Beograda poročilo, da se vprašanje bliža končni ureditvi. Ministrstvo zunanjih del se je namreč z razpisom od 17. februarja broj 810 obrnilo na Delavske zbornice, da mu kot nujno dopošljejo za socijalno - politično konvencijo z Nemčijo potrebne predloge. ITpamo, da je stvar sedaj vendar le enkrat resna. Minister zunanjih del pravi, da se ima v tej konvenciji urediti vprašanje izplačevanja rent in pokojnin onim, ki se iz Nemčije vračajo v domovino. Tu seveda pri sklepanju konvencije ni misliti samo na one, kateri se bodo v bodočnosti vrnili domov, ampak predvsem tudi na one, kateri so se že do danes vrnili, in da se tem osebam izplačajo vse od nastanitve dalje zapadle pokojnine in rente v višini, katero so uredili povojni nemški zakoni. Konvencija pa ima regulirati pcleg tega za nas najvažnejšega vprašanja tudi še vprašanje reciprocitete v bolniškem zavarovanju, vprašanje podpor v, brezposelnosti in za čas gospodarskih kriz, vprašanje javne pomoči in repatriiranja, to je povratka naših delavcev iz Nemčije v domovino. Ta slednja vprašanja so zlasti važna za naše delavce za čas njih bivanja v Nemčiji, kajti kot naši državljani ugodnosti tozadevnih nemških zakonov o pomanjkanju reciprocitetnih pogodb niso bili deležni in so v tujini gladu umirali. Konvencija ima urediti tudi vprašanje izseljevanja naših poljedelskih in sezonskih delavcev v Nemčijo, kar je posebno važno za naše Primorje. Želimo, da kake . Zadnjič v sezoni. Izredno znižane cene; ob 8. zvečer- tSesfrična iz Varšave*. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Tzven. Ponedeljek, 19.: 75'H in 51 E 4 4 7 ">7 0 U 3 E 5 6 Padavine Vrsta dež megla v id ob 18.4, luna vzhaja ob 1.29, zahaja ob 9.53. Vajvišia temperatura danes « Ljuhliani 7.2 C, najnižja 2.6 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Najprej oblačno, sneg. Bolj toplo. Pozneje najbrže bolj jasno, posebno na zapadu. Tržaška vremenska napoved za Četrtek: Zmerni vetrovi z vzhoda' in severovzhoda in deloma burja. Nebo jasno. Temperatura <*i 6 do 11 stopinj. Morje razburkano. Naročila, itu vsa, cLopiso-. Učoit,** tnalih* oglasov, j*. puslahr ta,Oglasru,od> cuUk •Julra,' JUublja/ut, T*L it. 2f(?2 Jutra,: Vr%str%ova+. Ujt, pnstajbisi*. j* upada* U oovtn/n « mszroctlon v, su cat i% oglasu — prvobcua čikovtu račun, po/Us. Ura, mJjue* (fubfyaAa.H nSjx JLali, oglasi, bi, sluiyo v posredovalne. tn, toajaL j tunelu*,. 88 Strojnik ■■trojni ključavničar, zanesljiv in trezen, želi službo tiri večji tvrdki ali parni žagi Nastopi lahko takoi Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Sajnostojna trezna moč*. 8198 Katera lesna tvrdka bi hotela sprejet) v službo 28 let starega mladeniča, da spopolni prakso v lMni otroki Vešč slovenskega italijanskega m nekaj n^m *keea jezika v govoru in pisavi ter tudi drugih pi 6 tage ter mehka drva uzki eeB' dostavlja aa Ion i«rna taft* V &>ago»ttt Ljubljana ss rormi-kn kolodvorom V Motvoz ,tpmffo Kupit» oajcene]* 4< rektoo * tovarni Mehanični vrv ara* Šinkovec Grotaulje 98) Najlepša drva Cebia VVoUova ulica l/U □ Brusilni stroj (avtomat) za brušenje krožnih žag in jaremnikov, nove tipe, po jako ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 8276 BSA motociklj najnrvejši. modeii 1928 so dospeli Zahtevajte cenike od zastopstva »Automobiles Motocykles», Maribor. Trg Svobode 6 7950 Motorno kolo znamke BSA, t yt HP, O H. V., skoraj nov. telo malo rabljen, popravljen za prikolico, ngodno naprodaj Na ogled in po«kušnjo pri tvrdki Lampret in drug v Ljubljani, Dunajska c. 8292 Vsakovrstno zlato tat«}* do nalvišjih senat Cerne — juvellr L to M lana Wo!fov, ulica j K tn *M drage od d je tarnal doktor, cvse svoje življenje sem bil ponosen nanjo, in zdaj — > Poliion Kaliope s 25 jeklenimi ploščami, zamenjam ta dober gramo ion (potni), z istim številom pložč. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Altost*. 82; SENZACIJA NAD SENZACIJAMI ln vendar ZDRAVA. NEOPOREČNA KNJIGA! Prigode, ki kri zastaja ob njih. — Borbe dveh plemenitih duS. — Trpljenje in zmaga ljubezni. — Prelepi opisi prirode v gorah ln Sum ah Severne Amerike! J. O. CUR WOOD: Lov na ženo ROMAN. Knjižnica cJUTRA«, vr. 18. Nevezan izvod 80 Din, vezan 40 Din. PoStnina se zaračuna posebej. IVAN ZAK0TNIK SJAAA, MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon it 379 Arabsko kobilo* oplemenjeno, izborno teka čico in voznico 8 let sta ro, bolj majhno, bret napake in silno krotko prodam, istotako tudi skoraj nov lahek športni vot in majhne športne sani. Na -lov (love oglasni oddelek •Jutra* 8267 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe. Ostrešja M palače, hiše. rile. tovarne, cerkve ia zvodike; »tropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavw (joni, verande, lesene ograje L t. d. Oiadba leseoib nostov. jezov io mlinov. Parna faga. «3-s Tovarna furnir?*. leseessesssseeess«♦»»»»»•«« ■MM* Vodne turbine autom. regulatorje, zatvorni:e, opreme za za ža^e in mline izd elu je in dobavlja G. F. SCHNEITER, Škofja Loka podjetje za zgradbo vodn h turbin Konkuren?ne cene! ZahUv*jte poiudoe! Ptvovrstne reference' Ne govorite! o visokih cenah! , Oglejte si U izložb tvrdko a. ŠINKOVEC nI. K. 11 ii damska kombineža s tipkam? Din 34.— d. spalne srajce Din 59.— d. trioot hlače Dim 36.— domaSe halje Din 98.- k Stantonovi. Povejte Beauty vso resnico. Ona naj jo skrije pri sebi — in nato poiščite Neala in Kingt« Allie je čutila v zvoku njegovega glasu in v dihu njegove bližine čudno slutnjo, da ne pride živ iz te mrke ječe. Slišala je, kako je Ancliffe trgal desko iz stene ali lesenega plotu, in pokanje se ji je zdelo strašno glasno. Glasovi za šotorno barako so bili utihnili. Veter je žvižgal po golem tramovju kakor bič. Nekje v daljavi se je razlegala godba rn pijano vriskanje. Ponoona omotica Bentona se je bila začela. Hough je potegnil Allie bliže k Ancliffu. »Stopite zame.« je zašepetal. Ostro pokanje lesa je pričalo o napredovanju Ancliffovega dela, obenem pa je izdajalo Duradovim razbojnikom, kje si. begunci. Luč je ugasnila; hlastni glasovi so zahreščali in prihuljeni koraki so zatopotali po deskah. Allie se je »delo, da vidi v bledem somraku črne siluete postav, k! se plazijo bliže in bliže. Ko se je ozrla, je pal skozi vrzel, ki jo je odpiral Ancliffe, žarek svetlobe. Tisti mah je presekal temo rdeč blisk. Allie je začula težki udarec svinčenke v leseno steno. Nato je ustrelil Hough. Pok njegovega derringerja je bil tenek in zloben. Nekdo je vzkriknil in zastoka). Streli so grmeli drug za drugim. Toča svinčenk je udarjala v les. Hough je omahnil kakor od nenadnega udarca. Allie je videla žarke bliske, kako so sekali v mrak. In z ostro grozo je čutila sleherno svinčenko, ki je zadela Hougha. Hripavi vzkliki in pridavljeni kriki so se družili s treskanjem strelov. Nato jo je Ancliffe zgrabil za oba komolca in jo je porinil skozi vrzel, ki jo je bil napravil V plot Allie *se je zadenski spustila, še vedno videč Hougha, kako je stal vzravnan na svojem mestu. Bilo je, kakor da omahuje. In nato, ko je vstala ji je bil vsak nadaljni razgled zaprt. Čeprav se še ni utegnila ogledati, je vendar opazila, da stoji v polmračnem skladiščnem prostoru. Zunaj je streljanje utihnilo; čula je težek, nenaden padec rn nato cepetanje brzih nog. Ancliffu se je posrečilo, da se je z nogami naprej pomaknil skozi hiknjo. Le s težavo je lezel skozi ozko režo •— ali pa ga je nekdo držal z one strani. Les je pokal; Ancliffovo telo se je opotekalo v odprtini in srdito bilo okoli sebe. Allie je čula sikajoče in sesljajoče španske besede. Stala je kakor okamenela, uverjena, da se je lotil Angleža Durade. Tedajci pa je Anglež prodrl skozi steno in potegnil šibkega, otepajočega človeka za seboj. Z eno roko mu je stiskal zapestje, z drugo ga je držal za grlo. Allie je s£K>znala Duradovega mehikanskega opričnika. V roki je imeJ nož in rezilo je bilo krvavo. Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg št. 5 Afilacija Banke čehuslovaških legij, Praga Obavlja vse bančne oosle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun !n na hranilne knjižice Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke Prodaja in nakup deviz in valut. Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. Pošt hran rač štev 13.320 Poslovne lokale oddamo v najem v Tomažičevi hiši, Dunajska cesta št. 9, za majev termin. Pojasnila v pisarni dr. A. Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ul. 5. ELIXIR ki krepi in zdravi želodec, je edino R. Vlahov odlikovan na vseh tovnih izložbah sve- Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. Čuvajte se ponarejanj ! Tvornica ustanovljena leta 1861. BERLIN aparati in sestavine slovitih iciiiških tvt>rmc « Katerimi vsak čas lahko ^Osluaate ves svet, so po tvomiškib cenah » veliki izbiri v zalogi. Zahtevajte, da se Vam ie danes brezplačno pošlje ilustrovanl cenovnik R No 6 Odplačilo v 4mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina znes= ka v gotovini. Radioblažek, Beograd. Jakšfceva ul. štev. 11. — Telefon 41—85. Državna razredna loterija. Igralcem in prodajalcem srečk razredne loterije za tekoče 16 kolo, katero prične meseca junija t I. naznanjam, da ostane tudi v nadalje isti načrt dobitkov, kakor do sedaj, tako, da nudimo tudi v tem kolu igralcem 40% garancijo od vloženega denarja, na ta način, da Izdamo 250.000 srečk, od katerih bo za V. razred izžrebanih po uradnem načrtu določenih 50.000 srečk. Ostalih 200.000 srečk, katere ne bodo izžrebane, plačamo 40% od vlog, to je za celo srečko Din 200.—, za % Din 100.— in za H Din 50.—. Na ta način zadene vsaka srečka, a zopet na vse dobitke izdamo svoto Din £2 milijonov in 75.000-- nadalje na dvojno celo srečko more dobiti v najsrečnejšem slučaju čisto Din 4 milijone in 200.000'- Ker jaz prodajam izključno srečke in ker premestim svoje podjetje v lastno palačo v Kralja Miljutina ulico št 57 poleg Slavije, zato lahko dajem prodajalcem srečk najvišjo nagrado in to pogosto. Priporočam se vsem bankam in trgovskim podjetjem naše kraljevine, katere se že bavijo ali pa se želijo baviti s tem poslom, da se vprašajo pri mojem podjetju. Zagotavljam jih, da jim hočem poleg dobre nagrade tudi ustreči s točnim poslovanjem. Glavni pooblaščen' kolektor D r a g o t i n R. K o I a k o v i 6, BEOGRAD, Kralja Miljutina ulica 57. 18.—25. marca ZNI2ANA VOŽNJA za posetnike pri osebnih in brzih vlakih: Jugosla* vi j a 25 X, Čehoslovaška 33%, Avstrija 25% BREZPLAČNI VIZUM Pojasnila in legitimacije po 22 Din daje: Čehoslovafkl konzulat, Ljubljana, Breg, A loma Company, Ljubljana, — Aleksandrova 2. — Češka industrij' ska banka, Marijin trg. »Putnik« Du* najska cesta. J os. Zidar, Dunajska cesta. Zahvala. Mastni pogrebni uvod V nepopisni žalosti naznanjamo, da nas je naša ljuba mama, stara mama, itd. gospa Marija Zlobnih pol. Lamplč vdova strokovnika. včeraj dne 13. t. m. ob 5. ari popoldne, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, 15. marca t. L ob pol 4. url popoldne iz hiše žalosti v Šiški, Celovška cesta št. 72, na pokopališče v Sv. Križu. LjtteUANA, dne 14. marca 1928. Franci, sin, Marica, Faneta in Pavla, hčere, ter ostalo sorodstvo. Povodom prerane bridke izgube našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda Ivana Petriča st smo prejeli mnogo izrednih dokazov iskrenega sočutja, kar olajšuje našo neizmerno bol. Za to tolažbo izrekamo iskreno zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem. Zlasti smo dolžni posebno zahvalo 5č duhovščini, osobito g. župniku za lep pogrebni spored, ter pevcem za v srce segajoče žalostinke in vsem ostalim, ki so nepozabnega spremili kljub izredno slabemu vremenu v tako častnem in obilnem številu na njegovi poslednji zemeljski poti. Vsem in vsakomur Bog tisočero povrni Beli malen, dne 13. marca 1928. Žalujoči ostali KUPfiM bencin-motor prevodni, za jakost 14—20 HP v brezhibnem stanju. Ponudbe z navedbo cene, tipe, jakosti in števila obratov na naslov «Kranj, poštni predal št. 58». Orož'@ browninge. pištole in strašenje psov, samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Prima flor nogavice par delj kakor več parov drugih. Pazite na znamko in zahtevajte Dovsod le /a flor nogavice znamke ,MravLja'1. »ov Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja u Konzorcij »Jutra* A doli Ribniku. Z* Narodno tiskarno ddL kot tiskarnarja Fran Jeieiiek. Za inseratn) del je odgovores Aiojzii Novak. V» « Ljubljani.