jtb«k. St 4. „&L•>" izkaja *sak *e*nrtek in velja s potto prejeaana ali ? Gorici na tlora poifljaoa: Vae leto.....fc 4.30 Poi lete.....^ SJ.30 C*tTrt let* . . . . „ 1.20 Pri ozaanilih ia prav tako pri ,.jm> sfatt/eoA'*' se p!aLnje ia naradno tristop so vrsto: 8 kr. le s* rtska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 r. „ „ n 2 „ Z&vetto Lrke po prodtoru. V Grorici, 27. jamiarija 1876. Te6aj Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ul'ci blizo „treh kron". — v Trita v tobakarnici „Via della ca-eei-ma 01". Narocmna in dopisi naj se blago-voljno po&ljiijo pod jiaslovom: Viktor Dblewc v Gorici. — Rokopisi se jue vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Dclalcera in drugira nepr«-luoinini se narofinhia miia, akose ogla-se pri urodiiistvu. Glasilo slovenskcga politifoiega drustva gori$kgg& za brambo narodiiih pravic. Xasa sprava. ii. Akopram je po naSih mislib, kakor smo zadnjifi omenili. sodba o na§i spravi prezgodnja, je vendor zanitntvo pozvedeti, kaj drugi casniki o njej pilejo. „§loveuski Narad* je objavil v uvodiipm clanku dotiftne pogoje ter jih t odkrito radostjo po/.dravljal. „Slo-venec„ je tudi priobcil sklonjeiio poravnavu ui ji dedal nekoliko prijaznih besedi. A na tretji strain iste stevilke ga je uze skoro vest pekla, da se je na prvi tiko ugodno izrazil iu moral je v maio notico o na-s>j spravi okleniti znamenjc dvombe (?) . . Prav u-Ijuden je bit pozdrav „Sloveuskega Gospodarja" iu dobro nam je del Atajerci tudi sanri obentijo veliko potrebo poravnave; oui so se menda do jasnega pre-pricali. kakor mi. da je razpor, kaknrsue so zdaj na-mere v visiu krogih in razmere mej slovenskitn Ijud-stvom, ne samo Skodljiv, ampak nevaren in da vtegue celo pogubljiv po>tati, ako se Se o pravem easu ne poravuaino. 2a to pa se tudi zanasamo, da bodo Stajerski bratje skoro na.* i/gled posnemali. ter m M pred prihodujiiiii dfzVlnozbmskimi voliivami v en sain narouni tabor zdmzili. Naj bi uplivni, spravfjivi mozje obeh »tnmk to btvar resno in poguinno v roke vzeli, ter jo se do Lasa doguali, da ne bodo o volit-vah zopet najva2tifj§i — narodni — interessi ter-pelt. Strankarske htrasti vskipevajo prav o 6um vo-litev rade do vrhouca in tudi — cez vrbuuec, kakor smo imeli priliko, to ravno pri zadnjib volitvah na stajerskem] opazovati. Naj se enaki prizori se enkrat pouovijo, kedo vam bo po tcin porok. da se breztino mej strankama kedaj vet zapolni? Zatotej pazite bratje! ne res publics quid detriment! capiat. jjNovice" uahajajo v naSi spravi t u d n e bese-de, njim ni prav da se list „So&iu in druStvo „Slo-ga" ne bodeta vtikala v strogo verskc zadeve, da na§ list nima razpravljati verskih vpradanj i. t. d. i. t. d. One ae roorejo prav razumeti, kako bo vse to §lo in prasajo, Bkedo pa bo branil slovenskeinu narodu pre-ljubtjeno vero, ojene zavode in duliovenski stan so-vraznih napadov?1* in sklepajo svojo zagrizeno tilipiko s temi besedami: BIz pogodbe je le toliko razvidno, kdo se za vse to ne bo biigal. nam ret „Slogaa in njen )ist„Socau. Cudtio.dase Gotiika rPtaruuin „kleHkabiaa stranka tako „auf Gnade uud Ungnade"* poda! Ke iamerite, gospoda. ce po vsem tern vpraSamo: Kako mislite voziti na tern poti. ne da bi koga povo/ili in se vendar katn pripeljali? Mi Vam z-'limo lepo vre-me in mnogo srtCe?* — Koliko bi se dalo na vse LISTEK V E0PELJ1, MmjboljSi z&ramih je namm. Kedor hoee pozvedeti, kaj ie merzlica, prava, postena treslica, kakor jo iinennjejo nasi vrU Koba-ridci, k meni naj pride, jaz ma povem. Uze v otro-fijib letih, ko sem blvat pri svojili sorodnikili v Vi-pavskcm trgu, zgrabiia me je bilaenkrat pravbndo, ter me celadvamesecakojnaU;kajti,kakormvnamerzlica zubo-gim pacienton, tos^j po v$4 pravici imsuoje kojuati. Nenadoma te popade, te strese, te verie na posteljo, kder te toliko das* davi, da se pmv hado spotiS; ti se je brauiS, jo ustavlja§ se strupeao-gaijupiai kinino.n in zares uiisiis drugo jutro, da si jo odgiul, da si oz-dravel. Revez, moti§ seT huda se motiil Ostaui doma in ne hodi nikamor; zagotovljam te, neusmiljena po-rednica tc zgrabi, kedar boL najmanje mislil na njo; na ulicah, v cerkvi, v Soli, ali koderkoli; v trenotku ti lzpije vso kri iz obiaza in bled, in propaden, tre- to odvrniti, — ako bi nam no sin rcsno za to, da «»• J sprava ne samo pri nas globoko vkmvnui, ampak Jnna- i lo raztegne tudi na sosedne slovenske de2elu in po- ', Eebno na Kranjsko, kdi'f jc prav gotovo veliko nuj-nej§e potrebujejo, kakor mi Gorifiani. KajLi poftreSiti irv razpora razjeda tarn ne samo vse vczi mej vodi-telji eno in (huge strauke, ampak tudi one mej vodi-telji in ljudstvoni po dozeli, katero se v teiu polo^aji le bega in doinoralizuje» Pogubljiv sad razpora se koie taut octtnejSo nc-go pri nas — v javuein in socijalncin zivonji. Skoro pri vs(»h volitvah v javno zastope zopnzujeino, da jc ljudstvo ravno vslud razpora omahljivo postalo in da so si celo* narodni nasprotniki med njim mnogo pri-viiencev dobili, kar je labko razmnljivo, Iwr so se morale vecne mzdroibe, sukajofie se vefinoma okoli osobnosti prvakov, doprvakov in drugih vod:te1jev, innogiin miroljubnim di^elanom, kateri ne lofiijo dobro oseb od stvari, tako pristuditi, da v svoji narodai nczavednosti stvar zaradi oseb popu§6ijo. „So6au ho^e vero spoStovati in o nje zade-vah obj"ktivno porocuti; da bi se pa spttstala v roz-prnve strugo verskih vpraSanj,— to pae m spado v nje delokrog, —«to bi co!6 po nnSih nnzmib in tudi po mislili v ti'j stvari nierodnjnih iuoL, nikakor no bilo pinv4 Ta pose! spflda v podrocje po vsem Slovcnskem razSir-jene „Zgodnje Danke\ ft« oua v tem ozitu ne za» dostuje vseiu zahtevam in potrebatu, o fiemnr pa mi ne moremo in no, inaramo soditi, naj itpliviii mo^jein strokovnjaki v stvari na to delajo, da se pvimcrno preuravna. Ka§ list inia um brcz tcga preobsiren delokrog, Braniti vero, nje zavode in duliovenski stan — zvt'Stih, budnih, • pozoruih Cuvarjev iu bojuikov, hvftla Bogu, na Slovenskem ne inanjka; njim pripu-sfiaino t<;m la^e in brez skrbi to veleva^no nnlogo in dolznost, — ker se pri nas ni bati napadnikov izmed na§ega Ijudstva, za katero cdino mi pisemo in delamo. Dovolite nam h koucu Se euo opazko» Sprava na GoriSkem se ni rodila v enej no6i; premiSljuvali so o njej iu pretresalt jo dolgo inoLje obeh strank, vsak sain za so in skupno v ranogih sejalu Stranka je stranki pogoje stavila in koiuessije didala, dokler ni bila pogodba na kolikor inogoce zancsljivej podlagi skleujena, Nobenej stranki se ne mure ocitati, da bi se bila milosti in nemilosti druge vdala. Med zastopuiki konservativue strauke so bill mm\ taki mo^je, o katerih se sine po vsej pravici trditi, da jim je vera in kar k njej gpadu, vsaj toliko dragocen biser, kolikor ouim, kateri jih zd;ij stimni-cijo, da so sc podvrgli uedostojnim pogojenu Za to smo si v svesti, da je doguana sprava castna i za euo i za drugo strauko. Kaluga postenega, neprt- soc se in klepetajoC se zobmi morns' si zopet do-raov pomagati pod gorko odejo. Kolikokrat me je v dveh mesecih skojnala 1 kolikokrat avm Sel mislec se zdravega v §olo — a ko sc je rajiikemu gospodu Kacetu, takratnemu dobrorejenemu katehetu iari'Cega obrazi (Bog mu daj nebesalj v sveti jezi naj hnje jezik zapletal, zalopotal sem se zobmi, kakor bi bil cilni piS v vcteruico poteguil, in spremili so me do-raov, klaverno iw§e. pvajsetkrat semgienka, zopema zdravila odlo^ii in dvajsetkrat sem moral zopot po njih seei; zdravnik imel je velik kriz z menoj in da bi bil vedel, da resi v meni tako strastnega antinem-Skutarja, wljda bi se ne bil toliko potrudil za moje zdravje. A takrat so bill ^e sreeni casi uarodncga spanja in gadja zalega nemSkutarjev Se ni bila iz-valjeua. Zatorej Vipavski nemSkutarji, prizaucsite pajdaSu padarju, saj ni vedel, ni mogel vedeti, kaj dela — on niti sanjal oi, da postaueva kedaj: on nemskutar iu jaz Slovenoc. Od M^tih dob je mimtlo kakih 25 let. Lcta tekd, nikou.ar nic no povedO". Jaz sem se jel blii5ati starosti, v katerej se Tirolcein paiuot vzbuja, padar je doiivel leta, v katerihv se zaCeuja uavadni clovek nagibati na otroeji urn. Ziva in zdrava sva, hvala Bogu, so oba. A jaz bi se inorda ne spominjal veO str:mskt»ga easnikarstva na Slovenskem bi pa bila zdaj, ne z uoopraviconim sumniCeujein podirati, kar smo vsled obojestranskega zatajevanja in iz Ijubaviza sveto stvar doguali, ampak iskreuo podpirati, jaCitiiu siriti, da postano sprava stalna iu bii ko bri — vseslovenska, Slednji6 naj se v kratkem omenimo, kako se glasi sodba tukijdujih italijaiiskilt listov nV Isonzo" in „L'Eco" o nasi spravi. Prvi ocita „mladim,B da so ueznafiajuo zatajili svoja svobodnjaska nafiela, tet se vrgli mraLiijadtvu v nnrocje; klice celo poStenjaka dr. havrica na pomoc, kateri se po njegovih uiislih nikakor ne more strinjati % njih Minora, Drugi ne more odobravati, da so „staria polo^ili orolje in jih za to tudi po svoje olteva, Kedo ima prav? Odgo* vor dr. Lavricev smo priobiilt dimes med razn [ml vesti. Mi pa odvra^amo obema nL'lsonzu" in nL'Eco-u*! ,.N:una je jako ljubo, da Varna ni vSccna na§a sprava | to nam je najstjajnejSi sprifievalo, da smo prav ravnalh Dopisi* V GorlCi 26. januarija (^ilisterstvo. — furlkd v Gorici. — Piwt.) „Kaj boste vi Slovencil V cetrtek Slovenec goni par voliccv na zvinski trg, v nP4.elJo pa natakne lokovice in gre V gledaliSce peiitt. Tafio govore v nekaterih goriSkih krajili, kateri se moLiio odlikujejo po obleki, v katerih Be Sopiri lepa, avitla pinja, viSasih tudi frak, na Velikih rokah rokovicet —* Znano je namrec da mlsterstvo si ne more misliti 610-veka brez nekaterih zunanjih znairtenj, brez liSpa, 8 kratka brez ciliudra. — Gori omenjenO besede je % dni nek tak goriSki filister govoril prdti Se prfccej omikanemu slovenskemu posestniku iz de2ele, kb sta se prepirala zarad zadnjega koncerta v glediSfd. A posestnik mu odgovori! Moj Bog, kako ste Vi nespa-metiii% Ce je res tako kakor, Vi pravite, po teln smd mi Slovenci na najviSi stopinji omike. -1 PraSam Vas, ali nij to najiepSe znamenje napredka in omike, Ce kmet, ko viie lopato iz rok, sognc po casopisu, ce posestnik, ki je danes gonil 2iviuo rta tig, jtttre rta3 stopi kot izurj.'ii pevec v glediSci? — Ko smo ltll pred leti kaj tiieega sli§ali o severnih Nemcih, o Svicar* jih, obSudovali smo jih, in Vi ki se Stejete mej iutel-ligencijo in nosite ob nedeljah svitlo pinjo, se temu posmehujete iu Stejete nam v nofiast to, kar nas naj* bolj casti. Gospod, V abito now fa il motiaco, je laSki njega, ako bi mi ga ne bila predlanskem stara so-vraiuica — da bi jo tresak 1 — prav zavratno v spomin poklicala. 0 belem dnevu, ua Travniku pri godbi me zgrabi z ledeuo roko — (kedo se ne spo-miuja na stra§auski umor rajnkega A. pi. Stab...?) iu ko sem se zavedel, Skrebetal sem se zobmi iu se tresel od notranjega niraza pod teSko odejo; — za mrazom je prisla siltia vrocina* za vrocino popolna oneraoglost itd., kakor pred 25 leti. Me ima§. me deiiiS, a Bog iu Bog me I kojnala mevce ne bo§! Tako sem se zarotil, poslal po zdrav-iiika, prosil ga, naj mi zapise mocno dozo kiuina, da mi treslico za par dni prcplaSi iu ko sem nedoUni prasek y 21ici vode pogoltnil, — brrrl §e danes me stresa, ko mislim na zelodec prevracajoci pozirck — in ko je diugi dan ni bilo — mczlice, drcala jc ne posebno elegantna kaleSa po koroSkej cesti in v njej, dasiravno po letu, dobro odert in zagrnjen kozjebradec, bled, vdert^ga liea, potert in polomnjen, kakor bi se bil ravnokar oatitScn vrnil od osodcpolne zagraje — pri Modniku, od koder se navaduo nikdo tijapri-nesen ali privoiSeu ne vrne. Bil sem na potu — v kopelj. _______ B&sen, f ¦i-ViM I . I .Hi "" .1 pregovpr inr da je ta pregovor resnicen, dokazali ste ~* Vi z VaSo opazko c Slovencih. — Mo2 mn je prav pametno zasoli), goriSkemu filistru, in mi morctmo tu-kaj Se dostaviti, da se v Gorici iiiisterstvo inocno Siri in pomnozuje vecinoma iz poloraikanih reuegatov, ka-teri so svoj lep mateini jezik zamenjali z meSanico furlansko-slovensko (v Gorici se namrec ne cuje prate furlanScine) in so nekoliko podobni onim sloven-skim deklam v Goiici in Trstu, ki pozdravljajo, „ser-verita* in so nekdaj v Ljubljana „pegegnaleu in agri-sale*. Ker pa je v Gorici dosti tacega elementa, (Se celo roej doktorji se nahajajo prav fietni hiisfri) gredo pri nas javw zadrve nekam cuduo iu je tukaj ni«go-ce postal©, da kaka posuirn-zna, prehri&ana osvba wi-sli 2ft vse in more popolnoma vladati. Pa o tem kapitrljnu molciuio Se daws, pride uze prilika, pride- tcari, ko bo ta slaba pSenica vklasn iu po tem jo no mlatili. 0 u ro pa nc moremo moKati, kar so po Gorici javno pripoveduje. SliSi se naimec. k-da tudi uij dal in v takem poloiaji je nekda pivstal ubozec tri dui v zaporu, tretji dan gre nadzmnik k njeinu, da bi ga izputil, a najde ga na tick blizo mrtvega; klific Intro singe, kateri so ga nesli v holniS-nico, a Se piedno so ga tje pvinesli je uze izdihnil duSa. — Ta dogodba je postala „cause celebre" v mestu in sestra ranjeega je tozbo polozila pri okrozni soduiji. Kakor smo nkli,mi tukaj le pnrocamo, kar vse mesto govori, kar bi nekateri radi zakrivali in kar je a* vsak nacin karakteristicuo za ua.se razmcre.—Spluh se sUsi, da na magistrate z guaud in diugimi jutuiki niC uljuduo ne postopnjo. Da je to najmanj nerednost, lehko vsakdo sodi; take nerednosti pa si posebno nisko ljudstvo zapazi in jih tudi ne bo pozabilo pri bliZnjih volitvah. Kvr imamo zdaj najlepse daeve in dosti vinaje pu-stovanje tudi niej niskiui ljudstvom prav 2ivahno i>o-stalo. — Denara nij, pa ljin^e vendar pijejo, kar se da, posebno je okoiica "ofe ncdeljah polna veselih me-stjanov. — V goriskeni glediSfii bo letos en sam pics (cavalchina) zadnji dan pusta; Concordia in Citaluica najbolj pleSeti, posebno pa zadnja. Pies v Saboto je bil prav raocno obiskan, plesalo je gotovo kakih 40 in yec* parov. — Kaj pa bo Se le 1. februarija, ko bo velik pies z se vecim kotiljonom, katerega se bode, vdelezila tudi mnoga gospoda iz Eanala. Ajdovscine, Sezane in gpiiske okoliie. Ginnasticameuda iz prin-cipa ne pleSe o pustu. iuia uie svoje uzroke. — Gle-diSfini kazino, kder se zbira crem (smetana) drustva goriSkega, tudi se nij uapovedal svojih letoSiyih ve-selie. — Proti koncu bo pa u2e vse vprek" pnsta kvaitiralo. — IZ Solkana, 24, januarija. (Izv. dop.) (Bcscda, -* Doljakova podoba, — tovarnica.) Na§a Litaluica n&merava uapraviti due 13. februarija besedo s plesom, petjem, deklamacijo in glediscuo predstavo. iNatanCcu program priob.cimo 0 svojetn iasu. Kakor je bilo life v 48. §tev. 8Socea objavljeno, izde'ava! je slovenski slikar g. L. Grilc v Gorici po-dobo'rajnkega citaluifinega predsednika M. Doljaka. Zdaj. je podoba dovrse na iu mislili smo jo uze na cb-letnico pogreba slovesno razkriti. Toda premislili smo se. Zalosten dan se nam je zdel nepiilicen za sfovesnost; zraven tega pa se tudi zirnski fias za to ne sposobi, ker bi se v sedajaem mrazn najbrze le malo zunajnih, bolje oddaljenih prijateljev in sposto* talcev rajnkega delezi'o. Za to suio odlo^ili slovesno odkritje D. podobe do pomladi. Takrat se zauaSamo, nam.bo tudi naS ^Slavec" zapel in slovesnostse svo-jimi zbori povzdignii. Ne davno je pocil glas, da namerava Solkanska tovarnica nstaviti delo. In res je tako. Nasi fantjc in lta§a dekleta so uze dobili slovo; le nekatere spretne delavke in delavce so odbrali, da pojdejo v tovaraico T Zdrav§eino, katera je hsttrina istih gospodarjev. Mi ne ob2a!ujemo nikakor te zgube, ampak smo je -1 to recemo odkritosreno ¦— §e prav veseli. Ros je dajala 1 tovarnica ljudstvu nekoliko zaslu2ka; a mnogo dobrih • rokodekev je tudi, katere je od njih pravega de!a od- ' vraila in pri tem je v moralnem in zdravstvenem 0-zini Skoda po tovaruici ut'primemo veca od nie "inot-ne koristi. ° Mladina je bledela in hirala v nezdravem zrakn m nekoliko cveteCih deklet je v malih letih pomilo Kollko se jih je pavnarodnein in sploh v moralicnem ozira okoiito; Bqli nas sree. ko to prevdarjamo: in nasi pnjatelji iz Gorice, kateri nas ob v.selicah in praznikib obiskujejo, so se tudi uze prepriCali in se izrazili, kako so poprej poSteni naradni solkauski fanl3e v zadnjih letih osuroveU in se navzeli lahon- skega duba. AH pojde zdaj s prevratom na boljSe*— tudi tako naglo? Zeleti bi bilo, a zelo se bojimo, da ne. ____________ IZ Sofike dfiline 20 januarija. (Izv. dop.) Te-€ina ua^ih zupanov je podala dezelnemu odboru pro-Snjo, naj bi odposlal deputacijo presv. Cesarju na Dunaj v namen, da bi blagovohl Se eiikrat izraziti ieljo, da se zida Predelskaieleznica. To je prav, ker gre tu za najvaznejso naso zadevoT treba se je za njo iskreno in na vso mot potezati, dokler ne ugasne zadnja iskrica nade. Kar pa ni prav, je to, da nasi zupani kot zastopniki sbvenskih ob^in podajajo nem-ske vlogc (lezclui oblasti. katera sama i njimi vedno le v slov«ii>k(Mu jeziku ob^tije. Mari se mi^lijo s tem prikupiti? Pa, da bi uh* biia vloga v pravJlni nem-Sciui pisana! ZaI mi je, da sem si v naglici zapotunil samo zadnje besede: rDamit Eucrer Gnadm (sic!) noch \inniabl thw diessbezuglichen V.runsi,h guadigst aus/.usp;vclu'n geruheu vttiilen." Za Boga! kedaj ste uz> slis:ili, da se v ii'insaui 0 Njegovem Velicanstvu govori ali piSe pEuenr Uuaden* ? ^udil sem ^e viil< ti pod takim sestavkom podpise zna-nib rodotjubov iu veljakov, kateri uavadno vsak spis dvakrat precitajo, pretlno podpiSejo svoje veijavno ime. Iz trzaske okolice, 2%. jan. Gosp. gorici do])is:nk je v zadnjej rSoci" sporoial, da je sneg tudi naso -Xizzo" se svojim pohodom letos pocastil, ter priiastnje teinu redkemu gostu nek slovew&i zna-ftij, katerega pa goriski magistrat naSej lepej Gorici ne poivoSci; kajti boji se, — pravi dopisuik dalje — da bi s tem una izgubtla svoj italijanski (?!) zna&ij. To C'itajocemn se je nehote obudila mi misel, da nas U2aski magistrat v mestu bas tako postopa, a za nas okolicane drugo inoro ima. Nam v svojej ocetovskej ljubczni sercno rad dovoii to nedolino ve-seije, koje smo letos skozi ve5 casa uemoteno uzivali. Da, ou je tako dober, da Se celo nobeuega flSpijonau, kakor uavadno ne postavi, ainpuk dopusti, da se ta prirodna zabava popolnoma uokaljena vrSi. In ker mi 2alibog nc zivimo v lepej Gorici, naSej „Nizzi% ampak na tem golem pustem Krasu, kjernns pogosto zmeraj slabodoSli gost, grouiovita burja obiskuje, zato je lehko verjetno, da se ta nedolzna, sue/no beia 0-deja kaj rad a spvement v trdo, gladko, kri»talasto skorjo, katera toliko cloveskih ziveuj v nevarnost spravlja. Dan jc till, soluce prigreva, sneg kopri; pride noL, ustaue burja, in drugi dan naj clovek gleda, kako bode hodil po svojih opravilib; kajti „cesta je kot steklo", cez in cez z ledom pokrifa. In to traja dni iu dui, dokler kak juzui veter ne povleee, Potem ni ctuluo, ako se pripeti ve6 ncsrcC, kojih bi Vam imel tudi v letosuji zir.ii mnogo zabiljezit*. Lejte, dragi sorojaki I to je tista ediua veoeiica, katero nam tr-zaSki iuagistrat rad nemoteno pusti, h katerej tudi nobeuega j,Spijonau ne poslje. Ce se pa en par oko-Iicauov vee all mauj ubije, to nase magtstratne go-spode prokleto malo skrbi, da le davek v brezdnesjio blagajnico magistratovo poSteno odrajtujejo. Saj oni imajo novo palaco, lepe sobe, kder se pri zakurjenih pecih dobro zivi. Mej tukajsitjimi Ijmlskimi nfiitelji, ki so pod ma-gistratuo komando, se vrSi sedai neko „preseljevanje,<. Stvar je taka: Dva ucitclja sta se skregala. Eden, ki je — minio grade opomnjeno — eel benjamin ma-gistratov, radi cesar je tudi svoj slovenski ttic4 v italfjanbki „ig' Bpnuneuil, se je Cut':! razzaljenega. Piitozil se je toraj pri svojem pokrovitelji — n»agi-stratu. In lejte, to je bil ze dovolj tehten uzrok. Nasprotnik Benjamiuov je radi tega kazensko preme-Sceu, mora iti v prognaustvo, v Trebic nmagistratovo Sibirijo". Vsled tega se je pa ctl ufiiteljski „corpus4 v neko gibanjg spravil. Ucitelj, ki je bil prej v Tre-bicu, nek star D., kojeiuu je nekdaj magistrat sam rLaufpassu dal, a ga v uovejSem easu pri tolikem pomanjkanji zopet v sluibo sprejel, je bil nameujen za Kri2. Pa Kri2ant ga necejo, sii so protestovat zoper to na magistrat. Radi tega ga je magistrat odlocil za Bazovico. Pa zoper to se je zopet 24 Ba-zovicanov pritozilo. Zdaj pravijo, da je D. namenjen za Prosek. Pa tudi tu ue marajo zanj. Kako da se bode ta stretia razmotala, to Vam bodem prihodujic sporocal. Za danes recem samo to, da je pad zelo zalostno, da se privatne intrige kar meni nic tebi nic" v javnost zavlecejo. In kedo trpi tu vec kot Solski poduk, k«)jemu se s tem mejletnim prcmescevaujem zcl6 Skoduje. Gospoilje na magistratu bi niorali pafi nekoliko vec energiCnosti imeti, ter bi ne smeli vsakej babariji nSes odpirati. V bregu pod Kn2cm se je udrl pred nekaj Ca-som vinograd. Nesrece ni bilo, hvala Bogu, nobfne, ker se je to zgolilo po uoci. Vdrtiiia je Se precej globoka in prostorna in po okoli 4 metre debelem zidu. ki jo obdaja, se spozuava, da je moralo biti tn kako poslopje. Mogoce, da so to ostanki Se iz 2«-1 ez n e d 0 b e, v kaUrej so Riinljanjc v naSe kraje prisli, ter nas z ftA&om seznanil?. Kakor se iz $e!a casnika „Ediriost-' razvidi, pro-daja ta list tudi g. Gorjup na Proseku. To so pa proseSki »Spijoni* hitro zavohali, ter to magistratu sporocali. Pa na zadnje je magistrat z njegovimi BSpieeljiii* vred dolg nos dobil, ker prodaja lista se vrSi z dovoljeujem vlade. ____________ . Kr. B. b Kopra, 2D. jan. (Izv. dop.) LetoSnja buda zima kaze tudi pri nas posebne udinke; ali je kmetu koristna, to prepuacam drugim v razsodbo, le kolikor se slabo oblecenih pripravnikov tice, v tem naj smem v kratkem tukajSnje razmere pojasniti. Slovenski pripravniki se od laSkih 2e po obleki razlocujejo; prvi bodijo letensko, zadnji dobro obleceui v Solo, zatoi-aj vidimo prve le redkokrat na ulicah iu sicer le takrat, kedar se hodijo iz merzlih nezakur-jenih sob na soluce greti kakor martiufiki. Skoraj po-lovica ima na nogah in rokah veliko srbecih zmer* zliu; doma ticijo ti uboici po dnevu in po noci pod odejo, uciti se jim je zarad mraza nemogoce. Stano-vanja so jako nezdrsva, mokra in vecinoma temna, jetuicam podobna, ravno tako je Solsko poslopje mo« kro, mrzlo in nezdravo. Mokri slabi cevlji se morajo na ozeblih nogah suSiti, enako draga obleka. Slabeje se nc more uobenemu ucitelju goditi, ce je Se v tuki slabi sluzbi; kopersko 4 letno &vljeoje je vredno v zdravstvenem zmislu 10 let. Hrana in stanovauja so tako draga, da bode drzava le na ta nacin zadosta dijakov zagotovila, ako Stipendiji na pripravnici nikoli ne nehajo; brez njih bi pa koperska pripravnica ostala brez Slovencev. Tudi za stipendije se ne bojo za naprej dobri uienci ogla-Saii, ker bo Koper skoraj vsakemu ta po Casuikih ostudeno mesto. DuSne hrane se pa v Kopni Se za denniju ne dobi: razun svojih Se dolzmh knjig ninia ucenec uo-bene prilike, kaj druzega videti in hrati. Vsako mesto ima vecji ali manjSi muzej, kujigait'o itd. Koper noma vsega ti-ga ni6. Ce si ufieaec v u&iih letih cue ali druge reCi ne ogleda, kasnpjc se mu le redko kedaj posreci, posebno Ijudskemu uciteljit na kmetih. Po zimi je mraz, po letu nas bodo pa mucili nezdravi morski zrak, komari in nestrpljiva vrocina; uciti se bo zopet uemogoC'j. Ko bi se Sloveneem kako dtuStvo hotelo nasve* tovati, bi bilo le to pripurocati: „druStvo molilccV za skorajSno presulitcv iz Kopra; fie bi vedeli, da nam vtegne tako druStvo iz Kopra pomagutj, Bog mel koj bi bilo usnovuuo. U Ljubljana 20. jan. (Izv. dop.) Kranjskl u-radni list naziianja, da se bode te dni enkrat 11a Ijubljanskem magistratu prodajalo nekoliko, po najno* vejsih iznajdbah izdelanih puSek in revolverjcv s potrebnim in za to orozje pripravnim strelivom vred. Kako je neki ljnbljanska policija prisla do tega o-rozja 'i Tako-le! Pied dobriina dvema mesecema pride nekega vecera uze precej pozno elegantno obleCen gospod v ljubljanske citalnice rvstavracijo. pove, da je rodom Bus, ter da bi rad govoril stem ali onim gospodom, sedeLim v tistem odborn, ki za Hercegovince iu Bos-njake mile dari pobira. Ker so v tttalnici sedeli samo strahopetni narodni filistri, se nijso hoteli dosta me-niti i njim, nego predstavijo mu ravno navzoenega narodnega zurnalista, ki je, da z Vodnikom govorim, uie rnarsikatero „noro- dal nn-d svet. Temu Bus pove, da je pripeljal se saboj tlve lepi puski in dva iepa revolverja za Hubmajerja pa Lj ubobra tica. A ker sam dalje potuje, pravi, je hotel prositi ljub-Ijanski odbor, da bi Hubmajerjii po Ljubobratifiu po-slal to orozje. Ta novica in pa lepo orozje, katero je Rus se saboj v citaluico prinesel, je vzbudila na-roduiui strahopetuiin filistrom najveCji strab. Beiite, beiite! se ogiasi ta in ona modra glava — kaj mi* slite. da je res Rus? Kaj pa Se 1 Agent provocateur je! bpicelj jel Citaluici bi rad kako sitnosti napmvill Le ven i njim! Proc z orozjem! Iu narodni uiozje so z narodnim 2urnalistom vred uganili, da res nij varno owija v eitaluiSki w-stavraciji spiuvljenega imsti. Djb*t>t — Toda na-mesto da bi bili zaboj z lepim. dragoceuim orozjem lepo in tibo kam drugam spravili ter lepo in tiho jezik za zodum driali, so rekli rnskemu kavr.lirju, da. naj orozje se saboj v hotel k Malicu (Stadt Wien) vzame, kar ta tudi stori. A zjutraj je bil Rus Se v postelji, ko pride k njemu magistiatski svetnik g. Peroua ter vse oro2je iu vso muuicijo — konfls-kiije%dasiravno se mu je Rus na vso moc ustavljal. Narodni filistri namrec, naiuesto da bi bili jezik za zobmi driali, so zac\?li po mestu bobnati, v kako za-drego je hotel sinofc neki agent provocateui* narodno citaluico piipra\iti. AH 6: tudi nijso vsi tako mislili, vendar ob orozji nijso molCali. To ja izvedela policija ter Rusu lepo, krasno izdelano, dra-goceno, vec sto goldinarjev vredno orozje vzela! In zdaj ga bode te dui enkrat na javni dra2bi prodala! Vsak Clovek pravi, da tako lepih puSek, tako krasnih revolverjev Se uij imel v rokab. Ko je ruski kavalir izvedel, da celo nekateri narodnjaki mislijo, da je on agent provocateurt gre k g. H or a k u, predsedniku tistega odbora, ki za ubegle Hercegovince iu BoSnjake dari pobira, ter rail izroci 1000 fraukov v zlattt rekoC: „Gospod, mi- sill sem, da je v Ljubljani vefc poStenja in vec svo-bade nego na Ruskem. A vidira, da sem se motil." To rekSi odide. Svojega imena nij hotel povedati. Od tega due se oita v izkazih tistih daril, ki se pobirajo za ubegle Herccgovince in BoSnjake: „1000 frankov v zI a t u\ Gotovo je uze mar-sikedo ugibal, kedo je tisti slovenski patrijot, ki jih je podaril. Evo ti njihove zgodovine! Politidni pregled. V Gorici 26. jan. 1876. Udje gospodske zborniee vseh strank so iuieli tajno posvetovanje zarad stalftca, na kn-tero se bode postavila gospodska zbornica nas-proti ogrskim tirjatvam. Listi vseh barv ugi-bajo, kaj so sklenilt nasi lordi; nekatiri hofiejo vedeti, da so skleuili adreso na cesarja, drugi, da so se zedinili, da bodo stavili resolueijo, ki men na to, da se tie ru§i §e ve6 avstrijske skup-nosti; zopet tretji trdijo, da je bil glavni uzrok tajne seje nek plan, kako bi se odstranilo to mlnisterstvo; s kratka vse pricakuje neke vazne izjave in akcije gosposke zborniee in mlnisterstvo si nekda zastonj prizadeva odstraniti nevihto, katera inu preti od te strani. Vesti o ministerski krizi se vzdr/ujejo skoro nihce vec ne veruje na obstanek tega ministerstva, posebno pa zdaj ne, ko je Lasser, du&a ministerstva, m.^uo bolan. ^elezni&ki pododbor se je ncugodno izrazil o ministerskem ^elczniSkem programu in je nasvetoval, da se letos nit ne do volt za zidanje glavnih ftrt, ampak saiuo svote za nekatere po« strangke crtc. Minister Chlumetzky pa je rekel, da hoCe zidanje arlberSkc 6rte prevzeti jakoso-lidno in moftiio franeosko drustvo proti prav uialemu dr2. odskodovanji, Co je temu tako, po tern je Se zmerom dosti nade za predelsko 6rto. Andrassijevi nasveti, katerc so sprejele vne velcvlasti, so bili te dui po avstrijskem poslani-ku prcdlozeni turSM vladi. Slisi se, da TurSka ne bo do spomladi nic odgovorila in da sc bo mej tern casom zel6 pogajala s Crnogoro, da bi proti odstopu enega dela Hercegovinc pomagala jej, potniriti rajo ter tako ncpotrebno storila Audrassijevo akefto. Vendar pa je to nianj verjetno in gotovo bolj verjetna je druga vest, da so Andrassijevi predlogi samo prelndij vo-jaske intervencije in to toliko bolj, ker u-stasi ue verujejo nobenim obljubam, in ker v zadnjem casu sopet ustasi sijajno zmagujcjo nad Tnrki. Da so te zmage prav istiuite, je toliko gotevejse, ker jih tndi nemski in sploh vsi listi brez razlofcka pripoznavajo; se celo turska ,Xcue ireic Presse*. Ozaunjih bojih poroca vladna ^ „Pol. Corr.ui Porofiila o osodi pri Kadovanem 2drelu obko-Ijenih turskih vojakov se glase* za Turke j a k o slabo. Ustasi so namree v ponavljanih bojih vse nasipe Turkov zaporedom vzeli inimajo se* daj cesto mej Dubrovmkom in Trebinjem popoi-nem zasedeno. Boji, ki so trajali od 18. do 21. t, m. skoro nepretrgoma, so Turke staii 500 mrtvih in mnogo ranjenih. A tudi ustasi so izgubili 100 mrtvih in ranjenih. Fo porotilih sampvidcev so se na obeli straneh s praviui lev-jim pogumom borili in nobeden nij pardona dalr niti vzel. Pri naskoku na tnrlke Sance je bilo posebno mnogo Crnogorcev z lucanim kamenjem ranjenih. Mej palimi je ustaski vodja Maksim BaSevic, ki je bil v 14 bitvah. Turki 6o vsled te nesrece zelo potrti in podvizajo od vseh strani veejo pomoc v Trebinje skupaj spra-Viti, da bi cesto proti Dubrovniku osvobodili. Ustasi so torej zdaj se le dobiii nov po-gam in se ne bodo vdali na slepa obetanja. — Tudi v Bosni se Hubmajer se svojimi cetami srecno bije in v kratkem se pricakuje vecega odlocilnega boja.—V zahodni Bosniji bode prevzei zdaj vodstvo ustaje znani vodja Ljubobratifc, ki je bil te dni v Zadru in popotujc v Belgrad. Gr§ka se nekda tudi napravJja na boj s Tiiriko in narodna stranka v llumuniji tudi a-.^ituje po vsej dezeli za boj. Srbska skupScina je izrofcila zatozbo proti ministerstvu Marinovi6evemu posebnemu preisko-valnemu odboru, vkljub odsvetovanja ministra Kaljeviaa. V kne^evem konaku se vrSijo zdaj vsak dan vaina posvetovanja, katerih izid bode nekda odlocilen za Srbijo. — Knez mora na-povedati vojsko Turkom, ce ne jo napove narod njemu, kajti v Srbiji veje revolucijonarcn veter. Volitve v fraucoski senat so ugodne repu-blikancem. Na Spanjskem pa so skoro povsod zmagali vladni kandidatje. Razne vesti. Br. IiiivrHiev odgovor na aze zimiiO vpraSanje tukajSnjega lista J/Isonzo", Ce jo tuill on zadovoljeu Ee spravo, je vrli botitolj v.n norodne nnfri', pravice tako tufuo in odlocno o.lgovoiil, da suiiii Ilalijani pri-pojinavajo i» nionijo pripozuati ometijuui odgovor kot izvir naj^istejScga rodoljubja. 7A\ m nam torej po-trebno in vazno, ila pivvodimo Lavrieev odgovor, kft-kor je bil v „L' Isonzo4 od besede do bi'sude. (Jlasi se tako-le: Blagoiodni gospod i „Hvala za dobro mneiije, katero iina o ineni si. uredni&tvo. Vkljub temu pa inoram izraziti svojrt ob-zaluvanje, da ste mej Blovem'i samo www, gpoznali vrediiega avojega spofitovatija. §e bolj nu* ^.ali, da ste objavili U Svoj ciut, ter tako razaalili uioju piijatcljc, proti frinur si dovoljujiin protestovati, V ofiigled ne-varnosti, da tudi jaz zgub&ni spo&tovanje, katvro smn do zdaj uzival na VaSi strani, inoram naravnont ixpo> vedati, da popolnoma odobrajtim zedinjenje obeli slo-veuskili strauk; evo tukaj razlogov: NaS niali navod iina ninogo iu jako smi'lih sovreznikov, znloivj /ah-tim previdnost in potreba, da se trdno akleiiejo bojue vrstc ut tako, ako le mogoLe, priborijo naisdne pravice iu avobodo zatirauemu narodu, — In kar je lie voc: jaz hhmiIui, da ue sumo utrauke, nmpak «s»16 vsi .slovanski rodi v Avntiiji bi m muralt zedintti, da se ik'd pui«uja taiwkovcga ali vslid zavzitili -.pTttuozuih iiapojev itd.. zi-lo potn-liia* pri olii»kti bolj^ih U: olikatlib krogov, gle(L56, pU-hov, »aluuov iul,, a ftkatlju 40 kr. ^^^ Dr. Borhaver-ja _ P|T8plo§no zeli§no zdravilo za ielodeC^j Ta arouiati(':in 111 tuociu Uewtilut je ixboruo Kieilrivo zojit-r kas'Iji, ji-tiku, prso-bol. (lialinjc, snhi Uustilj, bripavost in zojicr vse gegctaiue bo* Iczni v prujh, a tskutlja M kr. SBy Philokome *1^| (/cliSna-poijiaan;, v mvujiU glavmii ra/d*iiii nurcjciia iz ras;t« linskili oljcv, obruni la»(» in bradu v izvinicj lcpo:l in mofii zabraui vt^ako stvoreiijc, hiskin na glavi, ter porpt^nje last lusij zifova tain, kjor jtli prcj nij \nh, o/dravi v kiatkej do-l>i vsakovr.-tno lasuo bidtv.eu, utij an itceiio zovc kakor lioci' in nij trczba ztlravniikt' pomoci pri lasch in drugili enakib acmi.slov. Uuinek te puuntde je Costokrat cudovit, 1 eii'gan-Wii stt'klcni-pot 1 gold, iim* OH1JENTALXO LKPOTICNO MLEKO 1* Mtiogi imujo zahvaliti svojo Ifjio, cisto, brio in mladoli&io koKo ediuo le ..orijentalnenui mleku" \'-e na obrazti ai kozt «¦> iialiajajoro uupako kakor, pttgo, Ala jo, llgaj MtttUO-iMnlua rudeflca, zagorelost. brazde, ko/avont itd., iz-gimjo v nckolikih diifh in na nifsto njili liastopi njezna, iida