Ameriška Domovina
■/% m/l'E RI G/% tu—HO M
n
AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 83
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 27, 1961
SLOVENIAN
morning Newspaper
V*
STEV. LX — VOL. LX
Gizsnga oslal doma, Čombe pa hoče domov
Sestanek kongoških politikov v Coquilhatville je določil kp program.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kongoški politiki so se pretekli mesec sestali v prestolici republike M a d a g askar, Tananarivi, Dogovorili so se, da se bddo kmalu zopet sestali v Kongu. Izjemoma so držali besedo, zbrali so se v Coquilhatville, ki je glavno mesto province Equator.
Na konferenco so prišli s primernim sijajem. Na svoje evropske obleke so obesili ves nakit, kar ga premorejo. Posebno zanimivo se je okrasil predsednik “neodvisne province” Kasai, zadnjič ga je namreč pleme Ba-luba izvolilo za kralja in nosi sedaj pri slovesnih prilikah kraljevsko obleko afriškega kroja. Na konferenci je okoli 200 delegatov, toda nihče ne ve, koliko od njim ima res pravico do zastopstva te ali one province.
Kar preseneča, je izredno soliden dnevni red konference. Obsega sledeče točke: reorganizacija kongoške armade, oblika kongoške republike, odnosi do Združenih narodov, diplomatska služba kongoške republike, Rospodarsko stanje v deželi. Če se bodo še tako resno razgoyar-jali, kot je resen dnevni red, bo g'otovo nekaj uspeha.
S svojo odsotnostjo se odlikuje znani levičar Gizeraga, ki" “vlada v dveh kongoških vzhodnih Provincah. Pravijo, da bi bil rad Prišel na konferenco, pa si ne tiipa. Boji se, da ga ne bi v njegovi odsotnosti poveljniki njegovih čet pregnali z olblasti.
------o-------
Konferenca OAS zopet preložena? ,
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Organizacija ameriških držav bi korala imeti 24. maja svojo kon-Rrenco v prestolici Ekvadorja
Quito.
Države Latinske Amerike so ^ konferenco težko čakale, ker Sc upale, da bo naša dežela tam rozvila svoje ideje, kako bo tre-v bodoče uporabljati ameriške 'Podpore. Sedaj vlade južne A-'herike mislijo, da je bolje, da Se konferenca preloži na jesen-fjk° dobo. Bojijo se namreč, da k' na konferenci začel kubanski ^stqpniik gonjo proti naši deželi. ver bi z njim potegnilo le par držav, ki bil razkol na konferen.
ueizegiben.
Šo bolj se bojijo nevarnosti, da 1 kubanski zastopnik spravil na an vprašanje obmejnega spora pGd Ekvadorjem in republiko ei>u. Debata o obmejnem spo-ki bi gotovo rodila poulične demonstracije v Quito, komunisti J JoVičarji bi jih pa gotovo sku-'>al1 napihniti v izgrede in ne-'nire rp0 k- konferenco takoj U kot jo je že enkrat.
Novi grobovi
WilRam E. Planisck
Včeraj zjutraj je umrl v Woman’s bolnišnici, potem ko ga je pred 10 dnevi zadela možganska kap, 43 let stari William E. Planisek z 22730 Nicholas Ave., rojen v Clevelandu. Pokojni je bil zaposlen pri National Acme Co. Zapustil je ženo Ano, roj. Bajac, hčerko Ann Marie, brata Franka in Johna, sestre Lucille Krivonak, Mary Logar, Frances Tiedman in Stephanie Goryanes ter druge sorodnike. Pogreb bo iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 7:45 zj. v cerkev sv. ifeistine ob devetih, nato na All Soul’s pokopališče.
Nemiri na Ceylonu
Vlada je oklicala splošno mobilizacijo, da hi ukrotila upornike.
COLOMBO, Ceylon. .— Gen. guverner Sir Oliver Boontileke je oklical včeraj splošno mobilizacijo vseh oboroženih sil, da bi zatrl upor tamilskega dela prebivalstva dežele.
Tamili predstavljajo nekako četrtino prebivalstva in zahtevajo že dolgo priznanje svoje narodnosti in svojega jezika za drugi uradni jezik države. Najprej je bil uradni jezik anglešči. na, ker je bil Ceylon dolga leta angleška kolonija in tako znajo vsi izobraženci angleščino. Pred ‘nekaj leti je vlada sklenila uvesti singaleščino za uradni jezik. Tedaj so zahtevali Tamili, da postane tamilščina drugi uradni jezik dežele.
Večinski narod Singalezov je to zahtevo odklonil, zato so se sedaj Tamili odločili ustanoviti lastno državo in odpovedali vladi pokorščino.
------o-----
Silere amer. revolucije se jeze na predsednika
WASHINGTON, D. C. — Hčere ameriške revolucije je narodna ameriška organizacija, v katero morejo vstopiti samo neposredne potomke borcev in bork iz ameriške vojne za neodvisnost. Namen zveze je ohranjevati izročilo te vojne in ohraniti spomin na njihove udeležence, pa gojiti tudi ljubezen do Amerike.
Ta organizacija, ki ima preko 170,000 članic, ima letno zborovanje v Washingtonu v tednu, v katerega pade 19 april. Zborovanje je imela tudi letos in je hotela kot običajno izključni sprejem v Beli hiši. Predsednik je to odklonil in za večer, ko so hotele Hčerke revolucije pripraviti sprejem članov Kongresa, povabil te v Belo hišo.
Kaj takega se Hčeram ameriške revolucije še ni dogodilo in predsedniku Kennedyu ne bodo kar tako pozabile.
De Gaulle in Franco sla si baje v laseh
Francoz je zameril Špancu, ker je pustil njegove pro-tivnike v Alžirijo.
PARIZ, Fr. — General De Gaulle hoče biti gospod tudi v zunanji politiki. Ker ima Amerika poseben sporazum s španskim diktatorjem Francom, zakaj naj ga ne bi imel tudi De Gaulle?
Franco je previden politik, ki se ne da zlepa vjeti v zanjke. To je pokazal med vojno, ko se je spretno izmikal obvezam na-pram Hitlerju in Mussoliniju. Zato je De Gaulle mogel le počasi pridobivati zaupanje v Madridu. Vse eno se mu je posrečilo, da je Franca pregovoril, da ne bo podpiral tistih francoskih generalov in politikov, ki nasprotujejo sedanji francoski politiki napram Alžiriji. Tako je Franco na tihem konfiniral nekaj francoskih “beguncev”, med njimi tudi gen. Salana in La Gaillarda. Oba sta uživala velik ugled v francoski armadi.
Ko se je začel zadnji upor francoskih generalov v Alžiriji, sta jo oba kar na tihem popihala v Alžirijo in se priključila u-pornikom. To je De Gaulla Aiašno razjezilo. Prepričan je namreč, da bi bila španska policija pobeg lahko preprečila, ako bi bila hotela. Misli celo, da je bil pobeg Francu kar všeč. Frtmco namreč ne maja ideje o svobodni in neodvisni Alžiriji, kar De Gaulle dobro ve. De Gaulle celo sumi, da bi Franco vtegnil biti v zvezi z alžirskimi uporniki.
Tak sum bi pokopal vse De
(z »to. naselbin rdeča KITAJSKA ZAHTEVA
UMIK Z. D. A. IZ - LAOSA
TORONTO, Can. — Včeraj je umrl tu Stanko Levstek, dorna iz Sodražice na Dol. Tu je zapustil brata Franceta in sestro
stro Pavlo. Pogreb bo v soboto.
Francko, doma pa mater m se- Komunistična Kitajska je objavila, da morajo
Združene države umakniti svoje vojaštvo in vso pomoč iz Laosa, predno je mogoče skleniti tam premirje. — Združene države so zahtevo odklonile. Včeraj so njihova vojaška letala začela lacškim vladnim četam dovažati orožje in druge potrebščine.
Vzhodna Nemčija vabi
na dalo -- vpokojence
Beg na zahod je povzročil v Vzhod. Nemčiji občutno pomanjkanje deovne sile.
BERLIN, Nem. — Da mora v Vzhodni Nemčiji reš primanjkovati delovnih sil, priča poziv vzhod nonemške komunistične vlade, naslovljen na vse vpoko-jence, naj se zopet ivključijo v gospodarsko življenje. Isto po-vabifo so dobile tudi vse gospodinje. Značilno je, da bi režim dobil rad tudi nekvalificirane delavce v službo.
Kot se vidi, se Vzhodna Nemčija vendarle prazni, namreč od delavcev. Zadnjih 10 let je zbežalo na zapad povprečno letno 200,000 mladih delavcev v starosti do 35 let. Večinoma so to strokovni delavci, kajti'kmetska mladina ne beži v takem številu kot mestna in industrijska. Doslej je zbežalo iz Vzhodne Nemčije nad 2.5 milijona delavcev; .500 od njih je starih pod 25 let, samo 10'< pa nad 50 let. Na drugi strani je Vzhodna Nemčija izgubila izredno ve ,iko ljudi v drugi svetovni vor i. Takoj po vojni je bil pa prirodni prirastek prebivalstva nenavadno nizek.
Režimskemu vabilu se verjetno ne bo odzvalo dosti vpoko-jencev, kajti zadnji delavski za-ken, ki je stopil v veljavo šele
ravno
VIENTIANE, Laos. — Poziv Velike Britanije in Sovjetske zveze h končanju sovražnosti v Laosu sta obe vojskujoči se stranki sprejeli, toda nista nič ukrenili, da bi do njega rudi v resnici prišlo čim preje. Uporniške čete so včeraj prešle na več krajih znova v napad. Združene države, katerih vojaški svetovalci so v zadnjem času v uniformah pri vladnih četah, so začele včeraj s svojimi lastnimi vojaškimi letali dovažati laoškim vladnim četam orožje in vojaške potrebščine. Rdeča Kitajska je objavila, da bo njo zastopal na mednarodni konferenci o Laosu v Ženevi zunanji minister, da pa bo možno skleniti premirje v Laosu šele tedaj, ko bodo odšle iz njega ameriške čete.
Združene države, so izjavile,. .....——'	1	1 ----
večji del države.
-------o-
Gaullove načrte, da bi povezal .	...	i . j- v •„ pred kratkim, ne varuje
Španijo in morda tudi Italijo in 1	,	’	AT
v	I f 1 f* 1 D \7 C ’ L'	I\Iq
Grčijo v sredozemsko zvezo, j L . kjer bi seveda on imel glavno ^L-’
^esedo.
V Parizu vsekakor računajo s tem, da je načrt o sredozemski organizaciji v najboljšem slučaju postavljen v kot, v naj-,slabšem pa je že propadel.
--------O--------
da bodo pošiljale vojaško pomoč dobiti pod svoje nadzorstvo čim vladi v Laosu vse dotlej, dokler ne bo vzpostavljeno premirje.
Izgleda, da je obstojala nevarnost, da bi bil odpor vladnih čet zlomljen, še predno bi do premirja prišlo. Ameriška vojaška pomoč in ameriški vojaški svetovalci v sestavu laoških vladnih čet naj to preprečijo.
Uporniške čete so prešle včeraj na treh krajih znova v napad. Hudi boji so se Vršili pri Muortg S!ai severno od Luang Prabanga, pri Vang Viengu severno od Vientian in vzhodno od Thakheka, kjer je komunistom skoro že uspelo presekati Laos na dva dela.
Zah. Berlin in Iran!
V teh dveh predelih bosta skoro odločilno merili svoje sile Amerika n Sovjetska zveza.
Iz Clevelanda in okolice
Kovačič bo le imenovan—
John Kovačič, zastopnik 23. varde v mestnem svetu, bo po vsem sodeč skoro imenovan za zveznega carinika v Clevelandu. Njegovo imenovanje sta predsedniku Kennedyu priporočila sen. F. Lausche in sen. S. Young. Dosedanjemu vršilcu službe Albini Cermak poteče službena doba s 1. julijem.
Rojenice—
Mr. in Mrs. John Kromar na 19009 Shawnee Ave., se je rodil fantek, ki bo delal druščino sestricama. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Kromar z 1113 E. 63 St. šestič stari oče in stara mati, Frank Turek z 19170 Monterey Ave. pa šestič stari oče. Čestitamo!
V bolnišnici—
Mihael Skrjanc z 1131 E. 76 St. je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 619. Obiski so dovoljeni.
John Kovačič, 830 E. 237 St., je v Women’s bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Zadušnica—
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. -maša za pok. Mary Zalar ob 3. obletnici smrti.
Moški zbor Korotana—
Moški zbor Korotana ima v nedeljo ob desetih dopoldne v
Čas za premirje še ni določen
Komisija za premirje, ki jo je priklical v novo življenje poziv indijskega Nehruja, se bo sestala jutri, pri tem pa še ni določen datum za razgovore, ki naj
I delavskih interesov. Ne prepo-! privedejo do ustavitve sovraž-
WASHINGTON, D. C. — V krogih državnega tajništva so) prepričani, da kljub vsej napetosti, ki jo povzročata med Ameriko in Sovjetijo trenutno Kuba in Laos, le nista ta dva tisto, Audio Recording Studio snema-
rb čemer bosta obe glavni sili sveta merili svoje moči.
Za glavno sporno vprašanje veljata Zah. Berlin in Iran. Po vesteh iz Vzhod. Nmčije se vrše tam premikanja vojaštva, ki
nje.
BRZOJAV GREENLAND-DANSKA
Po napovedih danske pošte bodo kmalu vzpostavili brzojavno
utegnejo biti znak bližajoče se!zvezo med to de^e'° 'n Grcen-
berlinske krize. O Iranu se je Hruščev razgovarjal z znanim ameriškim časnikarjem W. Lipp-
samo štrajkov, daje tudi nosti. Souvanna Phouma, ki ga manom in napovedoval, da bo
v Okoli 71 odstotkov družin Združenih državah ima po en 'r'l to> okoli 13 odstotlkov pa celo Po dva ali več.
JjLQUDY
^ Delno oblačno in topleje. Naj-Ha temperatura 56.
Sestanek Broza-Tita Hruščevim napovedujejo
BEOGRAD, FLRJ. — V tukajšnjih diplomatskih krogih šušljajo, da se bosta v drugi polovici letošnjega leta sestala jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz-Tito in predsed-n’k sovjetske vlade Nikita Hruščev.
V prihodnjih mesecih bo odpotoval po teh vesteh v Sovjetsko zvezo najprej zunanji minister Koča Popovič, da pripravi Brozu pot.
To bo po letu 1958 prvi sestanek Broza-Tita in Hruščeva, vsaj v kolikor je znano javnosti.
Avtomobilisti naj se pozabijo sledečiji številk!
CLEVELAND, O. — Lani je bilo 3,078,000 avt-omobiLskih nesreč, med njimi nad 40,000 smrt. n ih. Na vsakih sto nesreč je bi. la torej ena smrtna. Nad milijon nesreč je bilo povzročeno po prehitri vožnji, 40% vseh smrtnih nesreč se je zgodilo ob nedeljah in praznikih. Pri 34% nesreč so bili avtomobilisti stari
vladi pravico, da določa nizke mezde, kar tudi dela. Vlada je dalje upravičena, da pozove vsakega delavca na polletno prisilno delo. S takim zakonom ne bodo komunisti spravili vpoko-jence in gospodinje na delo v tovarne in na kmete.
ali pod 25 ali nad 65 let; 84% nesreč se je zgodilo ob lepem vremenu, v 95r/, slučajih pa so bili avtomobili pred nesrečo v dobrem stanju.
Statistika pravi, da se vtegne-jo vse te številke letos povečati za okroglo 4'/. Vsakdo, kdor predrzno vozi, si torej lahko sam izbere skupino, v kateri hoče poginiti!
priznavajo uporniki in njihovi prej ali slej nujno prišel pod komunistični podporniki za za- oglast komunizma, konitega predsednika vlade La-
landijo.
Doslej so letala prenašala greenlamdskemu p r e b ivalstvu namenjene brzojavke.
osa, je predložil, naj bi se zastopniki obeh vojskujočih se strani sestali na področju, ki je pod n a d z o rstvom upornikov, vlada Bouna Ouma pa predlaga sestanek v kraljevi prestolnici Luang Prabarig. Ni izključeno, da bo prišlo do sestanka v Burmi ali Kambodži.
Sodijo, da je malo verjetnosti, da bi bilo možno skleniti premirje pred 12. majem, ko naj bi se v Ženevi v Švici sestala konferenca 14 držav na razpravo o Laosu. Komunisti so trdno odločeni izkoristiti svojo | boljšo vojaško organizacijo in
Na sirijsko-izraelski meji
so se zopet streljali
HAIFA, Izrael. — Sovraštvo med Judi in Arabci ne poneha, zato vlada na mejah Izraela večna napetost. V torek so izraelski ribiči lovili na Galilejskem jeze-
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Organizacija ameriških držav jc sklenila včeraj, da Kuba ne bo imela dostopa na seje in posvete njenega vojaškega odbora, dokler bo tamkajšnja vlada povezana s komunističnim svetom.
ru, ko je nenadno začel nekdo sirijske strani na nje streljati.1	^ur' Državni taj-
Z izraelske so odgovorili kot naročeni.
Izraelci so protestirali pri komisiji, ki nadzira premirje na meji. Isto so storili tudi Sirijci.
Števila brezposelnih v Clevelandu pada dalje
CLEVELAND, O. — Število onih, ki prejemajo brezposelno podporo, je pretekli teden padlo | zaporedno že četrti teden. Od I 48,434 v drugi polovici marca je padlo prvič pod 40,000 na 39,461.
Padec je večji, kot izgleda na prvi pogled, ker se je v tem času prijavilo več tisoč takih brezposelnih, ki so dobili do podpore pravico na temelju novega zakona.
OBNOVA NAPREDUJE —,Lani je hud potres 'skoro popolnoma uničil maroško letoviško mesto Agadir. Mesto so ,začeli obnavljati. Na ,sliki vidimo skupino tovarniško izdelanih hišic, ki jih postavljajo na mesto nekdanjih domov.
Atlas še preskušajo
VANDERBERG AFB, Calif. — Raketa Atlas je edina, o kateri trdijo, da je pripravljena za vsak slučaj na vzstreliščih. Sposobna je ponesti vodikovo bombo z ameriških tal naravnost na katerikoli del Sovjetske zveze.
Letalske sile z njenim delovanjem še vedno niso popolnoma zadovoljne. Radi bi še bolj izpolnili njeno točnost. V kolikor je znano doslej v javnosti, je Atlas sposoben zadeti cilj, ki ima vsaj dve milji v premeru.
nik Dean Rusk je prišel sem na sestanek Centralne obrambne zveze (CENTO).
WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je včeraj vložilo tožbo pri zveznem sodišču, s katero bo skušalo prisiliti okraj Prince Edward v Virginiji k odprtju šol, ki so bile I. 1959 zaprte. Šolski odbor je šole tedaj rajši zapri, kot bi dovolil v njih mešanje črnih in belih šolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj odobril in poslal predsedniku v pedpis zakonski predlog za pomoč gospodarsko posebno prizadetim področjem v deželi. V ta namen je določenih 394 milijonov dolarjev.
PARIZ, Fr. — Oblasti izjavljajo, da čaka vodnike vojaškega upora v Alžiriji najstrožja kazen. De Gaulle je sklenil očistiti vrste vojaštva in policije z vso odločnostjo. Ni izključeno, da bo v zvezi s tem razpuščena tudi Tujska legija.
CLEVELAND. O.— Stavka proti General Electric Co. na 1762 E. 45 St. se nadaljuje. Ni izključeno, da se ne bo celo razširila, če vodstvo podjetja ne bo popustilo za.htevam delavstva.
Ameriška Domovina
/Ir/l/lE	l%h-M O/VIE
KU7 St Clalr A ve. — HEnderaom 1-062S — Cleveland f. Okla
National and International Circulation
Pnbliahwl daily except Saturdays, Sundaya, Holidays and 1st week of July
Pdbllaber: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Ootoevec
NAROČNINA t
Zadinjene države:
112.00	na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 ea 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
814.00	na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S mesece
Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
JJnited States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 mcatha; ;*.00 for 8 months Canada and Foreign Countries;
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year
88
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 83
Thur., April 27, 1961
som in zahteva odločno zunanjo politiko. Tako smo zopet prišli v slepo ulico in ne vemo, kako priti iz nje.
Izhodov iz nje je verjetno več. V mislih nam je le en sam: diktatura proletarijata spoštuje načelo nevmešavanja^ samo takrat, kadar ji načelo koristi. Svobodni svet pa naj nima pravice, da bi se mešal v to, kar se godi za železno zaveso. Načela o nevmešavanju pa prav nič ne vpošteva, kadar je treba podtalno rovariti v vseh svobodnih državah. Tudi svobodna demokracija bi se morala postaviti na podobno stališče: kadar je v nevarnosti svoboda in kjer vlada boj za svobodo, tam načelo nevmešavanje nima nobenega opravka. Kar govori v prid diktaturi, mora govoriti tudi v prid svobodi.
S tem načelo o nevmešavanju še ni prišlo ob veljavo, še zmeraj ostane eden izmed stebrov neodvisnosti posameznih držav. Ako bi naša administracija zagovarjala pogumnej-še tako ali podobno stališče, bi si prihranila mnogo skrbi in sitnosti. Prišla bi radi tega tu pa tam v zamero. Nič zato, na svetu je treba vsako stvar plačati v eni ali drugi obliki. Včasih je tista oblika najcenejša, ki ima podobo najnevarnejše.
dala precej misliti. Sicer je dvigal v metni glavo dvom, kaj če mladi kandidat le zdaj samo tako ile govori, ko kandidira, po-, tem, če bo izvoljen bo ravnal pa drugače. Pa je protimisel zmagala v imeni z ugotovitvijo, da če tudi bo kedaj on sam drugače ravnal, kakor je tu razlagal in povdarjal — zdaj je povedal pošteno in talko bi res moralo biti, če hočemo govoriti v družbi kedaj o kaki socialni pravičnosti.
Pravičnosti in poštenosti moramo dati mesto in prostor povsod — vsepovsod!
* LJUDJE IN SVET SE SPRE. MINJA VSE NA OKROG, mnogi pa tega ne opazimo. Tisti, ki smo prišli v to
Ideali in praksa v naši zunanji politiki
Amerika hodi sicer že dolga desetletja na Angleško, da ti se tam naučila praktične zunanje politike, toda ta pouk se ii do dobra ni posrečil. Še zmeraj tiči v ameriški zunanji politiki nekaj, kar lahko imenujemo idealizem. Na drugi strani je ta idealizem že močno prepojen s praktičnimi cilji, ki se dajo vsi združiti v enem geslu: varstvo ameriških živijen-skih interesov. Tako se nesebičnost, izražena v idealizmu, in sebičnost, izražena v obrambi življenskih narodnih interesov, treta in mešata v naši zunanji politiki in ji ne dajeta nobene doslednosti. Naša zunanja politika niha semtertja. !lzlldu istlh s0 cdatelji bili takoj Dokler ni Amerika postala odločilna velesila v svobodnem |jnformiram P° radi°> televiziji svetu, tako dolgo je bilo to nihanje samo predmet domače ™ v lokalnem angleškem tisku.
ameriške zaskrbljenosti. Sedaj vodi Amerika svobodni svet ^	...
in neodločnost njene zunanje politike dela skrbi vsem svobodnim državam.
Amerika se tega dobro zaveda, o čemur priča debata o naši zunanji politiki v naši domači javnosti, toda iz zagate ne more najti poti. Cilji idealizma in cilji obrambe naših narodnih interesov se namreč le prepogosto križajo, kar nam lepo slika naša sedanja politika do Kube.
Naša želja je, da vlada na Kubi svobodna demokracija in nobena diktatura te ali one vrste. Kdor se bori za svobodo in neodvisnost, je užival zmeraj simpatije ameriškega naroda in vsaka ameriška administracija bi morala prilagoditi svojo zunanjo politiko takim simpatijam. Amerika je tudi prepričana, da ima vsak narod pravico, da si sam kuje svojo usodo in nima nihče pravice, da se vmešava v njegove notranje zadeve. To sta dva ideala, ki jih nismo dosledno vpo-števali v naših odnosih do Kube.
Ko je bila Kuba še pod diktaturo bivšega diktatorja Batiste, se nismo vmešavali v kubanske notranje zadeve in se malo brigali za željo kubanskega ljudstva, da pride do režima svobodne demokracije. Naša želja, da zavlada na Kubi demokracija, je bila tista leta, milo povedano zelo mlačna, ako jo je sploh kaj bilo. Žrtvovali smo naše simpatije do svobodne demokracije našim narodnim interesom, ki so narekovali zmerno politiko do Batiste, ker je bil ta nasprotnik komunizma. Tako smo takrat idealizem podredili narodnim interesom, to se pravi vodili sebično politiko, ki se nam danes bridko otepa. Ako bi bili takrat več dali na željo kubanskega ljudstva po svobodi in manj na antikomunizem diktatorja Batiste, ne bi bili danes v taki zagati kot smo.
Takrat smo si pa prali roke z geslom, da se ne smemo vmešavati v kubanske notranje zadeve. Ako bi bil Batista na komunistični strani, bi naša zunanja politika najbrže govorila čisto drug jezik.
Danes je značaj naših odnosov do Kube postavljen na glavo. Castro je diktator kot je bil Batista, morda še slabše vrste. Dočim je bil Batista proti komunistom, je Castro zanje. Batistova zunanja politika se ni dosti razlikovala od ameriške, Castrova ji je diametralno nasprotna. Vse to narekuje ameriški politiki popolnoma drugačno smer: v imenu svobode moramo biti proti Castru, kajti on je diktator.
V imenu svobode moramo biti proti njegovi zunanji politiki, kajti ta podpira komunistične diktature. Idealizem in realna politika gresta torej v tej točki vštric.
Drugačna je pesem o načelu nevmešavanja v notranje zadeva kubanskega naroda. V notranjo politiko Batistove-ga režima se nismo vtikali, ker se nismo hoteli vmešavati v notranje zadeve sosednega naroda, pravzaprav pa le radi tega, ker je bil ta režim proti komunistom. Cilje naše realne zunanje politike smo pokrili z lepim geslom in ves svet je bil zadovoljen. V notranjo politiko Castrovega režima bi se pa prav radi vtikali, navidez radi tega, da pomagamo kubanskemu narodu do svobode, v resnici pa v ta namen, da dobi Kuba režim, ki bo nasproten komunizmu. Pri tem nas moii načelo o nevmešavanju v notranje zadeve tujih narodov.
Nasprotniki naše zunanje politike ji očitajo dvoličnost: pod Batistinim režimom se Amerika ni hotela vmešavati v kubanske zadeve radi načela o nevmešavanju v notranje zadeve tujega naroda; pod Castrovim režimom se pa hoče, da pomaga Kubancem do svobode. Pod Batistom je spoštovala načelo nevmešavanja, pod Castrom bi se ga rada znebila. Pod Batistom se ni dosti menila za svobodo Kubancev, pod Castrom je pa naenkrat odkrila simpatije do kubanske svobode. Naša uradna zunanja politika je na razpotju in ne ve, kaj naj napravi. Izognila bi se rada očitku, da se meša v kubanske zadeve, obenem bi pa vendarle rada pomagala Kubancem v boju za njihovo svobodo.
Da bo položaj Amerike še bolj zamotan, zato skrbijo naše obveze do držav Latinske Amerike. Obvezani smo, da se ne mešamo v kubanske notranje zadeve, da naj torej prepustimo Kubance v njihovem boju za svobodo svoji usodi.
Na tem stališču stoji nekaj južno-ameriških vlad in seveda vse levičarske struje v vseh državah Latinske Amerike. Na drugi strani postaja Kuba vojaška postojanka komunističnega sveta, kar zopet ostro nasprotuje našim narodnim intere-
Waukegan, 111. — Mestne občinske volitve so za nami.
Koliko glasov je prejel kak kandidat in drugo je bilo tudi že povedano, zato bi s podrobnostmi o tem le tratil potrebni prostor v listu.
Je pa v zadnjih volitvah prišlo v javnost marsikaj, kar je zanimivo in kar hi moralo prav živo zanimati vsakega volilca in državljana.
Prav v sosedneim mestu North Chicago so se1 pred volitvahi kandidati precej ljuto kavsali. Posebno kandidati za župansko služibo. In prav to je važno, na kar bi morali volilci biti pozorni pri nas in povsod. Kandidat Neal, ki je kandidiral na listi “Citizens Party” in pa kandidat demokratske stranke Hebior, sta pridno krtačila “kožuh” drug drugemu. O tem smo brali in marsikaj tistega je bilo že znano preje. Tudi pregovor je znan, da h “praznim mizam,” na katerih ni drugega kakor “nič,” se nihče ne preriva in ne sili k njim. Pri takih “mizah” je vedno dovolj prostora. Kjer so pa “mize” dobro obložene, tamkaj je pa drugače, k takim “mizam” je težko priti in dobiti sedež. Le nekateri znajo priti zraven in to taki, ki znajo druge odriniti in sebi napraviti prostor pri takih “mizah.” Tako je z horbami za politične službe. Kakor bučele, ose in muhe h kakemu sladkemu soku, tako se poli tikarji borijo za iste.
Tik pred volitvami smo sedeli ra deseti cesti v taverni in govorili o volitvah. Razpravljali smo o tem, s kakih vidikov je na mestu in prav, da razni uradniki, ki imajo dobro plačane službe pri raznih gospodarskih organizacijah in ustanovah, kandidirajo še za razne plačane politične službe. Taki imajo potem dvojne službe, dočim so drugi pri tem prikrajšani, ker enemu pride preveč, drugemu premalo.
Z vidika in stališča, da je kak lak uradnik kake take ustanove bolj vešč in sposoben za kako politično službo, kakor kdo drugi, bi bilo še nekam oprostljivo do
Kulturna kronika
Kulturna prireditev pri Sv. Vidu
Prosveta Baragovega doma je preteklo nedeljo popoldne vabila rojake in rojakinje v veliko dvorano k Sv. Vidu na Kulturno prireditev, na kateri naj bi na-deželo kmalu J st opili pevska zbora Korotan in
BESEDA IZ NARODA
in druge take korporacije. Povedal je več slučajev iiz bližnje Velike Chicage, kjer je na stotine raznih hranilnic in posojilnic. Na čelu so jim marsikje ljudje, ki ne posedajo večine deležev, pa jih vladajo kakor absolutni gospodarji. Znajo dobiti na spreten način pooblastila za glasove (proxies), to kar v uradu, ko prihajajo stranke, to je vlagatelji z vlogami al drugiače v urad, pa dobe od njih pooblastila in na letnih sejah s takimi nabranimi pooblastili taki uradniki leto za letom sami sebe izvolijo. Potem kajpada v direkto riiu odločajo kake plače se imajo plačevati njim in drugim u-radnikom. Zraven pa glavni uradniki, včasih posamezniki vodijo še poleg .ustanove v uradih ustanove kak business sami zase, kot prodajanje zavarovalnin, pri katerih se1 prejema od prodane zavarovalnine lepe provizije — komišen. Praviino bi bilo, da bi tak dohodek šel v skupno blagajno dohodkov ustanove, katera take uradnike že itak dobro plača. Mnogi, je dejal zasluzijo pri prodajanju zavarovalnine še tisoče in tisoče, kolikor pač že prodajo zavarovalnine. Kje imajo taki uradniki dogovor z ustanovo, v kateri službi so, da grede dohodki od takega postranskega businessa njim, je O. K. Vsaka ustanova, oziroma njeni delničarji, ki so v takih slučajih vlagatelji hranilnih vlog, ali pa izposojevatelji posojil, če jim ti dovolijo, je vse v redu. Kjer pa jim tega ne dovolijo in delajo tak business na svojo roko, tam pa se to dela brez dovoljenja delničarjev.
Prav jaz sem pripomnil: Pa kaj to, glavno je le, da je delo pošteno opravljeno.
Debelo me je pogledal tisti kandidat in je odgovoril:
Ni tako! Delo in službe morajo biti pravično razdeljene in ni prav ne pošteno po nobeni morali, da bi le nekaterim bila odprta pot do več sedežev pri mizi služb, kakor pa drugim.. Vsaka služba naj bo in v večini je tudi primerno dobro plačana in vsak upravičen posameznik naj bo zadovoljen z eno službo, ne pa, da ima po dve in včasih kar tri službe. Govori se in piše o brezposelnosti, da je na svetu že preveč ljudi, itd. Pa bi bilo dela za vse dovolj, samo ko bi bilo delo prav in pošteno razdeljeno. Ni prave in primerno vsaj ne v očeh pravičnosti in poštenosti, da se trkamo ob nedeljah na prša kot pobožni kristjani, čez teden se gotove mere. Ne popolnoma, pr prerivamo za mamonom, kje Z drugih stališč pa ne, ker v ta- bi ga več nagrabili. Zmernost je kih slučajih, ko ima kdo zadost-j naj lepša čednost pri vsakem
1 v" v businessu, pri vsaki službi in pri vsakem delu. Dokler ne bomo
no primerno plačano službo že drugje, pa sebično hrepeni in gleda še po politični službi, in to i znali biti ljudje na svetu drug do š: kjer je zadosti drugih sposob- |drugega obzirni v tem oziru, tonih ljudi za tako služibo, to je pa |liko časa je zastonj vsako govor-že nekaj drugega, ki ni več tako jenje o kaki socialni pravičnosti.
oprostljivo. In vendar je marsikje tako.
Zanimivo je potem razlagal eden izmed kandidatov, kako se v sedanjih časih mansikje take priložnosti in prilike izrablja.
Omenil je razne gospodarske1 ustanove, kot banke, posojilnice
Kdor je k izkoriščevanju nagnjen, ta ne more biti praviččn do svojega bližnjega. Tak ima besedo o socialni pravičnosti le na jeziku, v praksi pa navadno izvaja sebičnost.
Njegova razlaga o tem je bila
“po Abrahamovi smrti,” to je še pred prvo svetovno vojno in nekateri še malo preje, gledamo na stari kraj čisto drugače,'kakor bi morali, da bi v naših očeh zgle-dala takšna kakoršna v resnici je. Po prvi vojni se je naša stara domovina obrnila k svojim bratom in sestram na jugu, kar je čisto naravno. Kri ni voda, to čutimo tudi slovanski narodi kljub temu, da se rajši med seboj lasamo in praskamo, kakor pa da bi mahali in udrihali po pravih sovražnikih slovanskih narodov. Nismo se še dobro spoznali, ko je prišla nevihta druge svetovne vojne. V tej zadnji vojni kar nas ni stoletni zatiralec razdvojil, so nas razdvojile razne miselnosti. Komunizem pa je prevladal in zmagal nad prepirajočimi brati, jih zakoval v nove suženjske verige, v kateri zakovani zdaj stokajo vsi slovanski narodi.
Slovanstvu je ikomunizem prav tako nevaren in v gotovih duhovnih ozirih še bolj, kakor je bil nevaren slovanstvu germanizem in italstvo. Komunizem je mednaroden in njegov cilj je zavladati in komunizirati ves svet. V kotlu intemacionalizma, čaka male narode le smrt pr-^j ali slej. To iz tisočerih razlogov, ker tako prav hodi komunizmu, da bo lažje vladal, čim manj razrastkov raznih narodnosti bo v človeški družbi. Komunizem hoče le eno čredo, prepojeno z komunistično miselnostjo in vsaka veja kake narodnosit mu je le v napotje in oviro, ker vsaka narodnost ima neke svoje lastnosti in hoče nekaj svojega. Komunizem pa hoče tako po njegovem kopitu oblikovano in vzgojeno družbo, da bo zadovoljna z vsako “rihto,” ki jo pred njo postavi komunizem. Na tek način dela komunizem. Morda še ne tako odkrito, a bo delal čim bolj odkrito in zahtevo, čim bolj se bo uveljavljal s svojim vplivom po svetu.
V stari domovini v Sloveniji se je komunizmu že nekaj posre. čilo pri tem prizadevanju. Novi mladi generaciji so že vcepili neko novo gledanje na življenje in na gospodarstvo. Skupno lastništvo, v katerem je le država gospodar nad vsem in posameznik je komaj še gospodar nad svojimi hlačami in včasih še to ne, je že v tem oziru preustrojilo novo generacijo. Med mladimi m najti več ljubezni do zemlje, ki je bila še včeraj sloven/skemu človeku, nekaj svetega! Danes vse beži z dežele, s posestev v mesta, zemljo pa preuščajo drža. vi. Kaj to pomeni? Slovenski človek se je trdovratno upiral germanizmu, italstvu in madžar-stvu, ki so silili v njegovo zemljo. Na zemlji se je vzdržal stoletja slovenski človek, da je ostal Slovenec. Koliko časa bo novi slovenski človek vzdržal pri slovenski zavednosti v poplavah mednarodnega komunizma? Bodočnost bo to kmalu pokazala.
Pred par meseci mi je pravila Slovenka, ki je bila lani na obisku v stari domovini. Tam ni več dosti tistih dobrih priprostih slovenskih mamic, ki smo jih bili navajeni pred desetletji. Čas in trpljenje je jih pobralo. Mlade dekleta in tudi srednje starosti dekleta in žene, to je pa že vse po meščansko usmerjeno. Vse dela v tej ali oni tovarni, vse se šminka celo bolj kakor tu v
Slavček; Dramatisko društvo Lilija in telovadci.
Pevski zbor Korotan je zapel za uvod dve narodni, posebno je ugajala “Bohinjska himna.” V “Čez noč” je pel tenor solo g. France' Gorenšek.
Od Slavčka je nastopil duet gdč. Breda Osenar in gdč. Cvetka Peklar ob spremljavi g. M. Sa vernika na gosldh in gdč. Bernardke Fortuna na piano z dvema pesmima. Zadnja — Tam v štajerski deželi — je s svojo živahnostjo občinstvo navdušila v taki meri, da so jo ponovili.
Po glasbenem delu je nastopila Lilija s “Svojeglačkom.” Nekajkrat! smo ga že videli na slovenskih odrih Clevelanda, toda menda še nikoli tako naravno in prepričevalno kot tokrat.
Gostilničarja Potokarja je podal zrelo August Dragar, ki smo ga videli na naših odrih ponovno v karakternih vlogah. Te mu leže in zato je njegov nastop gladek in naraven.
Njegovo hčerko Polonico, “Svojeglavčka,” je igrala gdč. Zdenka Mejačeva. Na odru se je kretala kot doma, njena igra je bila kot izrez iz resničnega življenja.
Zelo dobra je bila gdč. Milena Dolenc v vlogi Cilke. Obračala se je počasi, kot se dekli spodobi, znala pa je biti tudi uma in o-
Ivan Jakomin je igral gorskega vodnika Toneta, fanta brhke Polonice. Postaven je vlogo slovenskega fanta prikazal brez težave. Tudi mu ni manjkalo še-gavosti, 'ki jo zahteva vloga.
Največ smeha je žel Srečko Ga-ser kot letoviščar Izak Kohn iz Zagreba. Njegova mešanica, hrvaščine, slovenščine in nemščine je bila res posrečena. Ves njegov nastop je silili k smehu. Morda je bilo v Gaserjevem nastopu tu in tam preveč poudarjanja k smešnemu, vendar me je spomnilo na prenekaterega zagrebškega “škrica” ki sem ga nekidaj srečal v slovenskih gorah.
Igro so poživljali pevski vložki Jožeta in Toneta ter Svojeglačka in Toneta.
Dejanje na odru, ki je bil prav lepo urejen, se je odvijalo gladko in brez zatikljajev. Videlo se je, da so igro ponavljali.
Lilija je tokrat prvič nastopila na Senklerju in se prav postavila. Mislim, da ne bi bilo napak, če bi tudi katero drugih naštudiranih odrskih del ob priložnosti ponovila na Senklerju. Če pomislimo, koliko truda in dela je treba, predno je igra naštudirana, kot treba, moramo priznati, da je naravnat škoda, če jo ni mogoče ponoviti. Nekdaj doma smo veliko hodili gostovat na tuje odre. Študentovske igralske družine so bile navadno na poti skozi cele velike počitnice, včasih pa tudi med letom. Vem, da so tu razmere za gostovanji manj ugodne, vendar je škoda, če jih ne izrabimo višaj v obstoječih mejah mož. n osti.
Napovedan je bil tudi nastop telovadcev. Tega ni bilo. Zakaj je izpadel, prireditelji niso objavili.
Obisk je bil za lepo nedeljo popoldne v pomladi več kot zalo-
kretna, kadar je bila v družbi s , volj iv, posebno če pomislimo, da hlapcem Jožom.	!je bila reklama za prireditev so-
Tega je igral Ivan Hauptman, rszmerno skromna.
Spretno in neprisiljeno je podal kmečkega fanta, ki naj bi bil malo čez les, pa je bil sicer dosti prebrisan, da si je pridobil srce postavne Čile.
Celotna prireditev je bila lep uspeh, h kateremu čestitamo tako prirediteljem kot nastopajočim.
Vili-
deli v bližnjem trgu v gostilni in dan. Pevke in pevci so peli, da
kar zanimiva in je vsaj meni Ameriki. Neke nedelje smo se-
povem vam, mlada dekleta so bila vsa našminkana, z rdečilom nalbiksane nohte na rokah in ce. lo na nogah in ustnice pobarvane. Nisem bila tako siromašno oblečena, pa povem ti, da sem se počutila med njimi kar nekam po kmetavzansko napravljena. Svojim očem nisem mogla verjeti, a vendar je bilo tako. V tem oziru je stara domovina zdaj čisto drugi svet. Tako je pravila.
Za cerkev se mladina le malo tu in tam kaj zanima. Mnogi radi služb ne hodijo v cerkev, ker se bojijo, da bi službe zgubili. Pri tem pa postajajo od oneva do dneva bolj mlačni.
Tako torej čas počasi spreminja staro domovino. Usahnje-na ljubezen do zemlje svojih očetov in mater, beg z lastne slovenske zemlje v mesta, kjer požira vsako domoljubnosti in ro-doljubnost komunistični interna-cionalizem, zraven še verska mlačnost in brezverje, vse to počasi požira bolj in bolj tistega slovenskega zavednega človeka, ki je stoletja stal na braniku narodnih in verskih svetinj sloven, skega naroda.
Ali se bo slovenskemu narodu posrečilo rešiti pred pogubo v teh razmerah — to ve le Bog!
—----o------
Itpef bo fspo
Cleveland, O. .— še mi' je v spominu koncert pevskega društva Planina v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Heights. Skrbno sestavljen spored slovenskjh narodnih ih u-mčthih pesmi', ki šo se jim pridružile tudi nekatere ameriške, je /bil naštudiran in res lepo po-
Večji umetni diamanti
Tehnikom je doslej uspelo iz' delovati v glavnem zelo majhne umetne diamante, pred kratfcb1* pa je izjavil zastopnik družbo General Electric, da so v labora-torjih izdelali enkaratni di&' mant. Prvi dosežek pa zaradi nepopolne sestave še ni dovolj trd za industrijsko rabo. Doslej največji umetni diamanti, ki 50 jih lahko uporabiti kot brusilo6 pripomočke v raznih industrij skih panogah, so imeli le setinko karata.
de-
se nam je kar topilo okoli srca.
V	nedeljo, 30. aprila, bo Planina zepet nastopila. Zopet bomo imeli priložnost poslušati njeno petje.
V	zboru delujejo v lepi slogi stari in mladi, pevci in pevke. Veliko večerov žrtvujejo za vaje, predno so pripravljeni za nastop. Vse to store, vse to delajo iz leta v leto, da bi ohranili sl0' vensko pesem, da bi z njo nam napravili veselje. Grdo bi bil° od nas, če tega truda, če teh naporov in žrtev ne bi upoštevali-če nas že sama slovenska pesem ne potegne več na prireditev!
Koncert se bo začel ob štirih popoldne kot prejšnja leta v SJov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po lip ore d u se bomo starejši malo zamudili v točilnici) mladina pa se bo zavrtela.
Na svidenje v nedeljo popol' dne na koncertu Planine!
Jakob Resnik-
— V Združenih državah je iz delanih vsako leto okoli dva ‘ =:oČ raznih filmov za javno P1’6 vaj an j e.
Itwiml Ivor# Thurwdajr for the JvcoslaT« in WUcoMia
•
T edenska priloga sa Slovenc« ▼ W uconaina
■
Wf':f
- i •	'	^
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
A61t«mi
i.H CeuieaSratlMM to
OKZOE PUBLI8H1KQ COMPANY Marica R. Etaet, Publiahcr WO So. itk 8t Milwastkee 4, Wto. TeL MltckeU S-4S/8
S@m in tja po Milwauke«
UMRLI SO:	72Jetni Frank' tel tudi doživljaje o misijonskem
Dolenšek, 338 W. Orchard St.; delu ter ohenem prosil pomoč za
Zapušča soprogo Marie in brata Louisa in Josepha Dolenshek ter Več sorodnikov v Jugoslaviji. Pogreto se je vršil iz Ermenčeve-ga pogrebnega zavoda na Arlington Park pokopališče. Naj počiva v miru!
75-letna Elizabeth Strucel, 818 W. Walker St. Zapušča hčere E-lizalbeth Re-misko in Jean Kanter in eno sestro v Jugoslaviji. Pogreb se je vršil iz Jelenčevega pogrebnega zavoda na Highland Memorial Park pokopališče. Po-fkojna je bila članica društva Venera št. 6 JPZ Sloga in Podr. št. 12 SŽZ. Naj počiva v miru!
72-letna Justina Simerl (roj. Kolenc), 8671 N. 60th St. Zapušča soproga Ferdinanda, hčere Mary Eder, Justino Stahl, Florence Galaska, Lydio Junemann in June Steinke, sinova Freda Jr. in Williama, sestro Mrs. Mary Sabaric, brata Josepha in P rank a Kolenc ter sestro Johann (v Jugoslaviji). Pogreb se ’e vršil iz Jelenčevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Janeza E-vangelista in potem na Holy Cross pokopališče. Naj počiva v miru!
*
V nedeljo, 30. t. m., se bo nahajal v fari in cerkvi sv. Janeza Evangelista misijonar, ki ga letno preskrbi kat. družba za razširjenje vere. G. misijonar bo govoril pri vseh cerkvenih opravilih ter bo gotovo v govore vple-
IMENIK
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE
JAEGER OLDSMOBILE, Inc. Walter A. Jaeger, Pres. 1339 W. National Ave., Milwaukee 4, Wise.
Canada dry bottling co„ inc.,
(All Sodas), 232 W. Bruce St.; tel. BR I -1152.
Kakšne se Vaše oči!
ako rabite OČALA—
obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL GO.
Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wis.
misijone.
*
V nedeljo, 30. t. m., ste vsi iskreno vabljeni na “card party,” ki jo priredi društvo krščanskih mater cerkve sv. Janeza Ev. Dobiček je namenjen cerkveni blagajni. V četrtek, 18. maja, bo društvo priredilo “Rummage” razprodajo. Ako imate doma obleko, ki je več ne nosite ali reči, ki se vam zde za vas nerabne — povejte to društvenemu odboru, ki bo poskrbel, da se “šare” znebite.
*
Društvo “African Violet,” ka-teerga članstva namen je gojenje pristnih dišečih vijolic, vabi publiko na deveto “šentpavelsko razstavo” v soboto in nedeljo, 29. in 30. aprila. Razstava bo v Waluwatcsa Recreational Center, 1159 N. 73rd St., v soboto od 2:30 pop. do 9. ure zvečer, v nedeljo pa od 10. ure dop. do 6. ure
zvečer. Vstopnina 50c.
*
Nad 6,500 mladih, nadebudnih in talentiranih šolarjev se pridno vežtoa v petju in glasbi za javni nastop 19. muzikalnega festivala, ki se vrši 24. in 25. maja v Milwaukee. Ti mladi študentje se vežbajo v posameznih gručah širom mesta in okraja Milwaukee. Prireditev se bo sedaj vršila prvič v mestni areni, ker je mestni avditorij — premajhen. Vstopnice so naprodaj po 75c in rezervirani sedeži po en dolar Vstopnice lahko naročite če pokličete Mrs. John Morrissey, 6500 W. Kinnickinni Parkway.
*
Edward Matis (Matic), bivši podpredsednik National Ave. Assoc., je bil počaščen z banketom, ki ga je Zvzea priredila njemu v čast. Med novoizvolje. nimi uradniki Zveze je ugledni Slovenec Matt Udovič, ki je bil svoj ečasno zelo delaven gl. predsednik bratske organizacije S. P. Z. “Sloga.” Čestitamo!
-------O--------
Knjiga o jezerskih pošastih
Vsake toliko postrežejo Angleži z novico, da je kak vnet. opazovalec videl pošast v škotskem jezeru Loch Ness, podobne zgodbe pa imajo tudi mnoga druga ljudstva, ki živijo v deželah z velikimi in globokimi jezeri, na primer Islandci, nekatera afriška ljudstva, pa južnoafriško prebivalstvo in še posebej Norvežani.
Morda prav zaradi tega se je začela neka Norvežanka ukvarjati z “jezerskimi pošastmi”, ki pogosto nastopajo v starih zgodbah. Potem ko je zbrala vrsto takih pripovedi in si ogledala okolico nenavadnih “najdb” — se pravi trditev, da se v tem in tem jezeru skriva taka in taka pošast — je napisala knjigo “Pošasti v norveških jezerih”, ki jo je izdala univerza v Oslu.
Z zanimivimi ugotovitvami je postregla raziskovalka, na primer s trditvijo, da je človeška domišljija mnogokje spremenila v jezersko pošast čisto navaden panj, vejevje, pa pege na krajih, kjer so vodni tokovi nanosili v podvodno globel listje, smrekove in borove iglice in podobne reči.
Na jezerskem dnu 'trohnijo davno poginule živali, plin, ki nastaja pri trohnenju, pa pogosto dviga proti površini svojevrstno oblikovano vejevje in drevesne štore, ob čemer misijo ljudje z bujno fantazijo, da se premika jezerska pošast, žival iz davno minulih časov ipd. Plin burka tudi jezersko gladino, 'ljudje pa ob pogledu na vse to zatrjujejo, da so videli živo bitje, ki seveda mora imeti pravljične oblice in obseg.
Knjiga je verjetno prva svoje vrste v sodobnem svetu. Postreže z jasno razlago predmetov in pojavov, ki so tako dolgo burkali domišljijo preprostega človeka, da grozljivim zgodibam iz radovednosti prisluhnejo tudi sodobni ljudje, ki potem V skladu z miselnostjo okolice izkoristijo lio reč za turizem in za podobne zamisli.
Odda se
Moderno prenovljeno 4 in 5 sobno stanovanje se odda na 5514 St. Clair Ave., vključno brezplačna uporaba pralnika in sušilnika ter prostor za parkiranje. Vprašajte pri Transfer Hat Cleaning, 1353 E. 55 St., IV 1-5380.	(84)
Išče se
Starejši par ali starejša ženska, ki bi delila stanovanje v bližini sv. Vida z zaposleno žensko. Si lahko sama kuha. Pustite naslov v uradu A.D.	(84)
Stanovanje se odda
Pet neopremljenih sob in kopalnica na 1415 E. 55 St. Za pojasnila pokličite YE 2-7509 po 6. uri zvečer.	(83)
Hiša naprodaj
6-sobni bungalow, moderne preproge, aluminijasta zimska okna in vrata. 1153 E. 77 St. UT 1-0540.	(84)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 St.	(x)
Lastnik prodaja
Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite KE 1-5258. Odprta za ogled vsako nedeljo popoldne.
(84)
IZ SLOVENIJE
Povej to, kar nas teži
Pod gornjim naslovom je ljubljansko “Delo” objavilo pripombe mlade delavke na okrajni mladinski konferenci v Novem mestu. Ko je povedala, da so ji tovarišice naročile, naj “pove to, kar jih teži”, je nadaljevala:
“Pri nas nič ne vemo, kaj sklepa delavski svet. Pravijo, da je to tajno in se o tem ne sme govoriti. Predlogov in pripomb mladine nihče ne upošteva, vsako dobro pobudo zadušijo. ..”
-----o----
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Moški dobi delo za pospravljati zunaj na dvorišču in za znotraj v hiši za delni čas. Kličite IV 6-0374.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
V Chardonu, Ohio, je napro- i daj nova zidana štiristanovanj- ( ska hiša s štirimi garažami. Vsako stanovanje ima dve spalnici, veliko družinsko sobo in moderno električno kuhinjo — pralnik, sušilnik, štedilnik in pečica! — Naprodaj je tudi eno- j stanovanjska zidana in lesena hiša z moderno kuhinjo in dvema spalnicama, kolonialno družinsko sobo, ki ima kamnit kamin in katedralski strop. Odlična. Vrt in okolica urejena, sadni vrt in privatno jezerce polno rib (bass, trout in blue gills).
Vse to je mogoče kupiti z $39,000 naplačila. Stanovanjsko hišo je motgpče kupiti posebej! 369 Park Ave., Chardon, Ohio AV 5-9334	—(83)
Hiša naprodaj
6-sobna hiša v fari sv. Frančiška, plinski furnez, garaža. O glasite se na 7411 Myron Ave.
—(19,21,27 apr)
REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA!
Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Itd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo!
HOME - AUTO • BUSINESS • PERSONAL
LET US HELP Y00
70 CONVENIENT. COMPLETE BANKING OFFICES
■nni rtiitti vmn van«i otmuiai

Naročite se na dnevnik ‘Ameriška Domovina^

JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-0583 =
I	COLLINWOODSKI URAD
E 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 £
E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E H	Mi smo vodno pripravljeni z najboljšo postrežbo
umiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiHiiimiiiiimiiiimiiumimmiiiimiimiiimimiiimmii'

Sobe se odda
5 sob se odda zgoraj. Vprašajte na 1087 Addison Rd. —(83)
izxrxxrzxxTXxxxxxiixTJmrTrt
Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
m
V blag spomin
OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA
Theresa
Žele
Zatisnila je svoje oči dne 27. aprila 1947 Kako pozabit to gomilo,
kjer Vaše blago spi srce, ki nam je vedno vdano bilo, vse do zadnjega je dne?
žalujoči:
Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v du'nu tam, kjer Vaše zdaj počiva truplo, kjer dom je Vaš hladan.
V srcu nosimo ljubeče, glas, spomin in pogled Vaš, dokler nit življenja steče in vsi pridemo za Vami
OTROCI, VNUKI, VNUKINJE. ZETJE, SNAHE, BRAT IN SESTRA.
Cleveland, 27. aprila 1961.

EAGLE ZNAMKE
C06
DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE
PQMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE

CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR.
Pestri potiskani vzorci na teh ljubkih
eitffdssTiiš
KISIH - IH - SONČNIH
Willoughby Hlils
Lot naprodaj en aker, 100 čev. spredaj na Chardon Rd. KE 1-0957.	—(83)
Avto naprodaj
1960 Pontiac Bonneville, convertible, navadne prestave, zunaj bel, znotraj moder. Kličite RE 1-6536.	—(84)
mmmn asamc powkr
<<' T	—-W- •— -'-'"-n
......».iVb- buDcr: . . m e dri c ally
V najem
Opremljena soba in kuhinja se odda moškemu. Privatni vhod. Vprašajte na 1153 E. 6L St.	— (84):-
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja v fari sv. Vida lepo 7-so'bno enodružinske) hišo na 5604 Prosser Ave. Je tu'-^ j di garaža. Oglasite se po 4. uri ;na istem naslovu.	(85)
plaščih
Posten nakup! 593
ljubkih matafo plaščsv
Samo
Ta potiskana povestica v May Co. kleti sestoji iz priljubljenih Chesterfield in Bal-macaans deško ukrojenih plaščev v ljubkih rožastih aii geometričnih vzorcih. V veselih živih odtenkih modre, lilaste, zelene, rjave, zlate in drugih spomladnih in poletnih barv.Seveda so ti plašči iz nepropustnega blaga:	iz bombažnega poplina, iz
bombažne in rayon tkanine, vafelnate tka-[ (;: nine, itd. . . . Mene 8 do Ib. Prepričani sme, da bo ta velika izbira lahko zadovoljila tudi najbolj izbirčen oku'$!
Več plaščev je enobarvnih, po ceni od 8.S8 dto&tP do 16.95. Pismenih in telefoničnih naročil žn! ue sprejemamo
f;, M -	^ KLETNI ODDELEK DAMSKIH PLAŠČEV
'V * r"\r L THE MAY COMPANY. VSE 3 TWIN E

<£ Karel Mauser:
1
i
S?’
I
I LJUDJE POD BIČEM 1
I?	11. del
I
i
Družba
fižiS S. PL
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
v Zedinjenih Državah CpJa?* Iftlial lil Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike uCUCi. JUUCl, lil. 14 maja 4945
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111.
ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois
POROTNI ODBOR:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA.
Predsednik Atletičnega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek Od 17 do 35, odrasli oddelek Od 35 do 40, odrasli oddelek Od 41 do 45, odrasli oddelek Od 46 dalje
$10,000 $15,000 $10,000 $ 2,500 Vse bolniške

Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije! Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111.

Society Is Run By And For Members
Slikana sta bila ob drevesu. Nataša je slonela ob deblu, Razpet je ležal na travi in slonel na komolcu. Bil je v oficirski uniformi, Nataša v dolgih smučarskih hlačah s pištolo v roki. “Saj ste bili še otrok,” je rekla Silva prisiljeno. Morala je nekaj reči, čeprav se ji je pogled na punčaro z orožjem zdel oduren.
“Sovražila sem okupatorja in bele,” je čudno siknila. “S Kostjo sva bila potem vedno skupaj.”
Ko je opazila Silvino zmedenost, je hitro dodala:
“Kostja je moževo partizansko ime.”
“O tako,” je rekla Silva. Čutila je, da jo je Razpetovka na nek način zbodla.
Nato se je Razpet ustavil ob sliki turjaškega gradu. Starinski zidovi so kazali znamenja hude borbe, okrogel stolp tik vrat je bil čisto razrušen, od strehe je ostalo samo nekaj lat, zveriže-nih in zlomljenih.
“Na Turjaku v teh dneh, ko ste si ogledovali dolino, še niste bili?”
Razpetov glas je bil poln ponosa, snel je sliko s stene in jo ogledoval.
“Ne, tam še nisem bila,” je rekla mirno. “Veliko si v teh dneh tudi nisem utegnila ogledati. Bila sem pri Sv. Antonu, v Zdenski vasi, v Kompoljah, v Zvirčah in v Hinjah. Ne poznam še ljudi in zde se mi nekam vase zaprti. Skoraj sem imela občutek, da se me boje.”
“Saj se lahko,” je zinila Nataša. “Večina doline je bila bela.”
“Ne vem, kako je bilo tu. Zdi se mi le, da je bilo življenje tu drugačno kakor na Gorenjskem. Kar vem o teh krajih, sem pobrala samo iz časopisov.”
Natašina strupenost jo je neprijetno zadela.
“Turjak, tovarišica, je za to dolino nekak mejnik. Tu smo strli jedro vaških straž in mnogo jih je tam padlo ravno iz te doline. Želel bi, da dobite pravilno sliko, da se boste vedeli ravnati. Ljudje vam bodo pozneje, ko vas bodo boljše spoznali, povedali to in ono. Prav je, če dobite pravilno sliko takoj.”
Obesil je sliko nazaj, si spet
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Excel, oppty. Truck stop. Going bus. Compl. eqpd. Owner must relocate. Very reas. BI. 7-9810.	(83)
natočil vina, pricurnil tudi v Silvin kozarec in sedel.
“Glavni vodnik te doline, organizator vaških straž in odpora proti ljudskemu gibanju todle, je končal svoje življenje med tistimi zidovi. Če povem po pravici, bil je najbolj izobražen kmet, ki je imel celo nekaj gimnazij. šolo je moral pustiti, ker je starejši brat, ki bi moral prevzeti posestvo, umrl, ko ga je brcnil konj. Taki kmetje so vedno najbolj nevarni, vsako stvar presodijo po svoje in nikoli se ne vdajo večini.”
“Nima vedno prav večina,” je rekla nenadoma Silva. “Včasih ima posameznik subjektivno čisto prav in če potegne ljudi za seboj, ga je treba gledati s posebne strani.”
“Ne oporekam,” je rekel Razpet prizanesljivo. “Toda v tistih dneh je šlo za objektivno resnico in nismo mogli gledati na o-sebno mnenje nekega pol izobraženega človeka, četudi je stotine ljudi potegnil za seboj. Njegovo osebno naziranje dobi zavoljo zavajanja samo še večjo krivdo.”
“Pa ga nikoli niste poskušali pridobiti za osvobodilno gibanje?” je vprašala hladno.
Zdaj sta se Razpet in žena oba hkrati zasmejala. Razpetov smeh je bil kratek in prisiljen, Natašin spet živčen in hihetajoč, da je Silvo spreletelo.
“.Sam sem se mučil z njim, bila sva si namreč skoraj prijatelja. Da se pozneje ne bova lovila — bil je to Rekar France iz Zdenske vasi. Nekaj let starejši od mene. Ko sem jaz šel na učiteljišče, je on že končal štiri gimnazije in prišel domov na posestvo. Bil je orjak, da je mali voz sena z dvorišča do kozolca sam potegnil. Ljudje so ga imeli radi in kar se gospodarstva tiče, je bil tako napreden, da je marsikaj vpeljal, kar še danes velja. Na začetku naše borbe se ni zganil. Toda takoj, ko smo likvidirali prve narodne izdajalce, je pričel svoje delo in se postavil proti nam. Govorila sva večkrat, trudili smo se, da bi ga zavoljo priljubljenosti prid obili zase, brez uspeha. Nazadnje je prevzel komando vaške straže v Zvirčah, ki so za nas pomenile veliko. Večkrat smo ga napadli, tudi jaz s svojim odredom.”
Nažgal si je novo cigareto in ni mogel skriti, da se mu roke tresejo.
“In ga niste zmogli?” je malomarno vprašala.
“Ne!” je siknil. “Ob svojem napadu sem imel pet mrtvih.”
Nenadoma se je pogovor pretrgal. Nataša se ni več zasmejala, z albumom v naročju je sedela na stari zofi in njen mrtvi, nekam odsotni pogled je plaval skozi okno, proti stari lipi, ki je stala pred Zadružnim domom. Obilica rumenega listja se je bleščala v soncu.
“In tu imam slike od doma, tovarišica,” je rekla mrtvo. “Belo krajino s trtami in breskvami.”
Silva se je razveselila, se presedla s stola na zofo in Nataša je počasi listala strani. Lado Razpet pa je stopil k oknu in brez besede strmel skoz šipo.
Tako je bilo prvo in globlje spoznanje med Silvo in Razpe-tovima. Zdaj sta v taisti sobi sedela sama, Nataša je bila v kuhinji.
“Ko opraviva uradne pogovore, se pomenimo še kaj v troje,” je rekel Razpet. “Jutri pričnemo šolo, treba je urediti še marsikaj.”
The Holy Family Society of the U. S. A. is organized on a democratic Lodge basis in which memibers of each Lodge elect representatives.
These representatives meet in a national convention each four years to make all policy decisions affecting the entire Society and to elect the Supreme Board of Directors.
For all present and future memibers of the Holy Family Society, perhaps this is the time and place for a Statement of Principles:
1.	The Hdly Family Society membership is composed exclusively of CatholicB who free-
Sedela sta pri isti hrastovi mizi, le dan zunaj je bil pust in vetroven. !Med hišami je ležala zgodnja jesen in mrtvo listje se je sprenašalo po cesti in izgubljeno tavalo čez polja. Cviljenje voz in zategli klici voznikov, ki so priganjali vole ali konje, so padali v to puščobo kakor da odmevajo od daleč.
“Pred vsem bi rad uredil eno zadevo, ki je sicer videti smešna, toda ker želim ostati objektiven, se mi vendarle zdi važna, čeprav bo morda vam prinesla to in ono težavo. Kakor sami veste, navadno zadnji razred vedno uči upravitelj.”
“Skoraj že pravilo je to,” je rekla z vprašujočimi očmi.
“Da. Lani sem ga imel. To leto, tovarišica, ga ne morem imeti.”
Bil je videti nemiren, v zadregi je predeval papirje in listal strani.
“Ne morem prav razumeti, tovariš upravitelj. Vi bi hoteli, da bi jaz prevzela zadnji razred?”
“Točno. Da ne bom predolg, povem naravnost. Letos je v zadnjem razredu sin Rekarja Franceta. Morda se še spomnite našega zadnjega razgovora. Če se ga, potem me boste razumeli. Fant je lani razred ponavljal in
ly joined together for their mutual projection and benefit through the instruments of insurance.
2.	The Holy Family Society realizes that its highest endorsement comes from its many present members and from those who have asked to join the Society and may become members. Only through service to its members and through Catholic action programs designed to aid the entire Catholic community, can the Society hope to continue to receive such endorsement.
3.	We emphatically state that all officers, directors and depart-menf heads of the Holy Family
bo tako najstarejši v razredu. O-čitali so mi že, da sem jaz kriv njegovega ponavljanja, čeprav ga nisem učil. Sem pač upravitelj šole in sovražnik njegovega očeta, ki je zdaj mrtev. Poleg tega ... poslušajte tovarišica — zadnjič tega nisem povedal, toda zvedeli boste itak, naša 0-blast je grob narodnega izdajalca Franceta Rekarja na pokopališču zravnala z zemljo. Njegova žena in njegovi sorodniki so tudi to pripisali meni. Mislim, da me zdaj razumete boljše.”
Očividno se je oddahnil, se naslonil nazaj in prečenj al učinek svojih besedi. Silva ni mogla skriti začudenja.
“Ne zdi se mi človeško, da se nekomu, tudi če je sovražnik, po smrti odreka grob. V zgodovini ..
Takoj ji je presekal govorjenje.
“Nisva poklicana, da sodiva odredbe. Kakor veste, so bili z grobov narodnih izdajalcev pobrani vsi križi z imeni in sežgani. Imena Judežev naj ne bodo ohranjena.”
Zdaj je Silva dvignila glavo. Razpetov obraz je zardel, le črni mešički pod očmi so bili videti še bolj črni kakor navadno.
(Dalje prihodnjič)
; Society are members of the Catholic Church and are pledged to act only in the best interests of their fellow Catholics.
4.	The moral, ethical and spiritual basis of the Holy Family Society must meet the highest demands made upon it by any members or interested parties. The Society must always keep uppermost an attitude of sympathetic understanding of the problems of fellow Catholics.
5.	The Holy Family Society pledges to continue to seek new viays to earn the support of its members and to ever strive to improve the quality, quantity and depth of protection. As new insurance programs become available, they will be brought to the attention of the membership as soon as possible.
6.	The following statement, carried on nearly all pieces of literature printed by the Society, summarizes the above points and reflects accurately the message the Society wishes to deliver to all interested persons:
“Since 1914, the Holy Family Society of the U. .S. A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For nearly half-a-century the Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Illinois Catholics only. Members enjoy the feelings of security and confidence that come with placing their welfare in the hands of their own Society, and at the same time, help strengthen the bonds of faith.”
Haw to Form a Holy Family Society Lodge
Occasionally, members of the Society write or call to say they are interested in furthering the work of the Society by forming ■3 local lodge. For them and others who may be interested, here are some of the main considerations of such a step.
The. main objectives of our Society and its Lodges are as follows:
1.	To protect the home and promote the Catholic, fraternal, social and material interests of our memibers.
2.	To unite fraternally on the broad liberal plan of humanity
all eligible Catholic persons.
3.	To issue to its members protection against sickness and death through insurance.
To form a new Lodge, five members of the Holy Family Society can secure this authority through a charter granted by the Supreme Board of the Society.
The President and the Secretary, with the approval of the Board, shall have the power and authority to issue reasonable regulations covering the conduct of the branch Lodge. Lodges have the right to make and adopt by-laws in conformity with the charter and by-laws of the Holy Family Society. Every branch shall have an official seal of its own.
At convention time, every
Lodge with 40 members shall have the right to elect one delegate and one alternate to attend and participate at the convention. For each additional forty members a Lodge may elect a delegate and an alternate to attend the convention.
Mileage and per diem for the delegates to regular conventions of the Society shall be paid by the Society.
At present, the Society has active lodges in Joliet, La Salle, Bradley, Waukegan, , Chicago Ottawa, Springfield, Illinois, Pittsburgh, Pa., Philadelphia, Pa., and Butte, Montana.
If anyone is interested in forming a new Lodge or joining a present Lodge, please notify the Holy Family Society, 231 Ruby Street, Joliet, Illinois.
REAL ESTATE FOR SALE
RIVERSIDE — North. By owner. 6 room, 3 br. brk. Georgian. Att. gar., alum. S & S. Yard ideal for kids. 55’xl25’ Indscpd. lot. Fin. bsmt. Overhead sewer. Low $20’s. HI 7-9289.	(64)
LOMBARD — Brick Bi-Level 7 Rooms, 3 bedrooms, 1V* baths, Family room. Landscaped lot, 11 Ox 180’ attached 2 car brick garage. By owner. $28,500. MAfair 9-0560.
(25, 27, 28 Apr., 1 May)
HOUSEHOLD HELP
PERMANENT LADY WANTED TO STAY IN AND MIND 2 Small Children. Fri. thru Sunday, or alternatively to stay in for all week end and work 2 days weekly in small apt. overlooking lake, at 1400 Lake Shore Drive. SU 7-6560.
y •• ,	.............................................. ......................
TIHA PROŠNJA — Slon v živalskem vrtu v angleški prestolnici je iztegnil ^voj rilec, da bi mu ikdo izmed >obisko-valcev 'dal kak oreh, ki jih 'ima iposebno rad.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.11002 Lakeshore Illvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Kako srečna kombinacija
ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z 9SHJEM VARJENO STROK’S
\ J
Leteča žoga preko visoko ograjo srednjega polja in točke
skupin se izenačijo! Sedaj pa je čas za praženo koruzo,
za slane prestice in za lahko, mehko, bolj osvežujoče
Stroh’s pivo. Uživajte vašo priljubljeno športno igro na
TV ali radio — napravite jo vedno še bolj prijetno s tem,
da se poslužite osvežujočega, z ognjem varjenega Stroh’s
1
piva!
UGAJALO VAM BO
America’s only fire-brewed beer Tke Stroll Brewery Company, Detroit 26. Mklugaa