KRITIZIRATI - NIČ LAŽJEGA
V četrtek 11. novembra zvečer so se polnoštevilno sestali kumunisti osnovne organizacije Zadvor. Ker je na vabilu pisalo,da bo na sestanek prišel tudi presednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije France Popit, so si vsi želeli, da bi bili ob določeni uri na mestu, kajti škoda bi bilo zamuditi zanitniv dnevni red. Ta je bil res zelo vabljiv: sprejem novih članov, razgovor s tov. Popitom in razprava o tezah o socialni diferenciaciji; take točke niso vsak dan na dnevnem redu. Toda vse se ni uresničilo. Tovariša Popita ni bilo — iz opravičenih razlogov; drugi dve točki pa sta popolnoma uspeli. V zvezo so bili sprejeti dve mladinki in dva mladinca, diskusija o socialni diferenciaciji pa je bila zelo plodna, živa in zelo realna. K temu je močno prispeval tudi sekretar komiteja Ljubljana Moste—Polje Franc Rejc.
Najprej so člani sprejeli v svoje vrste mladince in mladin-ke in ob tej točki sprejeli tudi sklep, da bo to njihova stalna praksa, kajti člani so predlagali še številne druge mladinke in mladince, ki jih je treba sprejeti v vrste ZK in si to žele tudi sami. Duh po pomladitvi orga-nizacije je bil živo prisoten, da ai bilo moč mimo njega. Prav je tako, taki koraki so revulucio-narni in obetajoči.
Živa diskusija o socialni di-ferenciaciji in zaprtosti komu-nistov v ozke lokalne okvire je
bila tako realna, da velja o njej spregovoriti nekaj besed:
Vemo, da so komunisti iz Zadvora in okolice znani po svoji aktivnosti že iz predvoj-nega obdobja, iz let med vojno in po njej. Toda razmere so pripeljale do tega, da jih zadnje čase skoraj nihče več ni poslu-šal, čeprav so o težavah, napa-kah in posledicah tega stalno govorili. Kritizirali so stališče, češ naj partija vodi svojo poli-tiko, oblast pa svojo, in menili, da je partija odgovorna za vse, kar se v državi dogaja, saj je bila
vendar partija tista, ki se je naj-več žrtvovala, da je do take oblasti prišlo. Zato je njena poglavitna skrb, da se taka oblast razvija še naprej. Veliko je bilo govora o tem, zakaj oblast ni učinkovita. Menili so, da zato, ker se premalo uveljav-Ijajo načela marxizma-leniniz-ma, premalo se posluša delov-nega človeka: preveč nam solijo pamet razni strokovnjaki, pre-več je strokovnih razprav, ki ne temelje na realnih razmerah. Proletarec je dobrodošel le ta-krat, ko ga potrebujemo. Tako pa ne moremo več naprej. Bo-mo uspeh naše revolucije spet spravili na kocko mednarodne-ga gospodarskega konzorcija? Mar se bo proletarec moral po-novno bojevati proti buržoaziji, to pot proti rdeči buržoaziji. Ne, samo v tem je rešitev, da bomo razvijali učinkovito oblast, stopili na prste tistim, ki povzročajo sociaino diferen-ciacijo in upoštevali mnenje naj-širših delovnih množic! Pro-blem našega gospodarstva je tudi naš skupni politični pro-blem!
Komunisti in proletarci iz Most in Polja pričakujemo po-trdilo o svojem mnenju tudi v dejanjih, za katere je poklicana oblast! Parola, po kateri naj vsak pomete pred svojim pra-gom ni dobra. Če problemi pre-stopajo lastne pragove, potem je treba zavihteti metlo tudi po
sosedovem dvorišču! Zdravo okolje se okuži od bolnega, to je stara resnica, ki jo moramo upoštevati.
Veliko so govorili tudi o re-ferendumu. Ugotovili so, da je tak način reševanja problemov dober in zdrav. Odločno pa so nastopili proti tistim, ki ustvar-jajo mnenje, da zbrana sredstva ne gredo vedno v tiste namene, za katere so sredstva zbrana. To je včasih žalostna resnica, toda pojavljajo se tudi parole, ki nlmajo s to resnico nič skup-nega. Tako so npr. nekateri na-sprotniki iz kmečkih vrst, ki so tesno povezani s klerom, zdaj prinesli na dan zbiranje sredstev za graditev šolskih stanovanj v Sostrem, kar se je dogajalo pred več kot 20 leti — čeprav je zna-no, za kaj so se tedaj zbirala sredstva in za kaj so bila porab-ljena. Grajali so tudi tiste ob-čane, ki so stalno tarnali o po-trebi otroškega varstva, ko pa naj bi na zborih volivcev podprli taka prizadevanja, jih kratko malo na zbore volilcev ni bilo. Vse preveč je takih, ki znajo samo kritizirati in kričati, pre-malo pa takih, ki so pripravljeni kaj pozitivnega tudi storiti. Da je lažje iz zapečka kritizirati kot na mokrem delati, pa je stara resnica, ki ji ni kaj doda-jati.
Na koncu so se komunisti iz Zadvora dogovorili, da bodo svoja stališča formulirali v za-pisniku in ga posredovali listu ,,Komunist," naj ga objavi, kajti le tako bodo njihova stališča lahko prodrla skoz okvir, v ka-terem so nastala. Alojz Kastelic