Žen§ki fvel
letnik n.
Seftraar 192S.	•ftevtlka Z
VSEBINA 2. ŠTEVILKE:
OBRAZI IN DUŠE: GRAZIA DELEDDA. - (Iva Breščakova.).....Sir. 33
OB PETDESETLETNICI OTONA ŽUPANČIČA. - Pesem. - (Anica). ... . 35
JUNAKINJA ZVESTOBE. — Nadaljevanje. — (Lea Faturjeva.)........ 36
PEROAMENTL — Pesem. — Nadaljevanje. — (Jela Spiridonović ■ Savićeva
Karlo Kocjančič.)......................
TISA. — (Janez Rožencvet.).................
ŽENA V JUOOSLOVENSKI NARODNI PESMI. - Konec. - (Pranja Hiheličeva.
2aMSKO SVATOVANJE. - Pesem. - (Gustav Strniša.).......
V KARPATIH PRI HUCULIH. - Konec. - (Vera Albrechlova.).....
UKRAJINSKI SONET. - (Vera Albrechtova.)...........
IV. MEDNARODNI KONGRES ZA GOSPODINJSTVO V RIMU. - (Jerica Zern
Ijanova.)...... ..................
IZVESTJA; Po ženskem svelu. — Materinstvo. — Higijena. — Kuhinja. - Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — O lepem vedenju. — Književnost in umetnost. — Stran 58, 59, 60,
61, 62, 63, 64.................... . MODNA PRILOGA.
--- UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. —-
ff
ŽENSKI SVET
«
Iihaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. - Naročila ih naročnino
je nasloviti
na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20.
Uredništvo in uprava:
V Trstu, ul. Torre bianca 39/1
Poštne pošiljatve nasloviti na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384. - Izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu.
Za konsorcij odgovorna Milka Martelančeva.
Tiska tiskarna „Edinost" v Trstu, Via S. Francesco d' Assisi štev. 20
Oho!
Sedaj pa že vem, zakaj si tako čvrst!
ŽENSKI SVET
Priloga za Jugoslavijo k številki 2.-1928
Jubilej Franje Tavčarjeve
Voditeljica ljubljanskega ženstva, po vsej Sloveniji visoko spoštovana, po vsej Jugoslaviji uvaževana, a tudi izven mej širše domovine dobro znana Franja Tavčarjeva roj. Košenini je doživela dne 8. februarja 1.1. šestdesetletnico svojega rojstva.
Še pod Marijo Murnikovo, prvo organizatorko ljubljanske ženske inteligence, se je ljubezniva, živahna, za vsako delo v prid javnega
blagra pripravljena mlada gospa Franja udejstvovala kot energična in inicijativna narodna delavka. Že takrat je bila predsednica prve mestne ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Leta 1894. pa je prevzela vodstvo ljubljanskega narodnozavednega ženstva. Njena največja zasluga je, da je znala žene in dekleta vseh slojev pridobivati ne le za reprezentativno paradno, nego za resno, pozitivno javno, seveda predvsem humanitarno in narodno delo. To je bilo mogoče doseči le nji, ker je bila in je ostala do danes resnična, neigrana demokratka v najpopolnejšem pomenu te besede. Naravno je simpatična in se zna vmisliti in čuvstveno poglobiti v vsakem položaju in najti vedno pravo besedo. Vseh 35 let svojega plodonosnega javnega delovanja je uvaževala mnenje, želje in predloge svojih tovarišic, znala se je podrejati in udejstvovati kot disciplinirana članica velike enote s svojim organizatoričnim duhom in z občudovanja vredno vztrajnostjo, ki jo je znala s sugestivno, samo njej lastno močjo prenesti na okolico. Tako je uresničila vse, kar je bilo le oživotvorjenja sposobno.
Z velikim številom enakomislečih duš je ustanovila leta 1901. agilno «Splošno žensko društvo» v Ljubljani ter «Žensko telovadno društvo», kesneje imenovano telesno-kulturno društvo «Atena>, ki jima je do danes predsednica. — Leta 1906. je bila med ustanoviteljicami prvega ljubljanskega dekliškega internata Mladike ter je sedela mnogo let tudi v mestnem kuratoriju prvega slovenskega dekliškega liceja.
Brez Franje Tavčarjeve se zadnjih 50 let skorajda ne vrši nobena večja javna prireditev kulturnega, dobrodelnega, obrambnega in obče narodno-koristnega pomena. Vsa napredna društva, vse korporacije, bodisi moške, bodisi ženske, kličejo na pomoč Franjo Tavčarjevo z njenim ženskim štabom, kadar hočejo prirediti velikopoteznejšo ali resnejšo akcijo. Prireditev s Franjo Tavčarjevo na čelu pomenja že pol uspeha.
Čudovito je, da ni Tavčarjeva nikdar utrujena, nikoli nervozna ali nevoljna, naveličana ali malodušna. V svojem gorečem rodoljubju sprejema, vedno mladostno prožna in živahna, vse voljno na svoje rame. Zna si pač pridobivati vselej agilne in sposobne sodelavke, ki jamčijo za uspeh započete stvari.
V delu za nacijonalno osvoboditev {Majska deklaracija leta 1918.), za invalide, za slepe, za osirotelo deco, za bolno ženstvo stoji Tavčarjeva vedno v prvih vrstah. Koncem vojne in po njej je predsedovala «Odboru žena SHS za siročad», čigar namen je bil, da lajša gorje sirotam širom nove domovine. Po prevratu je prevzela tiidi predsedstvo leta 1882. ustanovljenega «kranjskega» «Gospejnega društva krščanske ljubezni» (Jožefišče), ki še danes vrši dela usmiljenja. Dalje je gospa Franja tudi predsednica društva «Dečji in materinski dom kraljice Marije» v Ljubljani ter takoj od začetka, t. j. od leta 1921. druga podpredsednica «Narodnega ženskega Saveza SHS».
l.eta 1921. je ustanovila patriotsko dobrodelno društvo «Kolo jugo-slovenskih sester», ki ima danes že nad 30 podružnic ter je od početka njegova predsednica.
Za požrtvovalno delo na korist balkanskega Rdečega križa jo je pred svetovno vojno pokojni kralj Peter odlikoval z redom sv. Save 5. stop. Leta 1925. pa je dosegla najvišjo odliko: postala je častna dvorna dama prve jugoslovenske kraljice Marije.
Oče iu mati .jubilantke, Gustav Košenini in soproga Franja roj. Arce.
(Komaj je imela Francika dva meseca, je izgubila mamo, v tretjem letu so ji pokopali tudi že očeta. Za siroto so se zavzeli materini bratje in sestre, posebno stric Raj ko Arce in njegova soproga Josipina.)
Najlepša poteza Franje Tavčarjeve je njena velika dobrotljivost. Občutiti tujo bol prav kakor da je njena, tuje solze na lastnem licu, to zna ona kakor malokdo drugi. In pomaga, kadar in kjer more. Vsakdo jo najde in za usodo vsakogar se zanima, prosjači zanj ter jc za vire pridobivanja v korist siromakov, zapostavijencev in pozablje-
ni
nih bistro iznajdljiva. Lahko rečem, da je pri njej javna pisarna in posredovalnica ljubljanskih, pa tudi vnanjih, zlasti sramežljivih ubožcev. Ako jim že ne more dejansko pomagati, pa jih vsaj posluša, sočiivstvuje ž njimi in jih moralično dviga, kar je tudi že nekaj. A če le količkaj more, tudi res pomaga, posreduje, intervenira, urgira ter ne odneha zlepa.
Mnogo jubilejev praznujemo dandanes. Često se proslavljajo ljudje, ki so končno vršili le svojo uradno ali poklicno dolžnost. Naša gospa Franja pa nima poklica. Delala je in dela iz notranje potrebe, iz čuta dolžnosti do svojega naroda in do bližnjega. Svojemu soprogu, pokojnemu velikemu pisatelju in politiku, dr ju. Ivanu Tavčarju je bila vzorna žena, svojim otrokom je odlična mati. Njen dvorec Visoko v Poljanski dolir.i je duševna božja pot, kamor prihajajo trumoma najboljši duhovi slovenski in jugoslovanski se poklanjat spominu nepozabnega pokojnika in pozdravljat idealno gostoljubno gospo Visošco.
Ljudomila, po svoji naravi in krvi plemenita žena, narodno zavedna, požrtvovalna in inteligentna jubilantka Franja Tavčarjeva ima neoporečne zasluge, da si je tudi slovensko ženstvo pridobilo ugled resno delavnega človeka.
M i n k a G o v e k a r j e v a.
Tavčarjev dvorec Visoko v Poljanski dolini.
PRISPEVAJTE V FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI I
Bakrotisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).
ŽENSKI SVET
Obrazi in duše.
GRAZIA DELEDDA.
Noblova literarna nagrada za leto 1926. je bila lani podeljena italijanski pisateljici Graciji Deleddi. Inozemsko časopisje in intelektualni krogi odobravajo, da je švedska Akademija po 21letnem presledku spet počastila italijansko literaturo, in to ravno v pisateljici Graciji Deleddi, ki je po svojih delih zelo podobna Švedinji Selmi LagerlöL Sicer pa je ime Gracije Deledde že več kot 12 let skoro svetovno znano. Njeni romani in novele so že pred leti zašli med tujce, zbudili zanimanje in želi splošno priznanje.
Grazia Deledda ni edina, ki bi bila v današnji literaturni družini popolnoma zdrava, a pisateljev, ki bi imeli kot ona ne dobro ampak najboljšo moralno in intelektualno zdravje, je v današnjih časih silno malo.
Rojena je ta pisateljica leta 1875. v Sardiniji, v majhni vasi Nuoro. Ded njen je bil skromen kmet iz hribov Fenni, kakor Ananija Atonzu, junak v romanu «Cenere»; oče njen pa je bil poznan v Sardiniji kot poet improvizator. Gracija Deledda je obiskovala samo ljudsko šolo in se je pozneje sama izobrazila, kar je njen največji ponos.
Mali, priprosti svet, kjer je živela, dokler se ni poročila in zapustila Sa.rdinije; skromno patrijalhalno življenje, polno svečanih, skoro ieratičnih figur in divjih inštinktov, vse to je močno vplivalo na njeno umetniško rahločutnost. In ko je pozneje spoznala vihravo mestno življenje, se je česta s tihim domotožjem zamislila v tisti priprosti svet.
Najvažnejši motiv, ki je navdihnil njeno umetnost, je Sardinija. Kot močna koloristinja je naslikala in opisala v resnični luči pokrajine in kostime tega otoka, navade in tradicije njegovih prebivalcev. PrVi njen roman je izšel leta 1898 («Anime oneste»). Še mlada je sodelovala pri reviji «L'Ul-tima Moda»! in priobčila v njej i-Racconti sardi». Kmalu nato je izdala dvj knjigi rtovel: «L'ospite» in «Le tentazioni^, leta 1903. je izšel roman «H vecchio della montagna» in leto pozneje «Dopo il divorzio». Ti dve knjigi kot tudi roman «Elias Portolm je kritika z navdušenjem pozdravila in ocenila z lepimi besedami. Sledili so kmalu tem knjigam bolj močni in zrelejši romani iz sardinskega ambienta, kot: «I giuochi della vita», «h normo», «Via del male», «Sino al confine», «Marianna Sirca«, «Incendio
STRAN 34. .	ŽBNiSKI SVET štev. 2.	LETNIK VI.
nelVoliveto^, ki so bili prevedeni v tuje jezike ter so nesli ime italijanske pisateljice izven meje njene domovine.
Več kot dvajset knjig tvori do danes njena produkcija; čeravno opazimo v slednjem njenih del čudovite psihološke zgradbe vsake osebe, je vendar najlepša lastnost te pisateljice predvsem njena živa in svetla moč velike umetnice. V tisti njeni tekoči, enostavni prozi, ki se ne drži nobenih stilistč-nih pravil, ne išče ne elegance, ne napetosti in zapletljajev, temveč sledi izključno le človeškim lastnostim osebe, je skrivnost, ki veje iz slednjega njenih del. Zdi se, da vstajajo duhovne podobe v njeni fantaziji spontano, vse že cele, polne in žive.
Njena umetnost ne potrebuje fantastičnih scen ali čudežno zueriženih dogodkov: ona vidi osebe «zunanje in notranje-». Vse življenje se odpira v teh njenih knjigah; življenje, katerega duša ne živi, temveč ga opazuje z neke vrste filozohčnim čutom, v katerem se prepleta in steka sokratična jasnost in človeška usmiljenost, humorizem in logika, panteizem in krist-janska morala.
Moč in skoro kiparska jasnost oseb, katere Deledda ustvarja, prepriča <:itatelja, da vidi in sliši, kako žive osebe svoje življenje. Otroci narave so ti možje in te žene: na njihovem telesu in na duši njihovi ne vidimo znakov ali odtisov umetnosti. Ko prečitamo knjige aH novele in se zamislimo v osebo ali dogodek, ki sta nas ganila, se v tistem trenotku zavemo, da nas je protagonist dotičnega dogodka res ganil, a nas ni presenetil: in šele takrat vidimo in spoznamo višek umetnosti, katerega se je dotaknil psiholog, ki stoji skrit za svojimi osebami, da čitatelj ne razmišlja in ne gleda njega mesto njegovih oseb, in se niti ne zave, da je bil v resnici «nekdo>^, ki je te osebe ustvaril in jim dal življenje.
Čudovita novela «Piccolinay> je res majhen zaklad knjige «Sigillo del-Vamore». Ko je stari služabnik, ki je služil udano in molčeče leta in mesece svoji lepi gospodinji, in ni dal ne dobil niti ene lepe, dobre, ljubeznive besede, za katerega ni imela celo življenje rte smehljaja, ne veselja, umrl, pripoveduje njegova lepa gospodinja z največjo ravnodušnostjo: «V njegovi sobi smo našli knjige polne računov: nič drugega. V teh knjigah pa ne najdem nikdar zapisanega računa za cvetlice, ki mi jih je on kupoval vsak dan. To je vse, kar pomeni, da je ena živa duša šla mimo moje mrzle duše. Tudi jaz sem mu ponesla cvetlice na njegov grob; on jih ne bo «čutih, kot nisem jaz «čutila» njegovih».
Pisateljica je res zmožna resnične, prave, velike in čiste umetnosti.
Iva Breščakova.
LETNIK VI.
ŽENSKI SVET štev; 2.
STRAN 35.
1 Anica:
Ob petdesetletnici.
Ö Vinica skromna, o skromna Bela krajina. Ji skrita za hrbet Gorjancev,
O najbolj pristna po šegah in o stare navade zavita, J/aša si najbolj ti in iooj je predvsem naš praznik.
3ena preprosta ga je o tebi rodila,
Uskoki so mu ob roistou stali na straži,
pesem njegova je vzklila iz tvoje pesmi.
JJ mlada sila ga je čez plan vodila
Jfa steze življenje, kjer se je v čašo opojnosti zlila.
Čaša opojna, življenje je v njej dozorelo,
ÜZ sladke novine je o zlato vino zavrelo.
Črte globoke so se zarezale o misel.
STRAN 36. ._ŽBNiSKI SVET štev. 2.	LETNIK VI.
Ö, težka je pot, ko išče umetnik čloaeka ! Samogovori so nam izdali islianje. Tiho naj išče le oni, Iii r.ima besede,
komur je vsaka bogasiuo, naj ga razkrije, ßaj solnce, ki soeii njemut razlije Jn v garje Vidova uzgaja dom in mladino.
Vzgaja naj Gicibane, fante od fare: €na je sama resnica vsega v življenju. Četudi smo košček življenja, nam je uganka. J/e ena, samo sfo kakor v knjigi, O samei same uganke in same prastare.
jYii smo slabiči ob njih, popotnik ob sfingi, Xepota edina jih zmaga in stvarnik lepote, J7 ta, ker je večen, kakor je večna rcsnica. — 3)aJ nam lepofe, ker Ji js dano bogastvo !
Jn slutnjo resnice daj nam v lepoti ßam, ki je iščemo v temi in zmoti!
ßatjuSka Tvoj in Kette in Cankar
Ö vsi, ki ste merili sile si mlade,
giej, vsi so odšli! — Ti sam si med nami. —
JT v Tebi, Umetnik po božji volji,
Tekmujejo z večnostjo naše nade!
LeaFaturjeva: Junakitlja ZVeStObG.
Povest iz turšhih časov.
12. Lepih suženj nc puščamo domov.
Svetla gospa je ukazala», je pretrgal evnuh s tenkim glasom Srebrnina-plaho razmišljanje. Zavita in zagrnjena, kakor je bila stopila za. serajlski zid, in v mučni negotovosti sVoje usode, je sledila črncu. S hitrim pogledom je skušala razbrati z obraza haremskega strahu kalco vest o svoji usodi, a v onih zlobno-topih, bolj ženskih kakor moških potezah je bilo zarisano samo začudenje. Sklepala je iz tega, da je nekaj nenavadnega ž njo, da je moral Omar posredovati, dasi se ni prikazal ves čas njenega potovanja. Tudi je bil njen vodnik bolj bogato opravljen kakor-eviiuhi, ki so jo sprejeli pri vratih. Hodila sta po ozkih, vijugastih, hladnih hodnikih, mračnih in tihih. Nikjer žive duŠe. Srce se ji je krčilo v misH da ne bo videla veči solnca, da jo bodo zašili v vrečo in vrgli v Bospor! Kaj pomaga zdaj bodalce. Omar, Acan — lepota... Kje je zmagoslavni
LETNIK VI.	ŽENSKI SVET štev. 1. 	STRAN 13.
-zavest, ki jo je navdajala še v Vrhbosni in je vzplapolala visoko, ko je .zagledala Carigrad? «Vrnem sei» Kako se vrneš domov, Srebrna, kako? .Ni tukaj duše, ki bi zastavila življenje zato, zaman te bo čakal Matija; zaman je končal poleg Tomaža in Liharda še ubogi, nedolžni Lojzek... Veselila se bo in upala Jerneja, pozabili bodo domači nanjo in samo pes Soli-man bo še včasih zatulil v spominu na svojo mlado gospodinjo. Lojzek, ubogi deček! Kako je zavalovilo Srebrni srce, ko je slišala izmed sejmar-jev njegov glas! Kakor da jo kliče dom, kakor da poje Gabrk, kakor da vabi zvon v grajsko kapelo, Lojzek! Shujšan v scefedrani obleki. In tako -vesel, da je našel svojo mlado gospodinjo, in tako žalosten, ko jo je videl v sužnosti. In pater je pravil: Našel ga je nezavestnega na cesti in privedel v svoj samostan. Povedal je, da išče svojo .gospodinjo, ki so jo ugrabili bosanski Turki, Po Bosni se je govorilo dosti o sužnji, ki jo misli Uzref-paša pokloniti sultanu, vedeli so ljudje, da se odpravlja paša na dolgo pot. Lojzek, ves izmučen in sestradan, ni hotel počakati, da se okrepča, prosil je in ker je imel pater opravka pri paši, sta se napravila na pot v Vrhbosno.
Srebrna se je bila razjokala nad dečkom, hlastno ga je izpraševala o Matiji. Lojzek je povedal, da je Matija kar norel, da je šel v Ljubljano, kjer imajo v gradu zaprte Turke, da je prosil za. vojaštvo, da bi zasledoval roparje, da je jezdil z grajskimi hlapci dolgo v iskanje, pa ni našel sledi.
In Jerneja? Hodi ona v hišo? Se pogovarja z Matijem? — Ne. Matija je jezen na Jernejo; če bi ga ne bila tako zmešala ona, bi ne bil pustil Srebrne same, raje bi bil umrl za njo. In to je hladilo Srebrni srce, ji dalo poguma. Matija jo išče, jo čaka. O jaz pridem, Matija! Če sem tudi na potu k sultanu, izpustili me bodo tam. Saj je izpustil tudi kalif lepo be-duinko, ki je žalovala po prostrani puščavi. In kako bodo ponosni pri Krumpčevih, ko se vrne Srebrna... Grad in vas se bosta vzdignila, mesto Senožeče jo bo častilo. Glas bo prišel do Lambergarjevih — do vse gospode, do cesarja,.. Prihajali bodo vitezi, poslal bo po njo sam cesar, da mu pove Srebrna, kako je s turško močjo in kako je na sultanovem dvoru,..
Tako jo je bila zanesla tedaj radostna misel. Pa je rekla paši: «Daj vendar, gospod, preskrbi mu konja in svobodno pot domov, da jim sporoči moje pozdrave.» Paša je ugovarjal: «Zakaj domov. Srebrna? Dečka vzamemo s seboj, bister je, pride lahko v serajlsko šolo in postane iči oglani (paž). Tvoj sorodnik je, Srebrna? Sultan mu bo dal lepo mesto».
«Domov naj gre!» je vzkliknila v skrbeh Srebrna, Lojzek pa je trepetal med željo, da ostane pri Srebrni, da vidi Carigrad, in med strahom, da bi ga silili k prestopu. Konec njenim in Uzrefovim določbam je naredil fran^ čiškan, ki je spregovoril slovesno v turškem jeziku, da bi ga razumel samo paša:
«Dečku je že odločil Bo.g pot... Pot ga je izdelala — ugasnil bo kakor sveča.»
STRAN 38. .
ŽBNiSKI SVET štev. 2.
LETNIK VI.
Zavpila bi bila Srebrna. Paša je pogledal Lojzka in pokimal frančiškanu; «Skrbi, da se okrepi, potem ga pošljemo domov. Oglasi se pri meni, ko se vrnem.»
In skoraj bolj kakor Tomaževa in Lihardova smrt boli Srebrno-Lojzkova,., —
Hodnik se je ustavil ob širokih stopnicah, lesketal se je v zlatih napisih in vcdil k vratom, prelepo vloženim z bisernico. Evnuh je dvignil težko zaveso zamolklo rdeče barve in pokazal Srebrni, naj vstopi in počaka. Zavzeta je obstala pri vratih. Pred njo se je širila dvorana v svetlih stebrih z blestečim stropom in stenami iz poslikanih svetlih plošč. V dnu dvorane je stal prestol, ki se je višal nad stopnicami. Do njega je vodila preproga z živo vtkanim cvetjem in podobami. Visoka okna v barvanem steklu so lila preminjajočo se luč na zlate napise, vsa dvorana je bila
kakor zatopljena v prijetno razmišljanje.	____- -
Vendar se je zdela Srebrni strašna. Boječe
se je bližala prestolu, šla okoli stebrov in plašno je -dihala vase toplf-zrak — kaj ne diši po krvi, po grehu? Ne prihaja li izza zavese za prestolom ona procesija ljudi brez glav, o kateri ji je pravila Kata?
Naslonila se je na steber, V molk dvorane je bilo glasno njeno srce.. Zakaj je pustila sužnji, ki ji je podaril Uzref, domov? Svaril jo je Uzref — toda ona je mislila samo na solze starišev, na ženina, ki sta vzdvajala.. Dala jima je svobodo, sužnja sužnjam, in zahtevala od Uzreta zatfotovilo^. da ju vrne starišem. In Uzref, stari poštenjak, bo storil to. Molili bosta za Srebrno.
Dolga pot jo je bila utrudila bolj duševno kakor telesno. Potovali so-po stari Srbiji. Povsod, so bile še sence nekdanje mgočnosti krščanskega-carstva, a poleg spominov srbske slave so se košatile razkošne stavbe turških osvojiteljev, džamije, mošeje, kopališča, pokopališča s turbani, šole, karavanseraji, hani. In Uzref ni pozabil pobahati se: «Poglej, kako skrbimo-za potrebe potnikov in siromakov. Vsak je preskrbljen. Prinesli smo v te-divje kraje omiko,»
Vzkipela je bila Srebrna: «Omiko praviš? Kje je staro bogastvo teb. dežela? Z žarečim zlatom so pokrivali srbski carji stene cerkva, v zlater robove so okovali ikonostase in zlate križe so posuli z dragulji. Bile so šole za cerkvene pevce, slikarje, stavbarje, cvetela je obrt zlatnin, orožja, tkanin, posod. Dušan je skrbel za ugodnost prometa, gradil in popravljal ceste, ustanovil njih varnost, Z modrimi postavami je uredil delo in pravice?
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 1. _STRAN 13.
vsakogar, kakor si mi priznal že sam. Vi ste pa vse to uničili, kar ste pustili domačinom navideznih pravic, žali samo njih ponosno zavest. In to imenujete omiko. Svobodno rojene žene ropate in si jih podarjujete kakor Vrečo orehov. Pa ne pozabi, da pravi prerokovanje, da bo tudi vašega nasilja konec, da bo domaševal v Sveti Sofiji med čitanjem maše ubiti škof.»
Uzref si je po.gladil brado in povdaril; «Ugovarjaš meni, svojemu staremu prijatelju — na dvoru bi te stala beseda glavo. Soliman je ponosen na svojo moč, ponosen na delo svojih dedov, Soliman ne pozna usmiljenj a.,,»
Srebrna zamiži. Iz stebra jo prehaja mrzlo po hrbtu. Na vsej poti se je ozirala po karavanah, po posameznih urnih jezdecih, po tataijih, ki prenašajo povelja sultana do njegovih namestnikov; gledala je v palanke in hane, v karavanseraje, v gozdove in gore. Nikjer ni bilo Omarja. Ni ga bilo v nobenem mestu na potu v Carigrad, ni se oglasil v Carigradu.
In vendar je moral biti Omar vmes; Ko je jo pripeljal Uzref do drugih vhodnih vrat Serajla, kjer se vrste v službi sultanovi komorniki, ni bilo tam Osman-Kapidži-paše, s katerim sta bila dogovorjena, da ga pelje naravnost k Solimanu. Na Uzref ovo vprašanje po Osmanu je odgovoril službujoči komornik, da je sultana pozvala Osmana k sebi. Uzref je prebledel — gotovo se je prestrašil za Osmana. Povedal je'komorniku, da je naznanjen za tisto uro pri sultanu. «Nemogoče,» se je vljudno nasmehnil komornik, «vladar vseh vladarjev se je odpeljal davi v Skutari, kjer ne sprejme nikogar.»
Bila sta pa z Uzrefom že za vrati, ki so se zaprla za njima, spremstvo je ostalo zunaj. «Pridem drugič,» se je hotel izmotati Uzref, Vljudno se je priklonil komornik; «Kakor je tvojemu gospodstvu drago, ti bo že naznanil Osman-paša iuro in dan sprejema.» «Vrniva se torej!» je rekel Uzref Srebrni. Toda komornik je branil; «Zakaj hoče tvoje gospodstvo sultanovemu haremu namenjeno sužnjo odpeljati?» — «Sam jo odvedem.» «Nemogoče. Vse po predpisih. Sužnja pride najprej pred oči sultane in ona določi ž njo.»
In Srebrna ni vedela, kako ne kdaj — nenadoma je bilo par evnuhov pri njej — in že je hodila po stezah med lepimi nasadi, mimo ribnikov, obrobljenih s cipresami.
Zašumela je zavesa. Osem dekliških postav, razkritih lic, malo čepico na glavi, v bogati obleki, lase prepletene z zlatimi nitmi, je vstopilo. Pred prestolom so se postavile na desno in na levo ob njem. Srebrna se je zavila hitro, srce ji je trepetalo. Dva črnca sta dvignila zaveso. V bleščeči obleki, z lahkim plaščkom na ramah je prihajala srednje velika ženska. Na laseh se ji je zibal belo oviti rdeči turban in v njem velik kamen, ki se je gibal in blestel kakor v pravljici o kraljični z zvezdo. A vse bogastvo obleke in draguljev ni prikrilo Srebrni, da ni lepa ta Solimanova hči, bila je preveč
STRAN 20.	ŽENSKI SVET štev. 1.	LETNIK .VI.
podobna svojemu očetu, predolg zavihan nos je imela in majhne oči, tenke ustnice so ji dajale nekaj, kar je spominjalo na jastreba. Srebrno je preletelo mrzlo pod pogledom ženske, ki ima v roki njeno usodo. Priklonila se je nizko, ko je šla sultana mimo nje.
Mirmajla se je spustila na prestol in mignila z roko, vso posuto s prstani. Deklice so se priklonile do tal in odšle. Obrnila se je k Srebrni:
«Si ti sužnja, ki jo je pripeljal bosanski paša sultanu v dar?»
<.Sem, svetla gospa,» se je priklonila Srebrna. Zapovedujoči glas je nadaljeval:
<'Ti si prosila, da bi prišla v moje in ne v sultanove roke? — Zakaj?»
«Omožena sem, svetla gospa, in naša vera nam ukazuje zvestobo do smrti,»
«Zvestobo do smrti,» je ponovila sultana in omečil se ji je glas in pogled. Velela je: «Odgrni se!»
Začudenje, bolest, nevolja ji je zganila črte v obrazu, Zamrmrala je po turško: «Saj bi res znorel starec, da jo vidi.,. Znorel bi tudi Selim — tudi moj mož in moji svaki. In oče bi nas dal njej na voljo vBe podaviti, kakor je podavil vse, kar je nasprotovalo moji materi, V resnici nevarna ženska,»
Potem je vprašala; «Ti si kraljevskega rodu?»
«Po zadnji bosanski kraljici Katarini.»
«Njen mož je bil prijatelj mojega deda Mehmeda,» je pokimala sultana. Ostro je pogledala Srebrno;
«Si videla sultanove dežele? In se nisi polakomila niti za hip, da bi postala moč, ki bi gibala smeri te premo.gočne države in se poigrala z glavami nadutih in upornih paš in begov?»
Srebrna je sklonila glavo: V dno duše ji je pogledala Mirmajla. Tako je bilo, ko je zagledala Carigrad, kakor ko ji je pokazal Uzref iz stolpa vrhbosanskega gradu Bosno.,, Pristopil je hudi duh in je rekel; «Poklekni in moli me, in vse bo tvoje!,,,»
Dvignila je glavo in po.gledaIa odkrito v oči sultane; «Bil je samo hip,.. Sramujem se.„»
Sultana se je nasmehnila: «Ne "sramuj se! Samo popolnoma topa ženska ne bi imela te želje. Sedi k mojim no.gam! Povej mi, kdo je Omar, ki je poslal Acan-pašo, našega pesnika in prijatelja iz otročjih let, k meni, da te priporoči?»
«Omar je moj sorodnik,»
«In zaljubljen vate. Pesniki so vsi zaljubljeni.»
Resnö je molčala Srebrna. Sultana jo je gledala prodirno: «Povej, kaj pričakuješ od mene?»
(Dalje prih.)
LEa-'NIK VI. 
	 ŽENSKI SVET štev. 2.
STRAN 41.
Pergamenti.	(Nadaljevanje.)
Jela Spiridonovič-Savičeva. — Karlo Kocjančič. Pod sinji obok škrjančki se pno Zapel bi vam pesem, bratje.
po livadah letajo beli metulji, a male čaše žoltih cvetov čakajo svoje ljubimce vetrove.
Tedaj spregovori brat Pajßija:
«Ali je mogoče v tej lepoti, da se gode zločesta dejanja...?
Kaj bo človeška duša nekoč le dozorela za hvaležno oko ljubavi?
Stratonik,
poglej te sadovnjake, ki ležijo kakor bela jata jutranjih golobov na sinji prostornini neba...
Kaj je treba zla ljudem pod slavo solnčnega neba?»
Barnaba stopa z novincem spredaj; njegove oči, ki vidijo daleč, so bolj sinje od morja pod pečevjem; in reče;
«Zapel bi vam pesem, bratje, mojemu srcu dragi, pesem kakor cvet...
Mi smo listi čaše, a prašniki so mučeniki.
Nas prenaša veter	j
preko višave gora, a oni ostanejo seme, ki hrani naš rod...
Naši mučeniki...
mojemu sercu dragi, pesem kakor cvet...
Kakor krvav cvet v vetru...»
In na zadnje smo ugledali še zadnji rdeči plamen, še zadnji rdeči zbogom našega nekdanjega svetišča.
Vse je v pepelu, mrtvo in tihotno.
Vse je kakor zvezam zvonovi ali kakor uklenjene roke obglavljenih teles...
In novinec Hieronim
nam je pokazal v jamo vhod.
Prižgali smo rdeče plamenice in vstopili vsi trije.
V škrlatnem plamenu je blisnila ogromna katedrala v lesketajočih barvah, kakor da je iz opala vsa.
Slava tebi. Prodan! Tvoja grobnica ni majhna, zgrajena je
kakor grobnice faraonov, toda z nadčloveško roko...
In končno smo našli truplo našega zadušenega vodje... A nad truplom so se dvigala ogromna, visoka krila, kakor da so krila arhangela
[Mihaela. Ta ogromna krila se širijo, kakor da hočejo v nebo zleteli, da ponesejo mrtvega vodjo...
STllAN 42.
ŽENSKI SVET štev. 2..
LETNIK VI.
Tedaj smo pripravili telo in pričeli opelo.
Potem sem rekel Barnabi:
«In ti mu zdaj zapoj, ali ne po knjigah,
bil je junak in vodja.
Zcpoj mu, kakor ptica poje, kakor ptica na visoki veji, ko poleti proti iztočni strani, proti zlatemu solncu, proti tema svetlemu vrhu, da se opije svetlobe...
Zapoj mu, Barnaba, preprosto kakor vselej, kadar ti poješ —■ bil je junak in vodja.»
In mi dva, ostala brata sva ob rdečih plamenicah prebirala molitve mrtvim.
Tedaj nalik srebrnemu zvonu ogromne katedrale je zadonel Barnabov glas in vsi smo padli na kolena:
«Jaz ti zapojem pesem, vodja, mojemu srcu dragi, pesem kakor san.
Kakor san, ki ga v dna duše
nosim...
Sel si za zvezdo, vodja, za veliko, srebrno zvezdo. Vodila te je na pota. Vodja, po katerih stopajo izvoljenci.
In povedla te je na vrh gore, na vrh srebrne gore, od koder daljne prostranosti vidiš, daljne prostranosti sinje.
In čakal si, da zaori srebrnih tromb glas bojni.
Sam, vodja, sam z visoko zvezdo srebrno, s srebrno zvezdo svobode, sam.
Hadži- Prodan, o vodja junaški, o mučenik, čuješ li — zunaj nekdo kliče in ječi:
>'Joj, prejoj srbskemu ljudstvu!-»
A ti si ves v srebru, vodja, ves v srebru večnem.
Kakor bel stolp v mesečini si v srebru oes.»
In poslovili smo se od mrtv.ega vodje.
A brat Pajsija krstil je jamo v tistem pomladnem jutru-, dal ji je ime « Hadži-Prodana.»
Odšli smo na pogorišče.
Tedaj je našel Pajsija ikono, baš ono belo z jaslimi in s trojico klečečih kraljev, vso sajasto v pepelu.
A jat sem uzrl na jutranji strani, v zidu kraj oltarja, bronasto skrinjico, podobno tistim starim z vlastelinskih dvorov.
Morda sem rešil dragocenost iz starih časov.
In novinec Hieronim je našel kadilnico ter jo izročil Barnabi.
Odšli smo proti našemu dragemu
[domu.
LETNIK VI.
ŽENSKI SVET štev. 1. 
STRAN 13.
Prešli smo Moravico,
Roščiće, Rcdaljevo.
Takrat je vzhajala nad Maličem
jia nebu prva zvezda.
Tedaj se je oglasil Hier onim: ■xCuden je ta večer; prva zvezda vzhaja, o vi trije stopate v tem sinjem somraku ■ z rokami, polnimi darov, kakor so v starem času stopali trije kralji, irije iztočni modreci...^
Tedaj se je brat Pajsija ustavil:
«Prva zvezda na nebu nam je res mila, ali so daleč naša srca •od src treh modrecev...
Gni so bili darovalci, « mi smo le čuvarji.
Vse je propalo, kar smo imeli: svoboda, ■svetišča, knjige, na žrtvenik
najboljše ljudi smo darovali; ie bi ne bila naia'briga, ' da ohranimo vrednote stare, hi bili kakor steblo brej: korena in ladja brez krmila in plica, ki so ji porezane peruti...
Za stvarjanje smo brez svobode, zato čuvajmo dobrine stare, ■ knjige stare in blaga.
In ko prisijejo svetlejši dani, o narod s prenovljeno silo iej grudi spet svobodo pribori, da bo svoboden spet ustvarjal.
tedaj bo dobro, da smo mi samo čuvarji bili.
Brezimni čuvarji, neumorni čuvarji, čuvarji v stoletjih.
In smo sledili zvezdi nad Maličem. Večer je bil, ko smo dospeli v naših haljah v samostan.
A ko je noč razvila široko svoje krilo, sem v tihi svoji celici odprl z bojaznijo malo skrinjico iz brona. Bil sem vznemirjen in nestrpen ves...
In našel sem pisane knjige, vse porisane, in stare pergamente.
In zdelo se mi je, da čujem glas: «Stratonik,
tu je tvoje odrešenje;
iz naše stare govorice
prevedi to v sedanji jezik;
mogoče da ho komu
ta stara, prašna knjiga
olajšala zlo in težave,
trpljenja in skrbi...»	, •
In od slej bom vsako noč, ko bodo bratje mirno spali, na skrivaj pisal knjigo.
A ko jo dokončam,
naj Pajsija naslika slike.
In tedaj, tako slutim,
pride Gospod, da se razodene
v vesoljnem Svojem žaru	;
moji drhteči duši.
(Dalje prih.)
STRAN 20._ŽENSKI SVET štev. 1._LETNIK .VI.
Janez Rožeticvet:	XiS3
In prijatelj je menil!
— Ne morem vam pritrditi, da bi bila ljubezen samo potenciran egoizem. Nasprotno, izključuje ga. Naj bo predmet naše ljubezni karkoli in naša naslada kakršnakoli, zmerom smo samo žrtve, katere zahteva^ vsemogočno božanstvo ljubezni za cilje, ki jih dostikrat niti ne poznamo. Naše čustvo ljubezni je samo narkotikum, da žrtvovanja ne občutimo. Morda me boste popolnoma razumeli, če vam povem eno najbolj čudnih zgodb, kar sem jih kdaj cul.
Slučaj je nanesel, da sem moral živeti več mesecev izven domovine: v kraju, ki je slaven po svojih gorskih krasotah in svojih jezerih.
Prostovoljno bi se tam ne bil ustavil. Visoke gore me niso nikoli mikale,, in naša turistovska literatura me še celo ni mogla navdušiti zanje. Nisem si mogel misliti, da bi me te zaprte grape kdaj izvabile z jasnih dolenjskih in kraških planot. In kaj je najlepše gorsko jezero proti našemu Jadranut: Prav nesrečnega sem se čutil.
Sčasoma sem pa spoznal, da lepota ni nekaj zunanjega, ampak se nahaja v nas samih. Iz nas odsevla svet, ki nas obdaja. In začelo se mi jer-tudi tam zdeti.
Zjutraj, ko je letoviščarska druhal še spala, sem hodil k jezerom.. Če je bila voda mirna, sta se v njej zrcalila nebo in breg tako natančno, da se mi je zviška zdelo jezero kakor okno, ki bi skozenj lahko zletef na drugo stran zemlje. A če sem bil na jezeru in sem počakal, da se je-gladina umirila, je stal čoln v zraku med dvemi nebesi sredi velikega na. obeh straneh enakega kolača gora in gozdov.
Kadar sem šel višje v hribe, sem prišel iz. gozdov na pisane trate. Iz:-trat so štrlele kakor začarani gradovi strme peči, nad pečmi je sijala modrina kakor v sami Italiji, a naokrog je bila tišina prvih dni stvarjenja.. Ko sem se zvečer vračal v dolino, so včasih žarele .skalnate gorske planote v rdečih in vijoličastih barvah in kotanje so bile kakor latvice mleka, do-roba polne goste opalne megle. Vsak dan sem odkril novih krasot.
Ampak včasih so se megle z gora navalile v dolino kakor zmaji in zaprle-vise razglede. Take dni je bilo strašno, Polaščalo se me je neko mistično-razpoloženje, ki ga prej nisem nikoli poznal, ki me pa še danes ni popolnoma, zapustilo.
Ker mi ni bilo do ljudi, sem prebil čas večinoma sam s seboj in z-opazovanjem naraivie. Prepričal sem se, da je rastlinstvu za življenje bolj potrebna svetloba kakor toplota, a da kljub temu svetloba sama zavira rast,, kajti v mračnih soteskah zraste višje drevje kakor na prisojah. Spoznal' sem zame novo drevo «Zirbe», ki je nekako sredi med navadnim borovcem-, in pinijo ter raste visoko v hribih. — Izmed redkih vrst sem opazil vßasih tiso. Drevo, ki izumira in bo izumrlo, če se ne bo človek zavzel zanje„
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 1. _STRAN 13.
Pozneje ko se mi je uho privadilo surovemu alpskemu dialektu, sem se pečal tudi z ljudmi. Ne z letoviščarji in domačini, ki so bili že izprijeiii od tujskega prometa, ampak s kmeti po samotnih dolinah. Tu se mi je odprl čisto nov svet, ki ga prej niti slutil nisem. Razumel sem, zakaj se je baje v tistih krajih paganstvo tako dolgo ohranilo, in še bolj zoprna mi je postala letoviščarska druhal, ki je živela «v naravi» z ošabno domišljijo, da je "človek bitje, ki mu ni v stvarstvu nič enakovrednega,
V eni izmed dolin je rastla pred neko hišo okoli 70 let stara tisa. Drevo ni bilo veliko, ker raste počasi, ampak izredno krasno in simetrično. Pa to ni bila simetrija smreke ali mladega borovca, ki ima zmerom nekaj ostrega v sebi. Z ravnim gladkim deblom in z nalahko povešenimi temnimi vejicami, ki so se na njih svetile med lepo razčesanimi iglami rdeče jagode, je delalo drevo vtis čudovito harmonične poze. Name je učinkovalo kakor ilasična umetnina.
Pod tiso je bila klop in na klopi je sedel Včasih gospodar. Ker sem ■šel dostikrat mimo, sva se seznanila. Bil je sam. Sina je imel pri vojak:h in žena mu je zgodaj umrla. V hiši sem videl njeno sliko.
Prav poseben tip, kakor sem ga pozneje še semtertje našel v Alpah. Zelo podolgovate glave na lepem vratu, skoro grški profil, obrvi v ravni črti, svetlih las in modrih ali sivih oči. Ženske te vrste so velike, širokih pleč, a vseeno neke posebne nedopovedljive miline. Nemci pravijo, da je to pristni germanski tip. Ne vem, na štirioglath glavah sedanje genera-■cije ga ni opaziti. Prej bi mislil, da je to tip starih Slovanov, ki so nekdaj živeli tam in zapustili spomin v krajevnih imenih. Prikazuje se še redko V vsej svoji čistosti, a se ne meša in izginja brez sledu.
Gospodar sam je bil navaden postaren kmet. Na videz ni kaial nič posebnega, vendar me je zanimal bolj kakor drugi. Za hišo je imel cel botanični vrt raznega planinskega drevja in grmovja, in tisa mu je bila prav posebno pri srcu, čeprav o tem ni govoril, A enkrat, ko sem pri njem "vedril in sva sedela za mizo pri jabolčniku in rženem kruhu, mi je pravil njeno zgodbo. Pripovedoval je, kakor goVori kmet v tistih krajih. Kratko in brez velikih besedi.
— Veste — je dejal in pokazal s pipo skozi okno — drevo je zasadi! anoj oče. V hribu ga je našel, ko je bilo še majhno. Da se ne bi zemlja «osula s korenin, ga je zavil v jopič. Nazaj grede bi se bil kmalu ubil, ter je na slabi poti spodrsnil in ni imel obeh rok prostih. Pa sta le srečno ■domov prišla oče in drevo. Lepo se je prijelo, lepo je rastlo, in ko sem jaz star fant, je bilo deblo že prav močno.
Takrat je prišel v trg nov zdravnik. Videl je drevo in ga je hotel kupili, -da bi si dal napraviti iz lesa pipe. Dosti je govoril zdravnik, ampak oče ■drevesa ni prodal. Spomladi se je oče ponesrečil. Voz s hlodi se je nanj prevrnil. Župnik je še pravi čas prišel, zdravnik bi ne mogel nič več pomagati. Bog mu daj večni mir in pokoj!
STRAN 46._ŽENSKI SVET štev. 2.._LETNIK VI.
Ko sem bil sam gospodar, je prišel zdravnik mene pregovarjat. Skora| toliko denarja mi je ponujal za drevo kakor za kravo, ampak jaz sem. dejal, ne prodam, in zdravnik je bil strašno jezen.
Ker je bila moja mati že stara in bolehna, sem se moral oženiti. Dob.I sem mlado ženo, a sam sem šel že na štirideset.
— Moja rajna — in pokazal je s pipo preko rame na .fotografijo na. steni za seboj — je imela tudi zelo rada drevje. Sama mi je rekla, da mei^ je vzela samo zato, ker nisem prodal tise, 2e kot otrok je bila vanj» zaljubljena. Sploh je bila včasih vsa neumna in z drevjem in z rožami se je pogovarjala kakor z ljudmi. Skoraj vse, kar raste za hišo, sva prvo-leto prinesla s planin. Srečno roko je imela in rado se je prijemalo. Po cele ure je klečala pred drevesi, jih božala in poljubovala, da bi se lahko-še komu greh zdelo. Ampak jaz sem jo razumel in rada sva se imela.
Drugo leto je bila v blagoslovljenem stanju in konec maja je prišel njen čas. Ona se ni bala, jaz sem bil pa že več tednov v hudem strahu,. Sam ne vem zakaj. Ko je popoldne začutila težave, sem šel po babico. Zvečer sem dobil sina, in ko sem bil po porodu pri njej, da ne bi precej-zaspala, sva bila oba zelo srečna. Potem sem šel v drugo sobo, in pri nje|: sta si dali opravka mati in babica. Čez nekaj časa mi pride mati povedat, da je babica v skrbeh, ker se kri neče ustaviti. Je treba iti po zdravnika in tudi po župnika. Ves strah, ki sem ga prej imel, je prišel nazaj in št^ hujši. Čisto zbegan sem bil in odpravil sem se po zdravnika. Ko sem biJ pa malo od hiše, se mi je zdelo, da bo žena gotovo umrla, če me nebo pri, njej. Stekel sem k sosedu, naj gre namesto mene v trg.
Babica mi je prigovarjala, da ni nevarnosti, če pride zdravnik o pravem času, in mati je pripravljala za župnika. Župnik je prišel m opravil,, zdravnika pa še ni bilo. Ne vem, kolikokrat sem tekel na klanec poslušat,, če še ne gre, in vsakokrat sem še z večjim strahom bežal nazaj v hišo.
Čez dve uri je prišel sosed brez zdravnika. Zdravnik je dejal, da ba že prišel. Spogledala sva se z materjo in oba sva imela eno misel: zdravnik, se ne žuri, ker je jezen. Pogledal sem ženo, ki je ležala v omotici vsa bleda, in groza mi je šinila v vse ude.
Ko sem prišel malo k zavesti, sem dejal materi: grem sam, naj ima drevo zastonj, samo pride naj! Žena me je pa prijela za roko in zaklicala:. Franc, ne hodi stran od mene!
Nisem si upal pustiti njene roke in ostal sem. Nadejal sem se, da. zdravnik vendar vsak čas pride. Čas je mineval, zdravnik pa ni prišel. Žena je postajala čedalje slabejša in le kadar sem jo klical Mircl, Mircl, je malo-oči odprla in se za spoznanje nasmehnila. Moja mati je pri peči jokala irt meni je bilo strašno.
Nazadnje nisem mogel več kaj, zdirjal sem ven, da grem sam v trg. Komaj sem bil pa malo od hiše, me popade spet tak strah, da se nisent upal naprej. Stopil sem k sosedu in ga za božjo voljo prosil, naj gre še:
LEa-'NIK VI. 		 ŽENSKI SVET štev. 2.	STRAN 47.
enkrat v trg in naj ne pride brez zdravnika. Dober človek je bil, precej je šel, a jaz sem stekel nazaj.
Medtem je babica poskusila kaj pomagati, in ko sem prišel v hišo, sera videl krvi, da je bilo strahota. Mircl je začutila, da sem zraven in me ie spet prijela za roko. Stal sem pri postelji in se nisem ganil. Naenkrat sem začutil, da postaja njena roka hladna in da ji stopa v obraz mrtvaška senca. Vedel sem, da je vse izgubljeno, in obupan sem zakričal; prokleto drevo, še jutri ga posekam!
Na te besede se je žena zganila in me potegnila za roko k sebi, da sem se sklonil čez njo, Franc — je dejala in se me oklenila z obema rokama — saj ostanem pri tebi, ampak če me imaš rad, drevesa ne posekaj! Prijel sem jo z obema rokama, da bi se ne trudila, a v grlu me je tako dušilo, da nisem mogel reči besede. Žena me je gledala v oči in mi dala z glavo znamenje, naj odgovorim, in jaz sem prikimal. Ta hip se je Mircl nasmehnila, zaprla oči in mi mrtva omahnila z rok. Mircl, Mircl, sem zakričal, pa ni bilo več življenja v njej. Za menoj je stala moja mati. Z levo si je tiščala objokane oči, v desni je držala blagoslovljeno svečo. Konec postelje je klečala babica in pričela na glas moliti,
«Gospod» — je dejal gospodar in si počasi na novo basal pipo — «vi ste mladi in sami in ne morete vedeti, kaj se pravi izgubiti ženo! Za hišo sem sedel na kladi in take misli so mi šle po glavi, da se ne dajo s človeškimi besedami povedati!
Že zorilo se je, ko je prišel zdravnik. V veži sva se srečala in dejal sem mu: Vas ni treba več ,je že mrtva. Ozrl se je skozi vrata na sveče pri mrliču, se obrnil in šel.
Stopil sem pred hišo in gledal za njim. In tisto minuto se mi je res čisto zmešalo. Pozabil sem, kaj sem rajni obljubil, skočil sem po sekiro in stekel k drevesu. Zavihtel sem s tako silo, da bi ga bil najraje z enim mahom podrl. Sekira se je zarila v les, drevo je strepetalo, a iz vej je kriknilo tako žalostno z glasom moje žene; «Franc», da sem kar obstal.
Izdrl sem sekiro in jo izpustil iz rok. Rana na deblu je bila rdeča, kakor da sem vsekal v živo meso. Začel sem jokati in jokal dolgo. Potem sem obvezal drevesu rano in čez obvezo namazal ilovico. Drugi dan smo Mircl pokopali. Na jesen so se pokazale na drevesu rdeče jagode, ki jih ima zdaj vsako leto. Po pogrebu sem napravil pod drevesom klop in tam se dostikrat pogovarjal z rajno.»
Dež fe medtem nehal in nebo se je očistilo. Izpila sva jabolčnik in stopila iz hiše. Solnce je bilo že za goro. Pol doline je ležalo v senci, na zahodu je kazalo nebo zelenkasto jesensko barvo in zrak je imel tisti jesenski vonj, ki dela v človeku nemir. Pred nama je stala tisa s svojim temnim zelenjem in rdečimi jagodami, po povešenih vejicah so počasi polzele kaplje. Kmet je stopil k deblu in dejal:
STRAN 20.	ŽENSKI SVET štev. 1.	LETNIK .VI.
«Glejte, tu se pozna brazgotina od sekire, Pokusite jagode, kako so sladke.»
Utrgal sem jih par in kakor mlačne solze so se mi usule kaplje z vej v obraz in za rokav. Jagode so bile čudovito sladke. Ko sem jih jedel, se mi je zdelo, da včasih izginja tisa pred menoj in se namesto nje prikazuje lepa mlada žena s svetlimi lasmi, modrimi očmi in z otroškim smehljajem na ustnih. Nehote sem pripomnil: «Drevo je krasno, a vendar je žalostno, da je radi njega vaša žena umrla!»
Toda kmet je odgovoril mirno: «Gotovo, žalostno zanjo in žalostno zame. Ampak vi ste študirani in tega ne razumete prav. Če je toliko dreves umrlo za ljudi, ali ni pravično, da včasih tudi ljudje umirajo za drevesa!»
In meni se je zdelo, da slišim glas svojih prednikov iz pradavnine.
Pranja Miheličeva:
Žena v jugoslovenski narodni pesmi.
Kakor v našiU je tudi v srbskohrvatskili ljudskih epskih pesmicah ne-.«tevilo vzgleilov hesnega sovraštva ta;šč do siiiah in iia.sprotno. Tašče kle-vetajo siuahc in hujskajo sinove na sramotne zločine, a tudi žene ščuvajo može proti taščam. Možje more matere, a navadno nato še žene. Vendar so tudi tašče, ki stoje za ženo proti nezvestemu ali okrutnemu sinu. Tudi svakinje so podlo Kavratne. Žena n. pr. vara moža Ivana Senjanina s Seli-mom Carevićem in ovadi jo moževa sestra. Mož, ki je po slovenslsi narodni pesmi prešustnik z Marlcovo ženo, je izjemoma mil sodnilc: nezvestnico pošlje raztrgano in boso materi nazaj. A Selim jo vzame za ženo... Svak pa se potegne za sestro, ženo, ki je po devetih letih zakona še deviška, ker ima njen mož ljubico in ž njo deco. Svak umori moževo ljubico, a mož se nato umori sam. Ali: mož zapre ženo, ki ga ne mara, v Itlet, kjer jo strada več let; ko jo brata končno osvobodita, nesrečnica imire. Grozne^ tragedije je povzročala žena tudi med brati. Tako sta se sprla najboljša brata Asan-aga in Usein-aga, ker je Asanaginica nalagala možu, da jo je Usein-aga šiloma ljubil. Asan-aga ubije brata in ko zve, da je bil brat nedolžen, še samega sebe. Takih žaloiger med najbližjimi sorodniki zaradi krive ali ncdosežne žene pozna narodna epika dolgo vrsto. Da je bila žena ženi, moževa sestra svakinji ali nasprotno opasna sovražnica, da so druga drugi vzbujale ljubosumnost, krive ali nedolžne ter izzivale može ali ljubimce k zločinom, za to ima ljudska pesnitev nešteto tragičnih vzgledov. Izjema je žena, ki izda moža in prevzame hčeri snubca.
Mnogo žen je mnčentc zaradi mož pijancev; ena umirajoč plemenito odpušča, druga pa moža zastrupi. Veliko število nesrečnih žen je zaradi zakona s starci, ki so se morale ž njimi poročiti, dasi so ljubile drugega; mnogo žen je zato izbiralo ali bilo umorjenih. Vsi ti Omerji in Fate ali Mejrime ter Ivani in Mare, ki niso v življenju uživali zakonske sreče, se '/družijo šele v grobovih. In kakor v slovenski narodni pesmi vzrasteta tudi v srbskohrvatski iz grobov neusojenih ljubimcev dve drevesi ali dva grma. Veje pa se jima objemata in cveteta...
LEa-'NIK VI. _	 ŽENSKI SVET štev. 2._STRAN 49.
Globok vpogled v dušo jugoslovonske mohamedanske žene nam nudijo narodne pe&mi. Dasi je pri mohamedancili po koranu dovoljeno mnogo-ženstvo, je pač mohamedanka v duši in srcu vendarle monogamna: vsaka hoče biti edina in je nesrečna, ako si jemlje mož še drugo ženo. Neskončno nežna in zvesta je mohamedanska žena in narodna epika je opevala tragedije Alaj-begovice, Mehmed-aginice, žene Hruje, Ali-begovice, žene Derviš-paše i. dr. z najglobljimi psiliolo.-'kimi finesami. Prav redke so izjeme. Tipična je za mohamedanke brezmejna sramežljivost, v kateri so uprav nerazumljivo občutljive. Njih zvestoba je izvečine skalno neomajna. Kada ^ulićeva je raje umrla, nego bi se vdala zdravniku, ki bi jo brez dvoma lahko ozdravil.
Najkrasnejši tip mohamedanske žene pa jo ustvarila jugoslovenska narodna pesem s Hasan-aginico; v nji je poosebljena ženska milina, zvestoba, čednosti, a tudi vse bole.sti in bednosli nesrečne žone in majke. Zdi se, kakor bi bila ljudska domišljija vtalesila v Hasanaginici ideal mohamedanke in višek ženske tragike vobče. Kakor slovenska Alenčica, slovenski kralj Matjaž, jugoslovenski kraljevič Marko, tako tudi Hasan-aginica ni ena sama določena, morda celo zgodovinska oseba, nego je tip, ki kakor leča zbira vase vse žarke sreče, lepote, dobrote, plemenitosti, a tudi trpljenja in bede tragično vzvišene žene.
Hasan-aginica ima devet hčerk in nosi deseto dete pod srcem. Mož pa ji reče: «Ako rodiš deseto hčer, se obesi ali skoči v Drino!» — Rodi hčerko, jo vrže v Drino in skoči še sama za njo. — Ali; Hasanaginica je «nerot-kinja,» torej sploh brez otrok. Moža ji omami vdova Jcla in mu obeta, da mu porodi zlatolp.sca črnih oni, ako jo vzame za ženo, prej pa umori aginico. Mož ukaže bratu, naj jo zakoplje, a hratu se zasmili lepa svakinja in jo skrije v stolpu. Tam porodi Hasanaginica sinka, mož je presrečen in hoče ženo obdarovati. Žena pa ponosna in užaljena odkloni vse in izjavi: «Nigda mio, ko si dosad bio!» Ljubezen ji j« pač umrla... Ali: Hasanagi-nica je brez otrok in mož jo žali ter odide z doma. Medtem rodi žena hčerko. Šele po štirih letih se vrne mož; ko z.ve, da ima hčerko, opsuje mater m otroka. Hasanaginica pošlje hčerko bratu v Sarajevo. Otrok se razvija čudovito naglo, hodi v šolo in zna lepo pisati in vesti. A kuga ga pobere. Mati dospe baš na hčerkin pogreb in od bridkosti umre. Skupaj ju pokopljejo... Ali: Asan-aga je na smrt bolan in vprašuje ženo, bo li žalovala za njim. Zena mu očita vse sui-ovosti, nezvestobe, zlasti pa, da jo je vrgel na uhco, ko mu je rodila deseto höer. V mrazu ji je umrlo nežno detece. Zato ne ho žalovala, nego mu bo z veselo godbo in v svatbeni obleki priredila pogreb, vsa radostna, da je rešena takega moža. In res je storila tako; po pogi-ebu pa se- je odela v črnino, se zaprla z devetero hčerami v dvorec in je jokala za njim, ki ga je ljubila vzlic vsemu trpljenju in sramotam. — Ali: Hasan-aga je ležal na hribu ranjen po dolgih bojih in negovali sta ga mati in sestra. Le žene ni bilo. Sramovala se je priti v taborišiče surovih mož; tako zvesta je bila, da je smatrala že poglede tujih moških za onečaščenje. Mož pa ji je sporočil, naj izgine kamorkoli, ker je nc mara niti videti več. Hasanaginica pa je bila mati petero dece, najmlajši sinko je ležal še v zibeli. V strašnem obupu je slu'kla možev ukaz in se vrnila k materi. Ker pa smatrajo inohamedanci za sramoto vsej rodbini, ako živi žena kot puštenica, ostavljenka, je prisilil Hasanaginico brat Pinterovic, da se je zaročila z imotskim kadijo, ki jo je ljubil. Zakrita in zavita gre nesrečnica Ic poroki; nazaj grede mimo Hasanagove hiše pa jo spoznajo njeni otroci in jo kličejo k S'ehi. Majka jih obdaruje in pošlje tudi sinku
STRAN 50._ŽEiNSKI SVET štev..2. ,_LETT'JIK VI.
v zibeli oWekco. Hasan-aga pa poklče, Kam poln kesanja in bolesti, sinova: «Sirotka moja, pojdita k meni, kei- se vaju mati noće usmiliti, ta mati srca kamenoga!» Ko je to Cula Hasanaginica, se je zgrudila in izililniila Dil žalosti, zroC svoje sirote...
Ill .še po S'mrti skrbi Hasan-aginica za svoje sirote. Ilasan-aga se namreč ož€ni z devojko, v katero se jo zagledal takoj že na pogretu ženinem. Ta druga žena pa je biia skopa, brez ljubezni do sirot. Zalo so ji v sanjah prikaže pokojnica in ji pove, da ji ne priznava pravice do otrok in moža. In druga žena naglo umre. Hasan-aga se oženi tretjič z devojko, ki je dobra in deci takoj radodarna. Njo prizna Hasan-aginica kot svojo naslednico in ji izroči v odgojo svojo deco...
Cim večje je narodno slovstvo, tem večjo veljavo ali tem pestrejšo^ zanimivejšo, heroičnejSo zgodovino je preživel dotični narod. Srbskohr-vatska narodna pesem je med najbogatejšimi in najslavnejšimi v svetovni tradicionalni literaturi; po pestrosti, stragno-sti, junajki in zločinski vsebini je zgodovina Srbov in Hrvatov pač malone brez tekmeca. Zato ima tudi malokatera narodna pesem toliko bogastvo motivov, značajev in tipov, kakor srbskohrvatska. Pomešani in v večnih borbah s Turki, Albanci, Grki, Bolgari, Madjari, Vlahi, Benečani, Huinuni, Nemci in cigani ter končno Židi, živeči sredi med orijentoni in zapadom, ob morjih in pod snežtaiki, na vedno živahnem pretoku različnih kultur in na ozemlju, ki je-služilo za silno krvavo bojišče iznova in iznova, so ustvarili srbski in hrvatski ljudski pevci obeh spolov epsko in lirsko pesem čudovite šarolikosti, oblikovane krasote in vsebinskega razkošja. Zato pa je na svatu malo narodne poezije, -ki bi imela tako ogromno število različnih žen in žensk v obče.
Ako bi jih hoteli navesti le z imeni in čini, bi lahko polnili knjigo.. Kakor ogromen vrt, poln prekrasnega, čudovito opojnoga, a tudi smrtonosnega, preprosto ljubkega, a tudi nerazumljivo nenavadnega, ostrašu-jačega .c.vetja .in bilja je hrvatskosrbska ljudska pesem.. Natrgali smo le mal šopek, ne da bi utegnili, se vsaj ozreti po vseh kotih prostornega vrta.
Omenimo za zaključeli le še štiri žene, tipične za vso Srbkinje.
Prva je Milica, najmlajša hči Juga Bogdana, ljubljenka očetova in devetorice bratov jimakov. Vanjo se jo zaljubil «sluga silnega carja Stjepana», Lazar; car jo je snubil za Lazarja in ji dal veliko doto. In Lazar je postal knez ter je caroval v Kruševcu ob Moravi, Milica pa je postala srbska carica. «Ljepa ti je Milica go.spodja, u struku je tanka i visoka, a u licu b'jela i rumena», jo opisuje pesem, ki jo spravlja v bajno zvezo z zmajem katerega je o.svobodi silni VUk Andjelič. Ko odhaja Lazar na Kosovo, ga Milica' prosi, naj ji pusti vsaj enega brata Jugovića. Car ji dovoli, naj pridrži, kogar hoče, a nihče no'če ostati, ker vsi hočejo «za krst časni krvcu proljevati i za veru s bračom umrijeti.» Ko pridržuje Milica vsaj slugo Golubana, jo sluga nezavestno in objokano odnese v grad in še sam oddirja za junaki. Tako je ostala med kosovsko bitko carica Milica sama s hčerkama Vukosavo in Maro. In vojvoda Vladeta ji prijezdi povedat, da so na Kosovem poginili car, oče Jug Bogdan, devet bratov Jugovičev in dva zeta, a da je zet Vuk Branković izdal carja, vojsko in domovino. In Milica je odšla s hčerkama na bojišče, nosila ranjencem vina, vode in kruha, gazila po krvi juirak-ov, obračala-trupla in iskala s-vojcev. A našla je le ogromen grob, v katerem sta ležala car Murat in car Lazar, zeta in vsi vojvodi srbski. In žene m grob s solzami zalivale, ga poljubljale, nato pa
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 1. _STRAN 13.
zopet ranjence napajale in hranile ter .5&le ponoči potegnile v Kriiševac^ jokajoče In v črnino zavite.
Velika kakor kla.sične tragične žene se nam kaže Milica. Nič no brani možu na brezupno borbo, le brez glasu se onesvesti, ko jo ostavi poslednji mcnški. In ko zve, da je izgubila moža, troje zetov, očeta in devet bratov ter svobodo domovine, je .silna in veličastna v svoji skrbi za ranjence in pokojnike. Milica s hčerama na bojišču Kosovu in v cerkvi sv. Petra je :'.iika, kakršnih pozna malo svetovno slovstvo.
A kdo je bil kriv vse grozne nesreča na Kosovu? Hči Mara, žena Vuka Draokovića, in Vukosava, žena Miloša Obilica, sta se sprli zaradi veljaVe in junaštva svojih mož. Mara je celo udarila Vukosavo po licu, da ji je krvavelo. Zato je Miloš pozval svaka Vuka na dvoboj, ga premagal in osramotil vpričo carja,,carice in vse gospode. Zato se je Vuk osvetli Milošu i^n ga sklevetal tastu, da je Izdajica; Miloi' pa je šel osebno v Muratov šator in ga zabodel, a Vuk je zadržal svojo vojsko na planini ter ni šol tastu in tovarišem na pomoč. Pustil ,j&, da so Turki poklali vso srbska vojsko!
Kakor Kriemhilda in Brunhilda sta torej Mara in Vukosava, hčeri Milice in Lazarja, po.stali krivi pi-opasti carstva...
Četrta pa je žena junaka starca. Juga Bogdana, mati devetorice Jugo- , vićev ter carice Milice. Ko se je vršila na Kosovni-bitka, je molila, In molila • je, da bi mogla zleteti na Kosovo. Bog ji je dal oči' sokolove In krila labo-dova, da je priletela na krvavo polje, našla moža in sinove mrtve'ter jih odpeljala domov. In tako je «tvrda'irca bila, da od srca suze ne pustila.» Uoma je zajokalo devet udovic, zaplakalo devet .sirotic, zavriščalo devet konj, zalajalo devet psov, zaklicalo devet sokolov; «i tu je majka tvrda srca bila, da od srca tvrda suze ne pustila...» Ko pa sta dva črna gavrana priletela In prinesla odsekano roko najmlajšega sina Damjana, jo je majka vzela v naročje, se razjokala in zdajci umrla: «Od tuge joj živa srce puče...» Ta žena - majka je v svoji trdosti, nemi bolesti sredi javkajočih sinah in živali grandiozna slika! Kakor okameaiel, brezčuten kip se zdi, a pokažft se, da trpi najhuje; objemajoč in poljublja.joč roko najnilajšega sina. izdihne mahoma...
l>ovolj, spustimo zastor!--
Gustav Strniša:
Zimsko svatovarije.
Starica zima je v svate prišla;	Starica zima je v svate prišla;
žametni prt pogrnila,	rožice mrzle na okno dehnila,
bele pogače mi iz snega	sveče ledene prižgala gorja,
nanj potožila.	sama se v mrcini moj stan naselila.
Starica zima je v svate prišla:	Starica zima je v svate prišla,
mraz mi sovražni pustila —	pa se z menoj poročila;
ljubica moja me več ne pozna,	burja piskala za godca je dva,
z drugim se bo poročila.	ko me je zima objela, ljubila. —
STRAN 20.
ŽENSKI SVET štev. 1.
LETNIK .VI.
Vera Albrechtova:
IKoilcc.)
V Karpatih pri Huculih.
Hucniska noša.
Tip huculske žene je teman, koščen. Predvsem mi je padla v oči vitkost njih telesa in gracija gibov; rojena igralka kadar ti govori, vse v deminutivih, zraven so ti prijazno smeiilja in kreče: ljubka mlada de-vojka, zgovorna stara ženica. Oblečena jo v platneno kožuljo, na rokavih
pisano vezeno, prepasana v devet tkanih zapaskah (predpasnikih), zadnji üaljäl od sprednjega, navadno v rdeči barvi,, ki so s popru.š'ko (dolgimi pisanimi pasovi) ozko prepasani. Okrog vratu si obesi cele verige pisanih l^oral in steklenih biserov, bogatejše nosijo novce, da jim kloni tilnik pod težo nakita. Serdaka (kožuha), lepo vezenega In s pisanim usnjem obšitega, ne odloži v najhujši vročini, le kadar dežuje, ga obrne s kosmato stranjo navzven. Devojka je navadno gologlava, žena pa nosi rožasto ruto, ki jo v vsaki vasi žena drugače od dekleta zaveže. Rdeči postoll (čevlji) so iz .>iukna In segajo do polovice meče, na vrhui z. borduro okrašeni, In nekakäne opanke iz mehke kože jim služijo za čevlje, da ti mehko in tiho stopajo — poleti in v zimi vedno enako oblečene. Moški nosijo dolge bele ruske srajce, s pasom prepasane nad rdečimi ali rjavimi sukn&niml hlačami, istotake postole In male črne, pisano okrašene klobučke, izpod katerih segajo črni lasjo doli do ramen. Tlidi mož nosi ženi enak serdak, za posebne prilike pa se oba ogrneta v klptar, širok temnordeč' plašč, bajno vezen, ki ga premorejo le bogatejši.
Cesto srečaš ženo na konju, z Ijulko v ustih in pisano bisago preko sedla, kajti pota so dolga in slaba, nekje v hribih je morda doma.
Huculski običaji.
Vso pe.strost huculskih noš pa šele prav občutiš na hramu, nekakšno naše žegnanje, ko se ti v gručah zbere vse mlado in staro iz vseli bližnjih
LEa-'NIK VI. ....... ŽENSKI SVET štev. 2.	STRAN 53.
in daljnih vasi. To si ti taro in preriva ta pisana množica, da ti blešCi pred o6mi od pestrili barv in udarja v nos vonj prepotenih kopitarjev, kot da bi zaSei med čredo ovac. Izven cerkvene ograje postajajo vc^zniki in osedlani konji, pred vrati ozidja pa sedi slepftc- in brenka na liro, čudea inštrument, ki monotono ubira VG'dno isto melodijo. Ob vhodu v cerkev ti tvorijo špalir na tleli ležeči berači: ta ti moli pod nos ostudne ostanke-odrezanih rok. in pevajoče prosi milodara, drugi se ves-treso£ po vsem životu valja po tleh, kriči in steguje blatno roko: «Daj vam Bože zdravje»-in že ti pomoli pod nos umazan klobuk gnusen starec z golšo, da bi jo vrgel preko vratu — zdi se ti, da si prišel med gobavce in hitiš, da, ne vidiš njih bede in ne čuješ strašnega jadikovanja, ki ti za vedno ostane v ušesih.
V p,rostoru pred cerkvijo pa se ti polni množica. Veselih ra.'.gretih obrazov se objemljejo ženske, poljubljajo znanci med sabo, posedajo v skupinah in prično zalagati. — Zopet mamaliga in brindza v rakvi (leseni posodi), za priboljšsk malo vodke, a ta je redka med njimi. Naj še, omenim dekleta, ki so si za ta praznik v letu tako dolgo spletale kite, kajti vplele so si med lase cele štrene pisane volne, da jim -po hrbtu pada navzdol do pasu v najbolj živih barvah. Spredaj pa se bleste v kitah, ki so položene preko zagorelih čel, zlasti vojaški gumbi, in okrog vratu, kot poseben okras, če ni dovolj novcev in steklenih koral, zopet niz Mestecih gumbov. Ponosne, so, ker so danes tako sijajno ovenčane, a nič manj lišpavl niso fantje, kajti zsu klobuk, ki jo že itak ves s pisanim cvetjem okrašen, so si zataknili dolga nojeva peresa, ki se jim krivijo prav do- širokih pleč.
Pa še nekaj si privošči vsak izmed njih — runneno piščal, ki jo pri vhodu prodaja star -Hučul. In-med vrišč in gum pisane množice se oglaša monoton glas piščali še pozno v noč, ki pada iz vseh strani na žalostno-Ukrajino.
TUroben, zategel glas me je nekoč izvabil na cesto, po kateri se je pomikal skromen sprevod z župnikom na konju na čelu in prijeten glas organista, ki je prepevaje spremljal množico. Dva moška sta nosila na ramenih leseno surovo rakev, brez križa in okrasja, pregrnjeno z ližnikom, obložena s kolači in s svečkami ovenčano. Zadaj so glasno kričale in jadikovale ženske: «Joooj, sestro moja, joj.» I in njih jok in stok se je v presledkih ponavljal prav do pokopališča, kamor sem jim sledila, kajti prav ničesar bi ne hotela zamuditi ob priliki mojega dvomesečnega bivanja med njimi.
Krenili smo v cerkev. Poleg večje krste je postavila še bedna mati zabojček z mrtvim detetom, okrasila ga s kolačkom,. prižgala svečko v sredi na smrečici, s pisanim papirjem okrašeni. Po teh obredih so dvignili krsti, mati .je mrtvega otroka kar sama zanesla pod pazduho na bližnjo pokopališče in ko so spustili krste v izkopane jame in je župnik odmolil molitve in oi-ganist odnesel ližnik, ki ostano popu po vsakem pogrebu, smo ostali sami. Čuden, zategel glas, ki me je bil izvabil iz hiše, je bif glas do 3 m dolgih trobent, na katere trobijo mrliču na pokopališču, bogatejišim po dvoje, revnejšim po ena, vse dni in ob času pokopa. Na krsto vržejo za mrtvecem kos kolača in prižgano svečko, medtem ga kličejo in jadikujejo, a se takoj zopet umirijo in zapalijo ljulko, porazdele kolač, sedejo na izko,pano ilovnato zemljo, dokler znanci sami ne zagrebejo jame.
Bedna ukrajinska majka, solze si mi izvabila v oči, ko si z rokami metala mrzlo zemljo na krsto otročiča, ki ti jo bil mil, čeprav ti morda
STRAN .64. '
2ENSK1 SVET štev. 3.
LETNIK VI.
('lOma strada Se cela množica tleče, kajti bog je blagoslcuvll te žene z obilnim -/.arodom in neredke so hiše z dvajisetero otrok.
Nekaj povsem novega je tudi običaj tega naroda, kadar leži mrlič na mrtvaškem odru. Tedaj se ti našemi par moških, spači lice ali natakne krinke in brijejo ti norca, plešejo in zabavajo mrtveca vse do ranega jutra.
Ko sta nas. Olena in Petro povabila, da pridemo k njim na Magoro na slavo, domačo veselico, ."sem imela prvič pi-ili-ko spoznati maloruske plese. Na vzvišenih prostorih v vezi so sedeli trije godci, fantje in dekleta pa so se, objeti okrog pasu, pozibavall v krogu in obkrožali par, ki je divje rajal v sredini. V drugi sobi so sedeli za bogato obloženo mizo povabljenci,, nas pa so, — hoteC nas posebno počastiti — popeljali v kamro, kjer so nas izborno pogostili s holubci (narodna jed) in «rumunsko» vodko, to ime ima žganje, ki je vtihotapljeno, a no vem, jc-li resnično iz Romunije, samo to. vem, da jo bilo močno in opojno, kajti majka naš'e gazde jo bila že vsa razigrana, ko mi je neprestano prepevala napitnice in praznila čašo za Cašo. Mi smo odšli potem, ko smo že menda desetič jikušali odriniti v noč, družba pa je rajala še dva dni in dve noči, a tretjo noč se je godba in ples spremenila v Pero in Olena.	strašen plač in jok poplavljene zemlje
(Akvarel grofice Wondrzicke.)	izginelih domov, v strašno vremen-
sko katastrofo, ki je v par urah uničila prijazne domove, prestavila mejnike, podrla mostove in izruvala drevje, da je Ceremoš bobnel in se
penil in je ljudstvo padalo na zemljo in ihtelo v grozi in molitvi.-----
Še praznik jeseni naj omenim, Preobraženjc 19. avgusta, ko ti prinese ljudstvo pred hram v bisagah poljske pridelke, sadje in cvet, da pop letino blagoslovi. V vrste se porazdele., vsi pražnje oblečeni, vsak poklekne pred polno pisano bisago in prižge svečke, zataknjene v kolač in sadje. Pop pa namaka vejo v čeber blagoslovljene vode, ki jo prenaša pred njim ■crganist, in glasno pevajoč blagoslavlja poljske pridelke. Ko je obred končan, se prične medsebojno porazdeljevanje darov in z bisagami na ramenih se ti razkrope na vse strani, stare ženice še v belih, tesno krog .glave ovitih peremitkah, ki jih že redko najdeš dandanes.
V tem delu Karpatov se peča Ukrajinec ponajveč z rejo ovac, polja so redlcejša, in z lesom. Saj ga pa tudi nekaj premorejo te brezkončne iglate ."ume! A srce so ti krči, ko se voziš ure in ure mimo pogorij, kjer štrle v zrak cela moa-ja prosečih nemih rok — napol odsekaniii, osušenili debel — mrtve priče minule vojne. A ni ga, da bi iztrebil in izrabil zemljo, da bi nanovo nasadil opustošene kraje, ljudstvoi samo pa je leno, nepraktično, nekako flegmatično in resignirano.. Pota so vsa razdejana, kamenje leži v kupih, a samo si ne zna pomoči. Treba jim' je inteligence, učiteljev, da bi Jli med nje, toda \ikrajinskl učitelj, če je Sploh v svoji zemlji, mora danes
LEa-'NIK VI. 		 ŽENSKI SVET štev. 2.	STRAN 53.
molčati, da ga. polj.ska vlada ne požene, bednega Martina Kaeurja, še kam više v gore. Res da jo pop Ukrajinec, bili smo dostikrat njegovi gosti v prijavnem župnišču, vse.m od pisanega cvetja ob-dane-m, ki ga tako lepo goji gospa gtfeika: Kakšna razlika od naših gorskiii župnikov! Govori ti već jezikdv, bere &ebaw-a in Galswortha, polemizira o tem in onem, ima pametna, svobodna mnenja — ali takih bi potrebovala Ukrajina vefi.
Na drugi strani je zopet Žid, ki ti pije kri in izrablja bedo naroda. Vse ima on v rokab, posoja na velikanske obresti in uničuje polagoma svojo žrtev. Židje si postavljajo nove hiše, huculske hate pa se rušijo.
Na poti v Kaosow, tipično židovsko, od solnca ožgano mcstece s solinami, stoji v skale vsekana plošča, skromna plošča z modro-rumenim ukrajinskim grbom ukrajinskemu borcu-pesniku Franku na čast. In ne daleč odtod v bogatem Podolju jih drami kmet-pesnik Štepanek, prijatelj mojih znancev in znank.
(jloboko mi je seglo to dobro odkritosrčno in priprosto ljud.stvo v srce, pa saj sem ga videla v vsem veselju in v najhujši nesreči, ki že desetletja ni zadela Ukrajine. V zadnji avgiistovi noči se je v Karpatih utrgal oblak in Ceremoš je priboibnel in poplavil vso dolino, da se je v par urali spremenila vsa pokrajina v neskončno morje. Izginile so leseno hate, podrl širok novozidan most in v temi .je begalo prestrašeno ljudstvo z le.čorbami, plezalo na drevje, klicalo in vpilo. Ceremoš pa je drvel in se penil, da je vse onemelo v njegovi mogočni, vse uničujoči pe.smi.
Ko se je zdanilo, ni bila to^ več naša vas. Polja, hiše, vrtovi, ceste in pota — vse je izginilo, deoo in starce, može in žene je odnesla voda. Kdo popiše bedo matere, ki je o.sta]a na delu v "drugI kmetiji, zjutraj pa ji je izginila bata s troje odrasle tleče in živino! Naslanjala se je na leseno ograjo oh drugem bregu naraslega Ceremoša. Zdaj kričala in jokala, zdaj zopet toplo zrla na drugi breg, kjer je še včeraj stal njen .skromni dom z vsemi dragimi.. Ceremoš pa je neusmiljeno bobnel in se penil, da je vonj razbičane zemlje udai-jal v nos. Ljudstvo, ki se je spenjalo v noči na vrhove drevja, da si reši življenje, je klicalo na pomoč, a Wlo-je- odvedeno z deročim val'ovjem vsenaoltrog.
Voida je jela padati, ljudstvo je začelo odmetavati blato, ki je zasulo okna in izbo. Vse premočene skromne ostanke so jeli prinašati na solnce, ki je prisijalo po par dneh. Strašno jih je kaznoval Bog! Broški (kupi sena) ■SO štrleli iz visokega blata, polja krompirja je zasulo kamenje', ribe so ležale po opustošenih njivah, ceste so bile porušene, zemlja razpokana, a poiuoči od nikoder.
Vsled razbitih potov in razdejanih mostov so je zavlekel i naš odhod. A ko. je bila cesta do Kolomije malce popravljena, smo odrinili na pot. Cela karavana otovorjenih konj, za njimi še. mi, klaverni jezdeci, po kamenju in blatu, vodi in močvirju. Toda naši oprezni huculski konjiči so nas brez nezgod dovedli do vilia Jašenova in odtod v avtomobilu,, v diru in prahu po serpentinah navzdol v Kolomijo.
Sama ravnina vsenaokrog. Mahoma se izpremeni pokrajina, temnejše postanejo noše, dozorela koruzna polja, težko obložene jablane, prijazni domovi — vse beži mimo nas. V večerno nebo pa vihti svoje ogromne raztegnjene roke mlin na veter, ob cesti nas pozdravljajo klopotci, — deca meče kamenje za nami. — V daljavi se pojavijo prve hiše mesta. Ozrem se še enkrat. — V prahu izginja za nami neskončna ravnica — zbogom, Ukrajina!
STRAN .66. '	2ENSK1 SVET štev. 3.	LETNIK VI.
L/.r. Alb.ecMova:	(jkvajinski SOUGt.
Med hribovjem ukrajinska- haia,	klanjajo se v solncu polja zlata,
a za haia iglati Karpati.	V beli srajci prede stara mati, V rdečih hustkah^ deklice na trati prede volno, ližnik" mora stkati,
v broške' skladajo seno. Bogata	preden stopi pred nebeška vrata.
Nizke hate skrite med gozdovi, vi prijazni, topli ste domovi v senci bornih sliv neplodne veje.
Odleteli vaši so sinovi, težke tratve* gonijo z valovi Čeremoša do rumunske meje.
1 rutah, 2 kopice, 3 pregrinjalo za na krsto, 4, splave.
Jerica Zemljanova:
IV. Mednarodni kongres za gospodinjstvo
v Rimu.
V dneh 13. do 17, novembra 1927. se je vršil v Rimu IV. mednarodni kongres za pouk v gospodinjstvu. Na tem kongresu, ki je imel svoja zborovanja deloma v slavnem kapitolu (Campidoglio) in deloma v razstavni palači, so imele svoje odposlanke in odposlance domala vse civilizirane države, celo Mehika, Afganistan, Peru, Guatemala i, dr. Največje število delegatinj je imela Švedska — 200 po številu — kar jo vsekakor označuje kot najkulturnejšo državo.
I. mednarodni kcngres za gospodinjstvo se je vršil leta 1908, v Fri-burgu v Švici, na katerem |iiiso le Švicarke razpravljale o prevažnem vprašanju gospodin j stvfei, ampak je bilo zastopanih devet držav s 600 udeleženci. Boječ se, da se koristni in plodonosni nasveti in pa navdušenje, s katerim jih je občinstvo sprejelo, ne realizirajo in ne prešinejo tudi širših mas ljudstva, se je osnoval odbor, ki naj bi prevzel nalogo posredovati predloge in nasvete glede pouka v gospodinjstvu tudi drugim interesentom. Ta odbor je delal tudi na to, da se je vršil leta 1913. v Gaudu II. mednarodni kongres, kjer je bilo zastopanih 15 narodov po svjajih odposlankah, združenih v krasni ideji, kako dati sredstva in priliko ženi za praktično naobrazbo v gospodinjstvu. Medtem je prišla vojna, ki je zatrla vsako možnost za razvoj gospodinjskega vprašanja. Šele 1922. se je zopet sešel kongres, to pot v Parizu, kjer se je združilo že 35 držav in kjer se je tudi organizirala razstava v tej stroki, ki je pokazala lep napredek y gospodinjstvu. Letos pa, kakor sem omenila, so bile na kongresu zastopane skoro vse države. Delegatke in delegati so bili ponajveč šolniki, na raznih
LEa-'NIK VI. 		 ŽENSKI SVET štev. 2.	STRAN 53.
gospodin j skih, gospodarskih in kmetijskih šolah. Pa tudi zastopnice ženskih društev in .gospodinj, da celo mnogo gospodov, kakor tehnikov, inženjerjev, industrijalcev in drugih je bilo, ki so prišli, da čujejo nasvete in predloge, kako bi mogli s svojim sodelovanjem pomagati ženi do vzornega, ekonomskega in praktičnega gospodinjstva.
Krasno sestavljeni in poučni referati ter praktični predlogi za njih uresničenje so bili tako pestri in mnogobrojni, da skoro ni bilo mogoče slediti vsem. Omenim le nekatere referate, ki so bili posebno zanimivi:
1.	Vzgoja družme v praktičnem in higijenskem pogledu.
2.	Sodelovanje znanosti in univerze za uresničenje gospodinjske naobrazbe.
3.	Naloge gospodinje v borbi proti življenski draginji z ozirom na ekonomijo časa in denarja.
4.	Gospodinjstvo kot poklic,
5.	Gospodinjski pouk, družinska vzgoja in socialna pomoč na vseh stopnjah gospodinjstva kot temelj narodove sreče,
6.	Znanost v službi ekonomskega gospodinjstva.'
7.	Vpliv gospodinjskega dela na značaj žene.
8.	Kako omogočiti obisk gospodinjskega pouka deklicam iz delavskih slojev.
Meni je prav posebno ugajalo poročilo prof. L, Genouda iz Friburga, iz katerega sem doznala, da imajo v Švici nekateri kantoni že stalne osrednje gospodinjske šole. Te šole posečajo učenke nižjih pa tudi srednjih šol.
Vsaka mora po en dan v tednu hoditi v gospodinjsko šolo, kjer se uči __
odgovarjajoč načrtu — kuhanja, krpanja, pranja, likanja, prikrojevanja, knjigovodstva, živiloznanstva, prehrane dojenčka itd. Stroške plačajo ime vite j še učenke same, revnejšim učenkam pa plačuje občina,
V Nemčiji smatrajo gospodinjstvo za poklic, zato imajo gospodinje moj-stcrice po šolski dobi deklice v dveletni učni dobi brezplačno. Med tem časom posečajo ob določenih dnevih v tednu tudi še gospodinjsko šolo, kakor posečajo drugi učenci raznih obrti strokovne in obrtne tečaje. Pc preteku te dobe napravijo te učenke izpit pred določeno komisijo, na pcdlagi katerega dobijo izpričevalo gospodinjske pomočnice. Kot take vstopajo v razne službe v pomoč gospodinjam. One pa, ki so posebno pridne in ročne in kažejo mnogo zanimanja in zmisla za gospodinjstvo, napravijo lahko še poseben izpit, ki jih vzposobi za gospodinjske mojsterice. Gospodinje mojsterice dobivajo službe kot samostojne gospodinje v večjih gospodinjstvih, v hotelih, sanatorijih, bolnicah in drugod.
Pri nas še žal nismo tako daleč, da bi se mogli primerjati narodom, ki prednjači j o v kulturi in napredku, pač pa stremimo vsi za tem, da se tudi našemu ženstvu kdaj omogoči prilika za naobrazbo v tem najvažnejšem ženskem poklicu, kajti sreča in spas nareda je edino ]e v rokah dobre gospodinje.
IZ VESTI A
Po Ženskem svetu»
t Marija Oebauerjeva Začetkom te^a l-ita je umrla v Pragi blletna češka pisateljica Mul tja Gebaaerjeva. Napisala je lepo število novel in romanov, ki so primerno čtivo zlasti za dozorevajoča mladino. V večini njenih del so motivi vzeti iz slovenskega življenja. Pokojnica je namreč slednja leta zahajala na letovišče v slovenske planine. Najvažnejša I ierarna zasluga Gebauerjeve pa je kritična ureditev korespondence Božene Nemcove in temeljita študija o njenih delih.
Italijanke pri mednarodnem delu« Italijo zastopajo v Mednarodnem svetu 3 odlične žene: dr. Tereza Labriola, profesorica filozofije in prava na rimski univerzi, . dr. Sandesky-Scelba, zdravnica v Rimu, in Marija Loschi, žurnalistka in urednica lista «La Donna Ilaliana». Vse tri so delavne in vodilne članice feminističnih organizacij.
Američanke zopet za enakopravnost. Čeprav imajo v Ujedinjenih državah žene ckoro povsod iste pravice kot moški, so vendar že zakoni, ki zapostavljajo ženo. Tako se n. pr, sme Amerikanec, ki živi v tujini, vrniti, ne da bi se oziral na kvoto; žena pa, ki je živela v tujini in je izgubila ameriško državljanstvo v zakonu s tujcem, se ne sme vrniti drugače nego v kvoti-Ovdovela ali ločena Američanka se tudi ne more za stalno vrniti in ne dobiti državljanstva, če nima sina ali hčere stare nad 21 let. S tujcem poročena Američanka ne sme pripeljati v domovino svojega moža Tzven kvote, Amerikanec pa ženo-tujko lahko pripelje. Nekatere žene poročene s tujcem, hočejo sedaj, da bi se njih otrok rodil na ameriških tleh, s čemer bi dosegel c.meriško državljanstvo; dočm ima mož zagotovljeno državljanstvo za svojega otroka, pa naj živi kjerkoli. V resuoluciji, ki so jo žene predložile senatu in jc bila odbita, so zahtevale, da bi se smela rojena Američanka vrniti v domovino in pripeljati s seboj moža-tujca in dcco, ne oziraje se na kvoto.
Slavni avifalik Linbergh — feminist. Po poletu v Evropo so se pri Lindbergu oglasile tudi ameriške časopisne poročevalke. Tem je rekel, da se mu zdi popolnoma možno in umestno, da tudi žene lete preko oceana,, seveda s pravim dobrim aeroplanom. Njegov oče Charles Augustus Lindbergh, desetletni zastopnik v kongresu in voditelj farmerjev, je bil vedno vnet zago-
vornik zahtev, . vedno je glasoval v prilog feminističnim resolucijam ter se je pogosto zavzemal za zaščito žene.
Avstralska gospodin)a.
Cenjeno uredništvo! Obetala sem Vam, da napišem kaj zanimivega iz naše zemlje, ali do danes nisem mogla izpolniti obljube. Gospodinja sem in sicer — v Avstraliji. Morda se boate smejali, da povdarjam baš to besedo, ali prepričana sem, da bi marsikatera naša žena ločila ta pojem od pojma «gospodinja v Evropi.» Oskrbovati vso hišo, biti pri otrokih, kuhati za več oseb, gotovo ni malenkost in vendar dobimo tu Ic redko kje služkinjo — da, v mojemu mestu znaša, njih število ravno — dve! Angležinje so praktične — kadar deia;o, delajo hitro. Pri delu ne polagajo tolike važnosti na različne malenkosti kakor pri nas. Ne, glavno jim je čistoča, a zunanja oblika ostaja v ozadju. V resnici se gospodinja ne more toliko naslajati ob natančnosti posameznih spretnosti, ali ima pa zadoščenje, da ji ostane še časa za telesno vzgojo same sebe in za počitek. Težja opravila opravi tu gospodinja vedno dopoldne, a popoldne dobi čas za počitek, šivanje itd. Čudno se zdi komu, ko se razgo-varja zjutraj s priprosto perico, a zvečer dobi ravno isto osebo v plesni dvorani, o-blečeno v svilo, nakičeno z zlatom in dragulj.
Vsak ima svoje pravo tu — tudi služkinja. Ne pode je dnevni posli od zore tja v pozna noč. Tudi ona ima svoj počitek, a po pravilih delavskega udruženja dela vsaka le osem ur na dan, nadure so ji posebej plačane.
Kaj pa takozvani srednji, višji in nižji sloji? Kolika razlika pri nas, koliko preziranja, a na drugi strani grenkih ponižanj! Mislila sera nekdaj, da bi teh razlik ne mogel ublažiti ne duh časa, ne vodilni genij, nihče, preveč so ukoreninjene zrasle z nami. Za pojedinca, iztrganega iz teh evropskih razmer, je pač veliko presenečenje, ko se znajde — enak med enakimi! Kdor je posten in delaven, vživa najvišje spoštovanje, in čim bolj je žuljava desnica, tem večji je ugled. Pač nihče se ne sramuje navada nega delavca, služkinje, malega in velikega farmerja, tvorniškega ravnatelja. Vsi so enako vredni, vsi delamo za svoje blagostanje in napredek, Z^islim, da baš v tem tiči velika odgonetka naše boljše bodočnosti.
M, D.
Materinstvo.
Božična in Miklavževa darila. «Ženski list» je v prvi letošnji številki sprožil misel, naj bi odpravili stare običaje Božičkovega in Miklavževega obdarovanja ter «usmerili otroke k spoznanju in resnici». Člankarica
LEa-'NIK VI. 		 ŽENSKI SVET štev. 2.	STRAN 53.
utemeljuje svoj nasvet s tem, da so ti obi-	mama, da ni prav, ko je meni dal Miklavž, čaji oviti z mentaliteto kapitalistične druž-	barvnike, da jih moram dati polovico njej!» be. Resnica je, da nosi Miklavž bogate	— ' Maričin oče pač vodi svojo hčerko-darove samo družini bogatašev, ne oziraje	vsako nedeljo popoldne v kinematograf, se na pridnost otrok. Siromašna deca pa,	zvečer pa v gostilno — za Miklavža šoki se s trdno vero v brezkončno dobroto	bili pa tako revni, da ni prinesel otrokom. Miklavža zadnje dneve trudi v šoli in	prav nič! I
doma, z ličenjem in molitvijo, in pričakuje	Pomilujr.m pač otroke, katerim mati ne izpolnitev svojih gorečih želja, vidi, kako	privzgoji veselja nad še tako ubožnim i-jih bogati vrstniki nezasluženo še bolj bo-	skrivnostnim Miklavževim darilom in jim gate. Res so ti pomisleki docela utemeljeni,	ne preskrbi, morda celo ne pristrada vsaj aii vendar se mi ne zde tako važni, da bi	malega presenečenja v tisti bajni noči. Ko. morali radi njih prikrajšati otroke za ve-	sem bila majhna, mi je Miklavž ponoči priliki užitek zimske poezije. Materi, ki z	nesel na krožniku 2 grintavi jabolki, v vsa-lastnimi otroki doživlja zaupanje in trepet	ko je zapičil po par krajcarjev, pa nekaj pred Miklavžem, pa n;ih rajsko srečo ob	drobnih lešnikov, suhih hrušk in sliv; po-obdarovanju, pa njih zamaknjenost in pre-	leg tega tudi «Male Zgodbe sv. pisma»-vzetost ob prvem pogledu na božično smre-	s tistimi čudovito lepimi slikami; plat-čico, tej materi se zdi nasvet omenjene	nice pa so se pomazale od sliv. In tisti ma-člankarice krut in nematerinski. Pač pa je	deži so bili bolj sveti kakor knjiga sama. potrebna tudi v tem pogledu drugačna	Zavila sem jo, ne zato, da bi se knjiga ne vzgo;a starišem in otrokom, buržujem in	pomazala, nego da bi se ne oskrunili ma-proletarcem. Premi Džnejša mati ne sme iz	deži sv. Miklavža. In kadarkoU sem bila. vzgojnih m socialnih ozirov navaditi otro-	sama s svojo dušo, sem previdno odvila ka na razkošje, na izpolnjevanje vseh nje-	platnice in ob pogledu na madeže zopeL govih želj. Razvajenemu otroku ni nikdar	vživala in vživala vso mistiko M-klavieve dovolj. In če ima mati količkaj srca, jo	n«''-
mora zaboleli misel, kako bo otrok pripo-	Ko si je deklica-znajka ogledavala bogate-vedoval v šoli o svojih darovih in kako	Miklavževe izložbe in sejme ter si zaželela bridki morajo biti občutki siromašne dece.	to in ono, jo je mati vprašala, kaj bi raje; Bridka pa je tudi resnica, da mnoge pro-	ali da ji ona kupi na'lepšo stvar, ki si jo letarske družine prerano odpirajo otrokom	želi — potem seveda Miklavž sploh ne bo oči in jim kažejo socialne krivice. Skrom-	hotel priti v njih hišo — ali pa, da ji prinosi, veselje nad malim darom moramo	nese sam, kar bo hotel, čeprav ne dotične vcepiti vsakemu otroku, imovitemu in si-	stvari. Brez pomisleka: «raje naj mi pri-romaSnemu. Če pa mati dopoveduje otroku:	nese Miklavž, kar sam hoče.» In ko se je-vidiš, koliko ima ta, ti pa nič; to ni zate,	oo Miklavžu čudila, zakaj so nekateri do-ker si revež, to je le za bogatine, ne dela	bili tako strašno lepe reči, in ji je mati po-pač nič bolje kot ona mati, ki pravi: kako	jasnila: tega jim ni prinesel Miklavž, Misi pač bogat, koliko imaš ti, koliko več	klavž ne nosi tako dragih stvari, to jim je kot drugi...	kupila mama, pa jim je rekla, da je M. pri-
Ob letošnjem Miklavžu je soseda prire-	olte^i^laF wls'tf "nie'ÄsariL t'
dila domač večer in povabila znane otroke,	^ košarice m
med temi tudi ubožno deklico, sošolko in
prijateljico njene hčerke. Da ne bo de-	,, 7 -ženskem l.stu» pravi da---kiica občutila razlike pri obdarovanju, je	«Bil bi ze cas, da prenehamo varat, za obe pripravila popolnoma enaka darila,	nedolžne dušice nas.h otrok m ne mučimo. V zadniem trcnotku je pa ena izmed po-	-l^^^h itak oslabelih živcev z nestrpnim vabijinih mater vrgla v Miklavževo vrečo	pncakovaniem m bridkim razočaranjem, še dva darova: za domačo hčerko risanko	Postanimo socialisti in novi ljudje tudi v 2 barvami, za njeno prijateljico pa zavoj	tem oziru. Povejmo otrokom resnico o sv. slaščic. Vseh 9 otrok je z nepopisno hva-	Miklavžu in Božičku, priredimo jim za pre-ležnostjo prejemalo številne a skromne da-	hod iz starega v novo, ob teh dnevih z zdru-rove iz rok častitljivega, dobrega in sira-	ženimi močmi in prispevki kak zabaven po-gega Miklavža. Ko je odšel, ni niti eden	poldan, ter usmerimo praznično razpolo-zavidal drugemu, nego se je vsak sveto po-	žcnje naših malčkov na proletarski «Prvi globil v svoje darove, le delavčeva deklica	maj». Prvo solnčno nedeljo v maju, vsako je takoj zavistno skočila h gospodinji:	leto, povodimo združeni naše malčke v pro-«Zašto je sv. Nikola dao Nadi boje, a meni	sto naravo, v gozd, kjer naj se ob godbi, ne!» Deklica je ves čas samo pazila, če ne	petju, rajanju, telovadnimi nastopi in kaki bo Nada dobila kaj več, ter se ni niti za-	predstavi razvedre ter si v grmovju sami povedala, da je ona sama dobila zavoj več.	iščejo ostanke «Ptičje svatbe», katere po-Drugi dan pa je prišla hčerka iz šole in	skrijemo seveda mi. Namreč razne malen-rekla: «Marica je rekla, da je rekla njena	kosti, kakor slaščice, ^šolske potrebščine.
STRAN 60._ŽENSKI SVET štev. 2.	LCTNIK^vT
T. r , ^ T	Tudi se z lakoto Je h potrebno, da povemo otroku to res- Ps^eta m sla zato boli higijenični. Svila
mco! Vsi pravi poznavalci otroške duše Pf	vsrkava pot, zato ostane vsa
priznajo, da je otroku pravljica potrebna,	"'"^a na koži, kar zopet ni zdravo, ker
i otrokovo starostjo pa se naj tudi prav-	mokrota, ki se izloča iz znojnic, ne sme
Oica razvija v smeri resnice, pa ne bo ne-	ostajati na telesu.
nadnega trpkega razočaranja. Kadarkoli	, naj bo iz redko .tkanega blaga ''^''O "OVO resnico, ki je	Sosto tkanino zrak in hlapi le počasi bila doslej zavita v pravljično tančico, ob-	odhajajo in je s tem delovanje kože ovi-zaluje: «Skoda, da ni res tako,» Nikoli še	™"o. Pa tudi za gorenjo obleko je redko m rekel: «Zakaj mi nisi prej povedala, da	pleteno blago boljše, ker je toni res » Celo člankarica v «Ženskem listu»	P'eJse. Pletene maje bolj zadržujejo toploto je podzavestno in nehote našega mnenja:	kvačkane. Pri kvačkanju se namreč ostanke «ptičje svatbe», ki naj si jih	zategujejo in ni praznega prostora otroci poiščejo med grmovjem, bodo se-	V praznem prostoru med pet-veda podtaknile matere same.» Ni li tudi	P^ nabira zrak, ki je slab toploten to varanje otroške dušice? Samo malo ne-	Pf^^odnik in obdrži toploto. Zato so tudi rodno: v kakšni zvezi je ptičja pojedina s	P'f'enine, ki so na eni strani «skrtačene», •šolskimi potrebščinami, telovadnimi in pla-	^er je med vlakni dovolj zraka, valnim: hlačkami? Moderni duh časa se pač	prepušča mraza ne toplote, ne da spraviti v sklad s poetičnim praznoverjem naših prostih pradedov in s poezijo	Kuhinja. niih poosebljenih prirodnih sil.	s» i i- i' •
Ooljzi^r-it S	t--?
Seri, pusta nedostopna priroda äwSie v	oh t «»^Po-l'^P. ^i se posebno
zaprti sobi kliče poezijo^ravtjic 7n sW	Prožnostih mora, izkazati pridno
nortnih Miklavževih in Božičkovih darlv	i f TT R^oepf ima
- maj, pomlad, priroda pa^sar^r na'^sebl	ne dol°oCna° ' '•■'^Sa
^o^ÜrV^iStgajjVjS	"NÄ^hajano testo kakor za kruh,
i- n prekipevajočo,' očesu in občutkom dT	n^'T" ''"k'"'
klopno lepoto. P Cčevarieva	FT- l gospodinja. Navesti hočem
r. Hocevarjeva.	teda, le nadev (za kakih 6-8 dobrih jed-
|j. ..	cev.)
nigijena.	Potrebuješ: ^ kg slanine, (tudi malo več)
Katero perilo je najbolj zdravo? Naše	pa masti, 2—3 jajca, 2 žlici sladkorne
priproste babice so najbolj cenile platno-	P^®'' kruhovih drobtinic, 1 če-
platnena rjuha, platnena srajca, platnena	^ precej peteršilja, zelene, bosiljke,
krpa na rano, vse to se jim je zdelo naj-	majarona, peresce rožmarina, strok ali dva
boljše za zdravje. Moderna ženska bi si pa	malo popra, zmlete sladke skorje in
najrajše napravila vse perilo iz svile, kveč-	P®''' 'o^m- Slanina se zreže na kocke
lemu nekaj volnenega za zimo.	™ 'azcvre. Ocvirke otisni in deni na krož-
Kaj pa pravijo k temu zdravniki?	i" - ^ o^eü spražiš drobtinice in čebu-
■lEBa»
LETNIK VI.__^NSKI SVET štev. 2.	STRAN (il.
na rezine in obeli s slanino, kar je delav-	biti obleka nova, po zadnji modi ki bo
cem še bol) všeč.	jutri že zastarela,
Lahko^ ga tudi spečeš, vendar je kuhan	Ali bi ne bilo bolje, da ,se zbude stare
okusneisi. Rosandra,	navade, stare šege in običaji na deželi, da.
Sesekljana pečenka. Vzemi nekoliko go-	bi dekleta ne hrepenela več po tujini, v
vejega, telečjega in prašičevega mesa ter	daljavo, po neznanih dobrotah, ki jim dajo
ga dobro^ sesekljaj. Na pol kg mesa vzemi	'e. strup, nego bi se zopet s staro Ijubez-
4 cela jajca (ali manj jajec in nekoliko mle-	""io oklenile doma, prijaznega domačega
ka), nekaj kruhovih drobtinic, 2 sardeli, sol,	krova, lepe stare noše, mirnega iživljcnja
poper, česen, limonovih lupin, peteršilj. Vse	deželi. Prepričale bi se, da je vendarle
lo dobro zmešaj, daj mesu podolgasto obli-	najlepše in najboljše geslo; «Ljubo doma„
ko ter speci v pečici, Proli koncu polij pe-	kdor ga ima», A k domu spada tudi na-
čenko z juho,	rodno življenje, pripro.sto in ljubeznjivo s
Koštrun. Da izgubi koštrunovo meso ne-	®yojimi starodavnimi običaji, brez preveli-
prijetni duh, naredi najprej sledeče; Ko meso	«ih razburjenj, navadna noša naših starih,
opereš, zdrobi na deski z nožem nekoliko	' ti'ajna, ali tudi dragocena
soli, par strokov česna in sesekljanega pe-	hmetsko dekle,
teršilja ter s tem dobro odrgni koštrunovo	^«"Ko bolj so bili tedaj ljudje veseli po
m.eso, Dušiti ga moraš seveda tudi z raz-	edinem prazniku v letu, za katerega
ličnimi dišavami,	se pripravljali že dolgo, Opasilo in ples.
— to je bila izžarevajoča točka vaškega
Gospodinjstvo.	življenja, središče veselja, ki je dajalo od-
sev in zadovoljstvo, srečo, da se strajsti Kokoši je treba odbirati. Dobra kokoš niso vzbujale in preplavljale src z razbrz-znese v celem življenju 600 jajc. Največ jih danimi željami in nezadovoljnostjo s 'svo-
znese_ v drugem, tretjem in četrtem letu svo-	jim stanom, s hrepenenjem po čim večjem
jega življenja. Če se je izvalila kokoš zgodaj	vživanju in manjšem trudu in delu. Danes.
r.oomladi, znese lahko že v prvem letu ka-	hoče vsako dekle le iz vasi v mesto; č^i-
liih 30 jajec, a ta so večinoma drobna in ne-	prav bi lahko delala na svojem, gre rajše
sposobna za pokladanje. V drugem, tretjem	v meisto in je sužnja tujim ljudem, samo
in četrtem letu znese kokoš približno po	da si lahko obleče mestne capice in se
130 jajc. Toraj znese v prvih štirih letih	eabava in razveseljuje po mestno in se po
skupaj kakih 400 jajc. Po četrtem letu pa	mestno navzame vseh slabih navad in ne
ponehava in sicer se računa na naslednjih	zna več drugega, kakor kako bi bolj lahko-
6 let skupaj 200 jajc. Svetuje se torej gospo-	miselno zapravljala denar po plesih in za-
dinjam, naj kokoši po četrtem letu zako-	bavah. Često pa prihaja zopet domov, po-
Ijejo ali pa prodajo, ker jih ni vredno rediti	nižna in osramočena, kajti tujina ji ni dala
"ä^'i®-	drugega kot morda še kako bolezen, ali
pa jo je premotila strast tujca, da se je
Iz našs skrinje.	»lorala vmlti z otrokom v domači kraj,
!„ „I,-. ■■ T ~ . , .	äko se ni hotela vlačiti kot ciganka po
m obicaji v Tržaški okolic.	svetu. Od tujca zapuščena, od domačih
(NaJaljevaije.)	zasramovana, to je potem usoda večine
Drugi dan je že vsakdo zopet šel po	j?' doma stremijo po tujini, ki od
delu, popoldne so godci zopet prišli na	domačih šeg in običajev derejo v veliki
oder in še malo igrali, vendar ni bil več	skušnjav _ in propalosti.
pravi praznik, ki se je končal z nedeljo,	Ženitovanjski kolači. Ko se je tako, mor-
Torek je bil navaden delavnik, dekleta	da baš ob opasilu,ali pa vaškem plesu zače-
so iSe morda malo dalj ustavljala, ko so šla	kinetska idila, se določi navadno za pri-
po vodo na potok, da so si dopovedale	hodnji pust ali pa za jesen poroka. Nevesta
lepoto doživljenega plesa, marsikatera je	pripravlja balo in opremo in zopet imamo,
čobila še celo svojega izvoljenca in o pustu	priložnost opazovati navade in šege, katerih
so bile navadno tudi kake poroke.	P^ zopet ne spoštujejo več tako kot v
Razen opasila ,so bili še drugi prazniki,
ki so dali priliko za zabavo pridniS kmet-	V"' \ M '
skim dekletom in fantom. Ali povsod in	h^P- k« se s pok an,a-
vedno je bila narodna noša na častnem	ZT, ^ntzi povabilo na poroko m
mestu in pri vsaki večji svečanosti ali	^^"''T po)ed,no, nežen, ker v svo|. sreč,
drugi važni priložnosti je bilo kmetskemu	? P'-W^'^^ da™ye znancem, pri|ate-deldetu v ponos, če se je mogla obleči
tako, kakor se je nosila že mati in more-	'"^leznost, pomenljiv, ker mora nevesta
biti babica	^ dobroto m okusnost]o dokazati zmožnost
T, J , . ,	pridne, delavne in dobre gospodinje,
i-a seda).,, mnogo denarja za vsako malo	Lep dokaz medsebojne vzajemnosti in
vesaličico, za vsak mali praznik, ker mora	bratovske ljubezni med srenjčani iste vasi je
STRAN .72. '	2ENSK1 SVET štev. 3.	LETNIK VI.
torej ta jako stara navada pripravljanja in zamenja prostor če le mogoče z mlajšo poklanjanja takozvanih «ženitovanjskih ko- osebo. Razume se, da se sprejme taka po-Jačev».	nudba le, če je prostor v isti vrsli in iste
Čim namreč je med ženinom in nevesto v:e potrebno dogovorjeno in določeno in C® Pa oseba, ki loči v gledališču dva £0 tudi žc zapisani in začeti «oklici», je ""anca, tema dvema ne ponudi svojega važna skrb neveste, da napravi čim boljše prostora v zameno, je brezdvomno, da dela in lepše kolače. Seveda morajo biti na- iz osebnih vzrokov. To je treba vpošte-, pravljeni iz najboljše bele pšenične moke, vati in se vzdrževati nepotrebne konverza-inešani in vgneteni z najfinejšim domačim ci)e preko dotične osebe, za katero je že-Dlivnim oljem in sladkorjem, Mesiti in gnesti nantna,
jih mora s pomočjo matere ali pa kake dru- Če pa le moraš z znancem preko osebe ge v takem poslu že izvežbane žene sevc- ^.ovoriti, ali mu podati kako stvar: kukalo, da nevesta sama, kajii po dobroti in lepoti bonboniero, program, se stori to za njenim kolačev se sodi potem tudi pridnost neve- hibtom.
ste, baje se rama tudi sreča v bodočem	gi primoran, nadlegovati že sedeče
zakonu po kakovosti kolačev. Pecivo samo gledalce, da prideš na svoj prostor, se ie okrogle oblike, mal nastavek je trivoglat vljudno oprosti in prikloni, četudi je njih m na njem pa še ličen mal okrogel hleb- dolžnost, da vstanejo in napravijo prostor. Lek; na gorenn strani so ti kolači lepo opisa- Mimo njih greš s hrbtom, obrnjenim proti ni m potreseni s sladkorno sipo. Veliki so pa odru. Vse to se vrši diskretno in urno, približno kot sedanji kruhki po 200 gr,, mor- at .... ,	j. ■
da še malo večji. Treba jih je sevedi iapra- „ ^^^ P""™.'«' pogovora s sosedi m ne ....	'v. ' '	1	pripoveduj iim svoiih vtisov. Gospod po-
viti ogromno mnozmo, ena sama peka do-	preobloženi dami, ji odklopi stol, ali
mace kmečke peei ne zadostu|e, po premoz- jj ^^^^^^^
tužTp^::; kijifobd-rHiirt-bat	^
bližnje sorodnike v'domači vasi nego tndi ^ aSle? ^ e^l Tos^ir^ !
č fnik! g™ «teli	^u-' da jih ob prihodu leh^o pozdraviš iu
1. -1 J ,, ' V TI 1 1 • • 1 um prihraniš bolisi prostor, katerega ti
hovnik v domači vasi. Koliko skrbi m truda	____j--
za ubogo, žc itak z drugimi skrbmi in deli brezdvomno ,sami ponudi)o. preobloženo nevesto in bodočo gospodinjo. ^ ^	zasedep boljše prostore vedno
dame, prostore v ozadju zavzamejo gospo-Lepota, dobrota in posebno pa še količina dje, ah pa stoje prisostvujejo predstavi, če napečemh kolačev se seveda tudi v teh drugače ne vidijo na oder. slnčajih ravna po_ premožnosti in imenit-	^^ ^	^^
nosti neveste m zenma ter njunih svojcev,	vzbujajočim vedenejm, glasnim govor-
Ko je napečena zadostna množina kola- jenejm ali smehom obračati nase poglede čsv, nabere si jih nevesta v lep velik bel i^^edavcev. Tudi ne smejo namigavati in de-prt ali pa naloži v takozvani «plenir» ali lati znamenja v parter ali igralcem na jerbas ter se napoti ž njimi po vasi, da jih odru. Končno njih ploskanje ali protesti ne čimprej porazdeli določenim družinam. Pri smejo z burnostjo motiti sosednjih gledal-takih posetih spremlja včasih nevesto tudi ccv.
njena družica ali prijateljica. Seveda mora Dame v loži ne zapuščajo svojih prosfo-biti za to priložnost nevesta, hočeš — no- rov med predstavo, v pavzah le, če gredo v Češ, prav dobre volje in veselega lica, ki sprem^stvu svojih gospodov, s katerimi so ■dokazuje njeno srečo,	(Dalje prih,) v loži, v foaje,
Rosandra. Gospod ne sme pustiti svoje dame same v loži. Če je v loži več gospodov, ostane O l6P6m VGdcnjU.	^^^^	^ p^^ damah, medtem ko
se drugi gospodje odstranijo v foaje ali v V gledališču.	kako sosednjo ložo.
V gledališču, kjer vsak sam plača svoj Dame se po ložah ne obiskavajo. Samo sedež, ne bo nihče zameril gospodu, ki gospodje med pavzami lehko pridejo po-ponudi in odstopi svoj boljši prostor dami. zdravit dame. Gospodje opravijo ta kratek Če sedi v gledališču goispod velike rasti in obisk stoje in ne sedejo, četudi se jim po-pred njim majhna oseba, a poleg njega nudi prostor.
majhna dama, pred njo pa velika oseba, Dama, katero pride gospod pozdravit, naj bo gospod tako vljuden in uvideven, da lehko ponudi posetniku bonbone; dolžnost ponudi tuji dami v zameno svoj prostor, tega je, da vselej sprejme in nikdar ne
Tudi takrat, kadar sedi kaka neznana odkloni, četudi ni ljubitelj .sladkarij, oseba slučajno med dvema znanima gle- Dama se vzdrži vsakega očitnega pona-'davcema, jima ponudi svoj prostor; seveda sanja. Ne ogleduje ljudi s kukalom ali lor-
LETNIK VI.	ŽENSKI SVET štev. 3. ._STRAN 63.
nionom. Će se v ia namen, da .se prepriča	prepustiš zakasneli dami, ki )e koma, ufc-
o pričujočih, posluži diskretno lornjona ali	la vlak in vstopila v kupe malce sttsnienega
kukala le za hipec, ne obstaja splošno na	prostora. Vendar dobro vzgojen gospod ne
«ni točki dlie nego po par sekund Za ni-	bo pomišljal iti na roko dami in p pripomoči
kogar ni prijetno, ako čuti obrnjeno ku-	do boljšega prostora ali ji odstopiti svo)e
kalo nase.	mesto.
Gledalca, ki te ovira pri gledanju ali po- Xudi če dama ne prenese prostora, ako
slušanju, ne opozarjaj. Zadovoljiti se mo-	je s hrbtom obrnjena v nasprotno smer vo-
raš, če si oviran pri opazovanju s tem, ga	zečega vlaka, ji ponudi svoj prostor v za-
obvestiš po slugi, naj opusti svoje ponaša-	meno, Tu ne gre za vljudnost, ampak za
nje. S slugo govori tiho, da ne vznemirjaš	nsrailjenost,
drugih gledalcev,	.	Prostor v kotu kupeja velja vedno za naj-
V	gledališčih, kjer je navada, da se da|e juji dami odstopati in ponujati pro-slugam ali portirkam napitnina, jo daj ra- ^ kotu, ni vedno priporočljivo, ker se dovoljno in ne čakaj, da te šele spomnijo.	^^^^ uslužnost večkrat napačno razume
Osebe, ki vabijo, morajo priti prve, da ^	^^ najbolje izhaja, čc se drugim
v loži .sprejemajo povabl|ence,	^^ povzročajo neprijetnosti. Ostani na svo-
Stroške za voz, portirja m programe pre-	■	molčeč in si ne lasti prostorov
vzame povabljenec za ta večer. UospoJ	^^^ potnikov, ne povzročaj prepiha, he prinese bonbon.ero v pavzah. ; .	j^j venomer. To so splošna pra-
Povabljena dama ie brez obveznosti,	P	potovanja.
šele ko je i^ozvonila in zaprla vrata za	govezne razgovore, uka,oce se "^rog pn-
I '.	povedovania o svojih zadevah ali izprase-
, ■ 7 J 1—	vanja o okolno.3tih in namerah potovanja
Obleka v gledališču.	sopotnikov. Bodi previden in ne spuščaj se
V	gledališče se prihaja v elegantni obleki.	^.anpljivost.
V prvovrstnih gledališčih so dame povečini	^ j odpreti, ven-v vgčernih dekoltiranih ob ekah. Gospodje	^^ ^^ obotavljaj, če te sopotnik proso glede obleke vedno najkorektnejsl, ako	^^ ^^^^^^ je so v smokingu ali fraku.	^^ ^^ ^^ nasprotni strani. Sploh Seveda, take obleke spadajo samo v lozo	' ja ne oviraš in ne nadleguješ ali v prve vrste parketa. Smešna bi bila
dekoltirana obleka na balkonskem al. gale-	. dovoljenja od
::':dločiš za preprostejšo obleko, vseh n^avzočih žensk. .M-Jo ljudi misli, da moraš vsekakor skrbno izbrati primerne	k. ne prenesejo kajenja m^
svetlejše barve, ker te v javnih lokalih tovati le v kupejih, ki so odlocem za neka
redmgote ah zaket.	ne smela sedeti s svoiim.
Klobuk v gledališču,	možem v istem kupe'u. Navsezadnje; zakaj
Dame v principu več ne nosijo klobuka v moški, ki pušijo, ne gredo v kupeje za ka-gledališču. Frizura za gledališče mora dilce?
biti primerna, da ne moti in ne ovira pri četudi dame dovolijo pušlti, tega ne iz-gledanju sosedov.	rahljaj, ampak puši zmerno in po malem.
Če slučajno nisi utegnila, da bi se pravilno Pipa se puši samo v kupejih za Itamice. irizirala, te to ne sme zadrževati, da bi ne	jj^ potovanju,
snela klobuka z glave; ne čakaj, da se prične	^^^^^ i.kntnega na potovanju,
sosed pritoževati.	vzgojeni ljudje z vsiljivo doma-
V železnici.	čim vedenjem. Ne odkrivajo se, prerekajo
Med potniki, ki potujejo v istem razredu,	se z uslužbenci hotela, godrnjajo nad po-
vlada popolna enakopravnost. Ta občutek	strežbo, govore glasno, pričenjajo s sosedi
enakopravnosti se izraža v potnikih s hlad-	pogovore brez pomislekov ah bi ne utegnilo
nostjo v zadržanju in v povdarjanju svojih	njih mnenje koga navzočih zaliti, lak brez-
pravic. Ker je pravica potnika udobno.3t,	obzimež prihaja v hotel tako po domače,
mnogo ljudi z namenom brani svoje pravice	kot bi bil v svojem. Nič man) neprijeten _in
na potovanju, in prikra^njejo udobnost	bahač, ki se ob vsaki priliki širokousti, laze
drugih.	in se s tem le smeši. Omenimo še sitneza,
Nihče ni upravičen, te prisiliti, da zapu-	ki vse kritizira, se povsodi pritožuje m hoče
stiš svoj najboljši prostor v kiipeju in ga	imeti povsod zadnjo besedg m svoj prav.
STRAN .74. '___2ENSK1 SVET štev. 3.	LETNIK VI.
Ti različni tipi so slabe vzgojeni Ijudie, ki sili na dan tendenca. A ne le vzgojitelji, vsi, Jih sreeavamo v javnih lokalih, hotelih in v ki so dostopni reku: «Legenda discimusL
krajih.	(Dalje prih.) Zofka Kvedrova je v Lojem umetniškem
Književnost in umetnost ili''pellrrKa\o'"seTpretbral^^^
Književna družina «Luč» v Trstu nam je	" aLl^^T	p'?
dala za novoletni dar 3 lepe knjige; roman	T^l rf Xp^ 1,	"	"T"'
«Ubogi Uštin», povest .Tomek Ba- IKÄ ' k f ■
poljski spisal Reymont, in II. zvezek	silo voj^du^e"^ resn ca in'le r V I no-znanstvenega zbornika .Luč., iz 7eTolla
poljud,
na sebi kp donesek naši kulturi. Stanejo	i- - - nelofiiki. V em sapi
vse tri skuhaj L 4 in s poštnino 60 st, vek	S ^^fi'^gr^remno 'Lp^t'elc'
Gospodinjski koledar za 1. 1928 je tudi	njenega življenja'e isti kot pri Murnu'izra.
letos prav lepo sestavljen m se odlikuje po	žen v njegovem epitafu:
Izvirnih ter zelo primernih člankih. Med nji-	«Nipdm, k:l j i-
mi srečamo častitljivega Vodnika, profesorja,	^ "l
jezikoslovca in kuharja. Iz članka «Naša hra-	r ^^ «a m, zato je pal.»
na» posname kuharica navodila za priprav-	, dognanja, kako medla je človeška sre-
Ijanje pravilne, higijenične in okusne hrane,	H POŽ^nja nje-
Špoda, da se člankarica vsaj na kratko ne	I','i polena bolestnost, združena z
ozre tudi na najmodernejše medicinske iz-	^agrenjenostjo^ m pikrostjo. In to njenim knji-
" -	Lepa,
Zadnja leta smo čitale v koledarju po večini	^^^kdanjem
rccepte za priprosto kuhinjo, letos pa uči, fiTin" "'"^-'''V. 7 T"'	tvo-
kako se pripravljajo nekaiere fine sladice ' "i 1	T
in mesna jedila, kako se pripravljajo.jedi za .'"j ^^'"-hI m "^«ale te	crtice ki so tudi
-mj^drSkHi hir StifS T-
^^^^^	-^H in do'mTsLe°'°činet'tr„e":gode'i:
r- ,, j	J ,	„	nezgode teh dveh «malih ljudi», zlasti prve,
Gosp, koledar spada med one redke knji- vzorka našega domačega .enfant terrib'e»
Kdor WTuoT "k r' "" "-'"'^vr	prip-edovanje v «Velikih in malih otro-'
Kdor ga kupi enkrat, si ne more vec misliti	cih» zgošča v «sentimentalno besedovanje»
gospodmjstva brez n:ega.	ki pa je trpka, a pravična zaslužena obsodba
Vodnikova družba v Ljubljani je	naše hinavske vzgoje, kakor tudi v prelest-
izdala za 1. 1927, sledeče knjige:	no sliko otroškega doznavanja in doživlja-Vodnikova pratika za L 1928,
Zofka Kvedrova: Vladka in Mitka.	France B e v k: Hiša v strugi. Izrazita
tPortretno študijo pisateljice narisal Mirko	kmetska povest z jasno tendenco v višjem
Subic.)	pomenu.
Točno leto dni po smrti pisateljice nam je	D r L L a h : Vodniki in preroki. V okvir
Vodnikova družba za petdesetletnico nje-	2 heretikov, Trubarja in Cankarja, je vple-
nega rojstva (22. 4. 1878.) poklonila kot svoj	'i''. Lah našo kult. zgodovino, ki ji je
književni dar ponatis ljubkih črtic, ki so	^al zunanjo obliko 14 poiglavij z uvodno in
svojca.? izhajale v «Domačem Prijatelju» in	naključno besedo. Po besedah angleškega
že takrat vzbujale pozornost ljubiteljev mla-	misleca Carlyla, da ie zgodovina sveta živ-
dinskega slovstva. O mladinskem slovstvu se	l™ska zgodovina velikih mož, je podal živ-
je pri nas že dokaj pisalo in jadikovalo,	Jenjepisec 14 glavnih predstaviteljev našega
zato bo ta knjiga lep zagradek v vrzel mla-	kulturnega življenja. Hkrati je naznačil pot
dinske literature.	pokazal naloge in cilje prerokov in vod-
Ali je to knjiga za mladino ali o mladini?	™kov ter njih uresničenje.
Oboje: a več bomo imeli od nje odrastli po	Fr. Pogačnik;
besedah pisateljice.- «Staro resnico, da ne	Knjigarna Štoka v Trstu je izdala
odgajajo samo starši otrok, ampak tudi otro-	običajni in priljubljeni žepni koledar «Vedež».
ci starše, spoznavam vsak dan.» V knjigi tiče	Letos se je še posebno izkazal in res v e
med Jjripovedovanjem resnice, iz katerih se	sila mnogo: vse, kar se bo godilo med letom,
bodo vzgojitelji lahko učili, dasi nikjer ne	kako je pri nas, čigavo je kaj, kje je kaj.
I REUMATIZEM j
♦ trganje, ishias, zbadanje, nevralgijo itd. bodete najuspešnejše ♦ zdravili s prdzkušenim zdravilom „antirheumill", ki t se še niti v enem primeru ni izkazal brezuspešnim. MalO- t
♦	krvnOSi bledico, splošno šibkost, nervoznost, slab tek ♦
♦	ozdravi z gotovim uspehom FerälbrUlflilli kateri tudi ±
♦	izredno dobro učinkuje pri slabotnih otrocih. Obe zdravili sta ♦ t	odlikovani v Parizu z zlato kolajno. ♦
^	Proizvaja in razpošilja po povzetju:	#
i Nr. Pil. A. mMlt, lekarnar - KOHJiC (llercesouina):
♦	2 stckienici 80 Din., 3 stekl. 105 Din. - Poštnina in zavoj franko.	J □□ □□
□
Izšle so kolednice!!
Književna družina «Luč» v Trstu nam je podarila ravno za Božič drugo skupino knjig, in sicer:
Roman Slavka Slavca: «Ubogi Uštlu», ki se odigrava v goriški okolici.
Kmetsko povest znanega poljskega pisatelja Reymonta «Tomek Baian» v prevodu in z uvodom Franceta Bevka, ter
II. zvezek poljudno-znamstvenega ziiomika aLnjb s sledečo vsebino:
J Wilfan: Politika in einika,
J. Agneletto: Gospodarsko stanje podeželskesa pnbi-valstra v Julijski Krajini.
A. Širok: Pri nai^ npodabljajočih umetnikih. I. Grbec: N^caj podatkov o slasbenom Svljenja po vojni
A. 1.: Hrvatske publikacije. F. Kleinmayr: Naga iolska književnost. F. B.: Nafcožne publikacije. F. B.: Knjižne izdaje 1. 1927.
L. Č.: I. dodatek k r«Epravi ^Politična In upravna razdelitev Julijske Krajino za dobo do 30. novembra 1927.»
Zbornik prinaša tudi eno polo s slikami naših umetnikov. — Knjige so na prodaj v vseh knjigarnah in v tiskarni «Edinost».
Cena vsem trem knjigam L i.—. Za poSilJatVe po poŠti poleg tega Se pristojbina 60 stot. za vsako skupino knjig.
ZA JUGOSLAVIJO: Knjige se naročajo pri upravi „Ženskega svata" v LJubljani, Karlov-skB cesfa 20 In stanejo vse tri skupaj Din. 23. Posamezne knjige 12 Din.
Poitniiia plaSana ▼ s^lovini.
Pozor kroladl, filvllje dame, kl se želijo aobrsaUi la samoMporafto o IzdolOTanjtt oblek
ZQsebno kro]no m\m - LMno, Stari trs i!tu.l9
Vodja F. POTOČNIK,
Stan inlernacionallie kroin. akademije Frankfurt-Parlz. Za .vo| kro| «mkovmm liU.ni«cI.iialni ^Jtavi V Rima l zlato medallo in naslovom lirojneB» pratumja.
Kiojni tečaj la krojače, šivilje in nešlvilje. - UEencein v lasedmem ~emHu wpoälje krojni poduk potom pošte s slovenskimi ucmmi ivezki. — Prlliodajl tooaj ▼ Ljubljani se pridne v mären. - Informacije daje vodstvo zavoda.
I
muMiutuiiiUi
priporoča avoje publikacije: Slovenska moderna umetnost I. Slikarstvo. 27. reprodukcij z uvodom Izidorja Cankarja Broš. 30 din. (lir 12'50), vez. 36 din. (to U-50). (Za člane: broš. 25 din.(Ur li"-) vez. 30 din. (llr 12-50).
KNJIŽNICA NHtODNB OAIEMJE, I. Dr. Josip Mal, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, 142 strani teksta, 69 slik. Broš. 52 din. (lir 19-50), vez. 59 din. (tir 22.) Za člane: broš. 40 din. (lir 15-50). vez. 46 din. (lir 17-50).
n. Dr. Izidor Cankar: Uvod v umevanje likovne umetnosti (Sistematika slila). 224 strani, 48 slik. Broš. 62 din. (lir 22.50). vez. 72 din. (lir 26). (Za člane: broš. 52 din. (lir 19-50). vez. 60 din. (lir 22--).
NBroEnica..2en. sveta" dobe knjige s«člansko ceno, t!» lih nKofee pri MARODNI OAtEKni v IjoMlanl.
UNDERWOOD
PORTABLE
Neobiiodno potreben v vsaki hI«. Najboljši spremljevalec lu potovanju, zelo praktičen v vlaku In na parniku. Opremljen • Uptaiml za slovensko pisivo. Tehl« tetrU-no in sUne polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko Izvršuje isto delo. —Zahtevajte ponudbo s ceniki. Plačilne olajSive.

C. A. MOHOtflCH, Trst
VU MAZZINI 17
MIROSLAVA LEITQEB ■ Ljubljana
JURČIČEV TR6 ŠTEV. 3.
Roöno in strojno vezenje.
Vezenje norodnili ml Krasno Izbiro finih robcev, Predtiskane, začete in izgotovljene vezenine. POSEBNOST: Zastori In perilo po najnovejših oliusno sestavljenih vzorcih. Vse potrebščine za predtiskanje v Izberi.
NaroSnlcam „Ženskega sveta" 5 oastotnl popnst.
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Jurčičev trg štev. 2
Priporoča cenjenim damam svojo novo otvorjeno trgovino damskih In daklllkih klobukov in slamnikov po najnižji ceni. — Sprejema vsa popravila. — Žalni klobuk) vedno v zalogi, kakor tudi cvelke, trakovi, peresa ter vse potrebščine za modlstke. 8M»" Dcloilranceni po lastni oeni! Za obilna natočila »e priporoča	MINKA HORVAT.