Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sred? 24. oktobra 1934
Stev. 242 Let0 v,,,■ <xv->
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Era
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 245S Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po politi 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra” v Ljubljani , Poštni čekovni račun it. 11.409
J*
JUTRA
Nova pota Bolgarije
V strašni nesreči, ki nas je zadela in v bridki žalosti, ki nas je zaradi nje objela, nam ni bilo mogoče podrobneje razpravljati o raznih aktualnih vprašanjih mednarodne politike, zlasti pa tudi ne o razvoju prijateljskih in bratskih od-nošajev med našo kraljevino in kraljevino Bolgarijo, katere je kronal obisk Ni, Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelia še tik pred tragično njegovo smrtjo v Marseilleu. Vlada g. Kimona G e o r g i j e v a, ki si je nadela veliko in plemenito nalogo likvidirati vso preteklost im zgraditi na novih temeljih docela novo dobo. je v prvi vrsti zatrla vsa tista gibanja, ki so bila nekakšna država v državi in niso vsiljevala ofl-cielni Bolgariji svojo voljo samo v notranji, ampak tudi zunanji politiki! To so bila najprej gibanja takozvanih make-d o n s t v u j o č i h. Vlada g. Georgi-j e v a je makedonske organizacije brez obotavljanja razpustila, razgnala in razorožila. Voditelje in teroriste, ki jih je mogla doseči, je pozaprla, za drugimi je pa izdala tiralico. Med tistimi, ki so tako bili postavljeni izven zakona, je poleg že pokojnega zločinskega morilca našega vitežkega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja tudi glavni voditelj makedonskih teroristov Vanče M ! h a j 1 o v, ki je, kakor znano, pobegnil v Turčijo in od tam dalje v emigracijo.
Kaj je bolgarska vlada storila s tem, si more pravilno predstavljati samo človek, ki je vedel, kakšno moč so imeli makedonstvujoči v Bolgariji do letošnjega majskega prevrata. To je bil dokaz zares jeklene volje in tudi ne manjšega po guma. Danes makedon-stvujočih v Bolgariji ni več, in s tem tudi ni več mračne podzemske sile, ki !e prej sproti podrla vse, kar sta Beograd in Sofija zgradila za bratsko zbli-žanje. Temu zbližanju so sedaj na ste-žaj odprta vsa vrata, in makedonstvu-ioči so postali naši skupni sovražniki, Sovražniki prav tako Bolgarov kakor Jugoslovanov! Pri tem se je pa tudi takoj pokazalo, da je bratsko sodelovanje °beh južnoslovanskih držav soglasna zahteva tako bolgarskega, kakor tudi našega ljudstva. Prijateljstvo in bratstvo, ki se gradi na volji najširših plasti dveh narodov in na hrepenenju milijo-\ je pa tudi edino resnično pri->, sposobno prestati vsako, tudi :ežko preizkušnjo. Tragična smrt 1 > ,a velikega kralja je to v polni meri Mtrdiia. Spomnimo se samo izjave bolgarskega zunanjega ministra g. Bato-‘°va ob poslovitvi od Jugoslavije!
Razmere, v katerih živimo, pa terjajo "•ifiio čustvovanj tudi dejanj in realnih Manifestacij. Samo po sebi se zato vsiljuje nujna potreba po priključitvi Bolgarije k sistemu zavezništev, ki že obstojajo okoli naše države. Ta zavezništva so formalno izražena v dveh zvezali: mali antanti in balkanski zvezi. Najnaravnejše bi seveda bilo, da bi se polgarija Pridružila halkanski zvezi, v ''fttero spada že po svoji geopolitični lesi, toda mnogi znaki kažejo, da se to — Vsaj zaenkrat —- še ne bo zgodilo in bo "Olgarila morda mnogo prej postala čla-n>ca male antante, ki bi se po njenem Vstopu razširila na nekakšno četvero-','v6zo, obsegajočo .skoraj 55 milijonov uš evropskega prebivalstva. Namera *%arije pridružiti se mali antanti natn |)a Postane takoj razumljivejša, ako podarimo, da ni med Bolgarijo in sedamjl-Članicami male zveze skoraj nobenih Ferenc, dočim položaj v balkanski zve-Še ni tako jasen, češkoslovaška na
Boi Evrope proti
Stalila PaveSiča in Kvaternika ne bo izročila pesta — Akcija ioE$arije proti teroristom -
Francoska zahteva v Budim-Vanče MihaFov bo izročeni
PARIZ, 24. oktobra. Kakor se izve iz ooučenega vira, Italija skoraj gotovo ne bo izročila v Turinu priprtih dr. Paveliča in Kvaternika. Pavelič in Kvaternik tudi nista v zaporu, ampak samo v priporu. Francoski listi, ki komentirajo vprašanje izročitve, pravijo, da je madžarski zunanji minister Kanya interveniral v Rimu za oba terorista in se zavzel za to, da se ne izročita. Francoske preiskovalne oblasti pa zahtevajo od Italije aretacijo še nekaterih drugih teroristov.
PARIZ, 24. oktobra. Francoska vlada je sklenila včeraj, zahtevati odločno od madžarske vlade, da zapre vse hrvaške emigrante, ki žive na Janka Pusti ali kje drugje na Madžarskem. Istočasno bo pa zahtevala tudi pripustitev francoskih policijskih organov k zasledovanju in zasliševanju teroristov. Že prej pa se je obrnila v Budimpešto zaradi aretacije
Gustava Perčeca, ki se, kakor vse kaže, mudi na Madžarskem pod tujim imenom, a je dobila odgovor, da ga policija ni mogla nikjer izslediti. Prav tako je pa tudi jugoslovanska vlada poslala Madžarski verbalno noto zaradi aretacije Perčeca In nekaterih drugih teroristov.
SOFIJA, 24. oktobra. Kazenski oddelek soiljskega okrožnega sodišča je včeraj sklenil, da se proglase za zločince po zakonu o zaščiti države in zakonu o zločincih proti redu v državi, kakor tudi zaradi osebne in javne varnosti v tujih državah člani razgnane ilegalne organizacije VMRO: Vanče Mihajlov, Georgie Ži-ro-Nastev, Kiril Drangov, Dimitrije Me-darov, Atanas Argirov, Vladimir Georgi-jev Černozemski in Dinčo Stefanov. Omenjeni so označeni za zločince zakonskim potom, ker se na poziv vlade niso v določenem roku javili. Od omenjenih zločincev so trije v rokah bolgarske po-
licije. V zadnjih dneh je policija aretirala namreč Dimitrija Medarova, Atanasa Ar-girova in Dinčo Stefanova, ki bodo sojeni po omenjenih zakonih. Od ostalih iskanih zločincev je bil Vladimir Georgi-jev Černozemski ubit v Marseilleu. Sedaj se pa pričakuje, da bo bolgarska vlada zahtevala tudi izročitev Vanče Mihaj-lova, ki ni obtožen samo zaradi političnih, ampak tudi zaradi navadnih v Bolgariji izvršenih zločinov. V Sofiji zatrjujejo, da bo turška vlada tej zahtevi skoraj gotovo ugodila. Tudi Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je izjavil, da bo vlada v Interesu balkanskega miru Mlhajlova izročila.
SOFIJA, 24. oktobra. Policijski organi so izsledili in aretirali Kirila Drangova, ki je bil pred Vlado Georgijevom inštruktor teroristov na Madžarskem.
Nova vlada in zasedale zbornic
NOVI VOJNI MINISTER PREVZEL POSLE. KABINETA MINISTROV BREZ PORTFELJA. SENAT IN SKUPŠČINA.
BEOGRAD, 24. okt. Novi vojni minister armadni general Peter Živkovih, je včeraj ob 11. uri dopoldne prevzel svoje posle. Prav tako se je tudi včeraj odredilo, da bo imel minister brez portfelja dr. Srskič svoj kabinet v palači notranjega ministrstva, minister brez portfelja dr. Voja Marinkovič pa v palači ministrskega pred sedstva. Popoldne sta predsednik narodne skupščine dr. Kumanudi in pred sednik senata dr. Tomašič obiskala predsednika vlade, Uzunoviča, in se
ž njim sporazumela o datumu sklicanja skupščine in senata ter o programu dela narodnega predstavništva. Skupščina in senat bosta najprej izvolila stalne odbore: upravnega, finančnega imunitetnega, verifikacijske ga ter odbor za prošnje in pritožbe. Nato se bo z ukazom regentskega sve ta pričelo novo zasedanje. Prva seja bo v petek, dne 26. t. m. Med tem se je predstavilo regentskemu svetu tudi že novo predsedstvo senata in narodne skupščine.
Krali Karol bo nadaljeval delo kralla Aleksandra
BUKAREŠTA, 24. okt. Kralj Karol II. bo obiskal Pariz še pred Lavalovim potovanjem v Rim, da .nadaljuje po kralju Aleksandru I. započeto akcijo. Obisk bo namenjen zbližanju Italije in male antante.
Doumergueov državni udar?
PARIZ, 24. okt. Pod vplivom levičarskih '•'Miatorjev, predvsem pa bivšega ministra Caillauxa, je sklenil predsednik Doumergue včeraj odgo-dlti sejo ministrskega sveta in Izvršiti neke spremembe v osnutku za reformo ustave. Te spremembe bo pred ložil ministrskemu svetu koncem tega tedna. Ta sklep pa ne pomeni opusti-
tev namere sklicanja narodnega predstavništva v Verseillesu, katerega na loga bo reforma ustave. Doumergue je že včeraj pripravil referat o posameznih spremembah, katerih za nobeno ceno ne opusti. V najslabšem primeru bo razpustil sedanje narodno predstavništvo. Levičarski tisk pa kriči, da pripravlja Doumergue legalni državni udar. To stališče zastopa zlasti Leon Blum.
PICCARD ZOPET V STRATOSFERI
NEWYORK, 24. okt. Znani stratosferski letalec prof. Piccard, ki je dol go odlašal svoj novi polet v stratosfero, se je dvignil včeraj v Detroitu s svojo ženo v zrak. Zrakoplov se je naglo dvignil in veter ga je usmeril proti jugovzhodu. Piccard se ni dvignil v stratosfero zato, da bi dosegel kak nov višinski rekord, ampak samo
v	znanstvene namene.
Bolgarijo ne meji, z Jugoslavijo je sklenila Bolgarija zvezo bratskih src, z Romunijo pa bi se dala razna vprašanja ob obojestranski dobri volji tudi kmalu ugodno urediti. Tu mislimo najprej seveda na usodo bolgarske narodne manjšine v Romuniji, zlasti v Dobrudži.
Malo drugače je pa na južrnem Balkanu, kjer Bolgarija ne more kar tako uradno za vse večne čase izjaviti, da se odpoveduje svoji veliki, iz resnične in nujne potrebe izvirajoči želji po Izhodu na Egejsko, ali kot mu Bolgari pravijo.
Belo morje. Na jus?u je bilo še pred leti veliko kompaktno bolgarsko ali vsaj slovansko ozemlje z okoli pol milijona dušami. Danes je tam približno tako, kakor na našem tužnern Primorskem! Mimo tega pa obstojajo tudi Še druga vprašanja, ki se ne dajo rešiti kar preko noči: Potreben je počasnejši razvoj z dobro voljo na obeh ali treh straneh, ne le na eni sami! In vse to vodi Bolgarijo bliže k mali antanti kot k balkanski zvezi, cftisi vendarle tudi njen skorajšnji pristop k tej ni popolnoma izključen. -r.
SPALAJKOVIC PRI LAVALU.
PARIZ, 24. okt. Včeraj popoldan je obiskal jugoslovanski poslanik dr. Miroslav Spalajkovič novega francoskega zunanjega ministra Lavala, s katerim se je razgovarjal o vseh aktualnih vprašanjih, v kolikor so v zvezi z mar sejskim atentatom in po njem povzročenim političnim položajem.
SARRAUT GENERALNI GUVERNER
PARIZ, 24. okt. Bivši notranji minister Sarraut se je po konferenci z Lavalom, odločil, da prevzame mesto generalnega rezidenta za Maroko, ki bo razširjeno v generalni guvernf'-ment za Severno Afriko.
KANYA NA DUNAJU.
DUNAJ, 24. okt. Madžarski zunanji minister Kanya je na povratku iz Rima, konferiral danes tu s kancelar-jem Schuschniggom in z': "njim miri i st rom Be rge r-Wal deri eggom.
TITULESCU OBIŠČE PARIZ.
BUKAREŠTA, 24. okt. »Adeverul« poroča, da bo zunanji minister Titu-lescu takoj po konferenci zunanjih mi nistrov balkanske zveze, ki bo 29. t. m. v Ankari, odpotoval v Pariz.
POMORSKA POGAJANJA.
LONDON, 24. okt. Včeraj so se pričela tu angleško-japonska pogajanja za pomorsko konferenco prihodnjega leta. Londonski tisk pričakuje z veliko skepso rezultat teh pogajanj in ne veruje v sporazum. Obenem napoveduje, da bo sedaj dokončno izginil stari washingtonski dogovor in bo Velika Britanija morala nujno povečati svojo mornarico.
KRIZA PORTUGALSKE VLADE.
LIZBONA, 24. okt. Predsednik vlade Salazar je odstopil s celokupno vlado. Novo vlado bo najbrže zopet sestavil Salazar.
MEHIKA PROTI SLOVANOM.
PARIZ, 24. okt. iz Mehike poročajo, da pripravljajo tam spremembo zakona o priseljevanju. Zatrjuje se, da bo v novem zakonu prepovedano prn seljevanje Rusov, Poljakov, Bolgarov in Čehoslovakov.
Dnevne vesti
Vse zabavne prireditve prepovedane do 21. novembra 1934. Za dobo najgloblje žalosti za blagopokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki traja do vštetega 25. t. m., ni dovoljena absolutno nikaka zabava, no plesi, ne zborovanja, ne kakršnekoli druge prireditve. Zlasti je prepovedano popevanje, godba, kvartanje, igranje domina, biljar-diranje, tombolo in druge igre po javnih lokalih. V tem času so dovoljene samo komemoracije, in sicer v zaprtih prostorih. Prepoved pa se ne nanaša na službo božjo v cerkvah in drugih molilnicah priznanih veroizpovedi. Od 26. t. m. pa do vštetega 21. novembra t. L, to je za trajanje globoke žalosti, so dovoljene samo prireditve resnega ali prigodnega značaja, kakor gledališke in kinomatografske predstave, koncerti, godba in druge prireditve, ki niso veselega značaja. Dovoljeni so tudi sejmi, sestanki in slične prireditve, vendar ne sme biti godbe, ne zabave ne pod milim nebom, ne v zaprtih prostorih. V tem času ne bo dovoljeno nobeno javno veseljačenje, popevanje, ne godba, ne kvartanje, ne biljardiranje, igranje domina, tombole, ne nobena druga zabava, ne ples, ne kakršnakoli druga prireditev in tudi ne zabave. Prav tako ne bodo dovoljena zborovanja, ne kakršnakoli javna manifestacija.
Koroška zemlja na kraljevem grobu Pogreba blagopokojnega vitežkega kra Ija Aleksandra I. Zedinitelja se je, kakor smo že poročali, udeležila tudi deputa-cija Koroške. Ponesla je s seboj na njegov grob žaro, v kateri je zbrana prst zgodovinskih krajev slovenske zibeljke, in sicer izpod Pece, z grobov junakov in žrtev osvobodilnih bojev. Malgajevega spomenika in iz drugili krajev. Zunanji del lepo izdelane žare je iz čistega sre bra, notranjost, v kateri je prst, pa je iz kristala. Na žari je napis: Narod jugoslovanske obmejne Koroške vitežkemu kralju mučeniku Aleksandru 1. Zedinite-lju grudo zemlje naše. Črna, Mežica, Pre valje, Guštanj, Dravograd.« Žaro so ku pila vsa društva omenjenih krajev brez izjeme v najlepši slogi. Delegacijo je vodil poslanec inž. Pahernik, njeni člani pa so bili župani omenjenih občin.
Žalna maša v frančiškanski cerkvi. Včeraj ob štirinajstdnevnici tragične smrti našega kralja-mučenika je bila dopoldne v frančiškanski cerkvi žalna služba božja za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Pri maši, ki se je je udeležilo mnogo občinstva, je pelo društvo poštnih uslužbencev »Pošt-'ii rog« in je igrala poštarska godba,
Novi sodni praktikanti. Za sodne pripravnike pri mariborskem okrožnem sodišču so imenovani naslednji diplomirani pravniki: Miroslav Angjelič, Matija Doi-ničar, Ciril Mikuš in France Spendal.
Iz banovinske službe. Po odloku kme tijskega ministrstva je premeščen za uradniškega pripravnika iz Maribora k banski upravi v Ljubljani Edvard Lozej Osebna vest. Premeščen je bil te dni v Poljčane iz Ruš orožniški podmarednik g. Franc Lončarič.
Tiskovna pomota. Tiskarski škrat je v včerajšnji številki v brzojavki o naši viovi vladi samovoljno spremenil notranjega ministra g. Žiko Laziča v Žiko Ša ri^a, kar pa so čitatelji najbrže sami ooa z Hi in popravili.
Povračilo pomotoma plačane trošarine. Finančni minister je odredil, da lahko finančne oblasti povrnejo pomotoma plačano trošarino v smislu odredbe javnih del. Vsak akt, ki so nanaša na povračilo pomotoma plačane trošarine, je treba poprej poslati ministrstvu v pregled in v odobritev, nakar sledi Šele povračilo denarja. Pomotoma plačana trošarina se vrača iz tekočih dohodkov fonda pri do-tičnih finančnih oblastvih.
Sodne takse v septembru. V septean bru so plačale stranke pri mariborskem okrožnem sodišču za razne sodne pristojbine v kolkih 32.136 Din, pri okrajnem so-lišču 95 126 Din, pri ptujskem okrajnem Šodišču 17.370, pri murskosoboškem ■-»krajnem sodišču pa 19.1.38 Din.
Prepovedan tisk. Notranje ministrstvo ie pfWWtdalo uvažati in razširjati v naši SBIiist »La Volonte«, ki izhaja v SoiiHiih
Slikarska razstava v Hranilnici dravske banovine, ki jo je priredil akad. slikar Ante Trstenjak kot gost kluba »Brazde«, je odprta ves ta teden od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Razstava prikazuje zanimivi najnovejši razvoj našega močnega domačega umetnika in zasluži, da si jo vsakdo ogleda. Opozarjamo zlasti na njegovo novo tehniko gvaša, ki je že sama po sebi zelo zanimiva!
Rjavi hrošči, o katerih smo zadnje tedne večkrat poročali, se pojavljajo še vedno, kljub občutnemu jesenskemu mrazu. Dijak prvega razreda gimnazije Voian Rehar je našel včeraj takega zakasnjen-ca na Kalvariji in ga prinesel v naše uredništvo.
Sprememba posesti. Garažo avtotaksne podjetnice Alojzije Volkerjeve na Zrinjskega trgu je kupil odvetnik dr. Danilo Komavli za 230.000 Din.
Društvom in organizacijam! Sokolsko društvo Maribor-Matica sporoča, da bo imelo v nedeljo 7. aprila 1935 svojo redno tombolo. Prosimo vsa društva, da pri sestavljanju sporeda za leto 1935 upoštevajo ta dan!
Gledališki abonentje, ki so se prijavili za abonma, naj čim prej dvignejo svoje izkaznice, ker se bo sedaj zvrstil abonma za abonmanom v kratkih presledkih. Zlasti v abonmamu D, ki prejme svojo prvo predstavo v torek 30. t. m., je še nekaj boljših mest na razpolago, na kar opozarjamo ljubitelje gledališča, ki se doslej še niso abonirali.
Ljudska univerza v Mariboru. Nape vedani predavanji v četrtek in pe‘^k i univ. prof. dr. Ljudevita Hauntrnana se morata ponovno odpovedati, in to za radi podaljšanja žalovalne dobe.
Samomor mladega dijaka. Dijaštvo mariborske realne gimnazije je včeraj popoldne pretresla žalostna vest, da si je 14-letni dijak IV. b razreda Avgust Jelen, stanujoč na Glavnem trgu, pogna, iz vojaške pištole kroglo v glavo in obležal smrtno ranjen in da so ga prepeljali mariborski reševalci v bolnišnico. Tam so mu zdravniki nudili vso pomoč, ki pa’ je bila zaman. Nesrečni mladenič je ob pol 20. uri podlegel smrtni poškodbi. Kaj ga je gnalo v tako rano smrt, ni znano, ker ni fant zapustil nobenega pisma. Jelen se je okrog 16. ure sestal s svojim sošolcem Polakom v Ciril-Meto* dovi ulici, od koder sta krenila v šolo, kjer so imeli dijaki neki sestanek. Že spotjo je Jelen smehljaje dejal sošolcu Polaku, da se bo ustrelil, vendar pa tega Polak ni vzel resno. Iz veže v realonem floslopu je odšel Jelen naravnost v stranišče, in še preden je Polak prispel do stopnic, je že zaslišal iz stranišča strel. Takoj mu je bilo jasno, da se je ustrelil sošolec Jelen. Obvestil je o tem druge dijake in tudi ravnatelja, ki je takoj poklical reševalce. Dijaki so odprli stranišče in našli tam Jelena ležečega na tleh s prestreljenimi senci, zraven njega pa ie ležala vojaška pištola.
Tragičen konec železničarja in posest nika v Modražah. Šestdesetletni železničar in posestnik Vinko Fajs se je te dni obesil. V torek zvečer je bil še v službi v Poljčanah, nakar je šel v uro oddaljene Modraže, kjer ima svoj dom z ženo in otroci. Okrog 2. ure zjutraj je vstal, se oblekel in šel iz hiše. Žena, ki ga je slišala, je mislila, da gre samo ven; ko ga pa le predolgo ni bilo, je šla pogledat za njim, toda bilo ga ni nikjer, niti drugi dan ne. Ko je opazila v hlevu sve že odrezano vrv, je zaslutila nesrečo. Obvestila je o tem tudi orožnike. Med tem pa je moža v četrtek že našla neka ženska v gozdu — obešenega. Pokojnik je z vrvjo okrog vratu klečal na tleh, ker se je veja, ki je nanjo pritrdil vrv, zaradi velike teže upognila. Vsem je uganka, kaj je gnalo priljubljenega mo ža v smrt. Vsi so mnenja, da se mu je zmešalo. Bil je dober delavec ter skr ben mož in oče. Zapušča ženo in od rasla otroka. Z letom je liotcl zaprositi za pokojnino. Njegovo truplo so v soboto v Studenicah pri Poljčanah pokopali Žalostna smrt brezposelnega pomoč nika. V Podovi pri Račah se je obesil 42 letni brezposelni kovaški pomočnik Kon rad Klinc. Nesrečnež je bil nekaj časa zaposlen v delavnicah državnih žeieznic. Zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok,
Srečo v nesreči lahko imenujemo dogodek, ki se je pripetil v ponedeljek ^posestnikoma, bratu in sestri Lizi ter. Ste-:anu Baumanu, doma iz Srgojnice pri Pragerskem. Zavozila sta z vozom in tonjema v Dravinjo, a se vendar sama srečno rešila. Peljala sta se v Makole in okolico nakupovat kostanjev in ore-iov. Ko sta z natovorjenim vozom vozila po strmem klancu proti dravinjskemu mostu, sta konja zdrevela z vso močjo po strmini, da ju ni bilo moči več ustaviti, niti z njima kreniti čez most. Šele mimo mosta sta konja, ki sta imela vprego na eno vajeti, zavila na levo in kot blisk zletela preko strme škarpe v Dravinjo. Ves prizor je videl po naključju g. Bogina, ki ima tam žago. Takoj je bil pri ponesrečencih in jim s svojimi ljudmi in konjem nudil pomoč. Voda je tam globoka in le s težavo sta se vsa mokra najprej izkobacala oba Baumana, zatem so potegnili iz vode še enega konja, drugi pa se je potopil. Poškodoval se je tudi voz, kostanji in orehi pa so seveda odplavali.
Tri nezgode. V Počehovi se je pri podiranju drevja hudo ponesrečil 21-letni viničarski sin Leopold Vajngerl. Debelo deblo je padlo na njega in ga hudo po škodovalo na glavi in po telesu. Pri sekanju drv pa se je ponesrečil v Krčevini stanujoči delavec Ivan Brencelj. Nevarno se je vsekal v koleno leve noge. V Spodnjih Hočah je padel 26-letni posestnik Avgust Ploderšek tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE, po
družnica, Maribor, Aleksandrova cesta 13, ima
telefonsko številko 25-45.	4378
Sirov napad. Ko se je sinoči vračal na Spodnji Polskavi domov 25-letni godbenik France Kopša, sta ga napadla dva fanta. Navalila sta na njega z noži in ga hudo porezala. Kopša je zaradi precejšnje izigube krvi omedlel in so ga nezavestnega mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico. Za sirovima napadalcema poizvedujejo orožniki.
Nekateri ljudje sl znajo pomagati. Bolj redki so taki, ki bi jim prizanesla današnja huda kriza, so pa tudi ljudje, ki si v teh hudih časih vedo pomagati. Nekateri izkoriščajo lahkovernost drugih, nekateri se preživljajo kot premeteni sleparji, drugi pa si pomagajo po svoje. Taka je bila tudi v Mariboru priletnejša ženica. Preprost človek bi ji ne zameril, hudo pa so ji zamerili čuvarji ljudskega zdravja. V poletnem času je nabirala po hribih in dolinah razna zdravilna zelišča in raznovrstne koreninice in korenčke. V neki deti si je primerno uredila »lekarno«, pomagala pa je s svojim »znanjem« in »nasveti« bolnim ljudem. Pacientov in odjemalcev je imela mnogo, zlasti še, ker je imela razne skrivnosti, za katere so zvedeli moški. Nekaj časa je njena »lečama« in »ordinacija« dobro uspevala. Zvedela pa je za vse to tudi varnostna oblast in se jo ženica zelo prestrašila, ko se je pojavil v njeni »lekarni« mož postave. Našli so pri njej precejšnjo zalogo zdravil in raznih drugih rož, ki so ji vse zaplenili. Zaradi svoje podjetnosti se bo morala ženica zagovarjati pred oblastjo, ker so take »lekarne« in »ordinacije« strogo prepovedane.
Nove cigarete. Naši zdravniki so že večkrat predlagali, naj bi monopolska uprava uvedla posebno vrsto denikoti-ntziranega tobaka, iz katerega naj bi izdelovala cigarete, namenjene predvsem kadilcem, ki ne prenašajo nikotina, pa se vendar težko odvadijo kajenja. Take cigarete brez nikotina bodo že v kratkem v prometu. Nadalje bodo pričeli prodajati tudi »Drine« v škatljicah, kakor že nekaj časa prodajajo cigarete »Vardar«. V novih zavojčkih bodo kmalu v prometu tudi cigarete »Neretva« in »Morava«, ki bodo boljše kvalitete. Cigarete teh dveh vrst ne bodo več okrogle, marveč iste oblike, kakor so »Vardar« in »Drina«.
Motnje v želodcu in črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajamo v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. ______________________
Spominiaile s« CM D
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Petek, 26. oktobra ob 20. uri: »Žalni večer« za pokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Dramske cene. Bloki veljajo.
Sobota, 27. oktobra ob 20. uri: »Hlapci«. Red B.
Nedelja, 28. oktobra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Premiera. Bloki.
Žalni večer v mariborskem gledališču. Narodno gledališče v Mariboru priredi za blagopokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem žalno komemoracijo. Na sporedu so spominski govor, orkestralne točke gledališkega orkestra pod taktirko kapelnika Herzoga, deklamacije in Raynalova tragedija »Grob junaka« v prevodu Otona Župančiča ter v režiji glavnega režiserja J. Koviča. Vabimo vse mariborsko občinstvo, da se tega žalnega večera v našem Talijenem hramu udeleži polnoštevilno. Cene so dramske. Bloki veljajo. Podrobnejše poročamo jutri.
»Hlapci«, mogočna Cankarjeva umetnina, ki je ob letošnjih uprizoritvah dosegla uspeli, kakor že dolgo ne v mariborskem gledališču, se ponove v soboto 27. t. m. za red B.
Abonentje, dvignite svoje izkaznice čim Prej, ker se bo sedaj zvrstil abonma za abonmanom v zelo kratkih presledkih!
Premiera zaradi najgloblje žalosti odpovedane Wildeove igre »Idealen soprog« bo to nedeljo 28. t. m. ob 20. uri. Že kupljene in rezerviranj vstopnice veljajo pri tej predstavi. Premiera bo zanimiva razen učinkovitosti napetega dela tudi še zaradi tega, ker nastopi prvič nova članica Sava Severieva. Režka VI. Skrbinšek, nastopijo pa razen Severjeve še Starčeva, Kraljeva, Barbičeva,^ Savi-nova, Gorinškova, Zakrajškova, Skrbinšek, Grom, Furijan, Gorinšek, Nakrst, Blaž Košič, Verdonik in Košuta. Bloki veljajo.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz joselovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.  _________________________________
Zasledovan slepar. V okolici Maribora se že nekaj čas klati neki 55-letni Jovan Popovič, ki se izdaja za trgovca z vinom. Ima pri sebi več denarja, s katerim preslepi marsikoga. Popovič, ki ga zasledujejo varnostne oblasti, ie bil kaznovan tudi že zaradi ponarejanja denarja. Kljub vestnemu zasledovanju pa ga doslej še niso mogli iztakniti, ker se spretno skriva pred roko pravice.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejem so prignali 588 glav živine, in sicer 11 konjev, 17 bikov, 110 volov, 443 krav in 7 telet. Kupčija je bila zelo živahna in je bilo prodanih 395 glav. Kiiogram žive teže so prodajali: debele vole 3.50 do 4 Din, poldebele vole 2.50 do 2.75 Din, plemenske 2.75 do 3.25 Din, bike za klanje 3 do 3.50 Din, klavne krave debele 2.75 do 3.75 Din, plemenske krave 1.75 do 2 Din, molzne krave 2.50 do 3 Din, breje krave 2.50 do 3 Din, mlado živino 3.50 do 4 Din, teleta 4.50 do 5 Din. Cene mesu so bile naslednje: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 5 do 6 Din, teletina I. vrste 8 do 12 Din, il. vrste 5 do 8 Din, svinjina 10 do 15 Din. Prihodnji sejem za živino bo .30. t. m.
V Bosni je zapadel visok sneg. Tudi v Bosni je zadn.ie dni snežilo in je ponekod po hribih zapadlo pol metra snega. P° nekaterih krajih je tudi pritisnil občuten mraz. Precej pa je padla temperatura tudi v Slavoniji.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 5.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.2 stopi>!| C nad ničlo; barometer je kazal Pr’ stopinjah 745, reduciran na ničlo pa 74-. relativna vlaga 94; vreme je megleno, vremenska napoved pravi, da bo jesensko lepo vreme trajalo naprej; latUK oblačnost z naraščanjem temperature.
V M a r i b o r u, 'dne 24. X. 193-.
Inimiiiniii lini ii
Mariborski »Večernih« Jutra
Stran 3.
i2a3XBMaDUKBBUBBBFr ■
Rezervni častniki žalujejo za svojim vrhovnim poveljnikom
ŽALNA SEJA V KAZINSKI DVORANI. GOVOR PREDSEDNIKA MARIBORSKEGA PODODBORA ZDRUŽENJA REZERVNIH ČASTNIKOV IN BOJEVNIKOV.
Najgloblje je pretresla vest o tragični smrti našega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja naše rezervne' častnike, ki jim je bil blagopokojni kralj vrhovni poveljnik. Mariborski rezervni častniki, pa tudi mnogi aktivni tovariši in bojevniki so se polnoštevilno zbrali na dan pogreba, po žalni službi božji, v veliki kazinski dvorani, da izkažejo poslednjo čast svojemu vrhovnemu poveljniku. Zbrane častnike in bojevnike je nagovoril predsednik mariborskega pododbora Združenja rezervnih častnikov g. Franjo Škof s sledečimi besedami:
Danes polože v grob k večnemu počitku našega vrhovnega poveljnika, največjega junaka-mučenika, našega vzvišenega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ni nam bil le naš najvišji poveljnik, bil je naš kralj, kralj naših src, kralj naših misli, kralj naših dejanj. Bil nam je naš najsvetlejši vzgled, naš najvišji ideal. Od zgodnje mladosti je živel za nas. Vzigajan po svojem premodrem očetu in njegovih junaških delih je živel le za naše osvobojenje, prerojenje in zedinjenje. Boril se je za svojo zemljo in za svoj narod, za nas vse. in je zmagoval preko vseh Golgot in vseh Kalvarij. Znano vam je, v kako obupnih položajih je bila včasih njegova raja, kako bridka je bila usoda njegove zemlje, s kolikimi težavami se je moral boriti, a nikdar ni omahoval, nikdar ni klonil; bil je junak nad junaki. Narodne pesmi ga bodo opevale kot legendarnega heroja in kralja-mučenika. Vodila ga je le ena misel — služiti svoji domovini in svojemu narodu. V brezmejni ljubezni, neomahljivi in nezlomljivi volji, v delu za dobrobit svoje domovine in naroda se ni nikdar in nikjer ustrašil nobene nevarnosti, nobene zapreke in s smehljajem je zrl vselej smrti v obraz.
Zavedal se je in je smatral za svojo življenjsko nalogo združiti Jugoslovane v eno celoto, vdahniti jim eno samo misel in zavest: delati za skupnost in čim lepšo srečo in bodočnost naroda in domovine. Kakor je bil velik kot vojak-junak, tako jo bil velik tudi v miru. Ves svet mu priznava njegove nevenljive in neprecenljive zasluge za delo miru vsega človeštva. Ne samo njegova lastna zemlja, ves svet naj živi v miru. Naj se razvija kultu mo in gospodarsko, naj pro-cvita v vseh dobrih delih človeštva, da bomo zadovoljni in srečni na tej materi Zemlji.
Predvsem — ljubljeni, nepozabni, oboževani naš ideal — pa si ljubil nas in za nas prelil svojo mučeniško kri. Resnično, resnično vam povem, kakor pravi biblija, da je Jezus Nazarenski prelil kri za odrešenje vsega človeštva, tako je naš vitežki kralj Aleksander I. Zedinitelj Prelil kri za naše odrešenje, za naše večno in nezlomljivo zedinjenje! Njegova kri je pečat, je vez, ki je ne zlomi, ne stre, ne pretrga noben vihar, noben sovražnik, noben čas.
Z nami, dragi tovariši, žaluje danes vse pošteno človeštvo širom naše zemlje in globoko sočustvuje z nami. Mi rezervni častniki in bojevniki, ki nam je 'dl blagopokojni kralj tudi najboljši pri-•ntclj, tovariš, brat in skrbni oče, smo ob njegoFi smrti nepotolažljivi. In ne • aino mi, vsa naša država, ves naš narod, vsi pravi Jugoslovani v in izven naših meja v neizrekljivi in nepopisni boli, tuge krvavečega srca objokujemo danes s tako globoko in iskreno ljubeznijo oboževanega svojega vladarja in voditelja, kakor tega ne pozna svetovna zgodovina. Ostal bo v večnem spominu' Pajvišjega ideala ne samo nam, ampak bo svetel vzgled in blesteč primer tudi vsem vladarjem sveta.
Naš kralj, mučeniški heroj, je tudi s svojim zadnjim dihom, zadnjim utripom Sfca mislil na nas, na Jugoslavijo. Zabitji nam je testament, ki je za nas 'Djvišje, najsvetejše povelje: »Čuvajte •^goslavijo!«
Dragi, predragi naš poveljnik, ki le Pani je ugrabila kruta in nepojmljiva uso-prav ob času Tvojega največjega tri-
umfa v delu za svetovni mir skupaj z našim prijateljem v naši veliki tovarišici in sobojevnici Franciji, iztrgala Te v najlepši dobi svojega življenja po zločinski roki brezvestnega morilca, počivaj mirno v prepričanju, da bomo zvesto, navdušeno, fanatično izpolnjevali Tvojo zadnjo zapoved do svojega poslednjega diha in zadnjega utripa srca, kakor si storil to tudi Ti sam. V tihi pobožnosti se preselimo za nekaj trenutkov k Nje-
govi krsti, da ga v duhu gledamo in spre- J mimo na njegovi zadnji poti. Ob Tvoji i krsti, kaljeni v neštetih solzah Tebi s celim svojim življem udanih oboževateljev, j Tvojih apostolskih vernikov, kajti apostoli Tvojih naukov in Tvojih del hočemo biti, Ti prisegamo, da hočemo Tvojega naslednika, nežnega, mladega So-količa Nj. Vel. kralja Petra II. čuvati, ljubiti, živeti zanj, delati zanj vedno in povsod z vsemi svojimi silami, vsemi svojimi sposobnostmi in močmi ob vsaki priliki in ob vsakem času prav tako, kakor hočemo delati za Tebe in ljubljeno Jugoslavijo z vsakim našim dihom in slehernim utripom našega srca. Tako nam Bog pomagaj! Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! Živel Nj. Vel. kralj Peter 11.1 Živela Jugoslavija!
Žalovanje pr' Sv. Lovrencu na
Pohorju
V nemi boli in tugi je preživljal naš pohorski Sv. Lovrenc zadnje dneve pod dojmom gnusnega, odvratnega zločina. Večer 9. oktobra, ko je nenadoma kot strela z jasnega neba, padla med nas prežalostna vest: »Našega kralja so nam umorili.« Nismo verjeli. Ne. Saj ni res. Saj ni mogoče, ni bilo verjeti. In ravno nam naj bi kruta smrt ugrabila našega prevzvišenega vladarja! Z drgetajočim srcem in z rahlo nado, morda pa le ni res, smo se zbirali pri imetnikih radio aparatov in s tesnobo v srcih čakali radijskih poročil. Res je, umorili so nam našega ljubljenega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. A še nismo verjeli, čakali smo naprej, in še, in še, pozno v noč. ali — res je bilo. Vse je žalovalo, vse žaluje, vso noč nismo spali, kako tudi, srca so bila prepolna žalosti in grenkobe.
Rano v jutro so zaplapolale črne zastave na hišah, kar je prežalostno vest le še bolj potrdilo in ves trg se je odel v globoko, tiho žalost.
Skoraj vsa tukajšnja društva so sklicala žalne seje. Tudi Sokolsko društvo je pod predsedstvom g. Belaja sklicalo dne 14. oktobra dopoldne komemora-cijski sestanek. Udeležili so se ga menda vsi člani. Brat starosta je prečital vse došle okrožnice, nakar je g. Lojze Pirnat vsem navzočim v ginljivem v srce segajočem govoru predočil vso žalost in gorje dogodka iz 9. oktobra, menda ni bilo suhega očesa, saj h govornik sam komaj zatajeval solze.
Pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je udeležilo pet občar.ov občine Sv. Lovrenc na Pohorju.
Na dan, ko je kralj legal k počitku, so turobno peli zvonovi in vabili k sv. maši zadušnici. Tako nabito polna cerkev kot je bila ob tej priliki je le malo kedaj. Iz obrazov vseh se je čitala resnična bol in žalost. Zastopana so bila vsa društva in celokupni občinski odbor s predsednikom g. Pernatom na čelu.
Po maši se je zbral na trgu pred cerkvijo žalni zbor, katerega je otvorilo pevsko društvo »Jelka« pod taktirko g. Petruna, z žalostinko. Za tem je g. dr. Lojze Pirnat povzel besedo in vsem žalujočim v krasnem, pretresljivem in v dno duše segajočim govorom obrazložil vso tragiko dogodka. Njegov govor priobčujemo v odlomkih:
»Žalni zbor! Prvi Jugoslovan, naš gospodar Aleksander I. je mrtev. Ves kulturni svet se zgraža nad podlim zločinom plačanega morilca. — Nad našo že toliko preizkušeno zemljo pojo danes zamolklo, otožno pesem mrtvaški zvonovi — kakor udarci kladiv sekajo zvoki v srca in duše slehernega Jugoslovana, ki sc krčijo v nemi boli, kot bi nam zemlja vzela naše najdražje, naše najliubše.
Komaj pred nekaj dnevi^ srno ga v duhu spremljali na poti — Čuvarja našega morja — ko ga je ponosni naš brod vozil v zavezniško zemljo. V duhu smo že doživljali triumfe, se veselili Njegovih uspehov za poglobitev ideje miru in bratskega sožitja, ki jih bo žel v bratski Franciji.
Toda — Tebi velikemu poborniku miru, Tebi junaku v balkanskih vojnah, Tebi mučeniku in končnemu zmagovalcu
50 let mlajše«?3
bonbone je
MolisiMj^.J^povsoiii
čuti se, Kdor
PROIZVOD: „UNION", ZAOREB
v svetovni vojni, ki si neštetokrat zrl neustrašeno smrti v oči, Tebi je presekala ena sama bedna roka zločinca nit življenja v največjem delu, nas pa pahnila v brezdno tuge in žalosji.
Zaplakala je domovina.
Vsa Evropa, vsi narodi prijatelji, pa tudi oni, ki so hladni napram naši usodi, se globoko klanjajo pred tragiko onega dne. Revolverski streli morilca so zadeli v srce moža, ki ga nemirni svet z vso pravico prišteva med kneze miru, med one, ki se na svojih položajih ne zavedajo samo dolžnosti napram izmučenemu človeštvu, temveč z dejanji gradijo novo dobo prijateljstva in mirnega sožitja med narodi in državami. V našem kralju je storil mučeniško smrt eden glav nih in najzaslužnejših tvorcev miru.
Kralj velikega kova, kakor jih zgodovina malo pozna.
Glejte — ob zadnjih trenutkih svojega življenja, on velikan nad velikani, ni mislil nase — na družino — domovina mu je bila v mislih — mi smo bili njegova velika skrb. Njegov zadnji dih je bil poljub ljubezni na naša čela, da ne pozabimo njegove svete zapuščine »Cu- šli.
vajte Jugoslavijo!« — O, ponesite ta njegov poslednji poljub vsem onim doma, z zadnjo borno kočo, povejte povsod opo roko našega ljubljenega kralja, da se bomo vedno spominjali in rekli: »čuvamo jo, Jugoslavijo!« — Odšel si od nas, mi pa Te nosimo v srcih, iz katerih Te ne more nihče iztrgati, čuj nas, ljubljeni naš kralj, čuj, ko prisegamo zvestobo Tvojemu sinu Nj. Vel. Petru II., — čuj nas — Tvoj duh je med nami, prepričani smo, da vidiš v srca vsakemu, zdaj ki si sam prešel v veliki mir.
■ V slavo Tvojega nesmrtnega spomina in slavo mladega kralja Petra II. se zaklinjamo: Čuvali bomo Jugoslavijo! Izvrševali bomo Tvojo oporoko, gradili stavbo našega edinstva, ki je’ trdnjava naše svobode, naše moči in naše neodvisnosti.
Strtih src Te spremljamo, kralj in vodja, na Tvoji zadnji poti, vendar v duhu Tvojem kličemo. Brez oklevanja, krepka ko, odločno vsi naprej v delu za blagor in procvit Jugoslavije!
Slava viteškemu kralju Aleksandru I Zedinitelju!
Po njegovih' stopinjah pa stopaj mladi Ti naslednik, a v večji sreči kakor oče Tvoj, Ti sedaj up naš in naša nada, Ti princ jadranski, Ti, ki boš dovršil vsestransko započeto delo, blagoslovljeno z najdragocenejšo krvjo očetovo. Ti, kateremu danes vsi prisegamo zvestobo neomajno, Ti naš mladi kralj Peter II Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II!«
Po ginljivem in vsebinsko resničnem govoru menda ni ostalo niti eno oko suho. Sklonjenih glav so se zborovalci raz-
Šport
Odhod zaslužnega nacionalnega in športnega
delavca
Po službeni potrebi je premeščen iz Maribora v Smederevsko Palanko sodnik g. dr. Odon Planinšek. Z njegovim odhodom bodo mariborske nacionalne organizacije in mariborski športniki izgubili nadvse požrtvovalnega organizatorja ter nacionalnega in športnega delavca.
Dr. Planinšek je vsem Mariborčanom znana in simpatična pojava. Saj pa je bilo njegovo delovanje v Mariboru tako vsestransko in uspešno kot le malokate-ro. Bi! je predsednik naših akademskih organizacij, tajnik Narodne obrane, glavni tajnik 1SSK Maribora, predsednik okrožnega odbora LNP, poverjenik ZNS itd. Pri vseh teh funkcijah je vse opravljal vestno in žel zato sama laskava -priznanja.
Nevenljive so in bodo zasluge, ki si jih je pridobil dr. Planinšek za mariborski, posebno pa še za slovenski šport. Bil je med pionirji slovenskega športa v našem mestu. Le kdor ve, kake težave je bilo treba takoj po prevratu premagati, bo pravilno ocenil delo idealista dr. Planinška, ki je zbral z nekaterimi drugimi okoli sebe pretežno dijaško mladino in tako položil trdne temelje ISSK Mariboru. Svoje moči pa ni posvetil samo svojemu klubu. Njegovo delovanje je bilo posvečeno tudi mariborskemu športu vobče. V tej smeri si je pridobil zaupanje vseh mariborskih športnikov, ki so mu vselej poverili svoje zastopstvo na skupščinah nadrejenih športnih instanc. Poleg tega je dr. Planinšek dober nogometni sodnik in kot tak je kmalu zaslovel ne samo po dravski banovini, temveč tudi po vsej državi.
Veliko izgubo l>odo z njim utrpele nacionalne organizacije. Vsem je bil dr. Planinšek ob potrebi svetovalec in jo tu-^li sam krepko poprijel za delo. Opravljal je naporno delo tajnika Narodne
obrane, vedno pa je našel še dovolj časa, da je vestno izpolnjeval dolžnosti do drugih organizacij, katerim je pripadal.
Naše mesto bo z njim utrpelo veliko izgubo. Odšel bo dr. Planinšek, sadovi njegovega nesebičnega delovanja pa bodo pričali o njem še dolgo, dolgo. Spominjali se ga bodo mariborski nacionalisti in športniki in vedno upali, da se še povrne med nje.
Dr. Planinšku želimo na novem službenem mestu mnogo uspeha! Želimo, da bo v Sremski Palanki še bolj pori dl' svojo veliko kvaliteto juridičnega znanja in da bo našel tudi tam hvaležno področje za svoje nacionalno in športno udejstvovanje. Za vse njegovo delo pri nas mu bodi iskrena hvala! Dr. Planinšek: Srečna pot in na svidenje!
ISSK Maribor : SK Železničar. V nedeljo 28. t. m. se bosta srečala na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu ISSK Maribor in SK Železničar, ki bosta odigrala nogometno tekmo, katere čisti dobiček je namenjen »Fondu vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. Tekma se bo pričela ob 14.50 uri.
Kolesarska dirka na igrišču SK Železničarja. Kolesarska sekcija SK Železničarja priredi v nedeljo 28. t. m. dopoldne na svojem igrišču treninško dirko, na kateri bodo startali dirkači vseh mariborskih klubov. Dirkali l>odo 50-krat okrog igrišča. Zaključna medklubska kolesarska dirka bo pa v nedeljo 4. novembra na igrišču SK Železničarja.
Logika.	x
R rofesior filozofije: »Človek se razlikuje od živali v prvi vrsti po svoji samozavesti. Človek ve, da je človek, žival pa ne ve, da je žival. Če bi prašič vedel, da je prašič, bi ne bil prašič, marveč človek.«
A. K. Grin:
Oopastuo
Roman.
»Iz dna srca me veseli, ko vidim vse potrjeno, kar se govori o vaši otroški ljubezni in vdanosti. Prav to je povod, da sem vas poiskal. Verujte mi, da bo toliko čednost in zvestobo poplačal Bog-Ce bi se moglo zgoditi po moji volji, bi hotel izpolniti vse, še tolike vaše želje.«
»Varovali bi se storiti kaj takega, ako bi vedeli, kaj je to za mlado deklico.«
»To bi hotel vedeti! Kaj bi pač bila vaša prva želja?«
Nasmehnila se je, jamice so se ji zopet prikazale in bila je mikavna.
»Kako, tujcu bi naj razodela svoje želje? Nikdar, niti tedaj ne, ako bi bili čarodej, ki bi jih lahko izpolnil.«
»čarovnik sem, napravite poskušnjo,« ji je odgovoril pomenljivo.
»Dobro,« na videz je napravila resen obraz — »želim si ves svet! Da, še danes, ne morem čakati,« je odgovorila v nedolžni nagajivosti.
»To je vendar preveč, bojim se.«
»Bodite brez skrbi,« ga je prekinila. »Zadostuje mi zdravje, prostost in bogastvo. Zdravje za svojo mater in ...« sen-
ca je spreletela njen obraz — »za mene.«
Pogledal jo je začudeno. »Ste bolni?« jo je vprašal.
»Nikakor.« mu ie tedaj veselo odgovorila, mislila sem...« Beseda se ji je ustavila. Svoje napake mu ni omenila.
Globokega pomena besed pač ni slutil. Imela je svežo barvo in vesel značaj; tudi je bila njena zunanjost, dokler je sedela, ljubka in postavna. Njen veseli, zabavni pogovor je trajal še nekaj časa in kmalu sta se zabavala kakor stara prijatelja.
Teta v sosedni sobi je dobro opazila, ne da bi mogla slediti njunim besedam, ko je naenkrat postala tišina, in je teta spoznala, ko je njena nečakinja, najbrž pokažoč gospodu kako sliko ali knjigo, šepala po sobi. Tujca je ta pogled tako zelo iznenadil in mu vsel ravnotežje, da se je teta nad tem jezila, posebno, ker je čutila popolno spremembo njegovega vedenja do nečakinje, ko se je s knjigo vrnila. Komaj da se je zmenil za to, kar mu je kazala, temveč je zatrjeval, da ga nujni opravki silijo k takojšnjemu odhodu. Nenadni prevrat, ko ji je gospod še pravkar izkazoval,, tako iskreno zanimanje, je moral deklico nad vse bolestno zadeti. Zardela je in se poklonila. Vendar je izrazila še upanje, da ga bo spet videla, četudi ni mogla sprejeti te ponudbe.
»Težko, da bi prišel še kdaj,« je izjavil, pa je popravil z vljudnejšimi besedami: »Gotovo bom imel čast.« Nato se je poslovil z navidezno prisrčnostjo in zapustil hišo ter jih pustil v velikem začudenju.
»Kaj bi naj vse to pomenilo? Bi pač radi zvedeli vzrok, a tujec se ni več prikazal, in zadeva se ni razjasnila; tudi od prijateljice ni bilo pričakovati pojasnila; ker je nastopila daljše potovanje preko morja. Priporočilno pismo z imenom tujega obiskovalca je ostalo edini dokaz, da je bil ves dogodek resničen, ne pa mogoče samo fantastične sanje.«
»Naloga, katero naj bi Gryce rešil najprej, je bila zelo resna. V sobi tovarniške delavke, katero so našli drugo jutro mrtvo na cesti, je ležala bombonjera, ki je takoj obrnila nase pozornost očesa postave, ker je bila njena vsebina izredno fine kakovosti. Zdravnik, ki je preiskal truplo umrle, je spoznal pri preiska-
vi	sladkorčkov, da vsebujejo strup, ki bi bil lahko vzrok smrti mlade deklice. To je takoj spremenilo položaj. Sedaj je državno pravdništvo obtožilo ono neznano osebo, ki je dala mladi delavki sladkorčke, da je kriva umora.
Gryce, ki se je dotlej bavil samo z žrtvami zarote, se je začel sedaj zanimati tudi za ono Jenny Rogers, zaradi katere so se bržkone zgodili vsi ti zloči-
ni. Pred njim je ležala pola z imeni žensk J. R., katere so po svoji dvomljivi poštenosti dale policiji povod, da je med njimi iskala direktno in indirektno povzročiteljico teh nesreč.
Bile so tri ženske zelo različnih življenjskih razmer. Prva lepa, imenitna dama, je prikrivala svojo pokvarjenost z bleskom in sijajem. Druga je bila vede-ževalka; domnevalo se je, da napravi marsikatero nečedno dejanje, . dokazati pa se ji ni moglo ničesar drugega, kakor da je lahkoverne s svojo umetnostjo ogoljufala sebi v korist. Tretja končno ie bila zr.ana pustolovka, katere lepota in bogastvo se je nagibalo že k zatonu.
Gryce je bil prepričan, da je prav ta slednja ona, katero išče, in sicer iz zelo priprostega razloga. Ko se je oni neznanki dala beseda, da po preteku enega meseca ne bo v mestu nobene Jennv Rogers, je šla ta v pozni noči peš po močno razsvetljeni ulici. Noga lepe, imenitne dame pač ni rada hodila po navadnem tlaku; vedeževalka bi rajše zapisala svojo dušo vsem hudičem, kakor da bi o svojih tajnih ciljih razpravljala po cesti; le pustolovka bi ne bila prerahlo-čutna, niti dovelj previdna nastopiti naglo in nasilno.
(Se bo nadaljevalo.1
Iz zgodovine pričevanja
KRIVA PRISEGA IN KAZEN ZA NJO.
Moška beseda je bila že od nekdaj pri) je je najbolj razširjeno na Wiirttember-vseh narodih najboljše jamstvo. Na be- škem in Meklemburškem v Nemčiji
sedo so dajali ljudje več nego na pisane 1 pogodbe in obljube, tudi če je šlo za de nar. Pri prodaji česarkoli je padla be
Kmalu se je razširilo tudi praznoverje, da gre le za obliko prisege. Da bi odvrnil od sebe težke posledice krive
seda, prodajalec in kupec sta si segla v ! prisege, je človek prisegal z 'iztegnjeno roke in s tem je bilo vse opravljeno 1 desnico, levico je pa iztegnil dolje in
brez pisanih pogodb. Ta navada je še sedaj razširjena po kmetih. In gorje tistemu, ki bi dano besedo prelomil! V takem človeku so videli izmeček poštene družbe, v krčmi ni smel sedeti s sosedi za isto mizo, nihče ni hotel z njim govoriti, nihče ga ni upošteval.
Ko so pozneje nastala ljudska sodišča, oe je pojavila prisega, ki v sodstvu še sedaj velja. In kakor na kršitev ali prelom besede, tako so gledali tudi na krivo prisego. Po mnenju starih ljudi se je krivoprisežnik pregrešil zoper Boga, ki ga je zato kaznoval. V neštetih variacijah je slikala ljudska fantazija božjo kazen, namenjeno krivoprisežnikom. Strašna je bila po mnenju starih ljudi kazen za krivo prisego, ki je zadela tudi kri-voprisežniikovo rodbino. Tako je pred 150 leti krivo prisegel poglavar na Sumatri. In takoj je sledila kazen. En njegov sin je padel v boju, druga dva sta podlegla zahrbtni bolezni, tretji je oslepel, poglavar pa je bil ubit. In v vsem tem je videla ljudstvo božjo kazen.
Zelo stara je legenda o preganjanju krivoprisežntka: Stari indijski bog meseca je dobil po krivi prisegi sušico. Ker je razsajala takrat v deželi Indov pljučna kuga, se je srečala fantazija z resničnostjo. Stari prebivalci Skandinavije so verovali, da morajo krivoprisežniki v peklu hoditi po tekočih strupih. Primitivni narodi čakajo s kaznijo po smrti. Prebivalci otoka Jave prerokujejo kn-voprisežniku kazen že vnaprej in trd^io, da zaman obdeluje svoje polje, ker mu bodo bogovi vzeli vso letino. Kirgizi so izobčili krivoprisežnika iz svojih vrst. Suaheli v Afriki ga zaničujejo, da bi kazen za krivo prisego ne zadela tudi njegove okolice. Pri nekaterih javanskih plemenih krivoprisežnik ne srne stopiti na ladjo, du bi njegov zločin ne prinesel nesreče še drugim potnikom.
Posvetne kazni za krivo prisego so bile zlasti v srednjem veku krute, V orientu so krivoprisežnike ubijali in razsekali na kose, v Egiptu, Mehiki in na Kitajskem so jifo obsojali na smrt, v Nemčiji so krivoprisežniki! z mečem odseka vali roko, ki je krivo prisegla. Ljudstvo je verovalo v vsemogočnost, ki je zaznamovala tudi krivoprisežnikov grob s tem, da je pognala iz njega niegova toka, ki je krivo prisegla. Po praznover-
verjel, da tako pozivanje Boga ne bo veljalo. To naziranje se je uveljavilo zlasti v Litvi, kjer na sodiščih še sedaj pazijo med prisego, kako drži človek roko. Bili pa so še drugi načini razveljavljenja prisege. Tako je praznoverno ljudstvo verovalo, da zadostuje cekin pod jezikom ali imeti v žepu kost umrlega otroka, odnosno kamenček s kraja, kamor je udarila strela, pa bo prisega neveljavna. Strah pred krivo prisego je bil in je še sedaj povsod velik, tako da govore pri prisegi resnico tudi ljudje, ki se radi lažejo. Praznoverje ie pa v tem pogledu večinoma že izginilo.
Drag poljub.
Eden največjih bagatašev sveta je bil v Šestnajstem stoletju neki Hans plemeniti Warnsdorf. lastnik prostranih gozdov in obširnih posestev. Svojo mladost je preživel na raznih knežjih dvorcih, največ seveda na dunajskem dvoru pri cesarju. Boril se je v vojni proti Turkom in ob tej priliki je v eni sami bitki izgubil šest konj. ki so jih sovražniki pod njim pobili na tla. Ko je na Dunaju nekoč dobil od cesarja, ki ga je visoko cenil, vabilo na pojedino, je sigurno preveč pil, zato se je predrznil med plesom poljubiti cesarico. Cesar je bil zelo užaljen in ogorčen, in Warnsdorf bi bil pri n>em gotovo padel v nemilost, da bi ne bil cesarju še tisti trenutek plačal tride-settisoč dolarjev, za takratno dobo ogromno premoženje. Cesar je bil s tem 4enarjem tako zadovoljen, da je pozval Warnsdorfa, naj v tej smeri le še dolgo časa* nadaljuje. Če se je cesarica temu protivila ali tie, o tem molčijo stare kronike.
Prijatelj jastogov.
Starejši gospod, ki je imel pri sebi psa, je v neki pariški ulici ogledoval razstavljene jastoge, katere je prodajaja rib ia “trgovka. Naenkrat si je dovolil šalo in je palico pomolil najlepšemu jastogu, ki jo je brž zagrabil s svojimi kleščami.
»Vidite, kako se je vanjo zagrizel,« je dejal gospod trgovki, »toda le zato, ker je moja palica trda. Nekaj mehkega, recimo, repa mojega psa. bi še od daleč ne držal tako hudo.«
»O, to pa,« je pritrdila trgovka, »le poskusite.«
Gospod je privolil, in jastog se je na vso moč zagrizel v rep ubogega psa. Žival je tožno zacvilila, dočim sta se gospod iii trgovka od samega zadovoljstva krohotala. Gospod pa, ki je dozdaj držal psa za ovratni jermen, je spustil v^rv. Pes jo je ubral proti domu in vlekel jastoga za seboj.
»Kaj pa je to?« je zakričala trgovka, »pokličite vendar psa nazaj ali ne vidite. da je utekel z jastogom!«
»Kaj naj pa storim?« je vprašal mirno. »Pokličite rajše jastoga nazaj. Ne vidite. kako grize mojega ubogega psa?«
Tako sta se prepirala še nekaj časa. dokler ni gospod obljubil, da gre za psom in prinese jastoga, seveda pa Je trgovka zastonj čakala na gospoda.
Srečno moštvo.
Angleški admiral Me. Lee je bil zelo .strog. Nekoč ga je vprašal prijatelj, ko ie Mc. Lee ravno zapuščal ladjo i
»Kako ti gre?«
»Izvrstno!«
»In tvojemu moštvu?«
»Ah, fttoštvo je v tem trenutku nad vse srečno!«
»Kako to?«
»Pravkar sem dal pretepsti 16 mornarjev; ti so srečni, da so kazen prestali, a ostali se vesele, da so srečno odnesli nete!«
Plemenita duša.
Ona: Po 10 letih se zopet vidiva. Ali se spominjate, dragi prijatelj, blaženega trenutka pred desetimi leti?
O n : Ne spominjam se več!
Ona: Takrat ste me zasnubili, pa sem vas odbila.
O n : Saj sem vedel, da ste dobra, plemenita duša.
Sokolstvo
POZIV TELOVADEČEMU ČLANSTVU SOKOLA MATICE! Po pravilih SKJ je dolžan vsak član, ki še ni dopolni) 26. leta starosti, obiskovati redno telovadbo. Zato se pozivajo vsi telovadeči člani, kakor tudi članice, ki še niso stari 26 let, da se do 31. t. m. zanesljivo javijo pri prednjaku v telovadnici. Člani in članice. ki bi ne prišli v telovadnico do tega časa, bodo črtani iz seznama. —
Načelstvo.
Sokolsko društvo Maribor I. Dramski odsek Sokola Maribor I. poziva vse svoje sodelavce na sestanek v četrtek 25. t. m. ob 20. uri v sejni sobi (prostori glasbene šole »Drave). Vsi točno! — Načelnik.
Pri fotografu.
Zakaj se hočete fotografirati s čem?
Da bi vsak videl, da sem gospodar hiši.
klju-
Pri advokatskem izpitu.
Izpraševalec:	Gospod doktor,
recimo, da vidite svojo klijentko, kako seže tujemu gospodu v žep. Ali boste smatrali to za zločin?
Kandidat: Ne, gospod profesor, smatral jo bom za njegovo ženo.
Vsak nekaj.
Kaj ste dobili za dedščino po teti? Jaz svaka, moja žena pa moža.
Razno
CENJENIM DAMAM NAZNANJAM.
da izvršujem vsa naročila spadajoča v šiviljsko obrt po nizkih cenah Sprejmem tudi otroška dela. Uradniškim dni žinam nudim plačilo na obroke. Priporoča se Nina Pahor, damski modni salon, Maistrova ul- 17. 	4881
A, T. SOKLIČ -
Zastopnike spreimem
Lokal
LOKAL.
dvodelni, za pisarno ali malo obrt oddam. Aleksandrova c-48	4384
Prodam
KOVAŠKO ORODJE
naprodaj, Pobrežje, Zrkovska e- 53.________________ 4368
PRODAM KNJIŽICO
Spodnje Štajerske Din 30.000 Naslov v upravi »Večernika« 4382
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
in kuhinjo ali tudi prazno za dve ali tri osebe oddam — Vprašati Stritarjeva ul 17 v brivskem salonu. 4387
SOBO
s prostim vhodom oddam eni aii dvema osebama. F.inspie-lerjeva ul. 26, Melje. 4383
SDomnlte se CMD
Sobo lile
IŠČEM SNAŽNO Sl LAKIRANO SOBICO.
Ponudbe s ceno na upravo »Večernika« pod »Snažno«. 4379
OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama in štedilnikom v mestu iščeta dve gospodični. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zračno«.
4380
Pouk
ANGLEŠKI POUK.
Miss Oxley, Krekova ul. 18-11 4330
Kupujte svoje po-trebiCIne pri naillt inserentlh l
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatetin in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
5TANKO DETELA v Mariboru.