Slovenski tednik
ra koru ti delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi }e moč!
GLASILO S V OBODOM ISELJVIH SLO VjS JVC E V V A MEKIH I
devoted to the interest! of the laboring classes
Od boja do zmage!
Stev. 13.
Enterad as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Ohiefego, IU,, under Act of March 3pd. 187-9
Chicago, 111., 28. marca 1913.
Kdor ne misil a mo hodno, se ne more boriti m svobodo!
Razgled posvetu.
Avstro-Ogrska.
Dunaj. — Na vseli galiških že-lezmeah vlada, mrzlično vrvrenje v zvezi z odvozom desettisoeev rezervistov’. ki so bili poklicani pod orožje zaradi stališča, katerega je zavzemala Srbija v zaščiti Rusije, ter so zadeve slale na noževi ostrini. — Odredba stoji v soglasju z dogovorom med Avstro-Ogrsko in Rusijo, po katerim ima dvojna monarhija v Galiciji vojaško stanje znižati na normalno število, medtem ko Rusija odslovi rezerve, ki 'jih je imela že v jeseni odpustiti. — Transporti mnogih trup, ki gredo domu, bodo rabili precej ča-.sa. —
Nemčija.
Berlin. — V Koloniji se je vršilo ogromno protestno zborovanje proti konkurenci ameriškega tobačnega trusta. Dvorana je bila •dejansko prenapoljena, in bili so sprejeti ostri sklepi. Oči vidno odpovedujočega stališča, ki ga zavzema vlada, se v sklepih izraža, •da Amerikancem zamore vspe.šno nasproti stopiti edino državni monopol. Tudi se konsumentno občinstvo pozivlje na odločno samopomoč.
Y vzhodnem in severnem morju kakor tudi ob vsem obrežju so gospodarile grozne nevihte V zvezi s sneženimi meteži in so povzročili •ogromno škodo. Glasom brzojava iz Hamburga se je potopilo nič manje kot 80 ladij in bati je, da je veliko število ljudi konec storilo. IBlizo Brunsbiittel se je potopil bager “Goedhard”. Kapitan, njegova žena, dva otroka in dva moža so utonili. Strašno neurje je tudi obiskalo pokrajine ob Reni, Schwarzwald in Tiróle. Od raznih krajev prihajajo žalostne vesti.
Rimsko kat. duhoven y Mulhéim je bil ustreljen in pri priči umrl, ko je spovedoval nekega otroka. Morilca so zaprli. Zakaj je morilec ustrelil duhovna se ne bo nikoli zvedelo.
Francija.
Paris. — Došle brzojavke poročajo. da je bil oddelek francoskih trup na Aderar-ozemlju v zapadnem de-lu puščave od kakih 1900 Berbercev obkoljen in uničen.
Oddelek se je nahajal tri dni hoda od Timbuktu, francoske vojaške postaje, ki je bil izmučen zaradi pomanjkanja vode in tudi manieija je pojemala.
Japonska.
Tokio. — Baron Yuu Chi-Ho, bivši koreanski kabinetni ministr, eden najodličnejših kristjanov v Koreji, til ju krivim spoznaji zalete. vršene leta 1910 proti Teran-■ehi. governerju Koreanskem. On je že imel razne in visoke državne «lužbe, je methodist ter se je izobrazil ra Vanderbiltovi univerzi v Nashville, Tenu., in je bil že na čelu "Young Mens Christian Association” Koreje. Istočasno z njim je bii tudi obsojen Tan Ki Tak. koreanski urednik, kateri- je bil že junija 1000 obtožen zaradi tiskovnega pregreška; on je isto dobno urejeval “Korea Daily News”, ter v listu odobra val umor izvršen nad Durham White Stevens. japonskim agentom v San Francisco. List je bil takrat za-tren. R-azven teh dveh bilo je še nekoliko drugih krivim spoznanih.
Kitajsko.
Peking. — Predsednik Yuanši-kaj je odlvoritev novega narodne aa zastopstva določil na 8. aprila.
Šanghai. — General Sung, *.k danji ministr za uk, bil je po neznanem atentatorju obstreljen in težko r&njčn. Napadalec je ponog-nil. Ranjeni je bil na popotovanju v T eking, kjer je nameraval prisostvovati otvoritvi parlamenti.
Italija.
Rim. —- Nasproti vsem poročilom, je papeževo zdravje povoljno. Sedaj je ves dan prebil izven pc stelje. Sprejel je kardinala Mer-ry Del Val, kakor tudi več druzih cerkvenih dostojanstvenikov.
Mehika.
Mesto Mehika. — Po došlih poročilih so bili vstaši pri Salti1 !-_> napadeni in po Veliki izgubi od zveznih trup nazaj vrženi, po tem ko so bili poslednji ojačeni po od generala Lope za .odenem oddelku.
Kakor poročilo pravi, sledi general Lopez nasprotniku in noče ga pustiti pobegniti, brez da mu ne bi uničujoči poraz prizadel.
Zeleznieni promet južno od Sal-tiilo je prekinjen.
El Paso. — Trije nadaljni Ma-derovi pristaši so bili v Jimenezu usmrčeni in sicer: Juan Rosales, exsenator, Jose Mena, neki bivši mestni uradnik in Juan Baca. — Proti vsaki teh treli žrtev so bile vložene politične obtožbe. Vojaške oblasti so izvi-šile justifika.ci-jo.
Iz Balkana.
črna gora in Avstrija.
Cetinje. — Poluradno je bilo naznanjeno, da je Avstrija črnogorski vladi poslala ultimativna, v katerem zahteva prekin vseh vojnih operacij pred Skadrom, dokler iz mesta ne odide vse civilno prebivalstvo. Za slučaj, da se tej zahtevi ne ugodi, bo dala dvojna monarhija po.orožju razsoditi.
O resnosti naglasa v dopisu, so si na jasnim v glavnem mestu črnih gora. Dopis polaga posebno važnost na prisiljeno izpreobrača-nje ter zahteva z nedvoumnimi besedami. da se vse katoličane v in okoli Jakova, ki so bili prisiljeni k pravoslavni cerkvi, zopet pusti povrniti k prejšnji veri.
Z ozirom na prisiljeno izpreo-bračanje, kar se sicer zanikuje, predlaga Črna gora v svojem odgovorni imenovanje preiskovalne komisije, v kateri naj bi bili tudi zastopniki avstrijske in italijanske vlade Č rna gora pa dostavlja, da ne more pripustiti, da bi Avstrija soverenstvo izvrševala v zasedenih pokrajinah.
Avstrijska vlada se je 'branila pripoznati odgovor, in sicer radi tega. ker črnogorski odgovor ni sestavljen v pravilnem diplomatskem slogu. (!!) V vladnih krogih se je takoj govorilo, da bo nastal odpor zaradi vsebine dopisa.
Tukajšnji uradni list priobčuje poi-očilo, da so katoličani in molia-medanei v Ipeku in Jakova, izrazili izrecno željo za vstop v pravoslavno cerkev, črna gora je nasprotno svetovala, naj počakajo, in želji se je šele ugodilo na. ponovno prošnjo.
Dopis nadalje ugotavlja, da je bil katoliški duhovnik Palic prijet in zaprt, ker je Albance ščuval proti Črno gori. On je pobegnil, a je bil zadet od krogel zasledovalcev.
Dunaj. — Avstrijska vlada je naročila podkonzulu v Prizrendu, da podrobno preišče okolščine, ki so dale povod za umor katoliškega duhovnika Palica. Preiskave se bo tudi udelžil katoliški nadškof iz Uskup-a. Vlada je trdno odločena, da naredi konec prisilnemu izpre-obračanju.
Parnik, ki te dni iz Trsta odpluje, bo civilno prebivalstvo v Skadru preskrbil s potrebnimi živili.
Carigrad. — Dnevno dohajajo poročila, o spopadih ob Cataldski črti. Navadno so to neznatne praske. katere stališče nasprotnikov ne spreminajo. Pred kratkim po-roeano prodiranje Turkov na desnem krilu, se je obrnilo. Na vsaki način se turško vrhovno poveljni-štvo omeja na defenzivo.
Drinopolje je ¡bilo v petek in soboto obstreljevano, toda brez znatnega vspeha.
Razne novice.
Exprès in paketpošta.
Milwaukee, Wis. — Tukajšnje poštne oblasti so v svoje presenečenje zasledile, da ekspresne družbe z vporabo zvezne-paketpošte prav. znatne dobičke delajo. Kot dokaz temu se izmed mnogih slučajev navaja sledeče: Neki mož iz Detroita, Mich., je pred malo časom po ekspresni družbi v Milwaukee poslal zaboj smodk, katere pa so bile oddane po zvezni pa-ketpošti. Pošiljatelj je ekspresni kompaniji plačal 10 cent. a poslala je le-ta potoni zvezne paketpo-šte za samo 28 cent., tako da je pri pošiljatvi naredila 12e dobička.
Židovski vpliv.
Albany, N. Y. — V senatu je bila k tretjemu čitanju izročena Pollock-ova predloga, katera dovoljuje prodajo slaščic ob nedeljah. Ker se je celo staroverna duhovščina izrekla v prilog predloge, tedaj niso niti republikanci u-go var j ali predlogi. Morda je pojasnilo v popuščanju tudi v tem najti, ker njujorška policija krat-komalo ni kos židovskim grocer-jem, pravo prodajalcem slaščic. — Po nekem poročilu, ki ga je dobil v New Yorku policij.ski komisar Waldo, je imelo predminiüo nedeljo 3000i takih trgovcev svoje trgovine po 10. uri dopoldan odprte, v katerim času so postavno imele bite zaprte, a naznanili so popred komisarju, da se za postavo ne brigajo. —
Več naročil kot popred. j New York. — U. S. Steel Corporation (jekleni trust) poroča, da so naročila dne 28. februarja znašala 7,656,714 ton. tedaj nazadovanje za 170.654 ton proti 31. jannjarja. Dne 20. februarja prejšnjega leta je znašal obseg naročil 5,454.200 ton in 28. februairja 1911 samo 3.400,543 ton.
Draga žena.
New York. — Gospa Pbillip Van Valkenburg toži svojega soproga za. ločitev zakona, a sedaj je pa še tožijo vložila za plačilo svote blizo $100,000, katere je o-na v dveh letih potrošila. — Med drugim se nahajajo naslednje postojanke: tri popotovanja v Evropo $32,000. hotelski računi po $25 na dan $12,000. avtomobili in šoferji $10.000, obleke $20,000. zabave in računi restavracij $10,000, zdravnik in masaga $2300, zobozdravnik $1200 itd.
Ra naj še kdo govori o slabih časih !
Izkaz državnega zaklada.
Washington, D. C. — Dne 22. t,
m. je bilo stanje državnega zaklada : $80,719,361 ; v bankah in phi-lippinskem skladu, $42,787,750; skupna bilanca generalnega sklada, $148,846,881 ; tekoči prijemhi poslednega dne, $3,109,931 ; izdatki $1,913,109 ; pribitek do sedaj za tekoče računsko leto $10,941,565; isti dan minulega, leta je primanjkljaj znašal $18,272,543.
V teh številkah ni zapopaden Panama in javni dolg.
Kolizija v megli.
Vineyard Haven, Mass. — Dne
21. t. m. sta v temi in radi megle skupaj trčila parnika “James Whitney” in “City of Macon”. — Človeških življenj baje ni pokončanih, toda parnika sta zelo pokvarjena.
Duhovnik milijonar.
Washington, D. C. — V zapuščini pred malo časom umrlega duhovnika in Indian-misijonarja Rev. W. Perry, ustanovitelja Grand Haven, Mich., je nastal silen spor. Zapuščina znaša več kot en milijon dolarjev, ki ima biti razdeljena med šestimi otroki u-mrlega. Eden teh. Edward Perry, je kot oporočni izvršitelj preveč gledal na lastno korist, in od tod izhaja prepir.
Leto Xn.
Neurje in sneženi meteži v celi deželi.
Memphis, Tenn., 21. marca. — Sprevodniki osobnega vlaka St. Louis in San Francisco železnice pripovedujejo o groznem neui’ju, ki je minulo jioč drvilo preko Poplar Bluff, Mo., in v okolici. Pet oseb je zgubilo življenje in več kot 50 ljudi je težko ranjenih.
Hoxie, Ark. je malone docela razdejan. Poroča se, da je ena o-seba usmrčena, 25 pa. ranjenih.
Med Poplar Bluff in Hoxie je nevihta prav uničevalno' drvela.
Indianapolis, Ind. — Snežena nevihta je obiskala vso državo ter kolikor je do sedaj znano sti dve osebi ubiti, veliko pa močuo ranjenih. Povzročena škoda je grozno velika.
Columbus, O. — Iz Tiffin, O. poročajo, da je nevihta podrla dimnik v tamkajšnji okrajni napravi, ki je ubil 75 let starega Williajn IV. Wicka in 7 ali 8 oseb podsul. Rešilno delo je tem težavnejši, ker tudi stene groze, da se porušijo.
Mobile, Ala, -— Ob reki Alabama kakih 30 milj od Pine Hill v Wilcox okraju lezoče mestece Lower Peach Tree je po tornado docela porušeno.
Zupan iz Pine Hill, je bil napro-šen, naj odpošlje na kraj nesreče zdravnike in bolniške strežnice.
Štiniajst oseb je ubitih in silno veliko je ranjenih. Tornado je drill po sredini mesta in prizanesel samo par hišam.
Meridian, Miss. —• Yeč oseb je zgubilo življenje vsied grozne nevihte. katera, je obiskala ves severni del države ter povzročila neizmerno škodo. Podrobnih poročil ni, ker so vse brzojavne-, in telefonske žice potrgane.
St. Paul, Minn. —- Nevihta s snegom in točo je obiskala severo-zapadnji del 'države. Iz nekterih krajev Dakote dohajajo tudi izne mirjajoča poročila.
Sandusky. O. — Orkan je z brzino 60 milj na. uro drvil preko mesta in po okolici. Dve ladji, ki sti imeli danes sem pripluli, nisti dospeli, tedaj je opravičena, bojazen, da se jim je pripetila nezgoda. Neki manjši parnik je zapeljal na skalnato obrežje in neka četrta ladja daje neprestano znamenja o nevarnosti v kateri so nahaja. Bojazen prevladuje, da je precejšnje število pomorščakov konec storilo. —
Nikar napredovati.
Washington. — Preko štirdeset odstotkov farmerjev se je izjavilo pi-oti zastopnikom kmetijskega ministrstva, na vprašanje, če gospodarijo po “stari” ali “novi” metodi, da ne odobravajo zna i-stveno poljedelstvo in ne znanstveno živinorejo. Farmerske zveze, farme za poskušnjo in demonstracijo. izvestja poljedelskega mi-nistrstva itd. so brez koristi in za nič.
Agenti so poizvedavaii v 13tih državah.
Državni pomožni tajnik je odpovedal službo.
Washington. — Huntington Wilson, državni pomožni tajnik je prosil za odslovitev iz službe ter dostavil prošnjo, da se njegova resignacija takoj sprejme. Kot povod za odpoved urada, se navaja resno nesoglasje, ki je nastalo med njim in upravo zaradi kitajskega posojila. Predsednik je prošnjo takoj odobril.
Gosp. Wilson je službo že odpovedal, ko je novi predsednik svoj urad nastopil, a bil je naprošen, naj ostane dokler se sposoben naslednik najde, in sedaj je svojo odpoved ponovil.
Rove zapirajo.
Naš zastopnik iz Breezy Hill, Kans. nam poroča, da je pričela tamošnja premogarska kompanija Dickinson zapirati svoje rove. Do sedaj je že nekaj nad 200 premo-garjev prizadetih.
Delavske novia.
Moč delavstva.
Povprečno število članov Ame-rican Fedei-ation of Labor za leto 1912 znaša 1.774,760. Članstvo te delavske organizacije je štelo v mesecu januarju skoro dva milijona.
Odškodninski zakon.
Little Rock, Ark. —- Državna zakonodaja je sprejela, takozvani Employers liability Jaw. Zakoni za interese delavstva v tej državi so jako neznatni in ravno ta slednji zakon kaže na to, da se bo dalo delavskim interesom v bodoče več važnosti, kot doslej.
Usnarji se organizirajo.
Lokalna unija usnarjev in stro-jarjev se je ustanovila v Cleve-članstvo rapidno raste.
Štrajk na Ely, Minn.
Nad sto delavcev je zaštrajkaio v Chandler rudniku na Ely. Zahtevajo povišanje plače. Družba je že privolila 5e poviška, toda delavci še niso zadovoljni in zahtevajo več. Štrajkarji drže skup.
Malo dela.
Iz Rock Springs, Wyo. nam poročajo, da so tam jako slabe delavske razmere. Meseca januarja so premogovi baroni zaprli dva rova; eden je last Union Pacific Coal družbe in drugi pa Central Coal <ft Coke Co. Pri zadnjem je bilo veliko rojakov vposlenih. Ostale pre-mogars-ke družbe pa delajo samo od 3 do 4 dni v tednu.
Žrtve enega leta.
V Združenih državah Ameriških umre povprečno vsako leto 1.580,-000 ljudi, od teh umre 630,000 o-seb na boleznih, ki so preprečlji-1 ve; tedaj današnji sistem dopusti. J
Litvinci so dobili tožbo.
Nedolgo tega smo poročali o tožbi rimsko katoliške fare sv. Jurija v Shenandoah, Pa. proti nadškofu Peudergastu. v kateri farani zn-htevajo, da jim škof vrne lastnin ska pravico do zemljišča, na katerem stoji cerkev in farovž. Višje sodišče je razsodilo, da je premoženje' last faranov in ne škofova in da farani ž njim poljubno razpolagajo. Na podlagi te razsodim bodo lahko vse fare zahtevale od svojih škofov, da jim morajo vrniti velikanska cerkvena premoženja. Kaj lu bilo če se bodo naši rojaki zavedali pomena te vele važne razsodbe in zahtevali, da jim mo-1'a.jo razni škofje izročiti lastninsko pravico do njihovega (farnega) pi-emoženja. No če se kaj takega pripeti, potem se jim ne im treba ruvati s kakim Quiglijem zaradi kakega Kalana ali Stuk-ljevea. Škof se bo moral njim po koriti, ker drugače bi se znalo pripetiti, da bi farani sklenili prodati cerkev kakemu podjetnemu zidu. ki bi jo prav gotovo porabil za kako kobilarno ali kaj takega za čast sv. vere nedostojnega.
Waukeganško ricmanje.
Rev. Štukelj ne bo spovedoval Kalanoveev, ker v njegovo cerkev ne marajo iti, zato se bodo peljali v Kenosho, Wis., kjer bodo opravili velikonočno spoved, da zadostijo pravilom K. S. K. J. Nekaj se čuje. da bo društvo sv. Jožefa šr. 53 odstopilo od KSKJ in se priklopilo najbrž kaki napredni organizaciji.
Kam bodo šli protestanti in odpadniki.
Rimsko kat. župnik v Pana, Ulje rekel, da noben protestant (odpadnik) ne bo šel v nebesa. Protestantje pa pravijo, da Bog ni ta-
da nekaj nad pol milijona delav-,^ nesramen da bi vstvaril glove. cev, največ otrok ju žen umre vsa-j^ da bi ga potem p,01gubil, z4kaj ko leto. Ali se potem čudite, da se borimo proti sedanjemu sistemu?!
Kooperativna tovarna.
Californija Rochedale Cooperative Co. in Booth & Shoe Workers Unija so sklenile, da začno kooperativno izdelovalnico obuče v San Francisco.
10 urna predloga.
Reprezentant Kavanaugh je vložil državni postavodaji predlogo, katera če postane zakon, Ibo prepovedovala. več kot deset urno delo na pouličnih železnicah.
V	Coalgate, Okla., je preveč
delavcev.
Premogovniki v Philips, Lehigh in Coalgate, Okla., poslujejo samo po par dni v tednu. Delavcev je več kot preveč.
Proč od Roseville, O.!
Premogovnik Elk, Roseville, O. je eden tistih kjer delavci še toliko ne zaslužijo, da bi se pošteno preživeli. Nič boljše - razmere ne vladajo v Lovington, 1)1., Percy,
111.. Royalton, 111. in Missouri City, Mo.
V	Novi Škociji je dosti dela,
toda kdo bo delal, če mu detektivi in milica, vedno stoji za hrbtom,
Dominion Coal Companija preganja in odslovlja vsakega delavca, ki je elan United Mine Workers.
Pravijo, da niso pijanci.
Časopis “Demokrat” v Damar,
Mo. piše jako zanimivo zgodbico o učitelja morale in treznosti, fa-thrn CULaughlin kateri je bil pred zakonodajalci đi’žave Missouri tako “natrkan”, da so ga moimli iz zakonodaje ven vreči. Radi pomanjkanja prostora ne moremo ce le zgodbe popisati.
Žrtve svojega poklica.
Terre Haute, Ind., 22. marca. —-Štirn a jet oseb je danes izgubilo življenje pri razstrelbi, ki se je pripetila v superiormajni št. 10 v Daggar, Ind., 63 milj od tukaj.
je pa poslal Odrešenika na svet? Ali morda gamo za rimsko katoli ške farje. Sicer pa. se protestantje ne marajo mešati med take ljudi kot so rim. kat. duhovni in resig-nirajo na njihova nebesa.
Božji rop,
Southern Cross, piše: Zločinci so vlomili v rimsko katoliško cerkev sv. Ivana v New Yorku in so pokradli veliko število ev. relikvij. Tu so nekatere stvari, katere pogrešajo : Kos tunike, katero je nosil sv. Jožef, kosce kosti od 55 svetnikov, mej temi od sv. apostolov, sv. Štefana, Patricka, Janeza. Krstnika, Antona, Benedikta, Cecilije in sv. Neže; koščke ie sa od tistega križa, na katerem je visel Odrešenik itd.
Šnofanc namesto cigaret.
Papež Pij X. je prepovedal vsim stanovalcem vatikana kaditi, tudi on sam ne bo več kadi]. Kakor papež Leon XIII. se je tudi sedanji papež poprijel tobakire. A-meriškemu tobačnemu trustu, ki je do sedaj papeža zalagal s cigarami. je sporočil, da mu naj pošljejo šnofanca namesto cigar. Vatikanski vslužbenci se jezijo nad to papeževo “nezmotljivo” odredbo. Ce. bodo papežu napovedali štrajk, poročilo ne pove.
DENARJE V SUHO' DOMOVINO
poill )«mo:
za S	10.30 ................ 50	kron,
za $	20.40	  100	kron,
za $	40.80 ............... 200	kron,
ža $	81 ,f0 .............  400	kron,
za $ 102.00 ............	500 kron,
Za $ 203.50 .............. 1000 kror ,
za * 40« oo....... ...... 2000 kron,
za $1015.00 ............. 5000 kror-
PoStarina je »Šteta pri teh srotah . Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo bre* vinarja odbitka. NaSe denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $30.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Ord-er ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 OoetJMod St. N«w York t04St.Oi»ir Av«., N. E.	CIsvslSBd. 0*1#
.

äS»SB88B&fc ■; :
A.J.; -:. ■■ '.«.i-'V	. i.-..-;


ObA« SVOBODE
. OD PLUGA DO KRONE
S«ÍSAL JAKOB BEDEXEK.
ZGODOVINSKI ROMAN.
(Nadaljevanje.) DRUGI DEL.
XIII.
Poleg guvernerja vesela novica o Vegi v Ljubljani izvestno ni nikogar bridkeje zadela v srce, nego Selanovo Anico, nekdanjo nevesto njegovo. Kratkomiselna deklica si pač ni mislila, da se bo njenemu ljubljencu, od katerega se je poslovila tako hladnokrvno, tako sijajno obneslo med tujci. Ni bilo torej čudno, ako jo je njega vzhajajoča sreča pekla noč in dan, kakor grize človeka — kesanje, o-ziroma brezuspešno hrepenenje po izgubljeni sreči. Le predobro je spoznala v tem kratkem času pre-silni razloček med njenim sedanjim ženinom Janezom in bivšim izvoljencem — Vego. Le predobro je spoznala, da mu Janez navzlic vsi svoji poštenotsi niti ne seza do pasa. Da bi mu pisala — kar bi bila morda storila marsikatera lahkoživ js#, — in ga s tein izkušala u-jeti iz nova v svoje'mreže, tega se ni upala, kajti Vega se ji je zdel nepristopen, odkar so ga tako počastili in odkar je zaslulo njega i-me po vsi domači deželi. “Bodisi kakor hoče,’ misli si Anica, “kakor sem si postlala, tako bodem spala.”
Navzlic najboljši volji pa se ji ni bilo mogoče iznebiti misli, zakaj se ni oklenila Vege z dušo in telesom. Kako lahko bi se bila sedaj poročila ž njim in bi bila imenitna gospa; kako bi se bila radovala sama v blišči, ki bi jo bil obseval od njegove slave!
“Čudna je dandanes ženska stvar na svetu,” modroval je sam v sebi dostikrat v tej dobi stari Selan, Aničin oče. “Po tistem, ki ga je imela rada in ga je potem prav po otročje izpustila iz rok med tuje ljudi, kakor se zavrže obrabljena igrača, zopet hrepeni, kakor pobožna duša. po svetih nebesih, tega pa, kateremu se je nato sama. Bog ve-zakaj, kar ^viškoma obesila na vrat, tega se sedaj malone ogiblje in sc toliko meni zanj kakor za lanski sneg. Bog jih razumi, te ženske!”
Dasi je Anico neprestano mučila zavist, odkar ji je došla slavna novica z Dunaja na ušesa, bila je vendar še vedno cvet ljubljanskih deklet; cvela je — kakor bela roža na pokopališči. Prav ta cvet pa nje, ženinu Petelinovemu -Janezu, .ni prav nič ugajal. “Kaj bi z bledolično gospodinjo, ki naj mi podpira tri ogle, pa se — ako bode tako hirala dalje — skoro sama posuši! Primarnim, to vse skupaj ni nič!” Janez je v svoji brezprimer-ni opreznosti in modrosti sklenil, da ne kaže drugega, nego poroka. Govoril je o tej stvari s starim Selanom. in tndi njemu je bilo po volji tako.
Dan poroke so določili na ponedeljek po rožnovenski nedelji leta 1784 , ravno ko je v Ljubljano došla že zopet novica, da je domačin Vega pri topništvu že za nadporočnika in da je izdal zopet novo knjigo, polno samih umetnih računov. Janezu in Anici je ta novica silno presedala in zato sta sklenila, se čim prej tem bolje poročiti in po zeleni Ljubljaiiici odriniti na, novi dom v Podpeč, kjer je bil Janez že kakor majhen graščak imeniten in premožen. Kmetje so ga spoštovali vsaj na videz, ker so mu bili kolikor toliko — vsi dolžni.
-V ponedeljek — na dan poroke — zbrala se je že ob osmih zjutraj pri Selanu polna hiša povabljenih gostov, kjer so se sešli le nevestini svatje na jako obilen in ukusen zajutrek. Stari Selan se je držal v tem še vedno stare šege in je postregel svatom s kislim zeljem in svinjskimi rebrici, v domačem dimniku prekajenimi; za temi je prišlo na mizo nekaj ocvrtnine in bokalov- vina. Nevestini svatje so se ravno dobro poprijeli zajutrka, kar prično na ljnbljaničnem nabrežji pokati topiči. “Podpečanje so že tu!” šine govorica okolo vseh miz in vse plane iz hiše.
Zunaj na pristanišči so se pa jeli izkrcavati ženinovi svatje —
svatje Petelinovega Janeza, katere je po vodi v petih čolnih pripeljal s seboj. Ko je vse iz čolnov, vrežejo godci, katere je najel Janez v Ljubljani, kar le najlepše znajo, in izprevod se razvrsti takole : Prva sta oče starejšina in že-! ninov drug. Za njima koraka postavni ženin, Petelinov Janez, za tem pa ostalih svatov dolga vrsta moškega in ženskega spola.
Izprevod pride ob živahnem sviranji in ob neštetem spremstvu bosonoge krakovske mladine pred Selanovo hišo, kjer se ustavi, kajti vrata so zaprta in zaklenjena. Oče starejšina poskusi za kljuko, ali kaj hoče, kljuka se pač uda, ne odpre se pa le ne. Zato prično godci grozen, direndaj pred hišo, in svatje se jim pridružijo. Kar se odpre v prvem nadstropji nad veznim vhodom okno, in “hišni oče' moti spomin, po vsi Slovenski je navada, da sc oče in mati kateregakoli zaročencev nikjer svatovski ne udeležujeta ženitovanja. — Ker je pa vendar pri hiši nekoga treba, ki tisti dan za vse skrbi, ki takorekoč prevzame nalogo očeto-
izdelana svatbena obleka nevestina. —-
“O, tudi take pišeice imamo pri hiši,” pobaha se hitro hišni oče, stopi v sobo in privede družico nje, “vidite.jo, ta-le je!”
“Hura, hura! po volji nam je, četudi ni tista, ki jo iščemo. Podobna ji je pač, kakor jajce jajcu, vendar pa še ne taka!” pravi drug. “Se morate imeti katero, tisto nam pokažite.”
¡Sedaj privede _*1 teta” snežnobe-lo, objokano nevesto Anico iz sobe na prag. “Te vendar ne iščete, ki se vam tako skriva in se joka, kakor bi morala zdajci na raženj .’” “Živela, naša piščica!” žanri svatovska družba, “ta je prava, ta ima perje, ki je po volji našemu petelinu in ta pojde z nami; živela Anica, živela nevesta Petelinovega Janeza!”
Ženin Janez pristopi in izroči nevesti in družici vsaki po jedno svileno dragoceno zavratno ruto. potem pa hoče objeti nevesto.
“Ne, petelinček moj, ne boš se še kratkočasil ž njo, dokler ti jo ne izroči imenitnejša roka!” zavrne ga teta, in Janez odstopi. Godci vrežejo živahno koračnico o “nebeški svatovšeini”, in dolga vrsta ženinovih in nevestinih svatov sc rije mimo njih po gosto n.i-
vencijo se določi na prihodnji seji gl. odbora.
Nato se razvije živahna debata, kje naj se priobči pričujoči zapisnik in vse zadeve prihodnje konvencije. Gl. predsednik M. Rovanšek priporoča dosedanje zvezino glasilo Glas Naroda, češ, da je zato plačan, vsled tega mora tudi priobčiti. Nato se oglasi k besedi gl tajnik V. Sitter ter protestira pro. ti temu s pripombo, da on Glas Naroda ne pripozna kot zvezino glasilo odkar mu Glas Naroda ni hotel priobčiti letnega zvezinega računa ter odgovora in pojasnila na napade glavnega predsednika in glav. blagajnika, namreč, da ne priobči nikakih zvezinih poročii, katera nimajo treh podpisov, to je podpisov glav. predsednika, glav. tajnika in glav. blagajnika. S tem je kršil Glas Naroda pogodbo kot zvezino glasilo. Zaradi tega se on (glavni tajnik) nemore klanjati gospodi okrog Glas Naroda, ter je prositi za nekaj, kar Glas Naroda je storiti dolžan.
S to izjavo se popolnoma stri lijata tudi gl. podpredsednik -L Kocjan iu drugi nadzornik A. Vici rio h: poslednji še posebej kou-Štatuje. da ni bilo od Glas Naroda pravilno ker je še potem, ko je že glav. tajniku odklonil poročilo.
vo. zato se navadno za ta posel sprejme reven prijatelj ali gostač, | |KHfato oWožene in temu se pravi: “hišni oče”. —
Godci, na vse strani premeteni, kakor so povsod pri nas, kličejo ga navadno “hišna ovca”, ker ga radi, zlasti pri vinu, kaj ostrižejo, samo če se jim da.
tlačeni veži v sobo, kjer so ob ! brez treh podpisov, vendar je pritrdi straneh belo pregrajene mize, j občil dopise glav. predsednika in s pripravljenim o-], blagajnika z enim podpisom.
katere bodo jako praktično urejene. — Nato vpraša gl. blagajnik Iv. (Pajk kaj je z naročenimi znaki in če je že došlo kako poročilo iz tovarne. Nato gl. tajnik pripomni, da bode vso stvar v teku 14 dneh uredil, dalje se sklene, da se vrši prihodnja seja glavnega odbora prvo nedeljo v meseca aprilu ob 9 dopoldne.
Zatem prečita gl. porotnik Svoboda pritožba dr. št. 61 radi nerednega pošiljanja asesmenta na-pram gl. tajniku; nakar gl. tajnik, dokaže da je iste pravočasno odposlal.
Pred zaključkom seje še zahteva gl. blagajnik tajniške knjige iz leta 1911 v pregled na svoj dom s pripombo, da so knjige njegove. Nato 2. nadzornik A. Vidrich predlaga, da se smejo knjige pregledati le v glavnem uradu v prisotnosti glavnega tajnika. Glavni blagajnik se nato obrne na predsednika s prošnjo, da se da njegov predlog na glasovanje; k teinu pripomni pa brat tajnik, da na ni-kak način ne da knjig iz glavnega urada. Na to se brat lv. Pajk jezno odstrani iz gl. urada.
Na predlog brata Vidrich a se zaključi seja ob 1 uri popoldne.
Čakajoč na uspehe.
A AA AAAAA $ A-AA AAA A A
! Marec za 1
*
! Pljučne bolezni I
Nestanovitnost vremena, ra?- izpostavljanje mrazu ali mokro- £ ti, hitre izpremembe gorkote. »• prepihi ali pregorke sobe, n?- J. primerna obleka so po navali vzroki prehlada ali kašlja, ka-tere, ako jih zanemarjate se 4-lahko razvijejo v kake bolj Z resne pljučne boleni.	J
5-♦
'*■ ♦-»
I
Severov Balzam za pljuča
naš stari znanec Matej Kopriva z leseno nogo, ki je za danes prevzel to častno službo, vpraša z mogočnim iu veljavnim glasom, česa “druhal’’ tu išče, ter jim zajedno svetuje, naj gredo kar rakom žvižgat, če nimajo boljšega posla, nego mirnim ljudem napravljat strah in grozo.
Tako se Matej ni že iz davna odrezal.
Ali tudi mestnim godcem načelnik Ogrizek je bil že star zajec, ki je imel jako kosmata ušesa. Takoj še je prav lesičje poklonil hišnemu očetu, rekoč:	“O. ali ste Vi
'hišna ovca’, ravno prav, da ste tukaj. Vi, ki ste že skoro obredli pol sveta, četudi največ po domači deželi in ume jele sedem jezikov — četudi vse po naše, nič ne de — čast Vam in-čast, komur čast! — Vi nam bodete izvestno mogli povedati. ali imajo v tej hiši zaprto belo" pišeico, jako krotko živalco, ki je iz roke — kedar je lačna — katero si je izvolil petelinček iz naše vasi za svojo družico? Da .jo bodete lože spoznali, častivredna hišna ovca, povem Vam še, da je precej velika, lepa kakor strah v prosi, pridna kakor cigan v hrastovi senci; s kurami vred hodi spat in z otroki vred ustaja. Telesa je šibkega kakor prek la v zelniku, glavo ima zalo kakor najlepša zeljnata glava, ki Vam je zrasla na ljubljanskem polji. Nosu je kljukastega, kakor bi ga ji bil pek za rožiček posadil med lica, in usta so ji kakor nalašč vrezana za največjo ribniško žlico?”
“O, tako pišeico si bodete že lahko izbrali, le kar okolo hiše se ozrite na desno in levo,” odreže sc mu hišni oče.
“Izvestno mislite, da smo iz Ribnice; toda iskali ne bodemo, o čemer smo prepričani, da je v hiši. Hura, prijatelji, treba bode naskočiti hišo. Podati se ali pa častno pasti! Tresk!” Prvi godec trešči star lonec v zaprta vrata, da se razleti na sto koscev, vrata se pa zajedno odpro, in hišni oče stopi na prag. “Pišeico hočete, tu le sije iščite, kakor veste in znate,’ in Matej šepa po veži in vlači razne starikave ženice, ki so tudi prišle gledat slavno ženitovanje, iz vseh kotov.
'“No, reči moram,” povzame zopet prvi godec, “da imate res lepo zbirko pri hiši! Sosedom pač ne bode premalo varuhov, kadar pojde proso v lat. Vendar naša piščica, katere iščemo, nima takega perja.”
“Vidite, takega perja mora hiti,” pristavi drug ter potegne iz žepa košček svilene robe, bele kakor sneg. Od tiste namreč je bila
Po Gorenjskem, in ako me m
svatovskim zajutrkom.
Po za ju trku se odpelje vse v cerkev k poroki. Na prvem vozu sta se vozila jako oblastni “oče starejšina” in ženin, na drugem sta bili nežna- golobica nevesta in “mati teta”, na tretjem se je laskal podjeten drug družici in za tema so se zvrstili vozovi, kakor že je bilo primerno. Vsak voz je bil praznično opravljen, vozniki in konji, kaj Sele svatje, imeli so šopke pripete. Vozniki so pokali z biči in tikali, svatje streljali s sam6-kresi — nevesta je pa jokala.
Nazaj grede sc je vozni red toliko izpreinenil, da sta bila na prvem vozu starejšina in teta, na drugem ženin in nevesta — sedaj mož in žena, na tretjem drug z družico vred; drugi vozovi so se razvrstili, kakor že je bilo.
Iz cerkve prišedši, šli so svatje naravnost na ped. kjer je bila v kotu blizu vrat postavljena dolga klop za godce, katero’so le-ti takoj zasedli in jeli privijati instrumente svoje. Bilo jih je šest, in vsi so jo rezali izvrstno!
(Dalje prihodnjič.)
ZAPISNIK
seje glavnega odbora S. D. P. Z. dne 9. marca 1913 ob 10:30 dopol.
Navzoči: Predsednik M. Rovanšek. podpredsednik Jakob Kocjan, glav. tajnik V. Sitter, glav. blagajnik Ivan Pajk, pom. blagajnik Ivan Brezovec, 2. nadzornik' And. Vidrich, 1. porotnik Jos. Svoboda, Franc Sega elan društva št. 1, Alojzij Kveder član društ. št. G.
Preide se k posvetovanju glede prostora, kje da naj se vrši konvencija. Brat tajnik V. Sitter predlaga, da naj se radi dvorane obrnemo na clevelandska društva, katera naj nam podrobneje poročajo. Brat blagajnik Iv. Pajk po-jasnuje, da je najbolje, ako dobimo dvorano pri kakem članu naše zveze, ter priporoča dvorano brata Kogoja. Nato sklene glavni odbor. da sc glavni tajnik o tej zadevi obrne na bratska društva v Clevelandu, ter jim naznani, da je glavni odbor sklenil, da se konvencija vrši v Clevelandu na St. Clair A ve.; clevelandska društva naj potem izrazijo svoje mnenje glede dvorane.
V zadevi prispevkov za pokritje stroškov konvencije se sklene, da se asesment zviša za 4 mesece po 215 centov. Od prispevka je izvzet 3. razred in otroški oddelek.
Konvencija se prične prvi pon-deljek v mesecu maju, t. j. dne 5. maja t. ]. ob 8 uri zjutraj; vsako društvo, bodi novo ali staro je o-pravičeno do jednoga delegata. — Bolniška podpora kakor vsako izplačevanje se ustavi s 15. aprilom t 1. do zaključka konvencije, vsled cesar se vsa izplačila, ki padejo v dobo otl 15. aprila t. 1. do zaključka konvencije, izplačajo šele po konvenciji. — Dnevni red za koo-
Gl. tajnik sedaj nikakor ne srne več priobčevati zvezinih poročil v Glas Narodu. Nato izjavi brat A. Vidrich še sledeče: “Ako mi kedo od Vas na ta moja izvajanja- oporeka, tedaj laže ali pa nagaja. Vsi so molčali.
Zaraditega drugi nadzornik predlaga, da se vsa zvezina poročila naznanjajo potoni cirkularjev. Nato se sprejme predlog brata Svobode, da se vse kar se tiče konvencije, z enim glasom večine, priobči v Glas Narodu. — V zadevi bodočega zvezinega glasila se sklene uprasati upravništva slovenskih listov, da izrazijo svoje pogoje in ceno.
Drugi nadzornik br. A. Vidrich predlaga, da se tajnikove in blagajnikove računske knjige dajo pregledati v prisotnosti glavnega odbora sodnfjškim izvedencem, ki naj potem račune definitivno sklenejo, kajti ako se ureditev računov prepusti konvenciji, se konvencija vsledtega zavleče za več dnij, navslic temu se sprejme predlog gl. blagajnika, da se prepusti ureditev računov konvenciji.
Brat tajnik predloži prošnjo dr. št. 26 glede odpravnine za pljučnico bolnega brata Pavel Simončič s predlogom, da se ga da preiskati trem zdravnikom in da se potem vse'potrebno ukrene. Sprejeto.
Isto društvo tudi poroča glede podpore umobolnoga brata Jakob Oblaka. Sklene se. da se ravna po pravilih.
Društvo št. 12 poroča glede odpravnine za jetiko bolnega brata Ilija Pavloviča ter da želi imenovani odpotovati v staro domovino. Sklene se, da pride imenovani v glavni urad, da ga da isti preiskati po treh zdravnikih če j.e v resnici jetičen ; nakar se vse potrebno ukrene.
Nadalje se tndi prečita pritožba čez bolnega brata Frane Kastelica. V pritožbi se navaja, da si je sam kriv nesreče, ker je večkrat povzročil prepir ter bil tudi v prepiru obstreljen in da je med časom bolezni kršil zvezina pravila. Sklene se počakati nadaljnih in natančnejih poročil.
Nadalje se tudi prebere pismo konzula v Denver, Colo. Isti poroča, da ima pooblastilo za izterjati usmrtnino za umrlim bratom Maljave«. Sklene se izplačati usmrtnino proti pobotnici ker se je zgubil certifikat oplenjenega.
Nadalje so tudi prečita pismo tajnika Slovenskega Zavetišča, v katerem prosi, da društva pošiljajo asesment in druge prispevke di rektno na njega. Sklone se to upoštevati.
Nadalje se tudi preberejo protesti društev št. II, 19, 38 in 42 zoper sedajne glasilo Glas Naroda v katerih izražajo željo, da bi se sedajne glasilo Glas Naroda opustilo ter nadomestilo s kakim drugim delavskim listom.
Gl. tajnik poroča tudi, da je naročil bolniške knjige za društva.
S
Í
m
4;
4
t
4
I
4
4
(Severa’s Balsam for Lungs
X
zelo uspešno učinkuje v takih *>• slučajih, ktere ustavi kašelj, s* vrne bolne dele v zdravi stan in prepreča bolj resne bolezni. Poskusite ga!	9'
I
X .t
Cena 25 in 50 centov.
I Ne čudite se
‘Pred časom smo poročali, da so * znašli nov serum za zdravljenje j S tuberkuloze in da sedaj preiskuje- j ^ jo njegovo vrednost. Čakamo na j uspehe. In če tudi so popolnoma u-spešni, bo še vseeno potrebno ojačiti bolnika na hiter način in to se samo zgodi, da zboljšamo njegovo slast in prebavo. In ravno za to j želimo priporočati dobro znano j 4 zdravilo Trinerjevo Ameriško i 4 zdravilno grenko vino. Isto bo po- j 4 polnoma sčistilo prebavni sistem j X
#
4
t
4
41>
i
41 4-4?
4f
Severov
Želodčni
Grenčec
in ga istočasno ojačilo, kar dela to zdravilo tako neprecenljivo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenilo vino bi morali dati vsim tistim, ki trpe vsled slabega teka, slabe prebave, zaprtja in slabosti. V lekarnah. Jos. Triner, 1383 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. — Zdravite revmatizem v mišicah in členkih s Trinerjevim Linimentoin.
(Advertisement.)
ako zgubljate težo, ker nemo-re vaš želodec prebavljati je- 7’ dn.	|
I
*
7"
I
£• S* *►
£
*
je tisto zdravilo, katero bi mo. •/*-rali rabiti da vam okrepča celi-prebavni . ustroj ter povrne A slast do jedil.
>» i*
9 9
9-'*
9 9-9-
Severa’s Stomach Bitters)
Cena $1.00 steklenica.
Naprodaj so v lekarnah po vsod. Ako jih vaš lekarnar ni- iJT
4 nasvet.
4
4b________
pišite nam po zdravila in
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Največja in najstareja lekarna v Thicagi
CG FOUČEK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave. vogal 18. cesta
Kedar potrebujete zdravila, aN I»
karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušenl češkl-slovenski zdravniki in njihove recepte Izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let In v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke In plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček 1801 Centre Ave-CHICAGO
Prodajam šifkarte za vse linije In izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pe . godbe, pobotnice, potrdila Itd, Vselej se obrnite do nas z zau panjem.
e—®@-
-®—®—®—®-
®-
»•
®
i
®
®
»
»
»
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi
®-
®
«
®
®-
«
®
i
m
A
i
®
i
®
i
®
i
®
FRANK SAKSER i
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y, »
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže?
®
I
®
*
©
*—®—®-
-©—©—©—®—©—©-
-©—©—® ® •
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR;
ANTON MLADIČ, predsednik; 23-18 Blue Island Ave., Chicago. 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona. Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3G22 W. 2G. St.. Chieago, III.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208. Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St.. Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR. 4144 W. IG. St.. Chicago, 111.
AKOB TISOL, 11355 Fulto-n ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, III.
FRANK GODINA, 1441 FullertonSt., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jo« Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-•wt d-vorani, 1805 Blue Island are.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št 1. Chicago lit.: A. Samsa, pred.. 153"/ West 20th St.; Victor S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V. Kuro vic, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., Box 462; J. Mlakar, ta j., Box 68; S. Sturm, blag., Box 434.	— Seja 2.
nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue, III.: M. Omerza, pred. D; 61)1; J. Omerza, taj.. Box 651; D. Badovinac, blag.. B. 341. — Seja vsaka 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4. Black Diamond, Wash.:	G.
Podikrajnilk. pred.: J. Charlach, taj.. Box 234; Ig. Potočnik, blag.. Box 7.15.. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5- Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 36; J. Učakar, taj., Box 234;
J. Hauptman, blag., Box -	140.
— Seja 2". nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja. 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7. Arena, Pa.: V. Huter,. pred.; B. G.':- -M. Rajer. taj. Box. 53; J. Kočevar. Mag.. D. K. No. 2 B. 52. — Seja
1. nedeljo v mesecu.
Št. McGuire, Colo.: A. Lak, pred., "B. • 52; J. „Zupančič, tpj, Box 53; F, •Skrbeč, blag.. B. 11.	— Seja 1. ne-
ki el jo v mesecu.
:	Št. 9 Leadvill?. Colo.: Jos. Lanich,
preč , Box 972; Lud. Slak, taj.. Box
2972; J. Ponikvar blag., Box 972. — Se-!ja I. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.:	V. Butje,
•pred., B. 271; G. Pivk. taj.. Box 15; -J. Mahne. blag.. B. 57. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. Staunton, lil.; -T. Kcnchina, pred. B. f-I-8; J. Koser, taj.. Box 104; J. 'Prelogar, blag., B. 65. — Seja vsako .■2. -ne :leljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.: F. Petač, pred., B. '7;	-J. Znane, taj.. Box 93;
F. Klačun. blag., Box 115.	— Se-
ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, predi., Box 342; V, Mažgon, taj., Box 475; L. ■Derrovšek blag. — Seja vsako 1. nedeljo v m-esecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred.,
B. 65; I. Kuplen, taj.. Box 115; Fr. Še-tina, blag., B. 127. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15. Taft, lih; B. Papež, pred., B. 92; J. Urbančič, taj., Box 89; J. Starič. blag... B. 232. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16, Clinton, Ind.: A.' Jarc. pred.. B. 130; F. Mrak, taj.. Box 73;	,T.
Tratnik, blag.. B. 167. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17. Aurora, Minn.:	F. Mahnič,
pred®., Box 2, Pineviile, Minn.; V. MI-kulich, taj,, Box 21; J. Rožanc, blag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18. Girard, Ohio; F. Ban. pred.,
B. 365; A. Strah, taj.. Box 3-72; M. Leskovic, blag., B. 510. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. t
Št. 19. Chicago, III.: J. Tisol. pred.. 11355 Fulton ave., Pullman, 111.: W. Rus., taj,. 11224 Fulton ave., Pullman, Ul.; F. Kosič, blag., 3366 — 91th St., So. Chicago. 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, O.: I. Marn, pred. 1107 E. 64. St.- A. Grobolšek. taj.. 6312 Carl ave.:' A. Bolka. blag.. 1138 E. 63. St. •— Seja. 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21. Naylor. Mo.: F. Levar, pred. in taj... Box 123; V. Dobnikar, blag., B. 46."— Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22. Indianapolis. Ind.: J. Pušnar, pred.; J. Markič, taj., 731 N. Warrnan ave.; M. Stanič, blag.. 743 N. War-man ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23, Orient. Pa.: M. Biščak, pred.. B. 9S; J. Novšek, taj- Box 105:	J.
Gregorčič, blag. P. O. B. 51. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 24. Milwaukee, Wis.: J. Krolnik. pred., 501 Park St.; J. Lenko, taj., 163 Reed St.; L. Bergant, blag., 257 First ave. -— Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St.; P. Kočevar taj.. 143 N. River St.; J. Košmerl, blag. 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, 'aj.,	5624 C-alcuta ave.; J. Luznar,
blag., 15620 CalCuta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419: Fr. Leben, taj., Box 419; J, Šume, blag.. Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, lih:	F. Bukovac,
predsednik In blagajnik, Box 222; E. Toffant, tajnik, Box 183. — Seja 1 nedeljo t mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: J. Tevž. pred., Box 48; G. Ermenc, taj.,'Box 142; V. Hočevar, blag., Box 15. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
.Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred.
Box; A. Renko. taj.. Box 2. Cecil, Pa., Washington Co.; A. Papič, blag.. Box 58. Cecil, Pa. — - Seja 1 nedeljo v mesecu ob 2, uri popoludne.
Št. 31 Farmington, W. Va.:	J-
Fumič, preds.; J. Kubin, taj.. Box 252; Jos. Probič, blag.. Box 218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, III.: F. Dominšek. pred.; A. Žitnik, taj-. B. 194; A, Jaklič blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, 111.: F. Krek. pred
sednik; M. Gorenc, taj- Box 132; A. Švajger, blagajnfk. Box 14t. —
—- Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 34. Oregon City, Oregon:	Fr.
Sajevec, pred., 131 — 18. St.; J. Sajevec. taj., Box 235; M. Škof, blag- B. 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: J. Debelak, pred., B. 83; J. Žagar, taj., Box 83; M. Šetina, blag.. B. 56. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36. Springfield, lih: I- Stember-ger, pred., 1513 Peerija. R.; A. Pekol, taj.. 1406 E. Carpenter St.; A. Avbel. blag., 2108 E. Laurence ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37. Lowber, Pa.: J. Zorko, pred., R. 3, B. 91, W. Newton. Pa.; J. Sire. taj.. Box 36. W. Newton. Pa.; J. Grošelj, blag.. Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.:	J. Lampreht, pred- R. No. 3. B. 224:	A.
Lamut, taj.. R. No. 3, Box 166: J. Pe-tri-k. blag.. R. 3. B. 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar. Colo.:	A. Kranjc,
pred.. B 203; F. Požerl. taj. B. 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambridge, Pa.:	V. Hafner,
pred.. B. 29; A. Uhernik. taj. Box 214; K. Grojzdek, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: M. Vuka-
nič, preds., Box 32; A. Kauzlarič, taj.
Box 32: B. Šnajder, blag., B. 319. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra. pred.. Box 1; M. Stipan, -taj. B. 7; J. Slapar. blag.. Box 1.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 44. Virden. lih:	F. Peterlin,
pred.. B. 410; J. Jurak, taj.. Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic. Mich.: J. Cotič, pred., Box 45; J. Perič, taj.. Box 155; A. Gregorec, blag.. Box 153. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Callf.: F. Skubic. pred., 591 Vermont St.; A. Ser-jak, -taj.; 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag- 2010 Foison St. — Seja vsaki 1. četrtek v mesecu.
Št. 47 Chicago, lih: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1524 So. 41.
Court; Mary Skubic, blagajničarka, 2727'S. 42nd Court. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta.,
Kans.: JI. Drmota. pred., P. Q. B. 47; V. Blažič, taj.. P. O. Box 16; S. Dudaš, blag., P. O'. B. 62. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Wlnterquartes, Utah: A. Mejaš, pred., Box 71; Antonie Orač, taj, Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag.. Box 20, Scofield, Utah. Seja
3.	nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.: F. Zavla, pred.. 588% National ave.. K. Presečnik. taj.. 469 Reed St.: F. Kalan, blag., 341 — Cth St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51. Ravensdale. Wash.: F. Arko, pred.; M. Mežnar, taj., Box 75;	-T-
Arko, blag.. B. 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52. Somerset, Colo.:	J. Česnik,
pred., B. 55; K. Ernožnik. Box 155: A. Majnik, blag- B. 10G. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53. La Salte, lih: -T. Novak, pred. 206 — 3. St.; F. Vidergar, taj.. Rd. St. No. 1115 — 36. St.: F. Pirnat, blag.. 1236 Main St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely. Minn.: J. Krdel, pred., A. Bolka, taj.. Box 442: A. Perušek. blag., B. 441. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 55. Broughton, Pa.:	JI. Fajfar,
pred.. B. 117; M. Primožič, taj- Box 113; F. Skvarič. blag., B. 48.—Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheok, pred- B. 563; M. Klemenc. taj.. Box 563:	J. Brtoncelj.
blag., B. 151. —- Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran,
pred.. B. 17; F. Hribar, taj., Box 218;
A.	Brnet blag.. B. 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58. Greenland, Mich.; L. Kosmač, pred., B. 1; J. Gešell, taj.. Box 73; J. Brula, blag.. B. 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: M. Petrič, pred., B. 181; M. Jager, taj., B. 102;
J. Potokar, blag., B. 16.	—• Seja
3. nedeljo y mesecu.
Št. 60. Pueblo, Colo.:	F. Stupar,
preds.. 1208 Bervin ave.:	J. Mi-
glin taj.. 1235 Ioyler ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. — Seja vsakiga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio:	J. Princ
pred.. 140 Brody St.: F. Levstik, taj.. 817 Wooster ave.; G. Kos, blag.. 224 High St. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: G. Petkovšek, pred- 1794 E. 29:h ave.; F. Hreščar, taj., 1708 E. 28th ave : J. Dugan, blag.. 1721 E. 30th ave. — Sej.t 1. nedeljo v mesecu.
Št. 63. Sheboygan, Wis.. J. Kešman, pred- 1525 Indiana ave.; J. Pirc, taj. R. Box 181; J. Bogataj, blag., 1322 E. 7- St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič. pred.. Box 97; M. Podvorac, taj., Box 121 Gambrina Co., St. Michael, Pa.; I. Štritof, blag.. Box 40. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Šveic, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 .Superior, Wyo.:	A. Bandaž,
pred., B. 284; Fr. Krasovi-,, taj., Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67. Johnston City, lih: J. Slivnik, pred., B. 599; V. Pugelj, taj.. Box 561; ii. Smolič, blag.. B. 561.	•— Seja
1. nedeljo v mesecu.
Št. 68. Issaquah, Wash.:	P. Kos,
pred., B. 123 : J. Kramer, taj- B. 170;.T. Skerbinc. blag.. B. 82. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 69. Brewster, Ohio; F. Koprivec, pred., Box 115; L. Levstek, taj- Box 233; M. Strah, blag.. Box 123. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70. Dunlo, Pa.: A. Strle, preds.,
B.	12; A. Samec, taj.. Box 208: J. Do-lez, blag., B. 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
preds.. Box 251; M. Čebašek, taj.,
Box 206; Me Malgaij. blag.. B. 206. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72. Taylor Springs, lih: R. Backi. pred. B. 133: J. Janžekovič taj., Box 132; .T. Krehn, blag., B. 198. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, lih: A. Hrvatin, pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj.
pred., 1175 Virginia ave.:	I. Tegelj,
taj- 1115 Virginia ave.; M. Logar blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena. Mont.:	M.
Strajner, pred.. B. 75- F. E. Mihelich, taj- Box 75; ih Strajner.' blag., B. 75.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan pred.. Box 22; M. Možnarič, taj.. • Box 85; J. Cerošek, blag- Box 144.— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77. Cherokee, Kans.: L. Prelož-nik., pred- E. S. Mail 65: J. Cestnik, taj.. B. 65: .L Premk, blag., B. 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brereton, lih: J. Črne. preds. B. 23; J. Črne. taj.. Box 23; J. Petje, blag., B. 113. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 79. East Palestine, Ohio: S. čuk pTed.. L. Box 339; P. Tavčar, taj., L. Box 412; I. Čuk. blag. L. Box 254.
Št. 80 Herminie, No. 1, Pa.; J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bedek, blag. Box Gl. — Seja vsako zadnja nedeljo v mesecu.
Št. 81. Biwabik, Minn.:	F. Ka-riš
preds.. Box 107; J. Delak, taj., Biwabik, Minn.; M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvič, taj., Box 26: F. Gimpel, blag , Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., B. 188; J. Šnajder taj. B. 212; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: M. Lokovšek, pred., B. 32; J. Umek, taj., B. 34; J. Podkrajnik. blag., B. 22. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Š. 85. Renton, Wash.:	J. Šemrov,
pred , B. 1358; J. Kovačič, taj.. Box 1032; F. Pečnik, blag.. Box 1052.
Št. 86. Herminie No. 2, Pa.:	J.
Kralj, pred.; L. Bric,-taj., R. F. D. No. 3, Box 106; V. Dresbar, blag., B 153. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
št. 87. Cleveland, O.:	J. Polanc,
pred., 1101 E. 63. St.; M. Golob, taj., 4714 St. Clair St.; T. Jereb, blag. 1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 88. Panama, lih:	J. Ferjančič
preds.. Box 10; F. Petrič, taj., Box 783: F. Kmet. blag., B. 704. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj.. Box 27. Morgan, Pa.; L. Verdinek blag., B. 172, Bridgeville, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90. Washoe. Mont.:	F. Rihard,
pred., P O. Bear Creek. Mont.; J. Leskovec. taj. P. O.; L. Čadež, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91. Black Diamond, Wash.: M.
Petcimick. pred.. 1!. 4:	A. Tratnik,
taj.. Box 310: Ana Plaveč, blag., B. 644. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 92. Cie Elum. Wash.: J. Petkovšek, pred . Box 536; L. Oman, tajnik in blagajnik, Box 521.
Št. 93. Globe. Ariz.: J. Pavlic, pred., B. 503; J. Pangerc, taj.. Box 1641;
A.	Pugelj, blag,. B. 1366. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 94, Cleveland, O.: A. Kos, pred. 16301 Waterloo Rd.; A. Pirnat, taj., 427 E. 160. St.; A. Gerbič, blag., 1G021 Waterloo Rd. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 95. Bradley, lih:	G. Standohar,
pred.; L. Sterbenc, taj., Box 162; A. Lustik. blag. — Seja 1. ponedeljek v mesecu.
Št. 96. Piper, Ala.: J. Novak, pred.;
B.	137; J. F. Kren, taj., Box 33; . F Volk. blag., B. 33. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 97. Calumet, Mich.:	P. Špehar,
pred.. 4227 -— 11. St.; L. Stariha, taj., 23 Cary St.: .1. Pikus, blag.. 51 — 5. Street.
Št. 98. Oak View. Colo.: F. Jekovec. pred.. B. 41; M. Gerčar. taj.. B. 125: ir. Vidi-ngar. blag., B. 41. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 99. Biocton, Ala.:	J. Barvar.
pred.; .T. F. Perko. taj.. Box 196; J. Skok. blag.. B. 361.—Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 100. Chicago, Pullman Sta. lih:
F. Pre-tner. pred.. 1329 Fuhon ave.: F. Klun. taj.. 11316 Fulton ave.; J. Janc, blag.. 11316 Fulton ave. — Seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
Št. 101. Denver, Colorado: J. Skra-bec. pred.. 5232 Washington St.; E. Gorše, taj.. B. 202. Stockyards Sta.: J. Prijatelj, blag., 5232 Washington St.; — Seja vsakega 17. dne v mesecu.
Št. 102. Trestle, Pa.:. J. Rupnik, pred.. Box 90. Unity. Pa.:	M.
Kastelic, taj.. R. F. D.. Box 84. Turtle Creek: I. Fatur, blag., R. 1. Box 90. Unity Sta. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 103. Homer City. Pa.: F. Babič pred- B. 428: F. Mikuš, taj.. Box 460; St. Toličič, blag- Box 428.	— Seja
vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 104. Chicago, lil.:	Fr. Godina
pred., 1441 Fullerton ave.: M. Ribnikar. taj. 731 Reed St.; P. Šolar, blag., 737 Reese St.
Št. 105. Mascoutah, III.:	J. Pintar,
preds., Chas. Welletz, taj. Box 51; P. Drolc, hlag.
Št. 106. Adamsburg, Pa.: Fr. Kastelec, pred.; A. Laurič. taj.. Box 57, A-damsburg. Pa.: J. Godina, blag.
Št. 107. Yukon, Pa.: M. Mackovšek, pred.. B. 149; J. Prešeren, taj., Box 185: .T. Kastelic, blag.. F. D. N. 1. B. 116.
Št. 108. Maryville, lih: M. Dergan. prod.. B. 108: .T. Gornik, taj- B. 185; J. Mravle, blag., B. 108. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 109. Diamondville, Wyo.:	J.
Koščak' pred., B. 35; J. Brovich. taj-Box 104; A. Šabec. blag., B. 43.
Št. 110. Zeigler, lih: J. Vene. pred.; F. Jerič. taj.. Box 84; M. Tekavec, blag.. B. 24.
Št. 111. West Allis, Wis.:	A. Lon-
čarič. pred., 443 — 53. ave.: G. Podkrižnik. taj.. 471 — 53. a,ve.; F. Bačan. blag.. 471 — 53. ave.
Št. 112. Whitsett. Pa.:	F. Kodra,
pred.: V. Lorenčič, .taj.. Box 88:	F.
Pikel. blag.
Št. 113. Meadow Land, Pa.: A. Gruden. pred., B. 42: B. Godec, taj.. Box 248; F. Pelhan, blag., B. 218.
Št. 114. Tooele. Utah:	M. Bezek,
pred.: S. Lesar, taj., Bcx 165; B. Mohorič, blag.
Št. 115. Kenilworth, Utah: J. Juvan, pred.; A. Juvan. taj.
Št. 116. .Manor, Pa.:	J. Terbots.
pred., B. 276: F. Demshar. taj- B. 253 Št. 117. Ewelett, Minn.: M. Kobal, pred., 43 Norman ave.; .T. Pogačnik, taj.. 43 Norman ave.: J. Kaplja, blag., 47 Norman ave. — Seja vsako- 2. nedeljo v mesecu.
Št. 118. Beadling. Pa.; J. Saffer. pred.; M. Kuna, taj., Box 105; A. Hrvat blag.
Št. 119. Bridgeport, Ohio: J. Žabkar, ¡pred.; M. Skoda, taj., Box 750; L. 'Gorenc, blag. — Seja vsako 2. nedeljo | v mesecu.
DOPIS.
■Cle.veland. O.
Cenjeni gospod urednik:	Tudi
jaz sem se pr e drznil napisati nekaj črtic, v tem Za delavce priljubljenem in se zanje bojujočemu listu, čeravno po mislih' nekaterih — brezverskemu listu. Pa kaj jim hočemo, moremo tudi vpoštevati
tiste besede, ki jih najdemo v svetem pismu zapisane, odpustite jim saj ne vedo kaj delajo, ali pa sploh govorijo.
Zima se poslavlja in pomlad nam že podaja roko, priroda bode ozelenela in novo življenje se bode zopet začelo, vsa narava se bode tako rekoč, prebudila in oživela, in zraven tega smo se pa tudi mi, slovenski svobodmiselni delavci začeli zbujati, iz tako rekoč dolgega spanja in tako se začeli zavedati, da iso oni tisti, ki držijo gori celo obrt jim pomagajo pol-.niti s trdim delom in nizko plačo mošnjičke bogatinom in kapitalistom, sami se pa zadovoljijo z o-stanki, kar pade raz njihove mize.
Kar se tiče na društvenemu polju, smo tukaj sicer dobro podkovani, kakor sploh malo kje.
Prvega marca smo pa tudi odprli “Slovenski delavci” v Clevelandu, svojo grocerijo in mesnico na St. Olair ali bolj po domače v “Ribnici” in ki prav dobro napreduje, v kratkem pa. mislimo odpreti še podružnico v “Zuženber-ku”.
Toraj slovenski delavci le pogum in sloga, in potem bodite prepričani, da zmaga je zagotovljena, in ne more propasti čeprav i-marno sovražnikov, in kdo so ti? To so naši dosedanji slovenski trgovci, od katerih smo bili tudi mi odjemalci. Znosili smo jim vse do zadnjega, centa v njihovo nikdar nenasitljivo torbo, in jim pomagali kopičiti tisočake in zidati hiše.
Pred kratkim se jih je nekoliko takih tičkov izrazilo, da imajo nekaj tisočakov na razpolago, in s tem da žele pokončati našo zadrugo in konkurirati, vi le korajžno naprej, vsaj to je kar mi hočemo. Zakaj pa niste tako delali poprej ?!
Toraj slovenski delavci malo pomisleka k temu: Odkod so pa dobili naši trgovci tiste tisočake, s katerimi nas nameravajo sedaj pokončati. Odkod so prišli? Kdo jim jih je dal? Ali ne ubogi trpin, '.-lovenski delavec, ki se muči dan za dnem po tovarnah v potu svojega obraza, da sam sebe in svojo družino pošteno preživi, in pošteno plača vsace-ga prvega.
In kaj ima od tega? Še zasmehovan in zaničevanje, to je za plačilo, zakaj pa ti ubogi trpin si ne moreš preskrbeti poštenega stanovanja, ker delaš dan na dan, za to ker živiš pošteno. Tisti dan, ko smo imeli otvoritev prodajalne, so se zbrali in šli in nas očrnili, pri vseh trgovcih, ki prodajajo na debelo. Češ da nas bodo tako ustrašili, in so nas nazivali, da smo socijalisti in anarhistična banda, in da nam ne smejo prodati nobene stvari.
Toraj slovenski trgovci ali smo mi od vas odvisni ali ste vi od nas? Ali ste vi nam nosili svoje težko prislužene dolarje, ali mi Vam ? Mi smo ravno tako dobili stvari od 'veletržcev če ste nam ravno prepovedali pa drugje ker Cleveland je precej velika vas in se tudi nahaja vsakovrstnih trgovcev, ki tudi socijalistom kaj zaupajo in se menda ne bojijo, da bi jim anarhisti njihove trgovine .ne uničili z bombami, (ako ravno ne v resnici). Eden takih nasprotnikov se je izrazil, ko je mati poslala svojo hčerko k dotičnomu, češ pri vas ne dobite takega kruha kakor pri nas smo jim mi prepovedali. Spet drugi je rekel-, prepozno so se zmi-slili jaz že imam polne žepe, to je samo umevno, da se je ravnal po zgledu lisjaka ker je bilo grozdje previsoko, nemararii ga, je prekislo.
Takih in enakih primerov imam dovolj, kar hi pa vam ¡vzelo preveč prostora meni pa tudi časa.
Toraj slovenski delavci združimo se, le ste.m dosežemo svoj cilj, in ne pustimo, da bi nam drugi po glavah bodili, kajti le z združenimi močmi dosežemo kaj tako željno pričakujemo in pridemo do zmage. Vi slovenski trgovci si pa zapomnite, da akoravno bi se vam posrečilo nas uničiti, ne bodete čisto nič na boljšem, tisto vaše geslo “Svoji k svojim’ pa potem lahko ■pribijete na vrata vaših hlevov. Tiste tisočake pa, ki jih imate odveč. pa hranite se še lahko pripeti, da jih bodete porabili za med.
J. E. Reberšek, ud zadruge.
DENAR POŠILJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah :
Za	$10.35 ....	
/jA	$20.50 ....	.... Kron 100
Za	$30.85 ....	.... Kron 150
Za	$41.00 ....	
Za	$61.50 ....	
Za	$102.50 ....	
Za	$204.50 ....	.. . • Kron 1000
Za $1020.00 ....		
Poštnina je všteta pri teh svotah. Pišite slovensko na
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave.r Chicago.
SPOMLAD SE PRIČNE 21. MARCA.
In ko se lepo vreme pojavi, človek čuti, da potrebuje tudi LEPE O-BLEKE, zato naznanjam, da imam že spomladansko obleko v zalogi. Pridte si jo ogledati.
NAROČITE NOVO OBLEKO SEDAJ!
Cene oblekam so od $15 do 40. — Nad 1000 različnih vzorcev raznih oblek, čedno izdelanih, lepega kroja in vse delo garantiramo! Nove srajce $1.00 in več, Hlače od $1.50 do 4.50, Ovratnice od 25e naprej in vsepolno raznega moškega perila najnovejše MODE za to sezono.
Pridite in se prepričajte.
Pri meni dobite vedno dobro blago in vljudno postrežbo.
Maurice E. Wolfe,
21W. Pike St CAMSBURG, Pa-
Slovenskim gostilnicarjèm in trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec
2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Telefon Lawndale 5616
Tei. Canil 1386
Dvorane za vse priložnosti.
VODAKOV BUFFET
18 2 5 So. Loomis Sí.
vogal 18. Pince. CHICAGO
NAJEMNIK k TANA, Izdelovalca aodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk 8t. Tel. Oanal 1408
Telefon: Canal 3014
N A Z DAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovr»t-ne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN POTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, 111.
The Roosevelt Salooti”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
trgovec z vinom, cigarami, mrzita vom itd. — Se priporoča Slovence«!
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Boliemio**
kjer se toči izborno impor ti rano plzensko, Anheuser Bvrsh in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18.nl.
"Glas Svobode”
(The Voice ofLwbbtt)
weekly
Published by m^Tkonda C8l co 3622 W. 26 Street Utaicasfo, Illinois
Subscription $2. 00 per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni	list	za slovenski
narod v Ameriki.___________
v	svobode’ ibhaja vsaki petek
_____________in velja-----------------
■A AMnlSO:
Za celo lete.............J*-™
sa pel leta.............e*-0*
■a BVBOPO
Zaeele leto..............
*a pol leta.............•!•**
Raslo» sa Dones nt toIiliaiv* jt»
Q1_AS SVOBODE
9tl2 W. 2« ITR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliU« prosimo naročnik É» »am natančno naznanijo poleg Not»«a tud Ita«i naslov.
STANOVSKA POLITIKA.
N' srednjem veku so tvorile cehe in 'bratovščine organiziranih rokodelcev postavno pripoznani in ščiteni stan. Oni so. pripadali n prednost imaj očim. Kdor je pripadal k enemu stanu, vžival je pravice tega stanu. Kdor ni pripadal k nobenemu stanu, ni imel sploh nobenih pravic. Velika masa ljudstva, takrat osobito sestojeea iz kmetov, potem dninarjev in neukih delavcev in takrat številno ‘‘popotujočega ljudstva’ obedveh spolov, to so: trampi srednjega veka, niso bili organizirani, tedaj brezpravni. Sicer je tudi govor o nekem ‘‘kmečkem stanu”, toda to je bil le mali del svobodnoroje-nih. Edino s tem, da je bil velik del človeštva na tak način prepuščen usodi in brezpravnega narejen, dala se je vzdržavati socialna organizacija stanovskih družb. Nesvobodni so tvorili vodnjak, v katerega so se vsi tisti stekali, za katere niso imele bratovske družbe v svoji organizaciji nobene rabe.
Ali bi se dalo misliti, da v novejšem času se bi znalo poskusiti kaj sličnega, celo tukaj v Zdr. državah? In vendar je tako. V ameriškem delavskem gibanju vlada silna tendenca po stanovski zaivr-šitvi. Izvežbani delavci gredo na to, da se ločijo od mase; kar se s tem pospešuje, ko so prvi večinoma turojeni, a poslednji pa skoraj izključno sami priseljniki. Turojeni se organizirajo ter po možnosti izključujejo priseljnike iz svojih strokovnih družb. Posamezne stroke, kot železninski delavci, steklarjih in pokladalci opeke, so to tako daleč tirali, da priseljniki so komaj pristop dosegli. -
Toda tjjdi od vagoraj doli je bi-'lp to ¿dimljenje pospeševano". Vladanje Mark Hanna — in on je bil eden najrazboritejših med ameriškimi kapitalisti — je šlo oeividno na sledeče:	mi damo izvežbani
manjšini dostojno mezdo in dostojno ravnanje ter jih osamimo od mase, ki so jim nebrižni, in jih nam prepustijo v poljubno izkoriščanje. S tem si zagotovimo ne-utrpne delavce in dobimo z njimi tudi politično pomoč, kateri se ne-moreino odpovedati v deželi s splošno volilno pravico. Za višjo plačo, katero moramo manjšini plačati, si odškodujemo pri kon-smnentih. Ta stvar izvrstno deluje.
Toda to ni vse. Le-ta metoda je postala takorekoč vladni-prineip in bas sedaj predloži za to sijajen dokaz. Edgar E. Clark iz Iowa je od predsednika Wilsona imenovan predsednikom meddržavne trgovinske komisije in senatni trgovinski odsek je to imenovanje že potrdil. To je silno važen urad, kajti komisija je sedaj dosegla obsežne pravice v uravnavi železniškega prometa. Ona lahko železniškim družbam predpisuje pristojbine, poviša njih dohodke za milijone ali pa zniža. Pod to točko pridobi imenovanje Clarka poseben pomen.. On je bil namreč predsednik “Railway Employees Federation”, zveze bratovščin železniških delavcev in Grand Chief reda železniških sprevodnikov. — Clark je tedaj zaupni mož organiziranih železniških delavcev dežele, ki šteje pol milijona članov. 0-ni ne pripadajo k Federation of Labor in tvorijo za to organizacijo največjo delavsko zvezo v deželi. ¡Njihovi zahtevi so železniške kom-
panije v novejšem času trditev proti postavile, da nemorejo več plačati, ker meddržavna komisija jim ne dovoli povišati pristojbine.
Imenovanje Clarka dá vzeti, da se bodo v tem spremembe vršile. Clark je sedaj mož, kateri v gotovem smislu prevladuje železnice v deželi. On jim zamore krušni pehar visoko ali nizko obesiti. Njegovo imenovanje dopušča samo en zaključek, da predsednik Wilson namerava s tem preprečiti spore med železniškimi kompanijami in njihovimi vslužbenci, da onim potom trgovinske komisije privolji višje pristojbine, nakar svojim vslužbencem nekoliko oddajo. To odgovarja točno politiki železniških bratovščin. Oni so že pred leti ustanovili posebno politično zvezo, katera dela na to, da smejo železnice zahtevati višje pristojbine, tako da dobijo več plače. Ta kupčija se bo naredila.
Za premogarje se je že vršilo nekaj sličnega. Antbracit-baroni so bili primorani opustiti njih fevdalizem in; se prilagoditi k pogajanju z delavci. S prva se je temu upiral njih ponos, toda našli so, da se da to po kupčijsko izvrstno narediti. Delavcem so nekoliko dovolili, a konsumentom so potrojeno vzeli. Ravnokar izišlo vladno iz-vestje pravi, da poslednja stavka je premogarjem prinesla $4,000,-000 na leto, medtem ko so premo-garski baroni koii&umentom odvzeli $13,450,000. Naredili so tedaj izvrstno kupčijo.
'Tisti, ki imajo izgubo pri celi stvari, so ne-organizirani. Velika masa neizvežbanih delavcev se nemore organizirati, in kon-sumenti tudi niso organizirani. — Le-ti plačajo tedaj zapitek in — kar je najvažnejše ustanovila se bo vrsta delavcev, ki se ne bo puntala, ki nima solidarno zavednost, se ne čuti za razredno, marveč za prednost imajočo. Toda tudi to drevo ne bo zrastlo do neba, ker prvič se vhod v ta stan in njega prenapoluitev nemore zabraniti in drugič imajo gospodarstveno ne organizirani glasovnico, s katero bodo znali tej stanovski politiki konec narediti.
SLOVENSKO ZAVETIŠČE.
V pojasnilo!
Mesečnik Naš Gospodar, št. 12 z dne 1. marca t. 1. piše med drugim tudi sledeče:
“Opozarjamo še, da ima S. Z. poleg gori izkazanega denarja še kakih petsto dolarjev, kateri so bili nabrani za časa delovanja začasnega odbora, kateri je prenehal s svojim delovanjem na prvi konvenciji, 28. novembra'lanskega leta. Tega denarja ni še do danes nihče izročil ne tajniku ne blagajniki! S. Z.”
Tora j tako? Kar se je domnevalo začasnemu odboru in kar se je domnevalo tistim rojakom, ki dobro poznajo nekako skrivno politiko, kr tiči za gorenjimi besedami tajnika S. Z., le ni bila nobena prevara.
Kot eden prvih buditeljev te i-de.je za slovenski sanitarij ali zavetišče, kot eden sklicateljev prvega občnega shoda, kot nadzornik začasnega odbora, kot od Glas Svobode pooblaščeni direktor in na konvenciji izvoljeni nadzornik S. Z. in upravnik lista Glas Svobode si štejem v dolžnost, da stvar pojasnim, da se ne bo koga napačno sodilo in mu izza plota predbacivalo, da na tihem ruje proti S. Z.
Stvar je namreč taka :
Denar (natančna svota mi ravno sedaj ni znana) katerega hrani in ima obrestonosno naloženega Začasni odbor, je nabral Glas Svobode in ga izročil Začasnemu odboru ; ta začasni odbor je odgovoren Glas Svobode Co. za ves od njega prejet denar. Začasni odbor je še danes pod poroštvom in bo tako dolgo, dokler se ne izkaže Glas Svobode Co., da je denar izročil v prave roke, to je tistemu komur postavno spada.
Gospod tajnik S. Z. je pisal in govoril okoli, da je že vse v redu, da je tudi inkorporacija gotova in je celo opomnil g. M. Koštruna, da naj denar kar njemu (tajniku S. Z ) izroči. Začasni blagajnik je opozoril začasnega tajnika in mu rekel naj sklice sejo, da se pome-
nimo o predaji blagajne. Začasni tajnik je res sklical sejo začasnega odbora in na isti je bilo sklenjeno, da se tajnika S. Z. obvesti, da skliče skupno sejo začasnega odbora in,direktorjev S. Z., ki živijo v Chicagi, da se na isti blagajna izroči Novemu odboru.
Kaj je tajnik S. Z. storil, pove pismo, katerega priobčim v celoti. Glasi se:
Chicago, 111., febr. 24, 1913. Cenjenemu
Začasnemu odboru S. Z.
Loco.
¡Cenjeni gospodje: —
iNa Vaš dopis od 17. t. m. poročam, da ne morem sklicati seje odbora S. Z. za leto 1913 in sicer zato ne, ker ta odbor nima v smislu pravil skupnih sej ampak rešuje vse zadeve pismeno, seje pa ima le v slučaju zelo važnih zadev, kot nakup zemljišča, zidanje zgradb itd.	- '
Kar se tiče predaje rečij od začasnega odbora na stalni odbor, je bilo o dohodkih in izdatkih poro-čano že na prvi konvenciji in tudi to poročilo odobreno od nadzornega odbora in sprejeto od konvencije. Če ima odbor še kake prejemke in izdatke od tedaj, naj se skliče stari nadzorni odbor, pa naj jih vredi in pregleda.
Sejo lahko skliče začasni odbor, ker ima svoje odbornike tukaj in na seji, kjer misli oddati svoje reči, povabi lahko tudi tajnika Zavetišča, da vzprejme te reči in jih potrdi. Če želi začasni odbor povabiti tudi druge tukaj živeče odbornike S. Z. za leto 1913, lahko to stori, potrebno pa ni, ker tvorijo ti odborniki po večini nadzorni odbor za sedanji, to je stalni odbor ne pa za začasni odbor, kte-ri ima svoj nadzorni odbor in kte-ri pravtako dobro nadzira, kot novi ali stalni odbor. Varščine so v redu in od tedaj posluje sedanji tajnik tudi uradno. To je pa tudi vse, kar spada v zahteve začasnega odbora.
V interesu dobre stvari bi bilo, da se to kmalu uredi, da se ne bodo po nepotrebnem napravljale nove homatije.
Tajnik S. Z.
Frank Krže.
Na konvenciji je bilo sklenjeno, da celoten direktorij nima svojih sej, pač pa ima svoje seje “nadzorni in glavni” odbor in ravno zaradi tega so bili voljeni v nadzorni odbor izključno direktorji iz ¡Chieage. Glej zapisnik konvencije. In g. tajnik, če tega. nimate Vi zapisano v Vašem zapisniku, izposodite si ga od g. Zavertnika, ki je natančno vse sproti bilježil, kaj se je na konvenciji vršilo.
Pravite, da poroštva so tudi v redu. Kdo ve'če so, saj jaz le toliko vem, da sem podpisal prošnjo za poroštvo, a živ krst me ni obvestil, da sem dobil poroštvo. Isto se lahko reče o drugih nadzornikih in direktorjih. Nadalje, inkor-poraeija tudi takrat ni bila v redu, dasi ste vi trdili, da je v redu. tudi se ne ve, če je ista danes v redu. Mene ni otem nobeden obvestil.
Začasni odbor je odgovoren ne samo Glas Svobode Co. za denar temveč tudi darovalcem, zato pa ne more biti dovolj previden in ni-kdo mu ne more šteti v zlo, da ji1 previden s tujim denarjem.
Skličite seje, povabite začasni odbor in ko se isti prepriča, da je res vse v redu, pa Vam izroči blagajno. prej je pa ne boste dobili, magari še tako zavratno napadate in zbadate.
Nadalje pravite v svojem pismu : Varščine so v redu in od tedaj naprej posluje sedanji tajnik tudi uradno. To je pa tudi vse, kar spada v zahteve začasnega odbora,” Malo več razsodka smo pa vendar pričakovali. Zapomnite si, da Vi ste ravno toliko kot eden izmed začasnega odbora tako dolgo dokler ne skličete seje v inkor-poraciji imenovanih “trastees” in dokler omenjeni trastee ne potrdi imenovanja konvencije. O tern bi se bili lahko informirali pri odvetniku in če bi tako storili se bi prav gotovo poslužili pra-ve poti j n strli pero. ki je pisalo tisti za S. Z. škodljiv članek. Začasni odbor se ne brani oddati blagajno, zahteva pa. da je vse v redu in ve komu izroči denar, ki je narodna last, S tem ni rečeno, da Vam denarja ne zaupa, ne, nikakor ne, dr-
ži se le pravilnosti, ker Klobučarjeva skušnja s SNPJ glede predaje blagajne, je marsikomu oči odprla in tako tudi nam, ki smo odgovorni za denar.
Mimogrede naj še omenim kot nadzornik S. Z., da se nikakor ne strinjam s tem, da bi elani S. Z. pošiljali denar na tajnika. — Zakaj imamo pa blagajnika?! Če tajnik ima pravico prejemati denar, potem naj ima tudi pravico istega hraniti, potem pa naj reče kdo kar hoče in kar mu ljubo. Jaz se s tern ne strinjam in želim, da se ta stvar spravi v red.; ob enem pa apelujem na ostale nadzornike in direktorje, da o tem izrazijo svoje nepristransko mnenje.
G. tajnik piše tudi nekaj o listih, pove pa ne imena istih.' Vsa pisava v Našem Gospodarju je nekam čudno-zavita in tako tudi gle-"de listov. Kar se tiče lista GLAS SVOBODE, je ta za Zavetišče BIL, JE in BO, priobčil pa ne bo ničesar prej, dokler se stvari ne ■ vrCdijo, pa če je to komu prav ali ne. V mlaki ne bomo ribarili, narod hoče biti na jasnem!
A. H. Skubic.
REGISTER JOKELNA KRTAČE.
Bumf . . . tut-tut.. . Kolesa so zavreščala in kondukter, bil je menda zamore, je zavpil: “Zonso-na kolemoooo”. “Hej Jokel,” rekel sem si, “zdaj si pa na mestu, le lepo zagrabi tist register in zbaši se s sedeža. Zdaj si že v Pencil-vaniji in malo okol se oglej, če boš videl kakega loncmana s kakim domačim knofom na prsih.” Na srečo sem sestal vse polno rojakov, ki so se bili zbrati okoli postaje v Žonsonu in so prav podo-mače med seboj hrupno govorili. Kar naravnost k njim jo ubrišem. na kar smo se prav po prijateljsko pozdravili in v roke segli.
“No kaj pa je vendar takega, da ste vsi tako presneto razburjeni?” sem vprašal enega črnolasega, lepo našminkanega precej do-vtipnega človeka, ki je pa kazal, da je jako nejevoljen in zgledal prav kakor kak Tirolc.
“Ušu nam je, ušu”. — “In kdo Vam je ušu?” sem radovedno vprašal tistega Tirolca. “Ej, tist hudič iz Garreta, tist, ki je pisal prot meu v Glas Svobode, tist so-cjalist iz post bokse štev. 48. Na, preklet! Varant imamo, pa nam je ta hudič štreno zmešal. Kaj črno napraut?”
Kaj čte napravt? Nič, ker mu nič ne morete. Pokažte naprej, da niste nič prekratki, potem pa va-rante jemajte, pa bo stvar gotova”.
“Aha, ljudje božji, to je tud en nemškutar. Zagrabmo ga in po-fajtajmo se, smrt vsim Sitarjem, smrt vsim tistim, ki so prot men in gospod Rovaču! Nanjega!” Jaz sem pa reku: “Ne bote me, ne!” in pokazal sem velko zvezdo, kte-ro sem imel skrito pod suknjo, tisto reportarsko zvezdo, katero mi ,je enkart čikašk Bahmau zastonj naredu. To bi vid-li tiste pogumne ljudi, posebno pa tistga Tirolca z malimi muštaf&mi kako so jo u-brali gor proti Franklinu in čez most na Kolemau. Jaz sem jo mahal korajžno za njimi in jim kazal svojo zvezdo in kolikor bolj sem jim mahal, da naj počakajo) toliko bolj so jo kurili. Nazadnje so se pa kar v en grocerijski štor poskrili in vrata moško zabarikadirali. Enkrat sem mislil, da bi jih našturmal kar enoročno, pa se mi je zdelo prenevarno, ker skoz šipe sem videl kako so se pripravljali na naskok in brusili starokranjske pipce. Hej to so ti rezarji, pa kako hrabri so!
“Jokel”, mislil sem si, “pipca nimaš, sablje tudi ne, zato je najboljše, da se skriješ za vogal in o-pazuješ kaj se bo zgodilo”. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Dol po cesti jo moško prikoraka ne slabo rejena pršona, ki je podobna bolj kakemu pirdrajverju, kot pa inaj-nerju, ki jo naravnost zavije v štor. ¡Pred vratini je moral čakati precej časa, ker so morali odstraniti barikado. Zdelo se je kot da ima jako važen posel, ker je vedno stopical in premikava! noge, vmes pa sam s seboj govoril: Proklet. ‘Sitar, ti hudičev Pavlovič, o ti proklete duše soeijalistične, da bi vas le taužent hudičev odneslo.
Tistimi Žabriču pa bomo vrat zavili. Glih.tako bo . . . .”0 halo, halo! Ravno po tebe sem mislil poslat. Vsedi se na ta b-erel kislega zelja, da se zmenimo kako bomo razbili tisti shod v Žansonu, ker tega jim vendar ne smemo dopustiti, da bi nam pred nosom zborovali in celo prišli revidirat po naših bukvah. Veš to se ne sme zgodit. Bukev ne pokažemo, ker drugač smo fertig”, tako je modroval tist mal Tirolc, kateremu so sc oči svetile kakor pinču, ke-dar vidi mačko na telegraf štangi.
“No, prijatelj, kako si kaj o-pravil. Al si ujel tistga zgagovca, ki je proti nama pisal v Glas Svobode in prav lepo pohvalil našega sovražnika ? ’ ’
“Ujel? Kaj še! (tiho na uho). Saj tisto je bil samo bluf, veš, varant* sem res uzel, ampak ujeti ga nisem maral, saj veš zakaj ne. Nekaj blufa pa mora bit, drugač nam nihče več pičice ne vrjame.”
“Hej, ti si pa šmart, ej ko bi jaz imel tvojo glavo, računi! bi si po $7 dnevnice in revidirali bi tiste tvoje bukve do konvencije, nazadnje pa zapisal, da je vse o-ke.”
‘ Naj bo kakor če, saj na konvenciji 'bomo spet vse za seboj potegnili, kakor smo zadnjič, Sitarja in socijaliste pa bomo oblatili, da. bo veselje. Veš kaj, Žabric nam je ušel in sam bog ga je nesel, ampak tistega Pavloviča, tistega bo treba sfiksati enkrat za vselej. — Nanjega morava vzeti klaftro dolg varant, da bo sedel v kehi saj tako dolgo, da bo konvencija končana, pa če prav Strigel in Krtača prideta zanj bandee postavit. Noben Habeus corpus ...”
“Hej, kaj pa je habijo karpus?”
“Misliš, da ne vem kaj je hab..”
‘ ‘ Poberte se mi ven iz štacune, tod se ne bote*nič zganjali, 'kaj mislite, da bom jaz za vami ribala?”'
“Dej no, bod tih . . .
“Kaj, jaz tiho pred teboj, a! Ti mene živiš, al jaz . . .
“¡Saj te nihče ne vpraša, tak bod.........
“Le ven, pa pejte tam k Sitarji in imejte tam seje, tu v štaouni, pa ne bote imeli nobenih miteng.”
Vsi so se polagoma skidali in šli' vsak svojo pot, samo Tirolca ni bilo ven dolgo časa. Zdelo se mi je-jako čudno zakaj ga ni in ko sem ravno mislil potografirati tist štor, da bom imel v Chicagi vsaj', nekaj za pokazati, da sem res bi) v Koleino, nagloma butne skoz vrata neka oseba, Ta prizor sem ujel s kamero.
Predno sem šel na zborovanje sem se oglasil v glavni kanceliji SDPZveze in kakor sem slišal pogovor nameravajo razpisati precej mastne službe; glavni menežer je diktiral svojemu šribarju sledeče :
“RAZGLAS:
Kolemaška Zveza išče kompetentnega knjigovodjo in predsednika, Knjigovodja mora imeti najmanj .parletno prakso v kaki bankrotirani banki, za predsednika šene gleda, samo da je fajn peršona in zna slovenski pravilno bratu potem če se zna podpisati ali ne, je tudi dobro. Plača, je poleg postranskega zaslužka po dogovoru, zraven tega pa organizacija, plača: posebej $3.50 dnevnice pri reviziji lastnih pomot, pod pogojem, da knjigovodja pride na dan z računi, magar so isti prav zdelani ali' ne . . . iPunkt . . .
NEBO
Vsak kadi NEBO
cigarete
10 ža 5c
Vuk trj»»«: pnti »edn» »tč NEBO Citant »oki dt»
cork tip	CIGARETE
Imajo itejvtčji uspeh <r Ameriki ker 5« doVr»

EBCi
m
HSSSEEaESKKSEESEaaEaSEEaSI»
g Pijte najboljše pivo |
»
M
K
»
«t
g Peter Schoenhofen Brewing Co. tj
PHONE:
CANAL 9	CHICAGO, I LL.
Æzgzg./g. rtir /y fv?
J
M NAJVECJA slovanska ** TISKARNA V AMERIKI 1E
me
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
&
TE! gC AN A L, -448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.

Dajte zdelati »voje tiskovine pri
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDI NOST” edini čbški, linijski dnevnik
^ T UUUVDZJ1 STANB 10C. NA TBDEN.
sgs


Slovenska Delavska Podporna in
Družba
Penzijska
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MA DISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemangh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek,. R, R. 3 Box 57 Columbus, Kan s. TAJNIK^: Jos. Hauptman, Box 140, Darragih, Pa.
ZAPISNIKAR : Jos. Mostar, Box 120, Adarasburg, Pa.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETR.I0H, L, Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTU, n., Box 114, Mariaaina, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown. Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PU'MPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej
pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
DOPISI
Crested Butte, Colo.
Z ponovitvijo naročnine par vrstic. V zadnji številki Glas 'Svobode sem bral, da se je boter v Penn-svkaniji fino pridušal, ker mu Kristusov namestnik ni hotel otroka krstiti, ker ni bilo na otrokovi glavi navezanih par deeetakov. Well, well, to ni nič. Jaz Jurij Volk sem hodil 11 milj iz hribov in nesel otroka krstit in ko sem vprašal župnika če bo otroka krstil za pet dolarjev, mi je ta božji namestnik odgovoril, da iz pod 25 dolarjev ne krsti. Jaz pa ne bodi len, sem jo mahnil naravnost nazaj v hribe in domov dospevši sem krstil otroka za svobodomisleca. Nato je prišel gospod črnosuknjež k meni v hribe in me prosil, naj mu dam $5.00 in otroka bo krstil. Ker sem bil v biznesu sem dal otroka krstiti zaradi sosedov.
Pozdrav!	Jurij Volk.
Res je da Penzijska družba je še mlada in se ne more kosati s Narodno Jednoto, a pomisliti pa moramo, da vsaka dobra stvar raste, iravno tako kot so druge organizacije in tako bo rastla in se razvijala tudi Penzijska Družba. Rojaki širom Amerike pomislite, da ta Družba vam daje podporo za časa vašega življenja in Vas podpira s penzijo celo življenje, a povrhu tega daje tudi bolniško podporo in $100 posmrtnine.
Rojaki pristopajte pod okrilje te prekoristne delavske organizacije, ustanovljajte društva in jih priklopite k isti. Pozdrav!
F. J. Aleš.
Brereton, 111.
Kramp in lopato na stran pa pero v roke, tako sem si mislil, kajti sporočiti ,sem hotel nekaj stvari in tako prinesti tudi našo naselbino v javnost.
. 'Breretonu nas ni veliko Slovencev, a vendar smo precej zlož-hfune'3 seboj. Tnkajje eden sam. premogov rov, ki je last Mam-mouth Coal kompanije, kateri navadno več štapa kot posluje. No zadnje čase ga je nekaj pičilo, da
Calumet, Midi.
Že tri leta se tukaj nekaj kuha in zadnjih par mesecev jako vre, pa nikar ne mislite, da se kuhajo kaki žganci ali kranjske klobase. Tukaj je lokal W. F. M. Omenjena premogarska organizacija se dosti trudi in je že dosti izdala za agitacijo, ker je vzdržavala od vsake narodnosti po enega organizatorja. Mnogo shodov je sklicala, na katere so prišli celo nekateri glavni uradniki iz daljnega zapada, da so ljudstvu razlagali pomen organizacije in kako naj se rešijo iz oderuških verig kapitalizma. —-Ljudje so tukaj jako nevedni in plašni, posebno naši rojaki. In temu je največ krivo, ker premalo čitajo delavsko časopisje. Namesto čitanja, rajše_ igrajo karte, durak, ajnc, marjaš, pitro, 66 in zraven \ prilivajo s čašami piva. Polnoč jim
re;s stalno delamo. Nekateri rojaki :Mtro mine Mnogo rojakov je tu> tu bivajo že nad sedem let, ta kraj j M §e ffe yedo kaj pomeni beseda se jim je nekako k srcu prir a stel. I organiza<!ija) ,unija itd. 0d neka-
Na društvenem polju smo tudi terih koristolovskih in neotesanih precej pridni. Že imame tri dru- ■- biznesmanov so slišali, da so v u-
štva, najstareje je št. 80 S. N. P. J. potem 'pride št. 78 S. S. P. Z. in pred nekaj tedni smo ustanovili tretje št. 16, katerega smo priklopili k SDP&tPD. Gotovo si kateri mislil, ka j nam je treba v taki mali naselbini toliko društev in da se slednje društvo priklopilo k najmlajši organizaciji. Kot delavci sprevidimo, da kapitalisti ne bodo za nas skrbeli in da si tudi ne-moremo pod današnjim sistemom ničesar prihraniti za stare dni ali pa da bi mogli reči: We'll po smrti pa bo imela moja žena dovolj, saj imam dober zaslužek in nekaj vedno denem na stran. Ravno radi tega ne morem rojakom dovolj priporočati podpornih društev, ker te so nam edina podpora v slučaju bolezni in če. nas zadene nagla smrt. Da stno pa ustanovili še eno društvo in ga. priklopili k Penzij-ski družbi nas je pa privedlo do tega to, da nobena večjih organizacij ne daje penzije za slučaj o-nemoglosti. Bolniška podpora je allright, ravno tako je posmrtnina in proti tem nihče ne ugovarja, misliti pa moramo tudi na take nesreče, ki nas ne pobijejo naenkrat, temveč le toliko pokvarijo, da. ¿-e vlečemo okoli in visimo med smrtjo in življenjem, smrt. pa le noče priti. V takem slučaju pride penzija jako prav.
nijah ljudje, ki ne verujejo ne v boga, ne v cerkev in bi najrajše vse imet je porazdelili.- Naj večji teh bavbavov je naš mili Luka, ki porabi vsako priliko, da verno maso obdrži izvan organizacije. W. F. of Miners se je trudila celi dve leti •—• skoro zastonj. Nahujskani nevedneži so se celo ogibali tiste dvorane, kjer so se zavedni delavci shajali. Danes je to drugače, ker voda sili v grlo. Kapitalisti so začeli navijati svoje “šraufe”, ka sta prej dva delavca storila, to mora sedaj v ravno istem času storiti eden delavec za manjšo pla eo, in ljudstvo maršira kar trumo-na v unijo, ne oziraje se kaj porečejo g. Klopčič ali kedo drugi.
Dne 16. marca je samo na Calu-metu pristopilo nad 200 rudarjev k uniji, na Ahmeeku ne daleč od tu nekaj nad tristo. 'Sivi oblaki se zbirajo na obzorju, nevihta se bliža in grmelo bo, ker ne bo dolgo, ko bo vse organizirano in se nabrala tudi zadostna rezerva, ki nam bo pomagala razblinčiti sive oblake da se bo pokazalo rraeno solnce.
Slovenci še je čas, pristopite v unijo in ne držite se vedno v ozadju kot kravji rep, temveč energie-ino nastopite in podajte delavsko-bratsko roko bratu delavcu. Slo-
venski trgovci, tudi vi lahko veliko storite da se delavcem suženjski okovi odstranijo, kajti če si delavci zboljšajo svoj bedni položaj, bo toliko boljše tudi za vas. Nikar se iz 'ljudstva ne norčujte, kakor so to delali trgovci v Clevelandu ob času tamošnjega štrajka, kajti ravno tisto ljudstvo se .sedaj uad njimi hudo maščuje! — Delavci v združenju je moč in to naj bo geslo naše!
V vašem listu sem videl, da ste si pridobili novega naročnika Karola Gašperič a.li po domače Prešerna, no za tega se imate zahvaliti našemu Luki. Vso čast mu dajte, ker zadnje čase prav živo agitira za Glas Svobode. On je dober agitator za socijalistično stranko. Jaz sem zmiraj mislil, da G. S. je svobodomiseln list, dokler ni Klopčič naznanil iz svojega odra, da je socijalističen.
Nekoč je prišel precej pod vplivom inskih duhov na večerni kau-kus, dolgo časa je stal in premišljeval. kaj bi ovčicam povedal, na kar se sponine na Tonetovo in -Janezovo godlo v Amerikanski rjuhi ter začne nekako tako-le: “Ko hodim po tehtanju najdem skoro v vsaki hiši Glas Svobode. Ce jih vprašani zakaj podpirajo to soci-jalistični cunjo, mi odgovorijo, da niso naročeni na list in da jim kar tako prihaja na dom, a na listu pa vidim ime naročnika, naslov itd.” Vidiš modri Lukec, zavedni delavci še ne bojijo pokazati, da imajo list Glas Svobode v hiši, ampak Ti ga na mizo položijo in se potem iz tebe norce brijejo. Nadalje se ta črni serežan huduje in pravi: “Za tisto socijalistično obžgano cunjo imate dva. dolarja, za moje Mohorjeve bukve pa nimate enega dolarja in četrt, ki so vredne stokrat več kakor tista socijalistiena gnojnica (Op. st. Luka ne more preboleti tistega, ko so se je njegovo perilo pralo v G. S. za časa, Moleka). Vidite lansko leto sem imel 150 naročnikov, letos pa samo50”. Ja, dragi Lukec zmiraj jih bo manj; ljudstvo se prohuja in gre z duhom časa naprej, ne pa nazaj v srednji vek, tisto dobo, katero i-menujejo sv. papeži: blaženo dobo — dobo inkvizicije, ko so svobodomislece trpinčili, rezali jim ib šesa. in izdirali oči, žgali jih na gromadah in zlorabljali njih žene in hčere. Ako se je katera branila in hotela ostati zvesta svojemu možu, so jo rimski inkvizitorji obdolžili za nevernico, za eopemico in hajd ž njo na grmado. Po teh časih — blaženih časih (?) se rimski cerkvi še vedno sline cede, ampak ne bo nič, ker sedaj živimo v 20 stoletju.
Naš korenjak je član vsih tukajšnjih podpornih društev vendar pa ne hodi in ne daje za vino pri teh društvih kakor to dela pri ženskih društvih. Hej Matija, ali je to prav, da žene hodijo domov pijane o polnoči in še kasneje?
Luka je bil na ženski seji in jih je vprašal, če so bile zadnjo nedeljo vse pri maši, na kar mu ena odgovori: ‘Da, ampak, gospod Vi nas preveč, zmerjate”, na kar jim je odgovoril: "Ja če ne boste pridne pa vas bom še zaprl” in jim pokaže zvezdo, prav tjsto zvezdo, katero je pokazal Karolu Gašperič na kar je še dostavil: “Ja prihodnjo nedeljo vas bom pa še bolj.
E j Luka to Vam je zvit človek. On kar čaka nedelje, ker dobro ve, da v cerkvi se mu ne sme nihče postaviti po robu, drugače bi pa naletel prj seji.
'Nekoč je prišel Luka v neko gostilno po navadnem poslu, feh-; tanju. Na eni strani mize je sedela gostilničarka in čitala Glas Svobode na. drugi strani pa služkinja Amerikansko rjuho. Klopčič stopi h gostilničarki in ji reče: “Kaj tudi vi citate Glas Svobode V Gostilničarka je potrdila in dostavila “Pa še komaj ga pričakujem”. Božjemu namestniku so se vsilile sline v kotiček ustnice in koneeno izsili nekaj besed, ki so prav značilne. Rekel je: “Ja, vi i-mate precej otrok in vi ne bi smeli tega. lista citati.” Gostilničarka pa mu ni ostala dolžna in mu odvrnila : “Ko bi samo znali slovenski pa bi morali ta list od konca do kraja prečitati.” Vsa čast taki ženi in materi! Luka je gotovo mislil, da ima pred seboj kako neumno baburo in da jo bo naenkrat
vgnal v kozji rog, toda zmotil se je. Zdi se mi umestno, da stavim vprašanje deputy Klopčiču, zakaj on čita Glas Svobode, na katerega celo ni naročen ? Ali te ni sram, da toliko časa že čitaš ta list, a nisi plačal še enega centa za naročni-no? Če prej nisi zmogel stroškov, vendar to sedaj lahko storiš, saj imaš dve službi, župniji in deputy. To vendar niso mačkine solze ?!
UpravTiištvo lista jaz naprosim, da našemu agitatorju pošiljate list zastonj, prvič, da ne bo rabil brusiti pet in krasti lista drugim in drugič, ker dasirayno ima dve službi ima velike stroške; kuhar-ce ne kuhajo in ne ribljejo zastonj. Veliko plačo imajo, pa vendar včasih kvitajo. Tudi Johanca je kvitala, da ni nič vedel kako in kam je šla. Eni so govorili, da je šla v Montano, drugi zopet, da je šla za Fančko v Chicago, naj je šla sem ali tam, vseeno je prišla kmalu nazaj in je zopet gospodinja farovža.
Karola Gašperiča pomilujem, da si ni vzel, takrat ko je šel ven iz cerkve, pisko od orgel, ker v resnici je imel mnogo truda in potov in stroškov, ko je beračil za orgije. Hudič od vražjega kamna.
Waukegan, 111.
Tukaj gre z delom še dosti dobro, zaslužek tudi ni preslab, a vseeno delavec si le ne more nič prihraniti. Draginja je velika. Tu v Waukeganu nas je precejšno število Slovencev, ki živimo sedaj v veliki neslogi. Ne maram se spuščati v te razmere, ker so bile že precej obdelane v časopisih in nimam sploh nobenega zanimanja za iste, ker so delavcu samb v škodo. Omeniti želim stvar, ki je večjega pomena za našo splošnost. Pred par leti smo sklepali, da bi zgradili Naroden dom, to idejo so skoro koj v početku pokopali a iskrica je vedno tlela in zopet se je pokazal plamen, ustanovili smo pripravni odbor, ki je že sklical ustanovni shod. ki se je prav dobro obnesel. Lahko bi bila veliko boljša, vdeležba. toda za začetek se je dobro obneslo. Zanimanje za Narodni don\ nastaja čimvedno večje. Rojaki nabirajte za ustanovni sklad, vsak cent pomaga in poveča kupček, ki bo kmalu zrastel v visok kup slovensko poslopje.
Pri veseli družbi pri rojaku Franeetu Bizjak so nabrali $4.25 za ustanovni sklad. Darovali so: Frank Bizjak $1.00, Math Jereb 15c, Frank Pezder 10c, John Maček 25c, John Jereb 10c, Math Kaučič 30c, Loiz Lah 15c, Frank Mehevc 30c, Frank Cvetnic 25c, Jos. »Selan 25c, L. Podobnikar 25e,. John Mlinar 25č, Fr. Bele 15c, An-dro Bartel 15c, John Bartel 25e, Neve se kdo 10c, John Mahnieh 25c. —- Skupaj $4.25.
Pozdrav!	J. Mahnič.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
m
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
■Alič®..............10. maja
Martha Washington, . .3. maja
Argentina, ........ 9. aprila
Oceania, ......... 25. aprila
Parniki odplujejo redno oo , retah ob 1. uri popoldne it prictanilSa Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brook lynu.
ŽelesniSke cene na teh oiemljah so najesneje in imenovana prisUatiis najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; obfcuje s« t SLOVENSKEM JEZIKU
SAAVtti
MSTOf
ZA
AMERIK«
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempf glavni zast. na zapadu 120 N. La Salie St. CMoag*
Kaša n<n7a|spoiii]adiia in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Zmerne cene za a se er ako.
V naši veliki zalogi dc bite vse. Mi vas v vsem zadcvcljimo.
HING©
JELINEK in MAYER, Imitelja.
lopi Blue Island be in it cesti
¡a
M. A. WEISSK0PF, M. D.
-------
----- ZDRAVNIK IN BANOOELNIK -
1914 Ashland Are., Chicago, 111. tel. canal 47#
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Plati,
od 8.—10. ure prodpoludae 914 Ashland Avs,; od 1. —3. ura popoludne in	od 4.—S. popoludna.
•d 6,—8:30 ure večer,	Ob nedeljah samo od 8,—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v pi*v nujnih »lueajik.
DB. WEIS8K0PF je Čeh, in odlioen zdravnik, ebiekngte torej Slovana ▼ svojo korist.

ATLAS BREWING CO.
staje na do braco glass, kajti asa prideluje najbolja piva i« «takega hmelja in isbraaaga ječmena.

LAOBR
MAGNET
GRANAT
3
Gamburg, Mo.
Le redko kedaj se bere kak dopis iz naše naselbine, ki je precej velika. Tu smo skoro sami farmer-ji, vendar jaz ne morem veliko poročati o kmetijstvu kot to, da farmer ji že orjejo in oves sejejo. Zimo smo imeli skoro brez snega, ampak deževalo je precej. Tu je še veliko dobre zemlje za prodati in cena isti je 20 dolarjev aker.
Omenim naj tudi. da večkrat čitam v tem listu dopise od rojakinj in to me prav veseli in želim, da bi se še bolj pogosto oglašale naše zavedne Slovenke, ker dokler ne bodo matere učile svoje otroke o svobodni misli in socijalizmu ne moremo pričakovati, da bi se naša mladina zanimala za svobodno misel iti socijalizem, tako kot bi se mogla,. Tudi je še skranji čas. da vržemo tisto staro brezverstvo na. stran in se oprimemo prave Kristusove vere, napredka in socijalizma. Vera, ki uči, da v denarju je zveličanje za njene pastirje, za ovčice pa priporoča pokorščino in radovoljno uboštvo in neka nebesa na onem svetu ni dosti prida. S čistimo vero. bodimo pravični eden s drugim, ne želimo nikomur nič slabega, pomagajmo eden drugemu in ljubimo se med seboj! Nikakor pa se ne strinjam s tem kar slišim in. vidim pri rimsko katoliških božjih namestnikih, ki skoro do cela pogrešajo vse te vrline.	Louise Plahutnik.
Razvaža piro t «teklenirah ■« rt« kraj*.
K*h»r otvoriš gostilno, n« zubi ze oborniti do nu, kujtl mi t« bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York y Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda đobivrje brezplačno hrano na parnikih dražb«, snažne postelje, vino in razna m&saa jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York Citv
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutrujr S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La TouraLa«
Glavni z atop na 19 State St , New Y)«	MAURICE W. KOZMIH9KI.
glavni zastopnik z\ atptin. 139 N. Dearborn St. Chicago, ftl.

A A A
.¿k.

ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova ju pridobili simpatije vsih tukajšnih Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, ‘katere ne poznate, pridite v domač urad. kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St Clair Ave.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer
g P» qpp"RpF^i y 'f"f IR W"W W * V W	V	▼ fr	4
O
Eveieth, Minn.
Upam, da mi odstopite nekoliko prostora v našem delavskem listu
G.	— Kar se tiče dela, se sedaj neinoremo pritožiti; seveda pridne roke in konjske moči naši delodajalci kaj radi sprejemajo v delo, da jim posrkajo mozeg in mlado moč. ko pa tvoja mlada moč opeša i 11 ti je mozeg izčrpan, potem si pa sirota, nisi za druzega kot za v hladni grob, iz katerega se ne povrneš.
Kako žalostna je 'žena, žalostni so otročički, žalostna je nohti in žalostno je vse. Da si pa olajšamo pretečo žalost in bedo, ki je na dnevnem redu, je edino odpomoč, da pristopimo h kakemu podpornemu društvu, ka koran jih imamo dandanes v tej svobodni deželi mnogo na razpolago.
Ako si pa te podporne organizacije temeljito ogledamo, našli bodemo, da je Slovenska Svobodomiselna ¡Podporna. Zveza ena najboljših organizacij. Ta zveza je ustanovljena na svobodomiselni podlagi ter daje članom popolno prostost, neoziraje se na versko ali politično prepričanje.
Da se pa pokažemo, da smo se tudi na. E velet h u prebudili iz dolgega spanja, smo po dolgem m truda,polnem delu ustanovili novo društvo z imenom “Zarja” ter se priklopili k S. 'S. P. Z.
V odbor so bili izvoljen sledeči: Predsednik: Mike Kobal, 43 Norman A ve.; Podpredsednik: John Bezil; Tajnik : John Pogačnik, 43 Norman A,ve.Zapisnikar : Tomaž Preiovšek; Blagajnik: Jacob Kaplja. 47 -Norman Ave.; Nadzorniki so objednem tudi bolniški odborniki in sicer John Mohar, Franc Vajeptinčič in Anton Zavržnih. Reditelj: Andrej Sthrin.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v stanovanju Mike Kobala, 43 Norman Ave.
Tedaj cenjeni rojaki in rojakinje kateri še niste pod kritjem S. S. P. Z., ste vljudno vabljeni na našo drugo mesečno sejo, ki se bo vršila. 13. aprila. Pristopajte k tej naši podporni. organizaciji in bodite zagotovljeni, da vam bo ugše društvo najboljša pomoč ob času nezgode, bolezni ali smrti. Premislimo korak naprej o. tem nenasitnem kapitalizmu, ki zahteva neštete tisoče človeških žrtev in ki se dogajajo nesreče vsaki dan. — Kako žalostno bi bilo, ako te zadene jednaka usoda pa nisi pri nobenem podpornem društvu.
Zatoraj rojaki, podajmo si roke. da smo si bratje, sinovi Slovenske matere - in da postanemo sobrati S. S. P. Z. Stopimo vsi pod krila, S. S. P. Z. in pod zastavo svobode, pri kateri nam je zagotovljen napredek, ako bodemo delovali složno. Pregovor pravi: Sloga. jači, nesloga tlači.” Tedaj cenjeni rojaki in sobratje:
Trdno dajmo se skleniti, sloga pravo moč rodi; vse nam bo lahko storiti ako združimo moči.
Nas sobrate vodi vez edina, nas do cilja enega :
Napredek “Zarje” ino “Zveze”, na veke slavi Svoboda!
iNe odlašajte rojaki in rojakinje, pristopite k naši organizaciji, ker ne veste ne ure, ne minute, ko vas lahko nesreča doleti, da ne o-stanete brez pomoči.
Pozdravljam v imenu .našega društva vse cen j. sobrate in sestre ¡S. S. P. Z. ter na veselo svidenje 13. aprila.
John Pogačnik, tajnik.
Chicago, 111.
Že dolgo, -dolgo časa nisem v našem glasilu, čital o naši napredujoči S. S. P. Zvezi. To je pač veselo dejstvo, da naša S. S. P. Z. tako ‘hitro napreduje, ko v malih letih danes že šteje 120 društev. In to največ za to, ker ta zveza plačuje naj večjo podporo, namreč bolniško $8 na teden in $500 usmrtni-nc. in vse to za neznaten mesečni prispevek. Tudi se mora vpošteva-1 i. da S. 8. P. Z. točno izplača podporo, ko hitro so listine v redu
Rojaki bodite previdni in pripravite se za slučaj bolezni a.li nesreče, pristopajte k našem društvu in ustanovite nova društva ter priklopite jih k naši S. S. P.
Z., ki je neoporekljivo najboljša organizacija.
Tretja konvencija nam trka na vrata, torej je ča;s, da se začnemo pripravljati in razpravljati, kako bi bilo boljše in bolj koristno za člane in zvezo, ker od konvencije je odvisno vse, kar pripomore k napredku. Gotovo bo prišlo sto delegatov na 3. glavno zborovanje, ki bodo zastopali naše koristi, katere pa moramo mi sami pretresti in prevdariti ter se seznaniti z drug druzega mislimi in predlogi, v zvezni in naš dobrobit, in pa, da kadar bodo prišli delegati na glavno zborovanje, bodo znali staviti predloge in pa jih podpirati, oziroma pravo zadeti potom glasovanja “za” ali “proti”.
Toraj- čas je, da se prične z debato v našem glasilu .Gl. Sv. Kdor ima dobre ideje, naj se oglasi z dopisom, da'pričnemo delo, katero i-ma dovolj važnosti.
Toliko kot začetek, drugokrat kaj več.
Vsi pozdravljeni
Anton Samsa,
predsednik dr. št. 1 S. S. P. Z.
Primero, Colo.
Nimam sicer posebnih novic sporočati, a kar se dela tiče, ni ravno slabo, delamo vsaki dan večinoma v premogokopih in s 1. svečanom t. 1. se je pričelo v premogovnikih 8 urno delo. Zaslužek je različen po prostorih.
V društvenih razmerah, smo dobro urejeni; imamo dva podporna društva, namreč sv-. Barbare, spadajoče v Forest Citv, Pa. in “Planinski raj” št. 8 spadajoče k S. I). 1*. Z., Conemaugh, Pa. Poslednje društvo s.e jako pritožuje zaradi prezgodnje konvencije, ki se bode vršila., meseca maja t. 1. —| eno leto prezgodaj. A more pa tako. biti, da se ta vedni prepir in .nerednost pri glavnem uradu odpravi na prihodnji konvenciji, sicer naša S. D. P. Z. ne more napredovati.
Toraj sobratje in sestre S. D. C. Z. pošljite na prihodnjo konvencijo razsodne može in to temveč, ker je razvidno iz raznih časopisov, da nas huda čaka. Toda pogumno naprej za procvit in dobrobit naše S. D. P. Z.; neoziraje se.na stranke, marveč nase geslo mora hiti: Delavec z delavcem 1 Kdor se ne trudi od zore do mraka za svoj vsakdanji kruh po tovarnah, premogovnikih ali kjer si hodi, ne ve kako trd je delavski kruh.
Tedaj premislite vi vsi gg. delegati, da se ne bode p’omedlo samo iz glavnega urada S. D. P. Z, marveč tudi sploh iz Conemaugh, Pa., ker vedno se dobi kakšen mirnejši prostor ža S. D. Z: kot je Cone-mangh’.
Pozdrav čitateljem tega lista, kakor tudi ci g. delegatom za prihodnjo konvencijo S. D. P. Z.
Mike Krivec,
3. porotnik S. D. P. Z.
Livingston, 111.
I' naši naselbini imamo precej veliko število Slovencev, toda k3 se nobeden nič ne oglasi, .namenil sem se jaz, da napišem par vrstic-. Z delom je šlo še precej dobro do sedaj in tudi zaslužek ni bil preveč slah, a delo se pa bolj težko dobi. Za nekaj časa smo tudi imeli počitnice, potrl se je bil stroj, ki na površje vleče .črni demant in zato smo imeli lep čas, da se malo odpočijemo in priliko podpirati salone, katerih imamo lepo število. Sedaj je še Math Gorenje salon odprl ter mu želimo mnogo vspe-ha1.
Pred kratkim nas je obiskal nek človek ali bolje rečeno Kristov namestnik in od delavcev pobiral milodare za božji hram v Bertu-lis-Dvorano. Povedali smo mu. da brez cerkve in zvonov mi lahko živimo. Zvonove slišimo vsaki dan več kot preveč, a: ne od cerkve ampak od vlakov, ki jih vsaki dan precejšnje število tukaj skozi drdra. Potem nas je napadal za brezverce itd. Ali vse to njegovo klepetanje ni nič pomagalo in kolikor je meni znano ni tukaj nič dobil, ker tukajšnji Slovenci smo napredni in gpemo z duhom časa naprej do cilja. In tako dober je ta človek, da je svoje koledarje pošiljal na tukajšnjo banko, dednega teh koledarjev sem videl ; vse povsod kjer je petek je nasli-
ka.na rdeča riba in v sredinji se blišči njegova slika. Tedaj, da nobeden ne vživa mesa, ker posti so še v veljavi. Anton AVa.učko.
Kansas City, Kans.
Č'itajoč dopise v G. S. iz vseh krajev širne Amerike, me je napotilo, da tudi jaz napišem par vrstic iz našega nazadnjaškega mesta.
Da smo tukaj v resnici nazadnjaški dokazuje to, ker smo v delavskih razmerah neorganizirani; ni pa tudi upanja, da bi v dogledni bodočnosti bilo kaj boljše, kajti o uniji ali o socializmu se ne sme niti ziniti, ko hitro kdo kaj zine o teh rečeh, se naši ljudje začno križati.
No, jaz kot Pavlika vtaknem svoj nos v vsako luknjo, in tako sem tudi izvedel, da naš za svoj žep čez vse vneti dušni pastir ima tožbo s svojimi farani oziroma z njihovimi ženami in sicer radi neke pikantne zadeve, katero je nekdo ali neka baje videl ali videla. Koliko in kaj je resnice na tem, nisem mogel dognati, ho pa sodišče na dan spravilo, ker ima stvar v rokah.
Tudi »Slovenci so si ustanovili svoj političen klub. Pri ustanovni seji je neki tukajšnji rojak predlagal, da se ne bi imenoval ‘Kranjsko katoliški slovenski politični klub’. — Sreča, da ni bil predlog sprejet, marveč odklonjen. Predsednikom kluba je izvoljen neki tukajšnji rojak, kateri je že pred sedmimi meseci odstopil od Slov. cerkvenega društva. Ali sedaj pride ‘špas’: Odbor cerkvenega društva je na seji dne 23. svečana sklenil, da predsednik političnega kluba, mora biti član cerkvene občine, in v tem smislu je k njemu, k predsedniku, poslal deputacijo, katera, mu je narekala sledeči n-kaz:
“John Bižal, ti ne moreš biti na noben način predsednik političnega kluba, ako ne pristopiš k slovenski fari in plačaš prispevke za 7 mesecev, to je za čas od katerega si odstopil od cerkvenega društva. Samo plačaj pa bo vse dobro.” John Bižal pa je, kot zaveden človek, jim pokazal vrata. Na klubovi seji pa niso imeli poguma se oglasiti o tej zadevi.
Sedaj smo v postnem času, toda tukaj se nam ne vidi isto, kajti vsako nedeljo se pleše in prepeva. In zakaj pa se nebi, saj so samo verne tereijalke, njim so vsi grehi odpuščeni — se ve. če plačajo. So pa tudi dekleta, katera so pri delu boga preklinjale in pa take, Id se imenujejo “kanarčki”, in ne vem kaj še vse. Vsega si ne morem zapomniti y par dnevih mojega tukajšnjega bivanja.
Pavliha št. 1.
Chisholm, Minn.
'Dovolite mi malo prostora v nam priljubljenem listu Glas Svobode, da se tudi jaz oglasim iz tukajšnje cvetoče slovenske naselbine.
Delavske razmere so po navadi, zaslužek je odvisen od prostora v rudniku; eni zaslužijo 3 do 5 dolarjev a drugi pa še za hrano ne. Tako da kapitalisti si vedno polnijo svoje žepe, a delavcu ostanejo pa samo žulji na rokah.
Sedaj sem pa prisiljen dregniti v sršenovo gnezdo. Tukajšnji rev. Schiffrer je dal svojim ovčicam na znanje, kako stoji tukajšnja možeja,. Skupno je “nafektal” preko 7 tisoč dolarjev. Okrog 2 tisoč se je plačalo dolga mošeje, čez 500 dol. se je porabilo za premog in okrog 5 tisoč dolarjev je pa stroškov. Zakaj je bilo toliko stroškov, si lahko mislite. Ni čuda ko se je toliko premoga porabilo, kajti v farovžu je tako peči kuril, da so bila okna odprta v najhujšem mrazu.
E, e, ti rev. Scbiffrerček boš moral vse drugače začet pasti svoje ovce, če ne se boš moral posloviti po francosko, kakor se je tvoj prednik. Capito!
Se nekaj' vam povem tiho na n-ho g. urednik. Ko bi vedla župnika Sojar in Kranjec kako krasno kuharico ima tukajšnji župnik, gotovo bi se vsedla na prvi vlak in haj-di na Chisholm gledat, je li istina. Sigurno hi se prav dobro zabavali pri šampanjcu in pri rakiji pozno v noč.
«E Q. U 3 PAT Off
ALCOHOL- ¿I © %
n FA1FÎ1CHTFR F.
\\ NEW YORK /;
Mt
remedy‘A RHEUMATISM
GOUT - NEURALGIA LUMBAGO - COLDS PAINS - BACKACHES STAINS ft DRUPES
T Kedar ste pre- \ hlazeni kupite 1 steklenico pristnega PAIN EXPEL-LERJA ni se ravnajte po navodilu v zavitku,
Znano mi je, da se ga Sojar in Kranjec rada pra,v izdatno nalezeta v taki družbi, in ko bi to res ne bilo, bi ne pisarila take klobasanje v Jolietski plenici.
'Pozdravljam vse čitatelje in či-tatelce tega lista, tebi dragi G. S. pa obilo vspeha.
Eden ki ne hodi v mošejo.
Taylor Springs, 111.
Prosim, da hi natisnili par vrstic v ta naš preljubljeni list. Iz raznih drugih naselbin čitam dopise, samo od tukaj se nihče ne b-glasi. Tedaj kar se dela tiče, moram povedat, da do sedaj smo delali z vso paro, a odslej smo začeli samo 3 do 4 dni v tednu. V premogovniku se delo težko dobi, dobi se pa lahko v topilnici. -— Kar se pa društva tiče, tako naše k S. S. P. Z. spadajoče lepo napreduje.
Opominjam vsa e ega, ki še ne spada h kakemu društvu, da pristopi k S. S. P. Z., Id od vsih družili daje naj višjo podporo in to za mali prispevek.
\Sedaj se bližajo Velikonočni prazniki, ali to bo slabo, ko ne bomo imeli slovenskega duhovnika, da bi šli k izpovedi, za to prosim, da bi prišli rev. Sojar. ki so najbližje nas in naj prinesejo ena 2 galona tiste svete vode, da nas “požegnajo”. Saj znate kakšno vodo mislim — “šiiopsa”. Trije smo tukaj ki bi kupili “tikce” za v nebesa, če ne bodete dragi. Tedaj na svidenje g. Sojar 1
Pozdrav vsem svobodomiseleem in svobodomiselkam širom Amerike. tebi vrli list pa želim veliko vspeha.	Janez iz Kočevja.
Najstarejša slovanska tvrtka
CLEVELAND.
EMIL BACHMAN
Slovenska ameriška metropola se živahno razvija. Poleg starih društev se ustanavljajo nova in v vseh vlada veselo delavno razpoloženje. Narod se je pričel zavedati, da le organiziran si more zboljšati svoj bedni položaj. Tu kjer se narod združuje, napreduje tudi gospodarsko in danes i-marao pač lepo število slovenskih frgovin. Marsikateri slovenski o-Hrtnik si je pridobil sicer skromno, toda samostojno eksistenco. Sledeč nasvetu prijateljev in znancu sem otvoril tudi jaz kro-jačnico in čistilnico oblek v zavesti. da bodejo moji številni znanci in prijatelji privoščili tudi meni grižlej kruha. Izdelujem raznovrstne obleke. Čistim in likam moške,, kakor tudi ženske o-bleke. Ako imate zanemarjeno o-bleko, ne zavrzite jo, temveč prinesite jo k nam in mi vam jo za male novce popravimo. Nobeno delo ne ide iz naših rok, dokler nismo zn jim zadovoljni mi, kakor tudi vi. Ali nas obiščete? IGNAC SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
VABILO!
na prvo spomladansko veselico,
katero priredi Društvo št. 100 S. S. P. Z.,
Pullman, 111.
v nedeljo 6. aprila ob 4. uri popol.
v Staneikovi Dvorani na 205 —
1118 So, Centre Ave,, Chicago, lit.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jami) ca pristnost in okusni izdelek naročenih potrobila.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
G. VOKOUN
1411 W. I8th St.. Chicaga.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, do- ‘ga, bre svalčice in razno-ličen tabak iz vseh
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nicadežnikov in pip
Dobra Unijska Gostilna,
eri«
dobi
■"•"■fS£££ los. S. Stastny
The Konrad Schreiei Ce.
Sheboygan Wia.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah,
Edelbrau in Pilsen pivo is naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
CARL STROVE!
(Sok* št*v 1009)
133 WASHINGTON ST.	CNICAM, I
Tit, (»M MAIN
GOSTILNA
115th St.
Vsa sosednja društva, rojake in rojakinje najvljudneje vabimo za obilen po,set, za kar se jim že v naprej zahvaljujemo in obljubimo, da se bodemo Vašemu klicu tudi mi radovoljno odzvali.
Dobra pijača, kot domače viuo iu izvrsten prigrizek bode na razpolago.
Vstopnina je vsem prosta. Na svidenje na veselici!
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvoran» za druStvtne in unijske seje, in druga dvorana za konoert«, ženitve In zabav«.
M. KARA
1919 So, HALSTED ST.
cor. 19. Plač*.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
¡bsbhsIb ir inski otiiče.
kjer je največ zabav» i* najvml v žitka za par centov ■ biljardna miao na razpolago. Ve« to e* ds**. T gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, lij
Telefon Canal 1439.
d. .F. HALLER
gostilna
odbor.
Phone: Canal 80.
prve vrst«.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Dom »41 inimportirani likerji.	Tel. Canal 809«.
VESELICA * * * *
VESELICA
HOERBER’S CREAM OF MALT
2103 Blue I9l*nd Av. cor. 21.St
Rojaki in društva v Staunton, 111. Pozor!
V soboto dne 5. aprila, točno ob sedmi uri zvečer,
priredi
Slovensko Svobodomiselno društvo št. 11 v Staunton, 111.
VELIKO VESELICO
v Češki Dvorani.
Naše društvo vabi vsa bratska podporna društva na to veselico z obljubo, da isto vrne poset ob priliki. Vsak dobrodošel!
Ufi	ODBOR.
Martin Nemaničih
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Proatgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Sohoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-■ijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2848 Bine Island Are. Chicago.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatb«, ‘Ul.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, lil.
Social Clab Saloon
— Edina slovensk« t"dka v mestu_
J, KlancM in J. Pnngerfiii!
312 Gamson Ave.
lastnika in proiajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSA8.

l
RAZNO IN DRUGO
1
KRANJSKO.
omagati, ali kaj, ko je bil revež takoj mrtev.
Stavka v tržaški umobolnici. —
Pomožno os ob j e v umobolnici v Trstu je pričelo nedavno nena-K umoru v Št. Janžu. Skoraj doma stavkati. Štrajk je nastal pred enim letom je l3let.nl trgov- vsled tega, ker je ravnateljstvo «ki vajenec Kopitar na strahoten odslovilo nekega strežaja, ki se način umoril in po umoru zlorabil je svojevoljno odstranil iz službe, dekle v ,Št. Jerneju. Slučaj je bil Osobje zahteva preklic odpovedi, že poleti pred porotnim sodiščem ali ravnatelj se ni udal. TJrmobol-v Novem mestu. Ker je pa fanrov niča je tako brez potrebne po-zagovornik dr. Ravnili ar zahte- strežbe, direktor je le s težavo val, da se izreče o fantovem du- dobil par ljudi za postrežniško ševnem stanju tudi graška fakul- službo. Stavka traja še. teta se je obravnava preložila. -- Umor zaxadi elike ljube2ni. Izvedenci so sedaj dognali, da m šofer Josi D'lima je ustrelil Kopitar odgovoren za svoje dej a- naj ej svojo nekdanjo ljubico nje. Fant je epileptičen m njegov j.osipino Ricci in potem še same-oce je bil pijanec torej m tant spbe j Ricci je bUa takoj mr. dušeno normalen, kanta torej ne tya xjpga so pa prencsli iz ulice bodo sodili.	Riborgo 14, kjer se je drama iz-
Kupčija v cerkvi ali agent v YJ^Ra v bolnišnico in je ob 2. pokati. V viški cerkvi sv. Antona polno5i izdihniL Vzrok strašni dela ondotni frančiškan na priž- drarnj je bila prevelika ljubezen n.c reklamo za Singenjevo firmo. Doimna ki mn je Ricci ni vrača-^ crnikom priporoča pobožne mo- ]a Dom m a, ki je bil vdovec, zalil vice. ampak tudi Singerjeve ši- pnšča malega sinčka, sad svojega valne stroje,-in sicer oboje naen- zakona
krat. da zbegane krščanske duše Predrzna tatvina v delavnici ne vedo, ali je šivalni stroj (pa- draguljarja R. Dnosiča. v ulici zite na marko Singer !) po- Aieqnedottb se je izvršila. V tej treben ali vsaj koristen za Večno ulici št. 62- so tatovi udrli v malo ¡zveličanje, ali pa. je namen po- j sobo v prvem nadstropju in od-božnili pridig o Singerjevih šival-1 nesli 98 kilogramov zlatnine e ta. da nakoplje-1skupni vrednosti 25'9 tisoč kron. frančiškanu bo- jza tatovi ni nobenega-sledu, to provizijo te židovske firme, j Zblaznela je vsled samomora zavednega delavstva hčere. V Trstu so je vsled nesrečno	mre rje ve firme je itak zna-j ne ljubezni zastrupila 271etna Li-
tvrdka v na Oregančeva. Ko je mati zvede-orgam- j ];i za samomor svoje bčere, je
nih strojili samo jo krščanskemu ga to provizijo t(
(Razmerje
Singerjeve firm no: ta izkoriščevalna svojih podjetjih ne trpi zacije, svoje sužnje izsesava do j zblaznela krvi. vsled česar je amerikansko in nemško delavstvo razglasilo nad tvrdko bojkot, in načelno ne kupuje njenih izdelkov!)
Uboj v Zagorju pred ljubljansko poroto. Dne 3. t. m. je bil pred ljubljansko poroto obsojen rudar Alojzij Metelko iz Trbovelj na pet let težke ječe, poostrene vsako četrtletje s trdim ležiščem in vsakega 24. decembra s temnico, ker je lani med polnočnico zaklal v Zagorju Martina O-blaka. Oblakovima staršema mora plačati 107 kron in 60, vinarjev za. pogrebne stroške in Habiču, ki ga je pri pretepu tudi poškodoval. 109 kron za bolečine.
Truplo pogrešane deklice najdeno. Svoj čas smo že poročali, da se je v hudem mrazu januarja t. 1. ob bila nad dve 1
Angela, posestnika Janeža Kneza v Lesah št. 10, nad Savo. Deklet-je šlo neopaženo za materjo z
dne 8, popoldne izgri -ti stara hčerka
c e
doma. boso in gologlavo ter v sami suknjiči. Pogrešali so jo takoj, a vse iskanje je
bilo zastonj. V naslednjih dneh so preiskali vso okolico, dekletca niso našli. Govorilo in pisalo se je, da so jo u-kradli cigani. Nekateri so celo trdili, da so jo videli v ciganski družbi. Dne 28. februarja pa sta jo dva fanta našla kakih 20 minut daleč od domače hiše v gozdu “Vrhe” tri metre od pota v goščavi. Na pol metra visokem bukovem grmiču je obviselo za krilo, padlo na obraz, in obležalo. T ni -plo je bilo trdo, nestrohnjeno. —
Miši so ji snedle oči, nos ter napravile luknjo na vratu. Siroma-ček je zmrznil.
Gozdni požari na Krasu. — 25.
februarja popoldne je pričelo goreti na pogozdenem Krasu pri I-]inski Bistrici (Akacijev plato).
Po neprevidnosti je zanetil ogenj kosec, ki je kosil steljo. Ogenj se je silno hitro razširil, ker je vse izsušeno in ker je vlekel močan veter. Vkljub temu, da so prihiteli gasit, ljudje iz bližnjih krajev, je uničil ogenj približno 105 hektarov gozda. — Prav tisti dan so pričeli goreti tudi gozdni nasadi v Petelinjem pri Št. Petru. Vzrok je neznan. Ogenj je uničil štiri hektare krasnih jelševih in smrekovih nasadov. — 2,6. februarja pa je uničil ogenj nasade občin Bače na R ožjem. Pogorelo je tri hektare gozdnih nasadov. Tudi pri Divači, Famljah in Košani so bili večji gozdni požari. Pri Knežaku in Zagorju, dalje pri Zagonu (Postojna) in Vipavi so goreli travniki in pašniki. Ogenj se je razširil čez več sto hektarjev. Pri Vipavi je bila 'nevarnost zelo velika.
PRIMORSKO.
Strašna nesreča v Trstu. V ulici Tesa se je pripetila strašna nesreča. Tam se nahaja zaloga lesa Prenesli so ga
in oglja Alberta Faber. Pas transmisije je zajel delavca h rana Komana in ga raztrgal na kose. De lavce je ta strašna smrt ne popis-1 no pretresla. Seveda so hoteli po-1 jo
KOROŠKO.
Samomor na tiru. Dne 28. feb. po S. zvečer je odšla leta 1889. rojena (posestnikova hči Marija Majerjeva' iz Spodnjih vrat v občini Podklošter z doma ter so jo našli potem na železniškem tiru mrtvo. Starši sumijo, da je izvršila samomor vsled nesrečne ljubezni.
Velik požar v Žihpolju. Dne 3.
t. m. ob 10. dopoldne je izbruhnil iz neznanih vzrokov v hiši poslanca Frana Kirclinerja v Žihpolju ogenj, ki se je hitro razširil, tako, da so gorele ob 11. dopoldne že 4 stavbe, med njimi tudi pošta. Pisma in knjige je bilo mogoče še rešiti. Gasilnih del se je udeležilo šest ^gasilnih društev, manjkalo pa je vode. Škoda na poslopjih znaša 30,000 K. na krmilili pa 8000 K. Poslopja so bila zavarovana.
Purgarska surovost. V Celovcu, na Beljaški cesti, ima pek Jurij Oraš svojo prodajalno. Oraš je e-den .od onih purgarjev, katerih vsa inteligenca obstoja v veliki vreči denarja. Ko je Kunschak izvršil grozni zahrbtni zločin nad iSchuhmeierjem, nad človekom, ki ga je ljubilo delavstvo kakor očeta in ki so ga spoštovali vsi pošteni nasprotniki, tedaj je Oraš pokazal vso svojo surovost, brezsrčnost. in zatelebanost. Izjavil je: Kunschak je storil prav. Dvajset kron mu bom poslal, ker je u-strelil Schuhmeierja. Če bi bil jaz porotnik, tedaj prav gotovo oprostim Kunschaka. — Ta izjava objestnega purgarja, ki se je zredil oh delavskih vinarjih, ni vredna drugega nego — pljunka !
Umor. Iz Braslovč poročajo: 13. oktobra minulega leta so našli v potoku Molska truplo graščinske dekle Marije Ribičeve. Takrat je sodna komisija dognala, da jo Ribičeva utonila, tudi pri raztelesenju niso našli sledov nasilne smrti. Med ljudstvom pa se je trdovratno, vzdrževala govorica, da je bila Ribičeva umorjena. 'Sumili so graščinskega oskrbnika Achtiga. ki je imel ljubavno razmerje z Ribičevo, katero ni ostalo brez posledic. Celjsko državno pravdništvo je zato naročilo o-krajnemu sodišču na Vranskem, naj preišče vso zadevo. Preiskava je ostala brezuspešna. Sedaj pa je braslovški orožniški stražmojster Franc Prah po štirimesečnem trudu dobil toliko obtežil nega materiala za umor Ribičeve po Aehti-gu, da so ga te dni zaprli.
Samomor vojaka. Dne 26. m. in. zjutraj ob 7. si je pognal 211etni prostak Matija Muehlbeck 7. in-fanterijskega polka v Gradcu krogljo v glavo. Muehlbeck je nastavil cev službene puške v usta ¡in sprožil. Učinek je bil grozen.
v garnizijsko bolnišnico in je prav malo upanja
jasnici, ker je v tej vojašnici v teku enega leta bilo že sedem samomorov.
ŠTAJERSKO.
Pazite na otroke! Iz Rogatca poročajo:	Posestnica Elizabeta
Koranja je odšla te dni za nekaj časa z doma in pustila svoje tri otroke v starosti od 3 do 9 let brez nadzorstva doma. V njeni odsotnosti je vzel najstarejši deček, ki je sedel poleg ognjišča, triletno Antonijo k sebi. Pri tem je zadel ob lonec, napolnjen z vrelo vodo. Lonec se je prevrnil in vrela voda se je zlila po dekletcu, ki je zadobilo tako težke o-tekline, da je umrlo prihodnji dan.
Požari. V Vihjah pri Žalcu je izbruhnil v sredo dne 26. feb. o-genj pri posestniku Jakobu Bali-žu. Pogorel mu je velik del poslopja. Zaižgal je baje otrok, ki se je igral z vžigalicami. V četrtek je začelo goreti v isti vasi pri posestniku Pečniku in mu je pogorelo vse.
Nezgoda na železniški progi.
27. feb. je ponesrečil Ivan Dreo, star 2(5 let. Ko je hotel pripeti vozove, katere je peljal rezervni stroj na 9. tir, so ga stisnili odbijači in mu zdrobil prsa. Bil je takoj mrtev. Strašna nezgoda je bila ol) tričetrt na šest zvečer, ob sedmih pa bi bil moral iti Dreo domov. —• Ivan Dreo je bil skladiščni delavec, vesten v svoji službi. Nado m estoval je premikača. Rajni je bil zvest sodrug in vnet agitator. Pred tremi tedni se je o-ženil, vdova je noseča in tudi že S dni bolna. Blag mu spomin! — Med železničarji vlada splošno mnenje, da so strašne nezgode največ krivi nemško nacionalni uradniki, ki preganjajo slovenske delavce, kjer koli jih le morejo, in jim odkazujejo najnevarnejša dela, čeprav nimajo za taka dela še dovolj izkušeni.
---------------------_ _________________ ________________________________________________________ /
OB	^	SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
obračajte se do
Kaspar JJržavne Ranke
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi.
Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-rnih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari do-•m o vini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in 'v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mu je cent izgubil." Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Chicage poslane denarje se naj pošilja skozi "Post Money Order” ali skozi zanesljive banke,
MENJALNICA TUJEZEMSKEGA DENARJA.
V Kaspar Dr. Banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Avstro-ogrski denar se kupuje brez odbitka: za K 5 plačamo $1.00 in obratno.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo «potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje naše potnike zanesljiv bančni zastopnik in spremi ljudi na ladjo in poskrili za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo,
KASPAR STATE BAN2KTK:
1900 BLUE ISLAND AVE„ CHICAGO. ILL..
# »
| Ovirano delovanje

S
m
da okreva.
V vojašnici seveda vedo za vzrok sa-
pravijo, da ne mömora. Čudne razmere pa mora-vladati v Franc Jožefovi vo-
RAZNO.
Šofer se je vsled nesreče obesil.
V bližini Požuna je neki avtomobil, ki je privozil z Dunaja, treščil v drog ob cesti in se razbil. Tlotel se je ogniti kmečkem vozu. Lastnik avtomobila trgovec Geli je ranjen smrtno, žena težko, šofer Masnv je bil tako razburjen in potrt, da je šel v gozd in se o-besil.
Truplo ženske v zaboju. — Iz
Hamburga poročajo, da so našli v neki veži v zelenem zavoju truplo neke ženske, stare okoli 27 let. Ženska se piše Marija Piki. Kdo je izvršil zločin, se še ne ve.
Železniška nesreča. — V guberniji Tula v Rusiji se je med postajama Saronovska in Uzlovi-ja poštni vlak prevrnil čez nasip. Ranjenili je težko in lahko obilo oseb, jedna deklica je ubita.
Ponesrečena patrulja. Na zim škili vo.jah v gorah nad Steina-choin na Tirolskem je neka oficirska patrulja s štirimi možmi na smučeh zablodila in je. morala vso noč prebiti v gorah, kjer je strašno trpela. Vsem so zmrznile roke in noge. Morali so jih odati v bolnišnico v Inomostu. Njih stanje je resno.
Iz vlaka je skočila pri Božjako-vini neka hrvaška kmetica. Pozabila je izstopiti in ko je vlak šel naprej, se je zagnala z voza ter obležala v nezavesti. Predno so jo pripeljali v Zagreb, je bila že mrtva.
Trgovska idila. Nekemu trgovcu je umrla soproga. Radi te nesreče napravi na vratih svoje trgovine napis, da vsled žalosti po ranjki soprogi opusti trgovino in bo razprodajal vse blago. Ker je trgovec pa razprodajal blago čez 7 mesecev in je bilo dokazano, da je prodal svojo zalogo v teku 1 meseca, ga pokličejo pred sodnika. V svojo opravičbo je rekel sodniku, da se glasi na njegovi trgovini napis, da razprodaja vsled žalosti po svoji soprogi in ker je še zmiraj žalosten, je tudi upravičen razprodajati nadalje.
Samomor devetletne deklice. Iz Eisenacba poročajo:	Devetletno
dekletce je tukaj izvršilo samomor. Dekletce je hčerka delavca Schaumkessela, ki je sedaj zaprt. Otrok je odšel popoldne z doma in skočil z ogi’aje mostu v potok. Desetleten deček je skušal pridržati deklico, a ta se je tako krepko branila, da bi bila kmalu po tegnila še dečka s seboj. Dekliea je izvršila samomor iz strahu pred očetom, ki bi bil moral te dni priti iz zapora. Zaprt, je zaradi tega, ker je pretepal svojo dnržino.
S
s
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti,, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
• Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je .potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
mmmsBBaBsmssauem
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
S
JOSEPH TE IN HE’8
'TefTv/I'
VcClSTERt».
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
•••••••••M ®
S
KNJIŽIC
Pove kako zamorete ozdraviti doma.
ZASTONJ
MOŽEM
Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico.
Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako' se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočali, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali niehnrui bolezni, slabih živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrupljenju krvi ali sifilis, skrofnli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spoini bolezni, kije dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno potrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri drugi moški bolezni — ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji najdete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju.
POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES.
S tem, da nam pišete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprej, dokler niso naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku, tako da nihče ne ve., kaj je uetr
DR. JOS. LISTER & C0.. AUS. 801. 208 N. FIFTH AVE.. CHICAGO. !LL.
Gospodje:—Pošljite Čimpfej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti male obvezan napram vam glede kakšnih stroškov.
Ime..................................................-.................... ....................
Naslov .
ČE NE PREJMETE prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, da smo Vam list ustavili. ¡Ponovite naročnino še ta teden.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
VIŠJE BITJE?
Milwaukee, Wis. Kcv pazljivo iu točno čitam list (ilas Svobode sem se namenila tudi jaz dati svoje prepričanje. V zadnji št. H. S. pišete, da priznavate s svojini zdravim, razumom neko višje bitje, katero je stvaritelj vsega življenja. Jaz pa se ne strinjam z Vami, kajti pisali ste že v listu dostikrat, da je vse to iz narave in da predno je bilo vse tako popolno kakor je dandanes, preteklo je že kar je dokazano po raznih učenja kih, miijon in miljon let. V drugič pa se ne strinjam, da je višje bitje, kajti ako bi ono kje bilo, bilo bi pravično in bi tudi ne dopuščalo, da bi reveži zmrzovali do smrti in pa kruha stradali k e t je bila mati narava tako dobra s pridelkom na polji, da bi se lahko na tisoče ljudi preživljalo se živilom. katerega eo kruti kapitalisti nekaj tja pometali v smeti, nekaj pa potopili v globočino morja, sa mo da ostane ena in ista cena živilu in da gre večji dobiček v roke nikdar sitih kapitalistov. Ako bi to bilo od tega višjega bitja, ne pripustilo bi, da bi se -z njegovim darom tako zlorabljalo.
Pišete nam tudi, da ledino orje-te, pa tudi s tem se ne strinjam, kajti ako bi to bilo bi v jesenskih volitvah gotovo ne apelirali na g. Tafta. Gospod urednik primorana sem Vam to sporočiti, ker večina ljudi v našem mestu se ne strinja z Vami kajti dokazano je že zdavnaj po dosti učenjakih, da je to kar imamo vse od narave in od delavnih rok. Dela se še dosti dobro samo plačajo bolj malo delavec i-ma zmočeno telo, delodajalec pa masten profit. Na političnem polju smo še tukaj precej napredni, imamo soc. klub, št. 37 z 103 člani; tako tudi soc. pevski zbor “Naprej”, ki tudi lepo napreduje. In tamburaški zbor Adrija nas tu li mnogokrat razveseli z svojo godbo. Želeti je samo, da bi rojaki nas posnemali v drugih mestih, 'kajti le z vstrajno voljo naprednosti in na socialnem sistemu si zagotovimo boljšo bodočnost. Pozdrav na vrlo gospieo Mary Strainer, ki kaj vrlo piše za list in za naprednost. Slovenk samo želeti je da jo posnemajo in se še tudi kaj oglasijo s svojim mnenjem še druge ¡Slovenke. Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam širom Amerike.	Frances Jovla.
V?	*
Tedaj to bi imela biti polemika, v kateri gospa “Frances” Jovla pravi, da se ne strinja z našimi nazori. Dobili smo dopis že koncem februarja meseca, a da ga šele sedaj priobčimo, leži vzrok v tem, ker prvič je prišel sedaj na vrsto z drugimi dopisi vred iz istega časa, drugič pa, ker tej “kritiki” ni. smo najmanjše važnosti pripisali. Vidi se iz vsega -dopisa, da polemika ni najmanje stvarna, pogrešimo v nji vsako logiko in da molčimo o kaki znanstveni, neizpod-bi-joči razpravi. Dopis zasluži u-redniški koš; toda da se nam ne bo očitala pristranost ali pa celo, da bi bili vgnani v kozji rog. tedaj reagiramo na dopis kolikor nam prostor pripušča in kakor dopis zasluži.
VI cenjena gospa v Vašim dopisu nekoliko zasukavate dotičen stavek, ki smo ga pisali v D. S. št. 8. Tam smo dobesedno rekli: “Mi priznamo s Svojim zdravim razumom neko višje bitje, ki je stvaritelj vsega življenja in magari recimo, da je to bitje; Bog! To bitje je dalo prost razvoj vsemu življj-nju, da vsako bitje doseže namen ! itd.” 'Besede, na. katere posebno važnost polagamo, smo sedaj podčrtali in niso podčrtane v prvotnem članku.
Cenjena gospa, Vi pišete, da pazljivo in točno citate list G. S., ,kar bi nas gotovo veselilo, če bi temu tudi res tako bilo, kar pa ni. Ako bi Vi pazljivo čitali Glas Svobode. bi morali tudi premisliti glo-bokejši pomen gori navedenih besed ter bi prišli do vse drugega -zaključka in prepričani smo, da ,ne bi se z Vašim dopisom — vsaj v tej obliki, — v javnost podali, kajti v njemu pogrešamo najmanjšo du-holvitost. Vi cenjena gospa znate biti izvrstna gospodinja, fino naobražena kuharica toda — brez zamere — za polemiziranje
pa le niste. Da je temu tako, pojdimo k stvari:
Kaj Vi razumete pod besedo “Bog” nam ni -znano. Baš tako ne vemo kako si tolmačite besede “višje bitje” ali pa “bitje” sploh. V kmečkih hišah na Kranjskem smo često videli razne “nabožne” podobe slikane na steklo. Delo ni umetno pač pa neko mazaštvo, ki dela vso čast dobi,' ko naši prastari še do pet niso mneli šteti. Videli smo med temi maliki podobo, ki predstavlja starega moža s sivo brado, ogrnjen s rdečo ali pa zeleno rjuho, tuniko, starorimljansko in arabsko nošo, samo s razliko, da Arabci nosijo belo tuniko. Ta tako uniformirani mož baje predstavlja “Boga očeta”. Čudno! Ko vendar ni nihče in še nikdar videt “Boga” in ga tudi nihče ne bo, vseeno so ga “namalali” v katero podobo “dobro verno ljudstvo” veruje 1 Pravcato malikovalstvo 11
Rimokatolička vera .uči, da je “Bog” bitje, ki ima um ia voljo, telesa pa ne. Ta uk je prikladen za rimokatoličko cerkev, toda znanstveno je pa bas nasprotno resnica.
Znanstvo o bistvenosti (Sub-stantialitaet) uči o osnovini, pod-statu (Grundwesen), bitstvo, bitnost; jedro (Kern) ali tvarina (körperliche Masse).
Da razumemo osnovino ali pod-statek, potrebno je znati, od kod je to prišlo.
Atomismus oziroma atomisti, pripadniki atomisma učijo, da je molekul tako mala, neznatna tvarina, da se jo ne samo s prostem očesom ne more videti, marveč moramo imeti silno fino povekšal-no steklo, da spoznamo to neznatno malenkost. In glejte! Kakor je mala, neznatna la tvarina sestoja vendar iz dveh ali tudi več delov; ali z drugimi ‘besedami: Neznatna tvarina “molekul” se da deliti v .še manjše dele, katere imenujemo atom ali drobec. Tedaj, ako je molekul že silno neznaten, koliko manji more potem šele biti atom, kateri se ne da dalje deliti, pač, pa meriti in i-zlehtati. in kar je pri tem najvažnejše je fakt, ko ta neznatna tvarina, drobec, vsebujejo privlačno in odbijoeo moč (elektromagnet) ki se je skozi neštetih milijonov, da, neštetih miiijardov let povečal in povečal ter se še vedno povečuje.
Tedaj, po uku atomisma, ali svetovnim naziranju je naš svet postal, kakor tudi so postali vsi drugi svetovi iz neznatnega drobca — atoma. Ker pa je drobec, atom, jedro, katero se definira kot “bitje”, “bitnost,” “bistvo”; in ker je “bog” bitje, tedaj je jasnp o kakšnjem “Bogu” rimokatolička cerkev uči, samo s razločkom, da v pričetnih šolah resnico zavije po svoje, in pretežna večina mase, ki ne poseča višjih šol. ostane v temi ter trdno veruje v boga, kakoršen je naslikan na steklu v rdeči ali zeleni tuniki.
Iz vsega tega je razvidno, da je prvotni postoj — atom — “višje bitje” kot je zemlja, kajti zemlja se je razvila v teku časa iz atoma, kateri se je razvil iz plinov in tudi to v neznano kolikem času. Ni ga bilo, ni ga in ga najbrž ne bo učenjaka, ki bi nam znal samo približno povedati dobo razvoja naše zemlje iz prvotnega atoma do današnje oblike. Stvarjenje se je silno počasi vršilo, toda vrši se vedno in vedno; kar označujemo z besedo “večnost”.
Tedaj cenjena gospa, ako smo v našem članku zapisali “. . . in magari recimo, da je to bitje: Bog 1 . . .” se nismo prav nič pregrešili, ker bitje — snov — materija, je početek vsega kar vidimo, in prav nobenemu ne škoduje, če na-zivljamo to prvotno tvarino, to bitje za boga, ker beseda “Bog” druzega pomena nima. Kdo je besedo “bog” iznašel, nam ni znano, a dostopnejša beseda je pa vsekakor, kot če bi rekli n. pr. “hudič”. Beseda “Bog” inači bitje, postoj stvarstva, medtem, ko beseda “hudič” ne pomeni nič, in v dostojnem razgovoru jo olikan človek ne bo rabil.
-O tej točki bi lahko spisali obširno knjigo; toda naj zadostuje in naj še omenimo o stvarjenju sveta drugo naziranje.
Pripadniki materializma trdijo, da je zemlja del ali kos solnca, ka-
tferi se "je nekedaj ločil od solnca ter postal svet za-se. To je hipoteza, domneva, toda če bi bilo to tako, potem nimajo s stvarjenjem sveta atomi, molekuli, bitja itd. nič opraviti, kajti dovršen kos, kot je naša, zemlja, bi-1 je že tu iu treba je bilo samo, da se ohladi in potem popolni. Seveda, tudi ta procedura je rabila precejšnjo število let. Ako pa bi bila le-ta hipoteza resnična, no, potem pa se rimokatoličke cerkve uk o stvarjenju sveta sploh poruši, kot se poruši hišica iz kart,. —
Mislimo, da smo pojasnili naše prepričanje o tej zadevi in naj se še dotaknemo druge vsebine dopisa.
Cenjena gospa, tudi trdite neresnico z Vašim “pazljivim in točnim čitanjem G. S.” ko kritikuje-te našo svoječasno priporočilo za predsednika Zdr. držav Tafta. Bi Vi res pazljivo G. S. čitali, tedaj bi tudi v G. S. našli članek v katerem emo označili. naše stališče, ki smo ga zavzemali za časa pred volitvami. Wilson je izvoljen in tem dejstvom moramo sedaj računati. Čitamo v raznih časnikih o oblakih, ki se zbirajo na političnem obzorju, in kakšna nevihta s.-bo izcimila iz. teh oblakov, to bo pokazala bodočnost in pote,m bomo govorili. Za sedaj naj ie pripomnimo. da nam ni -znano, komu ste Vi osebno dali Vaš glas. Mislimo, da nikomur, ker še niste opravičeni voliti, in bas tako malo ste opravičeni govoriti oziroma pisariti v imenu vsili Mihvaueanov, ker Vas v to svrho ni nihče pooblastil. Povdarjamo, da znate biti dobra gospodinja in fina kuharica, a v ostalim pa upoštevajte rek: “¡Schuster bleibe bei deinem Lei-sten”.
Nemoremo -si kaj, da ne bi Vam nekaj na uho povedali. Koj ko smo “Vaš”' dopis dobili, informirali smo se pri našem zaupniku v Mihvaukee, o pristnosti dopisa. A-li glej kaj smo izvedeli. Zaupnik nam poroča,’ da gorenji dopis ni zrastel na Vašem zelniku, marveč da za njim tiči vse drugi ptič in sicer ptič, ob katerega mi najbolj umazane čevlje ne obrišemo. Da je temu tako, spričujejo tudi. Vaši podpisi:	Vzgoraj -se imenujete
“Frances”, v “Proletarcu” “Fa-ny” a oboje se po slovensko pravi Frančiška. Mi ne moremo verovati, da bi se kot Slovenka iz-spveminjali liki kameleonu iu to tem manje, ko vsaki naobražen človek vstraja pri svojem prvotnem imenu, katerega se ni treba brez tehtnega povoda sramovati.
Konec konca pa nas nekaj sili, da “Proletarcu” čaetitamo, ker je zopet staknil bivšega chicaškega učenjaka, sedaj v ženskem krilu, katerega zopet lahko brani in njegove lopoivščine zagovarja kolikor mu drago, nam je vseeno, ker na limanice se ne bomo vsedli, ne e-nemu, ne drugemu. Oseba, ki se skriva pod žensko krilo je lahko vesela, da je gč. Strajner ne pozna, ker bi mu prav gotovo pljunila v jiuležev obraz.
Matevž Zgaga je bil bogat, hud kristjan in vnet pristaš svojega dušnega pastirja, a ko je .začel župnik nabirati za železno ograjo okrog novega pokopališča, ni hotel niti vinarja prispevati.
Župnik ga je šel osebno nago-vrajat, pa tudi ni nič opravil.
iNe dam, pa ne dam, je dejal Matevž Zgaga; tako pa ne bom. denarja razmetaval! Kaj je pa treba okrog pokopališča ograje? Tisti, ki so notri, tako ne morejo ven, tisti, ki so zunaj, pa ne marajo in ne mara jo notri priti — čemu naj ¡bo torej ograja?
Vzdržujte jih delavne.
Kadar so vaše jetra otrpla in kadar trpite vsled omotice medla glavobola, zgube slasti, neprebave, zapeke, ali žolčnice, uživajte Se-verove Jetrne Kro-gljice (Severa’s Liver Piliš). Milo razdražijo jetra k delavnosti, toničjio uplivajo na prebavne organe in uredijo čreva. Te vas narede zdrave in vzdržujejo zdrave. Cena 25 centov. Nalprodaj v lekarnah. Vprašajte za Severove. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iovva.
(Advertisement)
NAJVEČJA SLOVENSKA FAE-MARSKA NASELBINA V
AMERIKI
je Willard v drž. Wisconsin. Naselbina v Willard je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni. za vspešno in dobička-nosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne i-mel dobrih železniških zvez, ki o-mogoeajo'hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin ki delajo novega farmarja zadovoljnega. . bi prvi naseljniki o-stali osamljeni ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbran kraj. — Toda pri Willardu je ravno obratno resnica. Brez vsake večje reklame se je tu do danes naselilo nad sto slovenskih družin in novi priseljeniki vedno prihajajo semkaj. Drug dokaz, da je Willard najprimernejši kraj za slovenskega novega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselni-kov dobilo za seboj na Willard svoje sorodnike in prijatelje.
Naselbina Willard se nahaja v Clark ¡Countv-ju, ki je nekako v sredini države Wisconsin. — Ta County je važno železniško križišče, kajti skozi ta County vodi pet železnic. Willard leži ravno ob železnici.
Clark County ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter producira vsako leto za nad dva miljona dolarjev mlečnih produktov, od katerih pride lepo število tudi na Willard. Izborno vspe-va tnršica, ječmen, rž, krompir sladkorna pesa, sočivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti povoljno vspeva detelja in vsakovrstne trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisne vrednosti. — Tudi sadje vspeva povoljno zlasti jabolka.
Številni lepi domovi, katere so •J postavili v kratkem času slovenski naselniki, najjasneje pričajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmer je vib dohodkov.
Toda ne samo gospodarsko tudi politično moč že imajo slovenski naselniki na Willardu:	Rojak
¡Steve Legat je občinski tajnik, poštar, postajenačelnik ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Cesnik sta mirovna sodnika zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč ter Pavel Maren sta občinska konstaiblerja.
M sosednji slov. naselbini Gorman, katera je oddaljena le par milj od Willarda, imajo Slovenci ve-s šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega distrikta. Lahko bi našteli še več družili zanimivosti o tej hitro rastoči slov. naselbini, a to naj zadostuje za sedaj. Omenimo naj še to, da imajo Slovenci tu svojo cerkev in šolo.
Takoj zraven slovenskih nasel-nikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence, ki se nameravajo podati na farme. Cena akru je $18.00 in se lahko plačuje na maie mesečne obroke.
Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lahkomišljeni kadar kupujete farme, tu se gre vam za vašo bodočnost. Bodite previdni kje kupite in kaj kupite. V vašo lastno korist in obrambo vam svetujemo samo tole: Predno kupite kje drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu, da Vam ne bo enkrat žal.
Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsaki čas čisto in popolno lastninsko pravico (deed). Predsednik družbe katera lastuje to zemljišče je dobro znani okrajni sodnik v Mihvaukee John Karel.
Vsak, kdor želi, dobi naslove od slov. naselnikov na Willard in jim lahko sam piše za pojasnila. Pišite ponje 1
Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali pridite na
ADRIA COLONIZATION CO.
322 Reed St. Milwaukee, Wis.
Room 6.
Ig. Kušljan, upravnik.
Gospod Štrukelj je prijatelj le-1 in pih manir in finega obnašanja in j porabi vsako priliko, da opozori svojega sedemletnega sinčka na družabne dolžnosti omikanega človeka. Med drugim ga je tudi naučil obnašanja na električni železnici.
“Če sediš na vozu,” ga je (podučil, “in vidiš, da mora kaka dama stati, je tvoja dolžnost, da vstaneš
ji ponudiš svoj sedež.”
Sinko si je to zapomnil. Ko se je nekaj dni pozneje peljal z očetom na električni železnici, je bil voz tako poln, da je moral sesti na o-četovo koleno'. Tedaj je zagledal mlado okroglo damo, ki je morala stati. Naglo je skočil z očetovega kolena in vljudno rekel:
“Prosim, gospodična, izvolite moj sedež ...”
BERNARDOVA VIÜMNA
rr-f f Tf >urt>f ty irTTvrrf f t rr^"y»> t t » 1
in veletrgovina
S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. -Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina.
Specijaliteta:	ffilanebe Champacme.
Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 Blue Island ave.	Chicago, m.
Možj e ozdravljeni v 5dneh
!	B—— IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structurl; dalj« ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni
tičočim se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš"o zdramili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna oriks? vam je na razpolago in jamči oop dno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivne žeiodec, pljuča, ledice In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
,gusa NAGONA,BOLE2-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene one-mogksstit slabost, napor, zastrupljanje in zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchiti*. srčne bolezni In pljučne zdravim po moji n a J novejši metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183 £
STALNO OKREVANJE
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luci j e, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-tuire, garje, otekline, podju ln druge organske bolezni zdravim za «talno.
Preiskovanje zastonj.
med R&ndolph ¿c Lake Chicago
Odprto od 8 zlutrsj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 pop.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
Clark
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane ne zapadni strani Chlcage-
trvedno ns
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, karjo-spada v to stroko. Popravljam ti di ure in drugo.
V	za ogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK. ČERNE
6034 St. CUir Ave.	CLEVELAK»,
gvns SZOBo^
1809-1813 Loomis St., Chicago, IU.
| OBVESTILO!
Vsem društvam obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudt posameznikom se priporočamo za nabavljenje
VsaKo'Vrs-tnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune m vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbim^
druJt-Vena pravila, in prebode
lista"lK ;ieZlk0V na sloveuski jezik in obratno. Naročnikom
“Glas Svobode”
naj0p^U^V7!iazaOodgov^ZaSt0n"’ ^ P°Štn° Inarako
I
f