St* 238 IZHAJA VSAK DAN Tad! ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Sfer. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih lotmkarnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranju, Št. Petra, Postojni, Nabrežioi. Sv. Luciji, Tolminu, Ajčov- IČini. Dornberj^a itd. Zastarele po o nvč. (10 stct.) DGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti X soloue. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 st. mm. »^mrt-:ice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aidaljna vrsta K ifali oglasi po A- stot. beseda, naj-jc^aj pa 40 stot. Oglase sprejema Tnseratni oddelek nprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti**. Plačljivo In tožijivo i Trstu. Trst, v ponedeljek 27. oktobre 1913. Tečej XXXVII Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko. „ V edinosti je moi t* NAROČNINA ZNAŠA n celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; u n»- ročbe brez doposlaae naročnine, se uprava no ozira Vu»ra (Narodi d»*V Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODI NA. L.&*taik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,tdiuo«t*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulice Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hrantlnlZnl raiun Itev. 841-652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Cesar Viljem na Dunaju. Konferenca z grofom Berchtoldom. DUNAJ, 26. (Izv.) Danes ob n dopoldne je doBpel semkaj iz Konopišta nemški cesar Viljem in je bil na kolodvoru v Penzingu cd cesarja in nekaterih nadvojvod slovesno sprejet. Vladarja sta se jako prisrčno pozdravila, nakar sta se odpeljala takoj v Schonbrunn. Na potu ju je mnogoštevilno občinstvo živahno pozdravljalo. V Schonbrunnu so pričakovale visokega gosta nadvojvodinje, ^o dohodu v Schonbrunn se je vršil med obema vladarjema precej Časa trajajoči pogovor. Na potu v Schonbrunn je neki neznan človek vrgel skozi okno cesarjeve kočije neko pismo, ki je padlo cesarju Francu Jožefu ravno na kolena. Neznanec je bil takoj aretiran. Zatrjuje se, da je bil v pismu le pozdrav obema vladarjema. Ob eni popoldne se je vršil v Schonbrunnu dejeuner, katerega sta se udeležila oba vladarja s svojo suito. Ob dveh po-popoldne se je cesar Viljem popolnoma ne-opaženo odpeljal v nemško veleposlaništvo, kjer mu je bil prirejen počastni čaj, h kateremu je bilo povabljenih več nemških dostojanstvenikov in avstrijskih državnikov z grofom Berchtoldom na Čelu, Cesar Viljem se je umaknil z grofom Berchtoldom v postranski salon, kjer je konferiral ž njim več nego eno uro. Konferenca se je v družbi jako opažala in je napravila velik vtisk. Sele ob 6 zvečer je odšel cesar zopet v Schonbrunn k večerji, po kateri pa se je brez vsakega spremstva odpeljal v Penzing in odpotoval od-tam direktno v Berlin. Volitve v Italiji. RIM, 26. (Izv.) Danes so se vršile po vsej Italiji državnozborske volitve na Dcdlagi splošne enake in tajne volilne pravice. Skupno se je volilo danes 508 po-posiancev. Volitve so se vršile po novem volilnem redu, ki je zvišal število volilnih upravičencev od 3.300.000 na 8,700.000. Vsak volilni okraj voli po enega poslanca. Volilni akt se mora pričeti ob 8 zjutraj in končati najkasneje ob 8 zvečer, nakar se prične skrutinij, ki mora biti končan do polnoči. Da je tajnost volitev zasigurana, so bili konstruirani posebni kuverti in volilni listki, ki so bili opremljeni s podobami kandidatov, da so analfabeti kandidate lahko razločevali. Volilno gibanje je bilo jako ostro in se je splošno domnevalo, da nastopijo analfabeti proti socijalistom. Na mnogih krajih je prišlo na shodih do krvavih pretepov in glasom poročil iz Rima je bilo pri današ njih volitvah kar 6 ljudi ubitih. Število PODLISTEK. Norec vojvodinje. Florentinska novela Ernsta Remina. Dobro — pa verujte v moje kažnjivo ebčevsnje z onim zmedenim mladeničem; ako se ne čutite oskrunjenega v svojem dostojanstvu kakor njegov tekmec — pa verujte I Potem pa zahtevam, da to izgovorite, ne v tonu šepetanja, tu, med stenami, pokritimi s tapeti, ampak glasno — pred tribunalom sigat:rie, kjer se tožijo nezveste ženske I" „Kjer porabljajo natezalnice, da izvedo njihove tajne, jih postavljajo na sramotni eder, jih slednjič izročajo rabeljnu ! Ali bi se vam hotelo to ? „Strašenjem — mislite« da me upog-neie. Z natezalnico, Alessandro, se ustvarja mučenike! Ia smrt — ta bi bila mo|& svoboda I Vi, vi saisi bi bili na sramotaem odru kakor oskrunjenec! Ne pozabite, da, kdor z'cs avija žensko, vzrača pred vsem svetom pravico in krivfco. In pred nevred-aieži, verujt? mf, se bom znala Čuvati — kandidatov za 508 mest znaša čez 1300 in si stoji nasproti v nekaterih mestih celo po 7 nasprotnikov. Od dosedanjih poslancev jih je resigniralo na zopetno izvolitev 68. V 96 okrajih kandidira le po en kandidat, med drugimi ministrski predsednik Gio-litti, finančni minister Tedeschi, justični minister Aprili in bivši ministrski predsednik Luzzatti. Ožje volitve se bodo vršile dne 2. novembra. Po poročilih, došlih iz Rima in Milana do n ponoči, bo potrebno veliko število ožjih volitev. V Rimu je bil izvoljen znani voditelj republikancev Barzilai, v Milanu dva socijalista, med njima soci-jalistični voditelj Tuzatti; v vseh ostalih milanskih okrajih so potrebne ožje volitve. V Turinu je bil izvoljen en socijalist, v Reggio Emilia socija listi čni voditelj Prampolino, Natančnih rezultatov ni Še iz nobenega okraja, a zdi se, da so šance za socijaliste zelo ugodne, zlasti v provinci Romagni. Demisija kabineta Romanones. MADBID, 26, (Izv.) Na včerajšnji seji senata je imel ministrski predsednik Romanones daljši ekspoze, v katerem je slikal notranji in zunanji politični položaj, ki se vedno boljša. Izjavil je, da so se pričeli tudi republikanci že približevati monarhiji in da se bliža dan, ko se združijo vse demokratične stranke v okvirju monarhije. V debati so izjavili opozicijonalni govorniki, da obsojajo postopanje kabineta, ki je odgodil zbornico in tako dolgo zavlačeval zopetno zbližanje. Vlada je radi teh napadov stavila predlog za zaupnico, ki pa je s 106 proti 103 glasovom propadel. Da je Romanones doživel poraz, je iskati vzroka v tem, da so se liberalni disidenti pridružili konservativcem. Romanones je po glasovanju takoj zapusti z ministri dvorano in podal kralju demisijo. Tcda aralj se up ra spremembi političnega režima in noče imenovati konservativnega kabineta. Tudi listi zahtevajo, naj ostane dosedanji kabinet tudi še vnaprej na krmilu države. Dopoldne je sprejel kralj Alfonz predsednika obeh zbornice, popoldne pa voditelje vseh konservativnih strank. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Kokovceva. RIM, 26. (Izv.) Ruski ministrski predsednik Kokovcev, ki se nahaja tu na do pustu, je obolel na rdečici. Njegovo zdrav stveno stanje se je tekom današnjega dne znatno zboljšalo. Mednarodni politični položaj. BERLIN, 26. (Izv.) „Norddeutsche Allgemeine Zeitung* piše v svojem tedenskem pregledu: Prijateljski sprejem cesarja Viljema v Avstriji je znamenje popolne solidarnosti v trozvezi, zlasti v vseh bilo tudi, da bi se zadušila, pogoltnili svoj lasici je lik, ko bi bila že zvezana na rokah ia nogah, in bi usiljevall hrano. Morda pa poučim v veliki svetovalski dvorani signorfe narod v Fiorenci, kako se prijemlje svojega vojvodo, da se ga premaga, da ffo tudi medicejsks gria iz mesa !n kosti". Stopala je počasi bližje ia bližje k njemu, plamtečega očesa, pred katerim se {e umikal, da ]e stal skoro blizu stene. „Ctarissa !• je začel vpadlega iica, „umejem vašo plemenito jezo in ne mislim na to, da bi vas tožil. Le prfziati morate, da sem bil po pravici globoko užaljen, ko sem gledal ono sliko, -„Jaz nimam nikakega deleža ca tem!" [e odvrnila. J „Ciarissa," je začel zopet, „ko vas gledam tako-ie pied sabo, občudovaje vaio zahtevajoče lepoto, ko me tako razdrobljate s svojo besedo kakor s kladivom, občutim posebno in pred vsem le globoko, globoko obžalovanje, da sem po krivdi izgubil vsako pravico do vašega nagnjenja. Želel bi si pridobiti od vas tisti delež, ki ga privoščate mladeniču in na katerem ga zavidam smrtno!" podrobnostih balkanskih vprašanj. Veselo j znamenje za mednarodni politični položaj je dejstvo, da se je tekom zadnjih dogodkov posrečilo ohraniti sporazum med velesilami. Posebno dragocen v tem oziru je bil obisk ruskega zunanjega ministra Sa-zonova v Berlinu in njegove konference z nemškimi državniki, na katerih se je dosegel v vseh političnih vprašanjih zadovoljiv sporazum. Dalje je treba konstatirati, da so pokazali srbski državniki tekom zadnjih dni ono treznost in zmožnost, kakršne se je splošno pričakovalo. Srbija se je v albanskem vprašanju uklonila Avstriji. Glede grško-turških pogajanj zamore biti vsakdo optimist. Pogajanja so zadnje dni znatno napredovala in je pričakovati podpisa mirovne pogodbe med obema državama še pred koncem tega tedna. Pred sklenitvijo grške-turškega miru. ATENE, 26. (Izv.) Subkomisija mirovnih delegatov je končala svoje delo. Sporazum je dosežen v vseh točkah, tudi v vprašanju turških duhovnikov na Grškem. Višjega turšktga duhovnika imenuje grška vlada, ki ga tudi plačuje, šejk ul islam pa ga samo potrdi. Čeravno pa je komisija končala svoje delo že pred par dnevi, iz Carigrada še vedno ni prispela ratifikacija mirovne pogodbe. Morda pride tekom današnjega dne, nakar se bo vršila jutri plenarna seja mirovne delegacije, da perfekcijonira sporazum. Grki za grške šole v Bitolju. SOLUN, 26. (Izv.) Grška cerkvena občina v Bitolju z grškim nadškofom na čelu deluje s posredovanjem grške vlade na to, da bi se grške Šole v Bitolju zopet odprle. Grški nadškof odpotuje v kratkem v Belgrad, da sporoči srbski vladi prošnjo grškega prebivalstva osebno. Železniško vprašanje v Mali Aziji. CARIGRAD, 26. (Izv.) Dne 29. oktobra odpotuje Džavid bej v Berlin, da posreduje tamkaj za dosego francoiko-nemškega sporazuma glede gradnje železnic v Mali Aziji, Iz Berlina odide naravnost v Pariz, da se pogaja s francosko vlado glede najetja večjega turškega posojila pri francoskih bankah. Turčija upa, da se ji posreči dobiti posojilo že v najkrajšem času. Dr. Kramar za češko-nemško spravo. PLZtiN, 26, (Izv.) Tu je imel danes dr. Kramar shod, na katerem je razpravljal o češko-nemški spravni akciji in ostro napadal češke radikalce, češ, da preprečujejo s svojo taktiko pravični in mirni razvoj političnega položaj^. On kot demokrat mora obsojati vsak oktroa in posledici tega je, da smatra za svojo dolžnost, da se vsede z Nemci k skupni mizi in deluje trezno za pravično rešitev sprave med obema narodoma. Ciarfssa se je odvrnila cd nfega nagu-bančenim čeicm. „Ta plemenita iepa žena se mi je zaobljubita, ter meni, da izpolnjuje svojo prisego s tem, da stavlja v besedo zakon tisti smisel, ki ga ima za vratarja in kmečko deklo — in nebenega dtuzega. Meni očita, cla sem malo- in ozkomisleč — ali pa je bilo kdaj za veliko srce v najrazsežneji vseh besed tako m&l3 porrena, ka^or ga v?d! ona v tej besedi?" „Dala sem, kar ste zahtevali," je od-viniia Clarissa, obrnjena v stran In v globokem tihem glasu. „Ne lažite in ne trdite, da bi bili zahtevali kaj plemenitejega." „Ne, nočem lagati, vam nočem lagati. Jaz nisem poznal nič plemenitejega, kajti nisem vas poznal in vzraitel sem med voj-ščaki. Stopili se v moje življenje In moje čutstvo se je razširilo. Vaš kraljevski način mi je dajal razumeti vse, kar je velikega ia visokega. Rastci sem, rastei take, da morem danes jaz vam očitati: vi s* razlagsJe svojo prisego preozko in kaker delajo ta mala srca.* Odvrnila |e svoj pogled od njega; te-tca3, trden pogled. Viharno zborovanje čeških učiteljev. PRAGA, 26, (Izv.) Češki učitelji so priredili danes v Pragi veliko zborovanje, na katerem so manifestirali za zboljšanje učiteljskih plač. Na zborovanju je prišlo do zelo mučnih prizorov, LTčitelj Bima je v svojem govoru ostro napadal navzoče poslance in jim očital, da znajo pač skrbeti za sebe, doČim so na učiteljstvo popolnoma pozabili, Zborovalci so govorniku demonstrativno pritrjevali in mu viharno ploskali. Socijalistični poslanec No-mec in pa narodno-socijalna poslanca Klo-fač in dr. Baxa so protestirali proti očitanjem govornika in označili govornikove insinuacije za nesramno laž. V znak protesta so zapustili zborovanje, a zborovalci so vpili za njimi : Hamba ! Konccm shoda je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva takojšnja ureditev zboljšanja učiteljskih plač, sicer bodo učitelji orimorani, da posežejo po najenergičnejših sredstvih, če bi se ptreče vprašanje še nadalje zavlačevalo. Učiteljsko vprašanje na Goriškem. V „Učiteljskem Tovarišu" se je razvila zanimiva polemika v zadevi učiteljskega vprašanja na Goriškem. Na eni strani stoji „Deželno učiteljsko društvo za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko", na drugi pa ono učiteljstvo, ki stoji za okrajnimi učiteljskimi društvi, ki naj bi se združila v deželno zvezo po kranjskem in štajarskem vzoru. To organizacijsko vprašanje pa je le postranskega pomena, vsaj za sedaj, kajti glavna stvar je tudi pri goriškem učiteljstvu zboljšanje gmotnega položaja, in prav v tem vprašanju vlada med obema strankama, če jih moremo imenovati tako, veliko nasprot-stvo. Naše mnenje je, da mora biti zboljšanje položaja učiteljstva na Goriškem ena izmed prvih nalog nove deželne uprave in da se mora to zboljšanje izvesti na tak način, da bo stalno pomagano učiteljstvu, ne pa morda le s kakimi provizorični odredbami, ki naj bi le deloma zamašile vedno bolj zevajoče luknje. Treba je le temeljite pre-uredbe učiteljskih plač, ki tudi v resnici zadovolji učiteljstvo in mu tako ustvari vse pogoje, da more točno in vestno vršiti svojo velevažno nalego v našem ljudstvu. Da pa se naše ljudstvo samo izpozna s tem, za goriško deželo tako pomembnim vprašanjem, naj posnamemo iz „Učiteljskega Tovariša* spis, ki jasno označuje mišljenje večine goriškega učiteljstva in pravi: Iz „Učiteljskega Tovariša" smo izvedeli učitelji bolj na periferiji dežele, da živi učit. društvo za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko". In kaj se je zgodilo? Na zadnjih volitvah v naš vzorni deželni zbor je prodrla takozvana „Narodna stranka", in ,Ako bi bilo vse tako," fe rekta, „ako bi seda| čutili plemenite!*, daii bi mi MU že svojo svobodo !" .Nisem storil tega, k?r tas ljubim, Oarlssa, obi;ubiii sle, d.* postanete moji žena, sli nič se ne udeležu ete mojega de-jauja In irojega življenja; meja hiši uri je ječa, mole knežje dostojanstvo v grero, moje družbe se izogibate —■ vedite, da sbbo iipolnlujete svojo obljubo, kajti poročen sem bolj z re-ro grozečo boginjo maščevanja, nego z ženo, ki naj bi b:la luč in veselje niojega žh ljenja in moja družica." „In česa si upate z:;hte-ati? Imate :i drzno čelo, da :o zahte?ste od mene?" |e zaklicala v brezmernem zsčudenju: „Aks-sandro, v svojem življenju niste ie »ti t Mi tako brezsramno zasmehujoče besede. „Od ust te, ne zahtevam: pogrešim le, pogrešam s hiepeaečo boljo. Obtožujem se, da ne bo nikoli po moji krivdi, in pogrešam .... iz dslje občudujem veličfno vašega srca in si vendar pravim: tako resnično velikodušna vendsr-le ni, da bi mrg'a kdaj odpuščati in dati svoji obljubi popoln rescičen smisel, da bi bila prava In pCTsem „EDLS06T" st. 298. V Trstu, dne 27. oktobra 1913. odbor društva je smatral za potrebno, da se zirneje proti poslancem, ki nam ne privoščijo gre poklonit dr. Faiduttiju in drugim viso- niti živeti, to je pa jasno. Cas za politiško kim in nevisokim predstaviteljem naše de- organizacijo je že prav ugoden, tudi tla želne uprave. Deputacija je ob tej priliki imamo. izročila tudi „vdano", „spoštljivo" in na- Pisec se huduje na učiteljstvo, da ne zadnje še „prevdano" podpisano prošnjo,' pristopa k „Deželnemu učiteljskemu društvu", naj bi se s pomočjo učiteljstva izvoljeni po- Tovariši, saj velika večina mlajšega učitelj-slanci ozrli s svojih mehkih foteljev tudi na stva niti ne ve ne. da društvo sploh ekzi-ubogo učiteljsko paro in v svojih blagona-; stira. Velika, velika napaka vseh naših okr. klonjenosti milostno dovolili to, kar je danes, učiteljskih društev je, da se ne pošlje takoj rekel bi, deviza in „conditio — sine qua'v začetku šolskega leta novim kolegom vabil non" vsega avstrijskega učiteljstva. Ne to,' k pristopu, zakaj mlad novinec se niti obr-samo nekoliko tega bi bilo že za Goričane j niti ne ve nikamor, zato je vaša krivda, če dovolj in „visoka deželna zbornica" bo za-' \e mrtev član stanu. Posebno še* če društvo pisana z nepozabno hvaležnostjo v pre-' spi in ni dosti čuti ali čitati o njem, potem vdanih učiteljskih srcih. Že uredništvo samo ' to pač ni znak letargije učiteljstva! F rano Šfrancar gostilničar v Trstu, u«. GIuliinl32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo uosriLio v kateri toči pristno vipavsko domače vino lastnega prMelka, tor istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. a čevlji brez šivanja in žebljev Dr. PECXIK (Dr. PET5CHNIGG) je umestno opomnilo, da je to pravzaprav 1 Pa ker smo že pri tem, ali je potrebno, TDf P ffllll f PATPRINfl JTEU 1 nesolidarno kršenje stanovske discipline, in da bi vstopilo vse goriško učiteljstvo v to „ n'otranJe (sp|oSne) v zadnji številki nekdo poiskusa se ovreči j društvo ali ne? Menimo, da pač ne, ker so g_g in 2_3 jn specijalist za kožne in to upravičeno pripombo uredništva- se taka deželna učiteljska društva izkazala vodne (spolne) bolezni: 11 ya—1 in 7—V}%. Ker kritika stvari, [časih pa tudi forme j v praksi kot nezmožna uspešnega življenja mammmmmmmmmmmmmm^mmmammm same nikdar ne oškoduje, si oglejmo najprej j nli vsaj nepraktična. Skrajni čas je že, da 1 to peticijo samo. Človek bi mislil, da je predvsem oživijo okrajna učiteljska društva bila vložena v časih konkordata žalostnega , in se osnuje deželna zveza goriških učitelj-spomina, v tako ponižujočem tonu je se-' škili društev po štajerskem in kranjskem stavljena. Cim bolj se bomo poniževali, tem vzorcu. Ta zveza naj bi potem vodila vse bolj in tem sigurneje nas bodo zapostav- take in podobne akcije ter bi bila kompe-ljali. Kje je ona samozavest človeškega dosto- ; tentna predstaviteljica vsega goriškega uči-janstva in samozavest najvažnejšega stanu ? !: teljstva. Ker je pa novi deželni zbor izvoljen, Kaj smo res le samoponižni in „prevdani" i je nujna potreba, da se osnuje ta zveza § deželni hlapci in nič več? K svojemu dolž- takoj, formulira naše zahteve in ulica Cecilia Rittmeyer ŠteV. 12. niku se nI treba priplaziti po kolenih, ampak m o g o č e skliče pred prihodnjim izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno mirno in dostojno zahtevati to, kar mz a s e d a n j e m v sporazumu z it a- in ceno. — Na zahtevo pride tudi po na nam gre! ilijanskimi kolegi v Gorici veliko Da, zahtevati to, kar nam gre, vse'zborovanje, povabi vse poslance t o, prav nič več in tudi nič manj, brez in jim predloži te naše zahteve, neokusnih priveskov vdanosti in lojalnosti, kjer naj se poslanci tudi izra-Vse avstrijsko učiteljstvo se je srečno str- zijo, ali imajo resen namen udej-nilo ter formuliralo ene ter iste svoje mini- s t v i t i jih ali ne. malne zahteve, ki jih moramo doseči j Ker bi se s samimi besedami ne prišlo Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ročila iz /en mesta. :: Samo v jezikovnem institutu :: PoIyglotte P?arza San Biovanai št. 1,1 n se nudi najlepša prilika naučiti a:- nriu* Škega jezika. — MESEČNA TA II^A K 4*- Za 2 iBKCiji 18 tBdBĐ. TtČaji za vsako starost in vs«fro stopujo zna Dosti — Vpisovanje vsak dan ol 3—1U. 3P^T Mladeniči, dijaki dobijo brano in tudi etanovanje Zflloft dalmatinskega vina ImaUi pridelek U JESENIC pri Omiiu Filip Ivanišević, Trst k tllea Valdlrlvo 17. telefon 14 05. — Prodaja na drobno In aa debelo Ba GOSTILNE : ttAil' Adria", ulica Nueva |t«T. 18 in gostiln a-Bul f e:, Piii» Giuseppina 6tev. 7, * katerih svoja vina prve vrsta. SLOVENCI! Vaš narodni zlatar in urar Alojz Povh se nahaja na tr^ 3 Barriera3. brez vsakih prikrajšani. Prav nobenega iz-! nikamor, naj se v enem okr. učiteljskem j govora ni tedaj, da se iznajde kar naenkrat j društvu takoj konstituira odsek, ki naj stvar deputacija in prosi samo obgrizek naših realizira. Mogoče v sežanskem, ki je eno postulatov, saj te zahteve nočejo nič dru- največjih in v katerem je tudi več članov, gega, kot preskrbeti tudi učiteljstvu dostoj-; ki se resno zanimajo za to idejo, nega in človeškega življenja. Pri tem pa j Končno še eno! Pisec prvega članka se nobenega popuščanja, ampak izkušati jih huduje tudi na italijanske kolege, ker ne. uveljaviti vse brezobzirno in povsod! ! vstopijo v društvo. Če se udejstvi ta moj, ne Pisec zagovarja odborovo peticijo s ' nov in tudi ne originalen predlog, bi vezala tem da bi se izenačile vsaj plače vsega go-. Zveza samo slovenska učiteljska društva,; riškega učiteljstva. Da bi se zgodilo to, bi kar bi bilo edino oportuno, kar nam tudi bila pa edino umestna takojšnja ustanovitev dokazuje praksa. ; deželnega šolskega fonda in ne, kar imamo j Vsako podobno društvo s člani mešanih ' v vsej Avstriji edinole še pri nas, namreč: narodnosti je več ali manj mrtvo rojeno okrajne šoiike fonde. ; dete. Živimo v časih fanatičnih in časih tudi Prva točka, ker ta je pravzaprav ono. dlakocepskih nacijonalnih bojev in s tem preporno jabolko, bi se morala razdeliti! moramo računati. Pač pa moramo pri zatorej v dve, in sicer v sier: ; htevi regulacije postopati v zvezi z Italijani. 1. Ustanovi se naj takoj namesto dose- j Nimajo te vrste namena napadati na danjih okrajnih, deželni šolski fond in uči-(nobeno stran, ne; imajo namen pokazati teljstvo naj plačuje dežela, ne okrajni šolski samo na nekatere napake. Sedaj je morda sveti, in sicer v vseh okrajih enako. ; čas ugoden, začnimo odkrit in najodločnejši 2. Nemudoma naj se regulirajo plače ] boj za svojo eksistenco, boj za regulacijo v smislu zahtev vsega avstrijskega uči-\ naših plač. Saj doslej Goričani v tem oziru teljstva. ' nismo začeli pravzaprav še ničesar upošte- Vsak poslanec, izvoljen na narodnem, ] vanja vrednega. i demokraškem in naprednem program, mora \ Ta boj pa mora biti enoten, sistemati-brez ugovora akceptirati te zahteve in tudi čen in nepopustljiv, sicer bo brezuspešen, j glasovati zanje, saj ne vsebujejo prav nič, Torej k dejanjem! V tem znamenju naj se j pretiranaga. j začne sezija letošnjih zborovanj naših okr. j ln če nam ne izpolnijo tega ? No, po- učiteljskih društev, ki bodo rodila tudi — ! tem bomo tem prej dosegli še po enem Zvezo. sredstvu, namreč po politiški organizaciji in ; To, kar zahteva vse avstrijsko učitelj-tedaj bomo odločevali še mi, kdo bo sedel stvo, je najmanj, kar smemo zahtevati, vse v deželnem, oziroma v državnem zboru in drugo je podcenjevanje samega sebe, je kdo ne. Da se bomo pa bojevali najbrezob- beračenje, nevredno „hrabrih bojevni- . kov za svoje pravice". Ali smo učitelji manj asonsiia Telefon itev. 1974. Via Eccnomo It 10. It. (ia§perini, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsafeegatoll blaga Iz Bitnic, dostavlja na dom. POftlUATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdko „Gemant" Tormrnm cemcnta .PorUaad" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE Besama OilOI!!^« eb&o podjetje, Tirat (votrai Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14-02.) p&vez tfirlic^v nss vse kraje Zastopstvo ■ prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opftlno St, 170 \ T. VITEZ v Mebrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pr! Orehu (Noghore) : F. BUNETlO v Škećnju. ======== Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprovode z bo^a'o^ opremo in od najenostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev-iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in razaovrst.ae iz lesa, pajčolan obroke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic vešČenih in barvanih, — Vsi predmeti so stalno na razpolago. *Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja nI. Tesa št. 3L telefon 1402. Dražp-buik in upravitelj M 5 T 1 B I L J raci* ž-ja. Odpuščacjd i« pezua. Vcdao bo i vredni od nižjih uradnikov ? Ali mogoče vst ji!a užaljena in bo v svojem neplodnem ; zaradi manjše važnosti svojega poklica, ali ponosu tjretmjsla cajlao ii i]enfe v mu zaradi lažjega dela, manjših študij? Čemu £eništvo " i to bagateliziranje samega sebe ? Upravičeni b čir,, ali so to te pašne sanje?"! smo vprašati sestavljalce peticije, kdo jim le vEfcHk-iia. Jj-ii res, da b. m^gli vi to je dal pravico zadajati nam take moralne zahtevati cd mene? Ni je ženske ua svetu, i udarce v obraz!? si bi mrcla to.* \ Namen sestavljalcev peticije je bil naj- „Riuun vas 1 Aiesssnrirc, ki ie ? U, je boljši — ne tangiramo časti in poštenja ni- ! umrl. Nov stoji pred vami, ki |« začenja kogar — ampak od zahtev vsega avstrij- j ;e vsm eni:k?vrcdreg2 fr. eeskovrst skega učiteljstva ne smemo odnehati niti za las, in sicer nikdar več in v nobenem slu- j čaju ! Te zahteve morajo biti i n ^ ^tudi so vsaki naši organizaciji z mano!" suprema lex, in mi moramo rajši UellkaDska zaloga pohištva Id tapecarij :: Paolo Qast¥^irtb 2: IKT9 bL Stcsfloo it i - «d 22*85 mu S!eds!lSt3 falti? Najbolj ugoden mr sa nakupovanje bodisi) gleda cen, kakor tudi kakovosti. Ktittaiii iintr S ZCg? ,Komedijaš i' Zasmejala se je hreščeče. je in je hoteža oditi. „Pidzkusfie me, ;.!c!z:uslie U[ cdvinii in gla: se mu fe tresel, kakor poginiti, nego bi jo zatajili le v v J ude m strahu. wO, Claiiisa - sli ne;enem samem primeru! £ut:e «a . ihaja n >£S ntka čiis, ki n.e; Ne rabimo nobenih provizorijev - ho-ćiftti in poffzifgć; T Smatrati stg me vrtd čemo definitivum! Stradanja je dovolj, pro-nim, da sem mesece ia mesece žUel v valjenj tudi - hočemo kruha! b!UIn! — verujte mi, da more to t idi naj- j Saj nas zatajujejo drugi — dlabSsgi: ftUili fc srarm. in ali ce opažate, s a m i se nečemo in ne smemo! kako me spreminjate, na misil, s katero i To so glasovi iz učiteljskih krogov. Mi, zafleiljsm vsše src*. Kako na| bi bil slctr kakor smo že rekli, moremo želeti, da se 42aet;i to ?* čim prej uresničejo te upravičene zahteve, (Dalje.) kar smo prepričani da pomenja njih ures- Wk hmt, m^oAsi Napredek vede! Naj energične] če in gotovo m cdrari aiftlii a svetovnim sredatTOcn == TOEUBIN OASILE = Stctine zdravniških potrdil potrji^je, da se uretralsa zoženja, proetatitis, uretritis in meh. i o i; katarji korenito ozdravijo a i©3&I©lil UmpUO m Casils# Eonfeti Ca.eile orejajo uriniranje, ne da bi bilo treba K: biti telo nevarnih cevk (iilinge), popolnoma odpravljajo ta ublaiaiejo pečenje in pop sto uriniranj« ; edini korenito ozdravijo uretralna soitnja (prv-Btatitisi uretritis, ciatitu, mebarse katarje, kamen, neapoeobnost aa aadržavanja urina, alnzMte tokove itd — Jtatlja konfetijev Ccaile K 4*—. Iornbin CaniJe, najboljfie protiaifiiitično in poživljajoče krič stilno sredatvo, ki ■e uporablja z uspehom proti sifilidi, aneui^i, impotend, ko^toboli, ishiaa, vnetju poltnim madeže-ic, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, aterilheti. neuraataniji, snergičea raakrojevaler urino ve kiseline itd. — Steklenica Joruhina Oaaile S 8*50. Vbritganec Čamile zdravi beli tok, akutna ta kronične katarje, vaginkia. ore-tretia, endometritia, vnetje in Izpad maternice itd. — Bteklenica vbrizgaaca Gasile K 3 50. Kdor teli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj oaalovi dopis na lekarna Lloyd »g. Caafl« Tnt, ki poda odgovor a obratno polto zastonj in s vso rezervo. Priznani mHicinalni icdaftj GASILE ae prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — ZllUI T Tffil i LfitaiM 11071, V, OI013J101 I v Trst«, se je sklenil0j izvedel za njegovo umetnost, je ubral peš ysako predavanje vsaj nekolikokrat po-6o milj dolgo pot iz Arnstadta v Lubeck noviti in aicer y obUk- ljxid3kih predavanj samo zato, da bi ga slišal... Buxtchude je kakor y mestu tako . y okolici Društva, že davno, davno mrtev in Bach - tudi.jki žeJćj da jim priredi Sl C predavanja( AH če bi smeli mrtvi prihajati zopet k |naj javijo eim prej svoje ždje pismeno nam in z nami deliti življenje, bi bil Bach Neposredno na naslov društva, aliuit-med prvimi, ki bi se ne strašil druge |meno , posredovanjem enega izmed od-dolge poti, da sliši umetnika Kociana. (bornikov SI. C. Po možnosti se ugodi Tudi naše občinstvo je prav rado j vsakemu društvu brez razlike njegovih prihitelo v soboto v dvorano „Narodnega : tendenc doma«, da se napije iz vira čiste poezije. ! Xako je storila Sl< £ yse kar je bilo Gotovo je bilo med poslušalci različnega' njeni močjf da ta predavanja populari-pojmovanja o umetnosti, različnega nazi-; zira in da ng OJtane j ciklus predayanj ranja in čustvovanja, a vsak teh poslušal-1 efemeren pojav> temveč da ae razvije iz cev je zajemal po svoji zmožnosti iz ba ^teh prvih predavanj stalna slovenska in-g^astva umetnikove duše. Vsakomur je } stitucija y Trstu> bilo mnogo, mnogo na razpolago. Ani Rr| ko,e8ar8k| dirkj 2a „Jugoslovansko čuda, da vsak več ali manj umeva Kocia- j pry6nstv0 {9,3^ ki se je vršila včeraj, je novo govorico, saj on je umetnik, M i^ovič zmagal g. Zorko Siškovič, član ustvarja že v mislih vsakemu tonu obliko, kQlesarakega društya wBalkan« v Trstu. smer in pomen, še preden se mu ton po jDrugi je došel Kantoci Milan, član redi. Vsak njegov ton nosi znak življenja jkolesar3kega društva „Orao« iz Zagreba, v sebi, Kakor posamezni toni, tako imajo ! a tretJi g Oitrovška Ivan, član kolesar' •vs. fraze, sploh vsa njegova igra, pristno |skega društya wBalkan«§ Obširneje poro-pedobo njegove notranje idealne tvorbe, r sjedj Odtod torej ona velikanska sugestivna \ - moč umetnika Kociana. Kritike svetovnih i DAROVI, listov, ki smo jih čitali pretekle dni v j Za CM D nabral g. Anton Zupančič „Edinosti", slavijo v Kocianu velikega^ kaVarni „Minerva" K 124. Denar hrani umetnika. Naš lovorjev venec bodi g, ] uprava. Kocianu viden svedok, da tudi mi tržaški * Slovenci stopamo v nepregkdno vrito nje-; govih občudovateljev. j Na klavirju je spremljal g. M. Eisner. j Njegovo spremljevanje je bilo vredno in-i Tržaška mala kronika. Trsi, 26 oktobri:. Poboj v Starem meslu. Dva mrtva, dva terpretacije g. Kociana. Samostojne točke, j ranJona, — V soboto psnoči je bila ulica ki jih je izvajal na klavirju, so pričale o]punta del Forno pozorišče divjega prizora, njegovem visokem umetniškem pojmo- j kj je stal dve osebi življenje, dve pa težke vanju. Pokazal je velike zmožnosti posebno ? poškodbe. Umljivo je, da se je nabrala v tem, da je v prelepi Sukovi kompoziciji na krik in vik velika množica gledalcev, ,,HrepenenjeM dal mogočnim potezam lki so 3 strahom opazovali ono klanje, skladbe globok izraz, in da mu je v Men-: Stvar pa je bila taka-le : delssohnovi najlepši fugi E-moll jasno \ je proti enajstim, ko je prišla iz prodiral tema na površje. I gostilne „Banjaluka" večja družba Dalma- Vesel pojav - lep obisk in pozornost j tincev, ki so se začeli prepirati med seboj, občinstva pri koncertu. V. S. j Izpočetka stvar ni bila videti tako nevarna, I. ciklus predavanj „Slovanske čitahiice" j toda razgrevati so se začeli vedno bolj in V Trs u. Slovanska Čitalnica v Trstu pri-j bolj, in konec je bil, da so se spoprijeli redi tekom letošnje zimske sezone v celem !in da sta ostala dva mrtva na licu mesta, nad 40 večerov; od tega jih odpade po-j dva pa težko ranjena, lovica na predavanja. V stremljenju po \ V imenovani gostilni sta se namreč moderniziranju in po razširjenju svojega j nahajala bratranca 28ietni Anton in 31 letni delokroga je sprejela SI. Č. Iet03 v svoj Tomo Kapović, oba iz zadrške okolice in jrogram tuii predavanja. Skrbelo se je, \ oba premogarja na Lloydovem parniku da bodo vsa zanimiva, aktualna in na- < „Vorwarts", Poleg tega pa so Lili v go -iorna, in v ta namen se bodo kazala z j stilni tudi 33 letni Ivo Boškolič in 31 letni zjerao enega samega večera pri vsakem ' Šime Radović, tudi premogarja na istem predavanju skioptične podobe. Za neka- parniku," ter končno 28 letni brezposelni tera predavanja je na ražpola^o celo nad j kurjač Peter Rončevič, rodom iz Splita, 150 siik. Za projiciranje teh slik, katerih stanujoč v ulici Cavana 6. Ta Rončevič površina bo znašala okoli devet kvadrat- J je zelo nasilen človek in je bil že večkrat nih metrov, si je omislila SI. C: p Dleg j obsojen radi tepeŽa in tudi izgnan zato iz društvega skioptikona še celo vr^to dru-i Trsta. Pred kratkim pa je dobil dovoljenih priprav, tako da bodo projekcije do-^nje, da je smel zopet bivati v Trstu. Ivan Gustiricič Txkt, ulica Sette fontane St«v 24 priporoča cenj. občinstvu sv:jo ro.o pehamo !n slciSčlčorno Prodaja moke iz prvih mlirov. Večkrat na dan svež kruh. Sprejema pecivo vsake vrste Vino in likerji v steklenicah. Postrežba na dom. Delilni znlosa v [rtu Slovenci! :: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Fran Rupnik Trst, ulica Geppa 10,1. nadstropje • kateri izdeluje obleke iz finega in navadnega sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpolago. Izdelane obleke na ogled. Solidno delo. :: Izdeluje uniforme oseh orsL :: Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk. vršene. Luč sveti z močjo okoli 1500 > Vseh pet je torej prišlo iz gostilne na sveč. lulico in tu so se sporekli. Med prepirom Z ozirom na splošni izobraževalni j pa je Rončevič potegnil iz žepa nož, ka-oomen teh predavanj je dovoljen vstop k kor jih navadno imajo mornarji, in je naj-tem prireditvam tudi nečlanom, Ker so v "prej udaril ž njim po Antonu Kapoviću. zvtzi s temi večeri visoki izdatki, se bodo Zadel ga je na vrat in mu prerez al žilo. pobirali pri vsakem predavanju režijski Ta se je takoj zgrudil na tla. Takoj nato prispevki, ki pa so se odmerili jako nizko pa se je obrnil proti Tomu Kapoviču in ia sicer po 20 stot. za člane in po 40 st. mu zabodel nož naravnost v srce. Ko se za nečlane, je tudi Tomo zgrudil na tla, je Rončevič Vsako predavanje se deli v dva dela. napadel Boškolića in ga ranil z nožem na AItd odmorom se prezrači dvorana, med levi spodnji lehti. potem z drugim sunkom tem pa se bo serviral Čaj v ostalih dru- ' na levi prsni strani, s tretjim pa na hrbtu, štvenih prostorih. Radoviča pa na levem stegnu. Pred novim letom se bo predavalo o V bližini, med Glavnim trgom in ulico sledečih predmetih: Pariz (28. X.), Pode- Pozzo del mare, so se prav tedaj nahajali želne eklektrične centrale na Kranjskem nadzornik policijskih agentov Cigoj in po-(22. XI.), Mojster Jan Hus in Jan Žižka licijska agenta Turus in Mahoraič. Na prvi (29. XI.), letalni stroji (13. XII.), London krik so vsi trije pohiteli v ulico Punta del (20. Ali.). Program ostalih predavanj obja- Forno ia so našli tam oba Kapovičd, ki vimo pravočasno. sta se premetavala vsa v krvi po tleh in Prvo, otvoritveno predavanje se oba ostala ranjenca. Prenesli so nemudoma bo vršilo jutri, v torek, dne 28. oktobra, oba Kapoviča na rešilno postajo, kjer pa o Parizu. Predaval bo g. dr. Kisovec in jima službujoči zdravnik dr. Tomičič ni bo predavanje nazorno pojasnjevalo 138 mogel več pomagati, kajti komaj so ju podob. Pričetek je točno ob 8 30 zvečer, prinesli tjakaj, sta že izdihnila. Boškoliča na kar p. n, občinstvo vljudno opozarjamo, je zdravnik obvezal za silo in ga potem «11 1 m —in^»li' 1 l - igjiM ■ 11 KLAVIRJI Bosendorfer, Gebriider Stingl, Kocli Korselt, H. Raclioe itd. se prodajajo in j dajejo v najem po zmernih cenah proti j gotovini kakor tudi na obroke. j UGLAŠANJE IN POPRAVE.! ZAWO\l FJazza S. Giacoiuo 2, II., Coiso. TELEFON >2-5 7. Najcenejša ograje Iz 2l6ne mreže, pohlfttvo železno In fz medi dobavlja, kakor |e dokazano, tvrdka VALENTIN BETON GRADEC Podružnica Trst al. Nucva St. 27. Tel, 19-79. Cenik št. 1 zastonj. frva in edina pisarja — v veiašk! stvari — •j (k«noes!J*!ilru£ 94 o. k. R£m«»tniitvs) f Trs?, ulic« dt lU Caserm* 5, iS. n= Dsjfc aftsvet* in l&form&cije » vstia. iru se Unovačouja ia vojažke «lulfea. Izdeluje in odpotoljfc -reak« vrsto prošenj voji^ke^.i zuičiia — oprc&enj« od vaj, »aoietno i>ro-•tovegsfcvo, že uit ve, do se** nje zakonitih ugoda<;Mfci glede presantne službe, vs^rejetj* ▼ vojaške Soie itd. — Pooblaič«ar je taato- S.ti pred »hl&stcijami. — EeAevea;a tro in točno. — Crnino nre« Ob delavnikih od 9l predpohidne do 7. popolodso. Ob Mda^ak In pnsnikik od 10. do lL epold. Jeno, krompir, jabolka, furlansha ulna In drase poljske pridelke na debelo dobijo tvrdka J. Kouačlč & Co. St Peter nss Krasu. Jo§i|i(iHxon TRST, ulica Belvedere str. 3 Prodajalna čevljev finih in preprostih za moike, ženske in otroke vseh Vkut. — Sprejemajo ie naročila po meri in popravki. C£NE ZMERNE. GOSTILNA Ail'Antica Pompd ^ Goldoni in na istem trga se slovanskemu občia- CAFFE GOLDOIII stvu za oblen obisk. Fran MuriaMek. Josip VisBOvic Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3. Peki in slaščičarji 1 Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajam5ena kakovost. Cena od 4--6 kron. UMETNI ZOBJE Plombiranje* zobov Odiranje zobov brez vsake bolečine » U l J, Oermak ¥. Tuscher konces. i-obiii tc-br.*i r • j- Zl*illi> Osn^?«;^ >5. ' fkdsi ocoici avmk HELVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera <1 vecchia 19. UI ■ nI Vedno v zalogi velika li.ber r'J slovenskih in hr*at?kih piojč od kron 2 50 naprej. Vedno nove plošče na;bol)še vrste. Oraraofjni na obroke. Rodoljubi! Posnemajte naše narodne mecene! Anton Breščak Gorica - Gosposka al. (G. Cardnccl) 14, u lastni Ml Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = U zalogi Ima vedno nad 50 modernih In ledllnlli spdnlti sob. Cene od 300 do 3000 K soba. : Edina slovenska delavnica tapetarij. : Velika izbero slik, stoik kakor tudi železnega pohištva. Sprejema naročila za opreme vil, hotelov I. t. d. SI Stran IV. .EDINOST" St. 298. V Trstn, dne 27. oktobra 1913 —r. dal odpeljati v bolnišnico, Radović pa je, kega Vuškovića ali kake Koroščeve, da ko mu je zdravnik obvezal rano na stegnu, bi absolutno nadvladovali skoraj v isti vi-inogel oditi sam na policijo. Na rešilni po- šini se nahajajoči orkester, tudi če je še ■taji je bilo, kakor v kaki mesnici, vse v kolikor toliko diskreten, kar pa je v naših »ami krv?, razmerah tudi precej težavna stvar; Če ne Policijska agenta Turus in Mahorsič more gora k Mohamedu, naj gre vsaj pa sta medtem poiskala morilca Ronče- Mohamed h gori 1 Torej: poglobitev! vica, ki je po svojem groznem Činu po- j begnil v gostilno, kjer se je nahajal prej . B s svojimi žrtvami. Rončević se ni nič upi-; VfiStl IZ GOriŠKB. ral aretaciji in je takoj izročil Turusu nož,; p0drufB|ca CND V Štan|elu. V „Edinosti" ki je bil še ves krvav Ko so ga pripeljali ^ ^ 1& ^ m gitamo pre3rgno MhValo za na policijski komisarijat v ulici Muda vec- đobro ugpeli cvetligni &u v korist CMD, ki chia in so mu povedali, da je umoril dva priredila tamkajšnja podružnica dne človeka, dva pa ranil, je odgovoril čisto g m ob . veteranake 8iavn08ti na hladnokrvno, kot bi se ne bilo zgodilo &^ Hogevarja< Naa? kot nič: »Oh, gnanca tanti!« Pozneje pa ga ^^ Cirilmetodarje brezdvomno jako veseli je le vendar zače'a peči vest in ,e začel, ^^ podružnice Nekaj pa nam v ome„ 3okat1, . , njenem dopisu ne ugaja, ter naj nam gospod Pri zaslišavanju, ki ga je vodil Pre-j ^ d ^ ^ na to opozorimo, ker iskovalni sodnik, je izpovedal Rončević,; ^ igani ^ ni oc da so pred nekako dvema tednoma oni' dose- štirje brez vsakega vzroka hoteli pretepsti moža kuharice v omenjeni gostilni, kar se je izkazalo kot resnično. Rončević je tedaj potegnil iz žepa revolver in Ž njim ostrašil one Štiri in jih prepodil. Ta večer so ga oni Štirje videli zoptt v gostilni in oba Kapovića in Bošković so ga počakali zunaj, da je prišel iz gostilne in potem padli po njem. Ker se jih drugače ni mogel ubraniti, je potegnil iz žepa nož in se branil ž njim. Zatrjeval pa je, da ni imel i, da bi bil hotel umoriti koga danjem delovanju podružnice ter da pribi-jemo neoporečno dejstvo. V omenjenem dopisu trdi g. dopisnik, da je štanjelska podružnica do sedaj, žal, le životarila. Trdno pa smo prepričani, da ve javnoBt, kako je podružnica životarila in da se še vedno spominja dobro vspelih podružničnih prireditev, ki so donesle Družbi čistega čez 330 K v teku še ne 2 let njenega življenja, ter da je postala pokroviteljica s kamnom za obrambni sklad, kar je g. novemu dopisniki! menda neznano. V tem kratkem času pa je priskočila podružnica izmed njih, ^ , 'narodu v pomoč v vsem s svot očez K 600. Kot priča zaslišani ranjeni Radovićr ... „m i-- . ...... ' „ .. . ,Tudi bi ga opozorili na seznam najmarlji- ^oznaTnitf o^iđcz^'za^evanTna1 o-'TejSib P°d'užnio CMD na Goriškem, ki so pozna ni i po vi ezu. as i evanje na po . ^ prinesli slovanski časopisi v preteklem letu. namena. liciji je trajalo skoraj do dveh po polnoči, Omenjena dejstva dovolj jasno govore, potem pa je odšel preiskovalni sodnik Še j . „ . , . . v , __ * , , . ^. 1 , . . « - , . f da je nasa podružnica, ki je sele novo ro- v bolnišnico, kjer je tudi še zaslišal r nje-i. J . , ...__ „ * * ' , - ... fjeno dete vzlic raznim zaprekam, ki jih prav nega Boškolića. Rončevića so odvedli po J J u u„ ■ ... . . . . . . ! dobro poznamo, stala vedno na braniku in zaslišanju v preiskovalni zapor v ul. ligor,} \ \ . XT , . , , .. , . . : se zavedala svoje naloge, Nasa iskrena zelja trupi, obeh umorjencev pa so prepeljal« v, ^ H y ^^ § dvojeno Bilo delovaja mrtvašnico k Sv, Tustu. S » . A j . , n _ , , _ J „ .... • v korist narodu in ponos Štanjelu. U-oep. Poizkušen samomor. V mornariški vo- .... ^ - ___ . , . . . , . . . dopisniku pa želimo večje sreče, večjega jašnici se ie snoči 22letm mornariški pro- , , -n i- 1 , TT J _ ^ - - uspeha, kot pa nam. Prav iz srca nas veseli, stak Hugon Beiteli hotel zastrupiti in je, » , , . . u B . .„ , , ... ...... f da ie podružnica do sedaj „tako životarila", v ta namen izpil neke kapljice, ki jih jeJ r , . .. , " . , , x , , , _ r J 1 „ . i ker nam g. dopisnik s tem jamči v bodoče imel proti zobobolu. Prvo pomoč mu je t , ____ ,___ , . , . iza sijaineisi njen proč vit, v kar mu bog podal zdravnik rešilne postaje, potem so . . podružnica torej ni životarila I ga Prepeljali v vojaško bolnišmco. j £ ^^ delo ra8ti 0 sveŽQ Nepričakovana smrt. Snoči ob 9 je šla, f Odb- po Corsu soproga trgovskega potnika Av- J gusta Bachmanna, ki stanuje v ulici sv. j Frančiška št. 51. Naenkrat jej je postalo ■ R^ZilB V6StL slabo in zgrudila se je ha tla. Nekateri Šestletno deklico ostreiif. 19. t. m. do- Mlekarna V RodikU, ^da pKo0,,aT„ poldne sta pustila zakonska Fr. in Marija nizki ceni velik hladilnik in ledenico, tnr>tr n «■ k. M S 6e odda brez brane v ^ama pristn"a vipavska in istrska vina. kakor tudi ulici Commerciale štv. • izboren krilški teraQ po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gork& odda v najeoi aiovenska dru- , jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnike no žina. — Ulica della Guardia za abonement na hrano. 2466 i Z odličnim spoštovanjem " I _ANGELA KJUDER, lastnica. LiOStl. 2450 pelniku Poliču, ki je izvršil svojo nalogo r a z u m e! Kako hoče mož poučevati v r ± Mrfl Antona Jerkiča naslov: Trat, ul. ■ razredu — izključno slovenske otroke, lulu grd I d delie Poste 10 ; Gorica, Gosposka ' 4444 . z vso vestnostjo in skrbnostjo, gre odkrito prvem priznanje, želeli bi pa, da bi še znatno Drugi razredi so pa itak popolnoma nemški! alica 7'- ublažil orkester in bi tako omogočil soli- Vidi se takoj vpliv „Schulvereina« in „Siid- pjSaSni Stroji J^o"1?"So^JEd \ stom, da bi tuši fiaejše nijanse bolje pri- marke", ki sta darovala vsak po 10.000 K i kvidacije. — Rosai, ulica Ponte della Fabbra 2,1.: hajale do veljave. Sicer bi se pa morda za novo šolo ! ' desn:. , vendarle še tekom letošnje sezone; Da, na papirju pač marsikdo zna slo- rp RIAGINI Trat> 111108 deli Ittria SteT-21* dala napraviti poglobitev za venski! O, pri kompetencah je slovenščina ' ' dru go. orkester, s čimer bi bilo odpomagano dobra — sicer pa je vedno predmet zasmeha -- _ ^ največjemu nedostatku naše gledališke dvo- in zaničevanja. Za Slovence je vseeno, jeli RlldafjO DivačL Meli n ilan Kokain* priprav« iz ahuaimja, pltriiikt Prodaja olja, kisa, mila in ; kleaic«, noti in vilim, planin»k> flio«, pH _333 . prtTi M lad, Seleta, snežni obroCi. nakitaiU Vsakovrstne obleke: j Sweatcr, planinske hlače, išče rudnik „Adrija v Britofu pri 2426 rane. Stvar je tem lažje mogoča, ker bi dobil nadučiteljsko mesto Bohatta ali Ober- ^ |lv - . , . . . _ taka pocrlobitev sedaj, ko spodnja dvorana lercher, saj slovenščine ni zmožen nobeden. NajDGljSB KranjSKO KI0DŽS8 » S I* čiste volne, rokovlc«. ne rabi več za telovadnico, ne zadevala Omeniti je treba le žalostno dejstvo, daje ^ Pri^m na^fnek^ ^pu^ Steklenice HeliOS, TCČ dni gOTkt 1» ob nikake težave. Slavna Tržaška poso- tudi postal Grebinj nedosegljiv jOSip Princ, gostilničar in izdelovalec klobas — i mizle pO 4 tTODe KOmaCL jilnica in hranilnica bi si s tako preuredbo, za vedno učiteljem zmožnim ko- Be?o štev. 23 Pri Ljubljani.__JlH\Mo4bti predmeti za gospode, ki bi ne zahtevala ravno prevelikih žrtev, likor toliko slovenščine. Privoščimo KlIDUieifl t ^^of0^ U ^ ^lses omitdem^ zapestnica in llOfOViee. gotovo le pridobila novih zaslug za naše to dobro brco našemu nemškutarskemu uči- P 1 ca_m° Za filmn« iportnih in planinskih dpafcrf gledališče, za to našo eminentno kulturno teljstvu, ki je toliko dobro, da pripravlja pg^OValCB III aq6llt8 zllo^bi^bi- I P0SEBNE CENE' institucijo. učiteljem Nemcem mesta. Da nosijo malto, gkoTllll priTat«ike. iss« to»m> tkanin. Tadi one : mmmmlmm l«A||,l!HH flnibdt Našemu gledališču iz lahko umljivih so pač nemškutarji dobri. Obžalujemo izgubo osebe, ki imajo dobro znanitvo, opravljajo lahko %nnrrnn A[fl|||H • , . , -j««-* „0x;u to delo kot postransko. — Ponudbe pod poitnl ; razlogov ne morejo biti vedno na razpo- mesta « kratkov.dnost nas,h netnsku.arsklh , „ T Mnihovo - Hr&dl5t« (Ma«h..rrEu, m ^ ^ ,2 mm ^fm,^ lago pevci z glasovnim materijalom ka- učiteljev. > tesao.