POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO W*uŠaTEVILKA 34' 12. SEPTEMBER 2003, CENA 269,00 SIT KNJIŽNICA S i OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg i a 3000 CELJE SN00Ö32 r Razumeti je treba, da ni prihodnosti v ponudbi tradicionalnega turizma, temveč je treba združiti moči (foto: Franjo Atelšek) miimOMiV GOSTEH PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Pokukajte na 18. stran s Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem Zadruga moztrje zadruga Mozirje z.0.0. mmmvm mm ä© ws \ KPC Ljubija Možine, tel. 837-07-20 Železnina Ljubno, teL 584-12-41 i Radmirje, tel. 838-80-13 Železnina G. Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Likalna miza Family-Scab Pralni stroj fiorenje WA1182S 11.990,00 SIT 29.990.00 SIT Televizor Gorenje SSMTS 39.990.00 SIT Stereo radiokasetofon s CD predvajalnikom 29.990.00 SIT Zmrzovalna omara Gorenje F 317 C 97.900,00 SIT Garnitura nasadnih ključev Unior 19.900.00 SIT in še velika izbira AKUSTIKE IN TEHNIČNEGA BLAGA - možnost plačila na več obrokov brez obresti - dostava na dom___________________________ A/VS.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si J Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! Kaj skriva navi Punta? j ifH&BÖIRtfiöi; Ri8& i žtirH; J, 04> llVltJjf tJbšfcikj. ßtttMW tfääjjg»; m mm * Ä ii ir väm, §6. sp» pfi -mm jäöaeiÄÜiftiffi ügstfüi; Kaj skriva navi Punta? Vabljeni na dan Odprtih vrat V petek, 19. in sobote 20. septeriribra, od 8. do ifi lire v Okonino 18: OSREDNJA knjižnica CELJE Tretja^tran V Zgornji Savinjski dolini zato potrebujemo alternativne razvojne programe in če govorimo o turizmu, potem moramo samokritično priznati, da smo danes še vse preveč neatraktivni, da bi ljudje hodili k nam na počitnice. Kot rečeno - potrebnaje infrastruktura in projektRTC Golte obeta, da jo bo (vsaj za zimski turizem) zagotovit. Toda Golte bodo moraleživeti tudi poleti, vnasprotnem primeru zgodbe o uspehu ne bo. Upajmo, da bo uspešno realizirana tudi napovedana investicija v Brestovo tovarno ivernih plošč, kjer naj bi z zamenjavo tehnologije sušenja iverja začeli soproizvajati električno energijo. Po zadnjih informacijah namera Istrabenza kot sovlagatelja ni več tako trdna kot pred parimi meseci, kar je mogoče povezovati z objavljenim predlogom nacionalnega energetskega programa, v katerem ni nobenih zagotovil, da bodo investitorji v energetska postrojenja elektriko lahko tudi zares dobavljali odjemalcem. Hm, kapital pa vedno išče določeno varnost, kajne? V uredništvu v teh dneh potekajo še zadnje organizacijske priprave na 7. srečanje lokalnih časopisov Slovenije, ki bo 19. septembra v Nazarjah. Število udeležencev bo letos rekordno - skoraj sto (pravijo, da zaradi zanimivega programa, ki smo ga pripravili) in potrudili se bomo, da bodo naši stanovski kolegi iz Zgornje Savinjske doline odnesli kar najboljše vtise. V tokratni številki Savinjskih novic lahko preberete kar nekaj prispevkov, ki se ukvarjajo s problematiko kmetijstva. Najbolj pereč je v tem trenutku seveda problem suše in njenih posledic, za njim pa se skriva še cela vrsta drugih, ki že neposredno vplivajo na vprašanje eksistence na manjših podeželskih kmetijah. Pred dnevi sem imel možnost slišati mnenje ekonomista dr. Bogomila Berganta, kije glede usode najmanjših slovenskih kmetovv Evropski unijizelo pesimis-tičen. Napoveduje namreč, da tisti, ki niso oziroma ne bodo pravočasno začeli z ustvarjanjem dopolnilnih prihodkov, ne bodo dočakali leta2006. Nauktezgodbe lahko razberemotudiizintervju-ja z Richardom Stampflom, ki zastopa italijanske solastnike Golt. Južni Tirolec razlaga, da so kmetje pri njih v nekaj letih postali skorajda hotelirji, kar lahko razumemo v tem smislu, da glavni del svojih prihodkov ustvarjajo iz naslova turizma. Kmetijske pridelke, ki so seveda ekološko neoporečni, porabijo predvsem za svoje goste. Res pa je, da se lahko ukvarjajo s turizmom na tak način, ker obstaja v njihovem okolju ustrezna infrastruktura (smučišča, zabavišča...). Brez slednje ne bi nikomur prišlo na misel, da bi»vedril«pri njih teden ali dva. IZVSffilE: g) Aktualno: 21. septembra spet na volišča Kmetijstvo Proti suši se bo mogoče boriti samo z znanjem.... Oblina lule Iščejo najprimernejši datum za občinski praznik Lovska družina Mozirje Štiri desetletja lovske koče na Verbučevi planini..... Richard Stampfl "Veselim se smuke na Goltehl' Tekmovanje mladih gasilcev Po sledeh članskih vzornikov.7 Nogometni klub Ljubno Poraz doma in zmaga v gosteh. Na naslovnici: Med udeleženci maratona Celje - Logarska dolina so bili tudi slepi ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 34,12. september 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbdra Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne '.odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. REFERENDUM 0 TRGOVINI Po veljavnih predpisih je državna volilna komisija v soboto v treh časnikih objavila odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o obratovalnem času trgovin in predlagano novelo zakona o trgovini, na katero je vezano referendumsko vprašanje. Kot datum referenduma je določena nedelja, 21. septembra. Novelo zakona so v zakonodajni postopek vložili poslanci Nove Slovenije in v njej predlagali, da se obratovalni čas trgovin omeji na največ šest nedelj ali praznikov v letu, z izjemo lekarn, bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah itd. Pobuda za predhodni zakonodajni referendum je prišla iz sindikata delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindika-tovSIovenije, podprlo pa jo je skoraj 50 tisoč državljanov. Na podlagi omenjene pobudeje Državni zbor Republike Slovenije 15. julija letos sprejel odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma. Referendumsko vprašanje, o katerem bomo volivci odločali v nedeljo, 21. septembra, se glasi: »Ali ste za to, da se v predlogu Zakona o spremembi Zakona o trgovini (EPA 750-111) določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?« Izid referenduma bo za državni zbor zavezujoč. Če bo referendumsko vprašanje dobilo zadostno podporo volivcev, ga bo državni zbor moral povzeti v zakon najkasneje v letu dni. Ker pa bodo prihodnje leto v tem času parlamentarne volitve, bo možno rok za sprejem podaljšati še za leto dni. Dokler zakon o trgo- vini ne bo noveliran, bodo veljala sedanja določila o obratovalnem času trgovin. KF 21. septembra spet na volišča PRIZNANJE ZZS FLORJANU REMICU Za okrepljeno konkurenčnost zadruge Florjan Remic - dobitnik priznanja Zadružne zveze Slovenije (foto: Ciril M. Sem) V sredo, 27. avgusta, na dan slovenskih zadružnikov, je Zadružna zveza Slovenije podelila zadružna priznanja svojim članom za njihov prispevek k razvoju zadružništva in posebne priložnosti. Na predlog Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje je priznanje prejel tudi Florjan Remic iz Vologa, in sicer za članstvo v upravnem odboru zadruge, ki gaje štiri leta tudi vodil. "Remic si vsa leta prizadeva okrepiti konkurenčnost zadruge v poslovnem okolju, povečati njeno vlogo pri razvoju podeželja in utrjevanju zadružne zavesti pri njenih članih," so med drugim zapisali v obrazložitvi. Savinjčan Naša anketa Odnosi med Slovenijo in Hrvaško Tokrat smo se ozrli do reke Kolpe oziroma čez njo. Hrvaška, s katero ima Slovenija kup nerešenih težav in problemov, je v teh dnevih poskrbela, da jeomenjenapravvvsakem mediju, sajsejesamovoljno odločila uvesti gospodarski pas na Jadranu, ki bi Slovenijo prikrajšal za dostop na odprto moije. Seveda je med ljudmi završalo in slišati je bilo marsikatero krepko. Vendar je prav, da se vprašamo, koliko »krivde« leži na samem narodu, katerikoli je že, in kakšen delež ima pri tej slabo prebavljivi juhici, ki se je tako vroča skuhala, politika. Aleš Es, Mozirje Vse je politika. Ljudje sami po mojem niso ravno tako sprti med sabo, da bi to zadostovalo za takšne nesporazume. Posredi je politika. Na hrvaški obali smo Slovenci dobrodošli, saj predstavljamo velik delež njihovih turistov. Sicer ni slovenskih podnapisov na kakšnih tablah in prospektih, a razumem hrvaščino in mi to ne predstavlja problema. Marjan Sevčnikar, Rečica ob Savinji Trenutno so razmere res zaostrene, seveda zato ker je posredi gospodarslvo. Ta gospodarski pas pa ni koristen za obe strani. Milan Robnik, Mozirje Politiki so zanimivi. Ko se sezona konča, potrebu- jejo delo in probleme, pa pride do tega. Trenutno oziroma kar zmerom politika izkorišča gospodarslvo in tako je tudi sedaj. Menim, da smo si s Hrvati preveč podobni. Dva isto usmerjena pola pa ne gresta skupaj, kajne? DragoslavŠaponjič, Mozirje Zagotovo igrajo vlogo tudi zgodovinska dejstva, a prednjači še vedno politika. Menim, da bi bilo potrebno malce dobre volje-tako z ene kotz druge strani. V tem sporu sta si strani kar enakovredni. Katja Krajačič, Brezje nad Mozirjem Vzrok za težave so politiki, zato jih naj tudi karoni lepo rešujejo. Se bodo že nekako zmenili med sabo, čeprav njihovi sklepi niso vedno modri in logični. Marija Kolar, Nazarje Trenutno stanje je slabo, porazno. Prepletajo se tako zgodovinska dejstva, želje politikov in potrebe gospodarstva. Odgovorni bodo morali sesti za skupno mizo in se resno pomeniti. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem PO LETOŠNJI SUŠI JE JASNO, DA TUDI NAJBOLJ MARLJIVI IN DELOVNI KMETJE NE BODO ŽELI TISTEGA, KAR SO SEJALI Proti suši se bo mogoče boriti samo z znanjem Letošnje poletje bo skoraj zagotovo zapisano kot rekordno suho in vroče, saj si zanesljivo ne želimo niti takšnih, milejših in še bolj uničujočih. Po podatkih, ki so jih zbrali po občinah, je jasno, da so posledice suše velike predvsem na kmetijskih površinah. V šestih zgornjesavinjskih občinah je škodo prijavilo 779 kmetov, poročila pa kažejo, da so visoke temperature poškodovale ali celo v pretežni meri uničile kmetijske pridelke in travinjo na več kot skoraj 7.000 hektarjih. Največ škode je utrpela travinja, v povprečju je vroče sonce požgalo od 40 do 70 odstotkov predvidenega pridelka, nekoliko bolje se je godilo koruzi in drugim poljščinam. Glede na letošnjo škodo je povsem jasno, da kmetje upravičeno pričakujejo pomoč države in občin. Temu naj bi sledil tudi interventni zakon, ki zavezuje državo, da mora zagotoviti sredstva za izplačilo odškodnin, če ocenjena škoda presega 0,3 promila državnega proračuna. Denar naj bil zagotovljen iz proračunskih rezerv, a ob dejslvu, da gaje vdržavni blagajni samo še borih 410 milijonov tolarjev, in če ne bo drugih virov, je treba pričakovati, da bodo kmetje čakali na glavnino izplačil do prihodnjega leta. Del odškodnin bodo kmetje morali dobiti iz občinskih blagajn, kjer pa je tudi jasno, da ne bo šlo brez prerazporeditev sredstev. Zaradi slabe letine koruze naj bi živinorejci dobili pomoč iz državnih blagovnih rezerv (foto: EMS) Štefka Goltnik, vodja mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje: »Kmetje bodo morali začeti razmišljati o zmanjševanju staleža živine, saj na predpisano pomoč Saparda, zaradi precejšnje lastne finančne soudeležbe, lahko računajo samo premožnejši. Ostale bo potrebno reševati drugače, to pa ni stvar samo kmetijskega ministrstva. Ob letošnji suši se je pokazalo, da je kmete, ki obvladujejo tehnologijo, suša manj prizadela.« kjerje komaj za 20 odstotkov ornih površin, ne dopuščajo kaj drugega kottravinjo. To pa seveda pomeni, da bodo morali kmetje začeti razmišljati o zmanjševanju staleža živine, saj na predpisano pomoč Saparda, zaradi precejšnje lastne finančne soudeležbe, lahko računajo samo premožnejši. "Druge bo treba reševati drugače, to pa ni stvar samo kmetijskega ministrstva. Ob letošnji suši seje pokazalo, da je kmete, ki obvladujejo tehnologijo, suša manj prizadela," pojasnjuje Goitnikova, prepričana, da kljub nasvetom, ki sojih deležni kmetje, nekaterim še vedno primanjkuje znanja. Ob tako negotovih razmerah bo po mnenju Goltnikove nujno še bolj kot doslej razmišljati o dopolnilnih dejavnostih. "Možnosti so, vendar se kmetje preveč bojijo administrativnih postopkov in dejstva, da hoče imeti od njihove dejavnosti svoj delež tudi država. Ocenjujem, daje na tem področju premalo poguma. Pri tem pa seje nujno zavedati, da je treba na dopolnilne dejavnosti gledati kot na postopno rast. Preko noči ni mogoče obogateti," je prepričana Štefka Goltnik. Savinjčan Druga oblika pomoči, kije namenjena predvsem živinorejcem, je prodaja koruze iz državnih blagovnih rezerv. Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj so do določenega datuma prejeli okrog 18.000 vlog. Tako naj bi 20.000 ton koruze, kolikor je bo država zaradi omilitve posledic suše sprostila iz blagovnih rezerv, zadostovalo za vse, ki so zaprosili zanjo. Ker so do koruze upravičeni letisti, ki so utrpeli škodo po suši, morajo na agenciji preveriti tudi podatke o prijavljeni škodi, ki sojo posredovale občine, zato bodo upravičenci odločbe o prevzemu koruze dobili predvidoma sredi tega meseca. Rejci, ki bodo upravičeni do koruze, bodo za kilogram takoj plačali slabo tretjino cene, kar znaša 9 tolarjev, katerim se prišteje še davek na dodano vrednost. Ostalo bodo v kmetijskem ministrslvu poračunali ob izplačilu pomoči za odpravo posledic škode po suši, kar naj bi bila za kmete vse prej kot dobra rešitev. Kmetijslvu se obetajo negotovi časi. Ob težavah, kijih povzroča približevanje Evropski uniji, seje proti kmetom zarotilo tudi vreme. Po oceni Štefke Goltnik, vodje mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, razmere v Zgornji Savinjski dolini, LUČE OB SAVINJI Iščejo najprimernejši datum za občinski praznik Občina Luče sodi med tiste občine, v Zgornji Savinjski dolini pa je sploh edina, ki še nimajo določenega datuma občinskega praznovanja. Na prejšnjem sklicu občinskega sveta so svetniki kot možni termin omenjali datum rojstva njihovega rojaka, skladatelja Blaža Arniča, ki je s svojim bogatim glasbenim opusom krepko segel v slovenski vrh glasbenega ustvarjanja in ponesel ime Luč daleč izven krajevnih oziroma občinskih okvirjev. V Lučah ugotavljajo, da posebno zvenečih krajevnih dogodkov njihova zgodovina ne beleži. Po mnenju župana Cirila Rosca je vredno razmišljati tudi o 16. avgustu, v spomin na leto 1894, ko so v Lučah pripravili slovesen sprejem Slovenskega planinskega društva. Shod, "na katerem so bili udeleženi tedaj najuglednejši slovenski voditelji, predvsem pa planinski funkcionarji," kot je v obrazložitvi k predlogu zapisal publicist Aleksander Videčnik, je bil namenjen proti potujčevanju in nemškemu nasilju v slovenskih gorah. V vsakem primeru bodo zadnjo besedo morali reči občinski svetniki, še prej pa bodo dobili možnost predlogah in se opredeliti do sedaj znanih predlogov tudi drušh/a in ostali zainteresirani. Občinski praznik naj bi bil po prepričanju svetnikov in občinske uprave dejansko praznik vseh Lučanov, zato naj bi dokončna odločitev o tem temeljila na podpori večine občanov. Savinjčan © GORNJI GRAD Potuha iz občinske blagajne Občina Gornji Grad je letos že drugo leto zapovrstjo organizirala odvoz starih in odsluženih avtomobilov. Tako kot lani je bilo tudi letos odpeljanih več kot dvajset "starih škatel", ki so krasile dvorišča in v slabšem primeru tudi gozdne ceste, celotna akcija pa bo davkoplačevalce stala okoli 50 tisočakov, kar znaša polovico dejanskega stroška. Lastniki odsluženih vozil so dolžni sami poskrbeti za njihovo odstranitev, vendar se je v enem letu znova nabralo več kot 20 “starih škatel” (foto: EMS) Ostala polovica bremeni lastnike, pri čemer je seveda v ospredju vprašanje, če je na mestu finančna potuha tistim, ki odsluženo vozilo preprosto odložijo za prvi ovinek. Po besedah tajnika občine Gornji Grad Jožeta Pozniča so se letos pojavili "povratniki", ki jim je občina krila odvoz odsluženega vozila že v preteklem letu. Nekateri torej izkoriščajo občinsko dobrotljivost, čeprav so dolžni sami poskrbeti za odvoz odsluženih jeklenih konjičkov. Izjeme so javne površine. Ob nadaljevanju takšne prakse se zna zgoditi, da bodo jutri trkali na vrata občinskega proračuna vsi, ki bi se radi znebili takšne ali drugačne navlake, ki ne sodi v kvoto rednih spomladanskih oziroma jesenskih kosovnih odvozov. Ne nazadnje je vsa zadeva vezana tudi na pristojne inšpekcijske službe, čeprav še zdaleč ni namen odrekati pozitivnega učinka, ki ga je z organizacijo odvoza spodbudila občina Gornji Grad. Gre za preprosto izkoriščanje tistih, ki ob "smrti" avtomobila poskrbijo za dostojen pogreb, brez finančne pomoči občinskih "pogrebcev". Savinjčan VERBUČEVA PLANINA Štiri desetletja lovske koče Člani Lovske družine Mozirje so skupaj z lovskimi prijatelji iz sosednjih društev, kmeti in številnimi obiskovalci v nedeljo obeležili štiridesetletnico postavitve lovske koče na Verbučevi planini. Predsednik družine Marko Marolt je ob tem dogodku osmim še živečim lovcem, ki so pomagali pri prvotni gradnji, podelil posebna priznanja. S priznanji so se mozirski lovci spomnili tudi kmetov, ki so jim takrat in jim seveda še danes stojijo ob strani pri izvajanju njihovega poslanstva. Marko Maroltje obudil spomine na leto 1935, koje bila družina ustanovljena, in kasnejša leta, ki jih je zaznamovala stalna želja po postavitvi koče nekje na planini. Glede na tedanje razmere, ko še ni bilo urejenih cest, je bila takšna želja povsem razumljiva. Delovanje družine je med vojno zastalo, takoj po osvoboditvi pa je ponovno zaživelo, enako tudi želja saj cestni bilo, stezice, ki so vodile vta del Mozirske planine, pa so bile ozke in zaraščene. Lovci so zato večino gradbenega materiala prinesli na svojih plečih. Ob tem so opravili okoli 1.800 prostovoljnih ur. V sklopu slovesnosti obeležitve jubileja koče je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval solčavski župnik Silvo Molan, ki je tudi sam Predsednik LD Mozirje Marko Marolt je obudil spomin na čas gradnje lovske koče (foto: Ciril M. Sem) po lovski koči. Na pobudo Ferda Brinjevca jim je zemljo za postavitev koče dal na razpolago šmihelski kmet Gregor Verbuč. Gradnja je bila izjemno zahtevna, lovec. Posvečena je bila vsem umrlim lovskim tovarišem mozirske lovske družine in pokojnemu Gregorju Verbuču. Benjamin Kanjir Občinski svet Občine Luče je na svoji 7. redni seji dne 3.9.2003 obravnaval predlog Odloka o občinskem prazniku Občine Luče. Sklep te točke je bil, da se pred odločitvijo o izbiri občinskega praznika povabi posameznike ali skupine posameznikov, podjetja, društva, politične stranke ter druge organizacije in skupnosti, da podajo predloge o občinskem prazniku. Predloge s pisno utemeljitvijo za določitev datuma občinskega praznika pošljite na Občino Luče najkasneje do konca meseca septembra. Občina Luče GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB Mozirje vabi osnovnošolske otroke k organizirani vadbi • suhim treningom za pripravo na smučarsko sezono. Vpis: v torek, 16. septembra 2003, od 17.00 do 18.30 ure in v četrtek, 18. septembra 2003, od 17.00 do 18.30 ure v telovadnici OŠ Mozirje. Dodatne informacije: 041/783-498 RICHARD STAMPFL, SOLASTNIK GOLT, JE PREPRIČAN V USPEH PROJEKTA »Veselim V okviru letošnjega VIP teniškega turnirja v Velenju sta bila javnosti prvič uradno predstavljena dva projekta, ki ju Premogovnik Velenje snuje na področju turizma. Predstavljene so bile ideje prenove turističnega centra Golte in ureditve vodnega parka v TRC Jezero. se smuke na mnogih podjetij in posameznikov, ki si od ponovne oživitve Golt obetajo korist. »Naša šibka točka je bila, da so nas v okolju vedno jemali kot tujce in zato domače prebivalstvo ni tako sodelovalo, čutilo z nami. Odločilno za uspeh tega projekta je skupno sodelovanje, Golteh!« nočitvami naturističnih kmetijah, pri zasebnikih. Razvoj pa je prinesel takšne spremembe, da so današnji kmetje bolj hotelirji kot kmetje. Kmetje v Savinjski dolini so vedno živeli od lesa. Tega je sedaj zagotovo konec. Svoje razmišljanje morajo spremeniti, ga osvoboditi in začeti sprejemati nove ideje,« je odločen Richard Stampfl. Premogovnik Velenje je skupaj s partnerji letos spomladi postal 50-odstotni lastnik centra na Golteh, lastnik druge polovice pa jejužnotirolsko podjetje, ki ga zastopa Richard Stampfl. To podjetje je Golte kupilo pred tremi leti in načrtovalo postopno prenovo v turistični center s celoletno ponudbo. Vendar jih je pri uresničitvi njihovih idej spremljala smola, od zim brez snega do najhujšega, smrtne nesreče dveh domačinov pri zamenjavi gondolske vrvi. Vsi njihovi dosedanji vložki v obnovo, največja investicijaje bila zgraditev sistema za umetno zasneževanje, so tako ostali v ozadju. Richard Stampfl je zato sedaj navdušen nad energijo, ki jo je v projekt prinesel Premogovnik Velenje s partnerji, in sije z zanimanjem ogledal predstavitev idej, ki naj bi oživile Golte. »Zelo sem vesel, da so partnerji s Premogovnikom Velenje na čelu pokazali toliko pripravljenosti za delo, sodelovanje in da že imajo prve rezultate,« je dejal Stampfl. »Presenečen sem, kako se načrti Premogovnika Velenje in partnerjev domala prekrivajo z našimi načrti izpred treh let. Naša osnovna ideja je namreč bila postopna graditev smučarskega centra Golte, in to ne le za zimsko, ampak tudi za letno sezono.« Richard Stampfl, ki svojo vlogo pri novem projektu Golte vidi v svetovalni, tehnični in finančni podpori, je prepričan tudi v uspešnost projekta Golte, in sicer predvsem zaradi uspešne povezave na območju Savinjsko-šaleške regije ter Richard Stampfl: »Zdaj, ko sem spoznal projekte in načrte solastnikov, predvsem Premogovnika Velenje, sem znova optimist.« (foto: DJ) nastopanje natrgu in reklamiranje ponudbe vseh s tega območja. Ljudje morajo razumeti, da ni prihodnosti v ponudbi tradicionalnega turizma, to je enega ponudnika, temveč je treba združiti moči, ponudbo različnih storitev, izdelkov. Logarska dolina je podobna Južni Tirolski. Tudi mi smo začeli s ponudbo »Zimmer frei«, torej z Pri njem je zanimivo, da seje kot Južni Tirolec, torej prebivalec zelo turističnega območja, odločil investirati na Slovenskem, na Golteh. Kako pojasnjuje to odločitev? »Na Južnem Tirolskem smo specialisti za smučarske centre in imamojih zelo veliko. Opazoval sem, kako ti centri rastejo in postajajo središča turistične ponudbe. Videl pa sem tudi, da v te centre prihaja smučat zelo veliko Slovencev, ki so dobri smučarji in tudi sicer navdušeni športniki. Torej sem razmišljal, kaj pa če bijim prihranil to pot in korak za korakom zgradil smučarsko središče kje v Sloveniji. Tako, postopoma, smo začeli tudi na Južnem Tirolskem, kajti preden je Kron-plalz postal to, kar je danes, sta tam bili le dve vlečnici. V nekaj letih pa smo zgradili velik smučarski center, kjer se dnevno smuča 35.000 ljudi. To je, seveda, na Golteh nemogoče doseči, toda povsem realna je pestra ponudba različnih aktivnosti pozimi in poleti, takšna, kije zanimiva za različne kategorije ljudi, mlajše, starejše, tiste, ki si želijo nekaj več v vseh letnih časih. Zdaj, ko sem spoznal projekte in načrte solastnikov, predvsem Premogovnika Velenje, sem znova optimist. Kajti po nesrečnih dogodkih v preteklih letih sem doživljal težke čase in se spraševal o smiselnosti svojega početja. Zdaj pa sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi zmogli revi-talizirati Golte,« je sklenil Richard Stampfl, ki - kot je dejal - zelo rad smuča in nestrpno pričakuje letošnjo smuko na Golteh. Diana Janežič TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ZA PIONIRJE IN MLADINCE Mladi gasilci po sledeh članskih vzornikov Preteklo soboto je v Gornjem Gradu v organizaciji tamkajšnjega gasilskega društva in občinskega poveljstva potekalo tekmovanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline za pionirje in mladince. Podmladki gasilskih društev so se v pionirski kategoriji, kjer je tekmovalo 19 ekip, pomerili v tekmovanjih z ve-drovko in štafeti na 450 m, v mladinski kategoriji, kjer je svoje spretnosti preizkušalo 12 ekip, pa so tekmovali v vaji z ovirami in štafeti na 400 metrov. Med udeleženci tekmovanja je bil najmlajši gasilec Niko Kopušar s Pobrežij, ki šteje le šest pomladi, a seje kljub temu spretno kosal s starejšimi vrstniki. V pionirski kategoriji so se najbolje izkazali mladi gasilci z Rečice ob Savinji, le tri točke manj so osvojili Nazarčani, medtem koje ekipa Gorice ob Dreti osvojila tretje mesto. Med pionirkami je tekmovalo sedem ekip, najboljša pa so bila dekleta iz Radmirja pred pionirkami Gorice ob Dreti in Lučankami. Pri mladincih so bili najboljši tekmovalci iz Radmirja, drugi so bili Pobrežani, tretji pa Rečičani. V kategoriji mladink so tekmovale le tri ekipe: prvo mesto je pripadlo Rečici, drugo Radmirju in tretje Šmartnemu ob Dreti. Po besedah predsednika medobčinske gasilske zveze Janka Žuntarja in pomočnika poveljnika Franca Debeljaka je bilo tekmovanje, ki sodi v sklop rednega izobraževanja mladih, uspešno izvedeno, za kar gre zasluga mentorjem desetin, organizatorjem in sodnikom. Marija Sukalo Liudte in dogodki. Obvestila, Kino OB NORIH KRAVAH, KLORAMFENIKOLU IN NEZNOSNI PRIPEKI UNIČUJEJO KMETE VSE BOLJ SRAMOTNO NIZKE ODKUPNE CENE ŽIVINE Kako dolgo še? Komaj koga še zaskrbi ob pogledu na propadajoče hribovske kmetije, ki jih prerašča robidovje in prepleta pajkova mreža. Mnogo jih je opustelih in vedno več takšnih, kjer življenje nezadržno umira in se umika času, ki desetletja in stoletja obdelane površine vrača v krogotok narave. Kulturna krajina se spreminja in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo podobne razmere, ki prepogosto obvladujejo hribovje, zagrizle tudi v kmetije, ki so se umestile po dolinah. Požgana travinja ter uvele in v rasti zaostale poljščine so ob vse bolj nenaklonjenih tržnih razmerah dober obet za počasno hiranje nekdaj trdnih kmetij. Kako dolgo še, če bo šlo tako naprej, se zaskrbljeno sprašujeta tudi Franc in Pepka Mlinar, po domače Rogelca iz Rečice ob Savinji, ki ob nekaj hektarih gozda obdelujeta 10 hektarov obdelovalne zemlje. V začetku avgusta sta morala zaradi suše dati v zakol sedem let staro kravo mlekarico. Za povsem normalno in zdravo govedo jima je škofjeloška klavnica izplačala mizernih 13 tisoč tolarjev, v katere je bil vštettudi DDV. 60tolarjevje bil "vreden" kilogram Rogelčeve krave, kije zapustila ostalo čredo zaradi pomanjkanja krme. Dobičkarji in prekupčevalci so se "obesili" na kmetove žulje, cene klavne živine pa so padle skoraj pod travno rušo. "Zaradi istega vzroka bodo morale do novega leta iz hleva še tri krave," zaskrbljeno pripoveduje gospodar Franc Mlinar, ki ne pozabi pripomniti, daje o sramotni prodaji obvestil tudi inšpektorje, vendar brez slehernega MATIČNA KRONIKA ZA MESEC AVGUST 2003 ROJSTVA: Rodilo seje 5 dečkov in 5 deklic. POROKE: 1. Mihael Marovt iz Ljubnega ob Savinji In Mateja Iskrač iz Dobrovelj 2. Blaž Weiss iz Rečice ob Savinji in Nina Lamut iz Mozirja 3. Zdenko Purnat iz Gornjega Garda in Veronika Slapnik iz Bočne 4. Matej Kranjc iz Mozirja in Lucija Kramer iz Dravograda 5. Jože Terbovšek iz Okonine in Irena Vratnik iz Spodnje Rečice 6. France Tevš iz Florjana pri Gornjem Gradu in Lenka Prislan iz Poljan 7. Tadej Urlep iz Gornjega Grada in Mateja Ogradi iz Gornjega Grada 8. Marko Bozovičar iz Lanišč in Mateja Bergant iz Kamnika 9. Anton Venek iz Mozirja in Leonida Mikek iz Bočne 10. Primož Žehelj iz Bočne in Ana Kokalj iz Mozirja SMRTI: 1. Ignacij Tostovršnik iz Primoža pri Ljubnem 2. Janez Blatnik iz Žlabra 3. Janez Škrubej iz Raduhe 4. Kristina Robnik iz Solčave 5. Jožef Ugovšek iz Radmirja 6. Štefanija Škrubej iz Luč 7. Elizabeta Praznik iz Prihove 8. Jožef Drofelnik iz Okonine 9. Elizabeta Markež iz Nazarij 10. Gregor Krebs iz Ljubnega ob Savinji Franc Mlinar se sprašuje, kaj položiti kravam v jasli, da ne bodo shirale (foto: EMS) učinka. V hlevu še stoji 26 molznic in Mlinar se sprašuje, kaj položiti vjasli, da ne bodo shirale. Tisti, ki so od živinoreje življenjsko odvisni, si zmanjševanja črede ne morejo privoščiti, drugim je prva misel prav prodaja nekaj glav. Mlinar sije na srečo prislužil tudi nekaj pokojnine, kar je slaba tolažba in nikakršna uteha. Če bo šlo tako naprej, bo ostala kmetija brez naslednika. Sin je poskušal, vendar je po nekaj mesecih ugotovil, da se račun preprosto ne izide, zato je kmetovanje obesil na klin. Priznanje za doseženo hlevsko povprečje (7.834 kg mleka), ki sta ga Rogelca prejela pred dvema letoma, se zdi časovno neskončno oddaljeno. "Krava molze v petek in svetek," ponovi staro resnico Franc in še doda, da so pred leti, ko so imeli manj obdelovalne površine inje bilo treba poskrbeti za nakup strojne opreme, živeli bolje kot danes, ko so pri hiši na razpolagotrakforjizvsemi priključki. Nobenega zadovoljstva ni na obrazih Franca in Pepke, ko se pogovarjamo o razmerah v kmetijslvu. Nič ne pomaga, če so kmetje lastniki zadrug, te pa večine klavnic. Komu je mar, če bodo živilsko-predelovalna podjetja letošnje leto zaključila z dobičkom? Nihče se ne odzove odločno, zato je sramotno, daje dopuščena tako nizka cena za živino, ki sojo kmetje dolžni oddati vzakol. Če pa se slučajno kdo ob "pomoči" veterinarjev spozabi in rešuje hišni pro-račun z zakolom ter prodajo na domu, sledi visoka kazen in ostale pokorščine, ki jih je predpisala država. Savinjčan Sobota, 13.9. ob 20.00 in nedelja, 14.9. ob 17.00: Jedro - znanstveno-fantasfični triler Režija: Jon Amiel Igrajo: Aaron Eckhart, Hilary Swank, Delray Lindo, Bruce Greenwood, Stanley Tucci Iz neznanih razlogov se je Zemljino notranje jedro prenehalo vrteti. Zaradi tega je začelo hitro popuščati elektromagnetno polje planeta, ki nas varuje pred smrtonosnim sevanjem. Življenje na Zemlji se v trenutku drastično spremeni. V obupnem poskusu, da bi rešili, kar se še da rešiti, najvišji politični in vojaški krogi pokličejo na pomoč geofizika dr. Josha Keyesa in skupino najboljših strokovnjakov in znanstvenikov, ki se mora skupaj z nekdanjima astronavtoma, zdaj "teranavtoma" majorko Childs in poveljnikom Iversonom, odpraviti v središče zemlje. Tam mora sprožiti jedrsko eksplozijo, ki bo ponovno pognala jedro in tako preprečila sicer neizbežno uničenje vsega življenja na Zemlji. Tudi v naši dolini so se osnovnim šolam Luče, Nazarje in Rečica ob Savinji, ki so poskusno uvedle program devetletke že lani, letos pridružile še ostale tri šole Ljubno, Gornji Grad in Mozirje. Prijeten in zanimiv program s pogostitvijo in priložnostnim darilom za šestletnike je ob začetku prvega šolskega dne prebil zadržanost in plahost malčkov. Po besedah ravnatelja nazorske osnovne šole Zvoneta Smrketa so se na novo šolsko leto devetletnega programa pripravljali skozi vse leto. S seznanitvijo s programom na večih roditeljskih sestankih so prvi strah uspeli premagati tudi starši. Odločilno vlogo pri šestletnikih igrata učiteljica z vzgojiteljico in pravta naveza je bila po ravnateljevem mnenju v Nazarjah odlična. Edina težava v nazorski devetletki so didaktične igrače, ki se obrabijo in jih ni nikoli dovolj. V Mozirju so se devetletke lotili letos prvič in po mnenju ravnatelja Antona Veneka še ne morejo govoriti o težavah. Preteči bo moralo nekaj mesecev dela, da bodo lahko ocenili dejansko stanje. Po lanskoletnem uvodu v program devetletke je ravnateljica lučke osnovne šole Valerija Robnik letos bolj optimistična, saj so šestletniki prišli v šolo bolj nasmejani. Ob sprejemu prvošolčkovje o varnosti v cestnem prometu spregovoril tudi policist. S šolo po besedah Robnikove niti lani niti letos ni bilo problemov, ker so bili starši o vseh dogajanjih pravočasno obveščeni. Velik problem pa predstavljajo prevozi otrok, ki živijo v zelo specifičnem šolskem okolišu od Matkovega in Robanovega kota do Svetega Duha vse do Podvolovljeka... Ti otroci pridejo pogosto domov šele v poznih popoldanskih urah, kar pa starše moti. S pomočjo občinskih sredstev so za potrebe devetletke v ljubenski osnovni šoli opremili dve učilnici, ki sta v sklopu vrtca, kar je po mnenju ravnatelja Rajka Pintarja prednost, saj so šestletni malčki navajeni vzgojiteljic. Za tiste, ki niso obiskovali vrtca, so skozi vse leto pripravljali odprte ure in se z njimi srečevali v popoldnevih, tako da ni bilo večjih problemov s prilagajanjem. Da bi »prebili led« za vstop v hram učenosti, so otroke na prvi šolski dan zaposlili z lego kockami in tako dodatno prispevali k sproščenemu začetku šolanja. V Gornjem Gradu so se po besedah ravnatelja osnovne šole Franca Vuge na devetletno šolanje pripravljali skozi vse leto. Veliko so se pogovarjali s starši in uskladili prevoze ter podaljšano bivanje. Otroci po prvem tednu šole delujejo še malce »zgubljeno«, vendar sta jim v pomoč tako učiteljica kot vzgojiteljica. Majhne problemčke, ki nastajajo, rešujejo sproti. Izkušnja v prvem letu devetletke je bila po besedah ravnateljice rečiške osnovne šole Vlaste Poličnik dobra. Na šoli so po ravnateljičinem mnenju ustvarili prijetno, pozitivno delovno klimo, kar jim je omogočilo, da so se uspešno spoprijeli z zahtevami devetletke. Poličnikova je prepričana, da je bilo delo v prvem razredu dobro, saj so najmlajše šolarje že v prvem letu usmerili k samostojnemu in ustvarjalnemu delu, kar seje pokazalo tako v smislu doseženih predpisanih standardov znanja kot pri osebnostnem razvoju otrok. Za vse to gre zasluga izkušenim strokovnim delavkam, vsekakor pa tudi staršem učencev. Na vprašanje, na kakšne težave so naleteli pri uvajanju devetletke, je Poličnikova odgovorila: »Težav ni, če sijih z nepremišljenimi odločitvami ne naredimo sami.« Marija Sukalo LETOS V VSEH OSNOVNIH ŠOLAH PROGRAM DEVETLETKE Prebit led za vstop v hram učenosti Prvi septembrski ponedeljek se je za približno 280 tisoč slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev pričelo novo šolsko leto. V klopi prvega razreda devetletke je sedlo skoraj osemnajst tisoč šestletnih prvošolčkov, v prvi razred osemletke pa nekaj več kot osem tisoč sedemletnikov. V preteklem letu je bilo v postopno uvajanje devetletke vključenih 252 osnovnih šol, v letošnjem letu pa so na program devetletke prešle vse osnovne šole, ki jih je v Sloveniji 448. Sprejem prvošolčkov v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Suša vzela šmihelsko matico Suša, ki je zaznamovala letošnje poletje, bo med kmeti odmevala še vso jesen, zimo in morda tudi naslednje leto. Da je bila res huda, govori tudi dejstvo, da so morali pri Žlebniku v Šmihelu nad Mozirjem posekati najdebelejšo smreko. Gospodar Marjan Pačnik pravi, da bi smreka, ki soji rekli matica, morala pasti že pred tridesetimi leti, pa stara mama tega ni dovolila. Da ne bo kakšne pomote: matica je tisto drevo, kije daleč naokoli največje in najdebelejše. In tale Žlebnikova sije takšno ime gotovo zaslužila. Pri štoru je namreč merila 120 centimetrov, visoka pa je bila okoli trideset metrov. V njej je bilo za okoli devet kubičnih metrov lesa, kar je zavidanja vredna številka. V Žlebnikovi matici je bilo kar devet kubikov lesa (foto: Benjamin Kanjir) Smreko, kije bila stara okoli 120 let, je začel najedati zob časa, letošnje sušno leto pa je dokončalo začeti proces. Drevo seje začelo sušiti, za nameček pa ga je obiskal še lubadar, ki mu suša izredno odgovarja. Zavoljo vseh teh dejstev je bila smreka godna za posek. V nasprotnem primeru, če bi bila še zdrava, je ne bi smeli posekati, saj so tako častitljiva drevesa zaščitena tudi s strani Zavoda za gozdove Slovenije. Benjamin Kanjir Piše: Igor Pečnik Tako nekako opozarja podjetje RSR Motorsport iz Ljubljane, kije neuradni vgrajevalec večine chipov za avtomobile iz skupine VW. To pomeni, da njegov chip dobite tudi pri pooblaščenih prodajalcih teh avtomobilov v Celju, Velenju... Nudi pa tudi povečanje moči za večino turbodizelskih in turbo bencinskih motorjev. Za lasten razvoj je seveda potrebno vlagati. In tako se je Matjaž Ogrinc, lastnik podjetja, odločil za nakup drage merilne opreme, ki meri moč vozila na valjih. Le tako lahko sledi hitremu razvoju motorjev in lastnih programov za povečanje moči. Merilni sistem Maha LPS 2000 gaje CHIP TUNING Merjenje moči na merilnih valjih O chip tuningu smo v našem kotičku že pisali. Gre za tehnični postopek, s katerim pod pokrovom motorja našega avtomobila pridobimo par konjičkov. Nihče ne ve za to, le denarnica je malce tanjša. Ampak na avtocesti pa zato brez težav prehitevamo. V primerjavi z užitki cena ni previsoka. Toda garancije na motor ni, le na elektroniko! Vendar ob normalni uporabi avtomobila in pri izkušenem vgrajevalcu chipa ne bi smelo biti problemov. Problem so »fušerji«. Nizka cena - nizka kvaliteta. Pazite se! Dirkalna seat ibiza na merilnih valjih (foto: Igor Pečnik) stal zajeten kupček tolarjev, kar preko deset milijonov. Merilni valji imajo vgrajeno električno zavoro. Naprava meri moč in navor. Za hlajenje vozila skrbi ventilator, ki piha preko 130 km/h, saj bi sicer prišlo do pregrevanja motorja. Podatke zajema sodobna tehnika, ki jih posreduje v obliki tabel in grafov. Upoštevan je tlak in temperatura okolja, meri pa lahko tudi vrtljaje turbine in delovanje sonde lambda. Ogledali smo si meritev na dirkalnem seatu ibiza. Zadeva de- luje zelo zanimivo. Če želite izmeriti moč motorje, ker ne verjamete vplivu chipa, zapeljete avto na merilne valje in se prepričate. Seveda je potrebno konjička dobro vpeti, da ne pobegne z valjev. Pa še izpuh speljejo ven, da se kdo ne zaduši. Potem pa gasi Meritev se opravlja v četrti in peti prestavi. Tam se navor in moč najlepše prikažeta. In moči in navora ni nikoli dovolj, pravijo ljubitelji avtomobilske tehnike. Pa še to: v zadnjem času pri vgradnji chipa ne posegajo več fizično v elektroniko. Spremembe »pošljejo« kar preko kabla! Nato pa je zadeva 14 dni na brezplačnem testiranju. Pa dober navor vam želim! Horoskop za september 2003 Oven od 20.3. do 20.4. Življenje bo nenadoma pokazalo resnejšo plat. Kako se lahko v hipu vse obme... Na delovnem mestu bo kar nekaj ovir, kijih boste morali premagati brez pritoževanja. Če ste rojeni v prvih dneh aprila, bo življenje še prav posebej turobno. Po 16. pa boste vsi ovni dojemljivi za čare nasprotnega spola. Bik od 21.4. do 20.5. Z vstopom Jupitra v Devico se bo za vse bike pričelo daljše obdobje novih priložnosti, kar boste sprva občutili predvsem biki rojeni v prvi dekadi, ostali pa malo kasneje. Odlično zlasti za študij, urejanje pravnih zadev, zaslužek in io. Po 20. boste uspešno urejali pravne zadeve povezane z otroci. Dvojčka od 21.5. do 20.6. Popravljali boste napake iz preteklosti ali pa se bo čas vlekel zelo počasi... Pripravite se nato, da boste morali čakati. Ne uvajajte novosti pred 20.9. V ljubezni in drugje še nekaj težav za majske dvojčke, več romantike se obeta po 16., prestopi v ljubeznivo tehtnico. Rak od 21.6. do 21.7. Jupiter vdevici bo obvaroval rake rojene v 1. dekadi. To bo mesec priložnosti, izkoristite jih. Če nič drugega, boste malo več zaslužili in vsakodnevne težave sprejemali z malo več optimizma, zato bodo tudi sproti vse izpuhtele. Vsem pa je najbolj naklonjena prva polovica meseca. Lev Od 22.7. do 22.8. Nekoliko puščoben mesec, še zlasti v prvi polovici, ko se boste morali veliko ukvarjati z zaslužkom, denarjem, imetjem... Morda dobite priložnost za povišico, saj se kaže izboljšanje finančnega stanja. Druga polovica meseca vam prinaša nove možnosti za zabavo, veselje in sprostitev. Neugoden dan 23., varujte se stresa. Devica od 23.8. do 22.9. Zaljubljen mesec. Venera v vašem znamenju bo poudarila vaše čare, zato boste povsod v središču pozornosti. Lahko bi sklenili novo partnerstvo ali preuredili starega ali pa morda obnovili staro razmerje. Zanimivi bodo dnevi okrog 10. Takrat bi lahko prišlo do ključnega preobrata. Tehtnica od 23.9. da 22.10. Počutili se boste malo odrinjene in spregledane, toda ne sprejmite tega z žalostjo. Bodite veseli, da vam dajo mir, saj se samo tako lahko posvetite sebi. Mogoče celo malo bolj kot ste se zadnje čase. Od 17. naprej boste vsak dan , počutili se boste nežno, romantično in celo zaljubljeno. Zares. Škorpijon od 23.10. do 22.11. Precej boljši mesec, še prav posebno za škorpijone 1. dekade, ki boste ugotovili, da imate dobre in zveste prijatelje. Izvlekli boste neko korist. Tudi drugi boste kar dobre volje, čeprav ne bo toliko sreče. Priključite se neki skupini, tam boste našli nove znance. Še bolje pa bi bilo, če bi obnovili stara pozabljena znanstva. Strelec od 22.11. do 21.12. V službi se bodo pojavile nove zahteve in treba se bo dokazati. Lahko bi začeli s pomembnim novim projektom ali celo pogledali za novo službo. Da pa obstaja še nekaj drugega kot kariera, se boste pričeli zavedati po 16., ko bo Venera v tehtnici poskrbela za pestrejše družabno in ljubezensko življenje. Kozorog od 22.12. do 20.1. Več planetov v devici, v znamenju, ki je sorodno vašemu, kaže, da se boste imeli prav dobro, še zlasti v prvi polovici meseca, ko bo vaše znamenje osvetljevala Venera. Ta mesec bo za vas srečen, saj boste dobili priložnost za ekspanzijo, razvoj, morda boljšo plačo. Vodnarod21.1.do 20.2. Planeti v devici kažejo, da boste prvo polovico meseca zveličano zrli v svet, toda treba bo delati, morda nekaj ponavljati. Tudi rutinsko delo je koristno in ne pozabite... pride nagrada. Dobite jo po 15., ko bo Venera v tehtnici privabila ino prijetne ljudi. Odslej vsak dan lepše in prijetnejše. Ribi od 20.2. do 20.3. Zanimiv mesec. Razdvojeni boste, še zlasti okoli 10. septembra. Če ste rojeni v 1. dekadi, bodite še naprej previdni in tudi zadržani. Po 16. bo več sreče v ljubezni, čeprav vam še ne bo vse jasno. 19. MARATONSKI POHOD CELJE - LOGARSKA DOLINA Barber zaostal za lastnim rekordom Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je v soboto organiziralo tradicionalni maratonski pohod iz Celja v Logarsko dolino. Kljub prvotnim pričakovanjem udeležba ni bila rekorda, je pa število maratoncev in pohodnikov krepko preseglo številko 600. Tudi rezultat absolutnega zmagovalca Stanka Barberja iz Velenja se ni približal rekordu, ki ga sicer drži sam že nekaj let. Letos je Barber za 75 kilometrov dolgo traso potreboval pet ur, dvajset minut in šest sekund. Najhitrejša maratonka Barbara Krumpak iz Celja je za isto relacijo potrebovala šest ur, 46 minut in pet sekund. Na 40-kilometrski progi iz Mozirja do Logarske doline je bil pri moških najboljši Tadej Drobnič iz Rakeka, pri ženskah pa Marija Loc iz Šmartnega pri Litiji. 25 kilometrov dolgo pot med Ljubnim in Logarsko dolino je najhitreje pretekel Celjan Zdravko Grahut, v ženski konkurenci pa je zmagala domačinka Anja Podlesnik. Zelo dobra je bila tudi Maja Orešnik, prav tako z Ljubnega ob Savinji, kije osvojila tretje mesto. Start maratoncev v Lučah (foto: Franjo Atelšek) 47-letni Stanko Barber je bil tudi letos nepremagljiv Na najkrajši, 15-kilometrski razdalji od Luč do Logarske doline je dominiral Damjan Slapnik iz Kamnika, pri ženskah pa je isto pot najhitreje pretekla Celjanka Anica Živko. Na pot do Logarske so se iz Luč tudi letos podali številni lokalni politiki in gospodarstveniki, med njimi tudi ljubenska županja Anka Rakun in gornjegrajski ter lučki župan Toni Rifelj in Ciril Rose. Franci Kotnik r G4FMNT Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure NOVO: PROGRAM ADRIA NEW UNE - Spalnice, - mladinske, - otroške sobe, - program za turizem - Sestavljiv program, - nove barve, modem design Ütofc''0' IZJEMNA PONUDBA - OMARE Z DRSNIMI VRATI ZENA 4.D omara višine 220 cm - črna.........29.990,00 4.D omara višine 187 cm - črna, bela...24.990,00 POHITITE - ZALOGE SO OMEJENE! V POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS POM! J Ltudte in dogodki. Oglasi MLADOPOROČENCA LEONIDA AAIKEK IN TONI VENEK Toliko denarja pač ni, kolikor je vredna nevesta Ljubezen ne pozna meja. Udari takrat, ko najmanj pričakuješ. Poišče dva, ki sta ji pri srcu, sproži svoje mehanizme in kaj temu sledi? Ja - poroka vendar, pred pričami in svati, med cvetjem in dobrotami, pod katerimi se šibijo obložene mize. Za Leo in Tonija je bil usoden Ovčarski praznik v Šmihelu nad Mozirjem pred šestimi leti. Pisal se je 16. avgust 1997, ko sta oba takoj začutila da ne bo ostalo le pri enem plesu. In resje prvi ples naznanil drugega, drugi tretjega in tako naprej. Vzela sta si čas za šolo, za študij in opravljanje poklica. Lea opravlja prakso v podjetju Gradis Celje, istočasno pa zaključuje študij managemen-ta in je tik pred magisterijem. Toni je policist, zaposlen v Žalcu. Kljub mnogim obveznostim sta ves čas kovala skupno prihodnost. Določila sta datum poroke. Rekla sta si, naj se slavnostni dogodek, ki bo njuna življenja utiril na nove tire, zgodi na obletnico spoznanstva, A ni šlo, saj je bila na ta datum v sorodstvu že ena poroka. Zato sta dogodek prestavila za dva tedna in določila 30, avgust za dan, ko bosta zaživela novo življenjsko obdobje. Doma pri Toniju-sta pričela z urejanjem stanovanja. »Poroka je bila največji užitek, ki je prehitro minil«, je dejala Lea dan po srečnem dogodku. Vendar čisto gladko ni šlo. Domači fantje je niso hoteli prodati pod ceno, tako da je bilo treba odšteti kar lepe denarce. Temu ob bokToni dodaja, da »toliko denarja pač ni, kolikor je Lea vredna!« zapolnjevali njun prosti čas. Kolikor ga bosta pač imela. Z motorjem sta prekrižarila že mnoge sosednje dežele, kar pa še ni vse, kar si želita. Svoje prve najslajše dni zakonskega stanu uživata nekje stran od vrveža, ki sta ga bila deležna v času pred in ob poroki. Civilna poroka je bila v mozirski poročni sobi, za- Benjamin Kanjir obljubo pred Bogom pa sta dala drug drugemu v Leini domači cerkvi v Šmartnem ob Dreti. Bilo je veselo, pravi uvod pred ohcetjo v restavraciji Gaj Mozirje. Vrteli so se dolgo vnoč,vjutranjeure,ki so prinesle prvi dan nove družinice Ve-nek. Priimek je Lea namreč prevzela od moža. Poleti plavanje, pozimi smučanje, v primernem vremenu pa skupna ljubezen do motocikla znamke BMW bodo odslej motorjem - Lea in Toni Venek (foto: Benjamin Kanjir) Poleti bosta plavala, pozimi smučala, vmes pa se bosta vozila z Kaj pa medtem delajo vaši prihranki? NLB Naložba Vita 1 je naložba v življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega sklada s potencialno visokim donosom in z zaščiteno glavnico. To povsem novo bančno-zavarovalniško storitev je v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju ena izmed vodilnih v Evropi, razvila družba NLB Vita. Njene prednosti in lastnosti so: • Vezana je na pozitivna gibanja košarice najpomembnejših evropskih, severnoameriških in japonskih borznih indeksov. • Široka razpršenost tveganja po regijah in sektorjih povečuje možnost visokega donosa. • Neto vplačana premija je v celoti zaščitena. • Hkrati z naložbo sklenete tudi življenjsko zavarovanje. • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR. • Naložbeno obdobje: do 31. oktobra 2013 (10 let). • Obdobje vpisa: od 1. septembra do 3. oktobra z možnim predčasnim zaključkom. • Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d, Ljubljana WWW.nlb.Si Podružnica Savinjsko Šaleška je treba. Prav kuhane jedi iz koruzne moke lahko prenaša bolnik. Koruzna moka krepi in jači. Še za one, ki so podvrženi zapeki. Redek, nezabeljen koruzni močnik na vodi kuhan, prežene zaprtje. Žganci morajo biti dobro žgani, surovi seveda nimajo slasti in ne prijajo želodcu. Preveč zabeljeni tudi niso za sedeče osebe, posebno ne, če so pokriti z ocvirki in povrhu še politi z mlekom. S samim mlekom so žganci ali močnik najbolj primerni. Ali pa s surovim maslom. Bolehnim skuhaj vsak večer gost močnik iz koruznega zdroba, zarumeni na maslu malo drobtinic, zabeli in primešaj malo mleka. (Bomo nadaljevali.) Piše: Aleksander Videčnik Peneč klasja Nadaljujemo članek iz prejšnje številke. Iz koruznega zrnja žgejo žganje in kuhajo pivo, meljejo moko. In ta mokaje glavni Pokahontin dar. Ona nam daje tečne jedi: žgance, kruh, močnik, omlete, krvavice in druge jedi. Med svetovno vojno j e morala koruzna moka nadomeščati pšenično pri pecivu (mišljena je prva svetovna vojna, op. A.V.). in jo je nadomestila. Dr. Chatomas (St. Gallen, Švica) pravi, da ima koruzna moka največ maščobe in beljakovin, daje lahko prebavljiva in dobi želodec iz nje toliko, kakor iz pšenične moke srednje vrste. Na sto delov koruzne moke pride po dr. Chatomasu 14,0 beljakovine, 9,7 maščobe, vodanov 67,6. Koruzni žganci zjutraj in zvečer so redilni in pomenijo socialni napredek, ker zrastejo ob žgancih močni in trdni ljudje, dočim uniči cikorjeva brozga, zalita s kapljo mleka, mladino in jemlje starim ljudem zadnjo troho moči. »Kako so sveži in krepki prebivalci Franck-Comteja,« pravi dr. Chantomas, »ki živijo od koruznih jedi. Italijani, ki gradijo železnice in ceste, so krepki ob svoji polenti.« Drvarji po slavonskih in romunskih gozdovih živijo od te res zlate jedi, ki daje moč in vstrajnost, krepi kite in mišice. Po naših otokih, po Primorju, Istri, Hrvaški in Srbiji rastejo ob žgancih junaki. Okoli Rekejeto pravi vsakdanji kruh. Gospodar iz Volske je bil povabljen na žegnanje k patrom na Trsatu. Biloje vsega, kakor se spodobi za žegnanje, a Vološčan se je le oziral, kakor da pogreša nečesa. Ojunači se in migne fratru, kije stregel: »Ča nimate polente?« In koje dobil kos polente, kije ostala od prejšnjega dne, seje oddahnil. »Sad sam se barem naručao!« Saj ni Kastvanom kosila brez polente, z ribo, zjoto, s česnom - polenta mora biti. Le škoda, da ne kuhajo več otrokom v mestih tečnih žgancev, ki bi jim dali podlago za ves dan. Pa saj že na kmetih ni več povsod zjutraj žgancev, cikorijina brozga je ali oparek, ki samo oplakne želodec in če je še žganje ali celo špirit v njem - je to počasen samomor. Veliko delavk uživa po mestih zvečer cikorijo z žličko mleka. In potem tožijo, da so slabotne in da jim ne prenaša želodec več drugega. Leta Žganci? Ti so vendar pretežki in kuhati jih Velikani pod Olševo SPET ENKRAT DOMAČA PRIPOVED Prebivalci okoli Olševe so poznali družino velikanov, kije živela v njihovi bližini. Mati velikanka je segala možu le do ramen, pa je bila velika, da je gledala nad vrhovi visokih smrek. Kako velik je bil potem velikan, si lahko mislimo. Družina velikanov j e imela ovc, da jih nihče ne bi mogel prešteti. Nekoč je sin obeh velikanov med pašo opazil njivo zžitom. Občudoval je zlato žito, opazil pa je, da pada k tlom. Ni vedel, kaj spodjeda lepo rastlino. Spodaj na tleh je videl drobno bitje. Hitro ga je zgrabil in odnesel materi, rekoč: »Mati, mati, ulovil sem miško, ki izpodjeda pšenično bilje.« Mati je videla, da ima sin v pesti trepetajočo žanjico, inje dejala sinku: »Oj, sinček, to ni miška, to je človek. Takoj nesi žanjico nazaj na polje.« Toda sinček seje že igral z drobnim bitjem. Mati je komaj preprečila, da bi se žanjici v rokah ve-likančka kaj zgodilo. Vendar je ubogal mater in odnesel žanjico nazaj. Tako se je kmalu zgodilo, da je velikanček zagledal, kako pada trava. Spet je pograbil dvoje malih bitij in je tekel kočetu. Od daleč je vpil: »Oče, oče, ulovil sem dve kobilici, ki spodjedata travo.« Oče je pojasnil sinu, da to nista kobilici, ampak človeka. Velel je sinu, naj vrne kosca na travnik. Ko sta bila spet prosta, sta zdrvela v vas in pripovedovala ljudem, kaj sta doživela med košnjo. Podobno seje zgodilo oraču iz Solčave. Velikanček seje z njim in konjem igral, priganjal je konja, daje preoral vse travnike in pašnike, ovce niso imeie več česa jesti in so pocrkale, z njimi pa tudi velikani. Trupla velikanov je prekrila zemlja. Stoletja je trajalo, pa je nastalo gorovje, ki mu danes pravimo Olševa. Cerkeu v grapi Pod strmim pobočjem Lepenatke so, kdo ve zakaj vtaki samoti, postavili cerkev svetega Lenarta. Kar težko jo je najti, tako je odmaknjena od naselij. Svojčas baje k njej ni vodila nobena pot, nobena steza in ne cesta. Nekam skrivnostno deluje ta preprosta cerkev, obdana z verigo. Domačini pravijo, da bi naj cerkev stala na griču, ki mu pravijo Kogle. Zidali sojo, tako pripovedujejo iz roda v rod tamkajšnji prebivalci, tlačani in graščinski jetniki gospoščine Gornji Grad. Pa so bile neke sile, ki gradnje niso dopustile. Karso podnevi pozidali, je bilo ponoči porušeno, kamenje pa seje znašlo v nekaj kilometrov oddaljeni grapi. Tako seje dogajalo, daje ta neznana sila hkrati zidala cerkev tam, kjer stoji zdaj - v grapi pod Lepenatko. Nastala je cerkev svetega Lenarta v skriti grapi in v Koglah. To vedo povedati le še redki stari ljudje. 1914 je bila Taškova svatba. Sveti Primož - gostilna pri Tončki. Sliko nam je poslala Marija Kramer s Konjskega vrha nad Lučami. Vemo, da bo povsod primanjkovalo krme za živino. Zlasti bo problem prehraniti prežvekovalce: govedo in drobnico, ki v obrokih nujno potrebujejo voluminozno krmo (travo, seno, travno silažo, koruzno silažo..) BILANCA KRME Največkrat se kmetje odločajo za izračun zalog krme v jesenskem času, ko prehajajo na krmljenje zimskega obroka. V času pomanjkanja krme pa je smiselno (nujno!), da k izdelavi krmne bilance pristopite čim prej. Potrebno je ugotoviti, koliko krme bo potrebno za prehrano živali do zime in še za vso zimsko obdob- Piše: Robi Lisac Ponavadi imajo podjetja svojo kadrovsko službo, ki skrbi za zaposlovanje novih kadrov. Problem nastopi takrat, ko podjetju ne gre dobro ali pa želi ekspandirati. V obeh primerih kadrovska služba pogosto odpove. Zakaj? Kadar gre podjetju slabo, je za to ponavadi kriv prav kadrovski uslužbenec, kije doslej zaposloval delavce, ki niso bili sposobni udejanjiti vizije in ciljev direktorja oziroma podjetja. Ali menite, da bo takšen kadrovski delavec kar naenkrat zaposloval boljše ljudi, če mu to do tega trenutka ni uspevalo? Kadar se podjetje želi širiti, je uspeh tega koraka odvisen v veliki meri od novih uslužbencev. Kergre pri širitvi pogosto za tvegano pote- Krmljenje krav in suša Kot že nekaj let do sedaj se tudi v letošnjem letu srečujemo s sušo. Pomanjkanje padavin je bilo občutiti že vse od zime, letos pa so se pojavile še (pre)visoke temperature. Zaradi suše so močno prizadeti pridelki na travnikih in njivah. Seveda posledice suše niso enake povsod po Sloveniji. Ponekod je suša vzela skoraj ves pridelek na travinju, drugod so posledice suše nekoliko manj hude. Tudi pridelek koruze je, različno po območjih, zmanjšan. je. Tako že pravočasno ugotovimo ali bo krme premalo in koliko premalo in se še lahko odločamo, kaj storiti. Pri izračunu krmne bilance moramo ugotoviti število živali, količino krme, ki jo imamo na zalogi in poznati moramo potrebe živali po krmi. Odraslo govedo potrebuje dnevno 10 do 12 kg SS iz voluminozne krme. To v praksi pomeni 10 do 14 kg mrve ali npr. 25 do 30 kg silaž (travne in/ ali koruzne) in 1 kg mrve. Teža potrebne silaže je seveda odvisna od vsebnosti suhe snovi silaže (vlažnosti silaže). Plemenska telica, stara približno leto in pol, potrebuje dnevno okrog 5 kg mrve ali 10 kg silaže in 1,5 kg mrve. Toliko krme potrebuje tudi približno 350 kg težak pitanec, pi- tanec teže 500 kg pa 8 kg mrve ali približno 20 kg silaž. KOLIKO KRME POTREBUJE ODRASLO GOVEDO V ZIMSKEM OBDOBJU (6 MESECEV)? Krava molznica težka 600 kg potrebuje za zimsko obdobje približno 12 m3 silaže (travne in/ali koruzne) in približno 280 kg sena. Če krmimo samo mrvo, potrebuje odraslo govedo za pol leta 2.300 kg sena. Hranilne snovi iz mrve in silaž pokrijejo potrebe po hranilnih snoveh za vzdrževanje in prirejo določenih količin mleka in/ali mesa. Za višjo prirejo je potrebno dodajati močna krmila, mleta žita, koruzo, pesne rezance. Ob slabši kakovosti osnovne (doma pridelane) krmeje potrebno računati na zimo vsaj 200 do 300 kg žit (ječmen, koruza) na odraslo govedo, če bo osnovne krme zelo malo, je potreba po žitih še večja. KAJ ŠE LAHKO KRMIMO GOVEDU? Razmislimo lahko tudi o vključitvi raznih stranskih produktov, zlasti živilske industrije, v prehrano govedi. Takšni so pesni rezanci (sveži, silirani), pivske tropine, sadne tropine... Tudi slamo in npr. koruznico lahko uporabimo za krmljenje govedi. Hranilna vrednost slame je sicer zelo nizka, prinaša pa v obrok za govedo nujno potrebno surovo vlaknino. Izračun krmne bilance ni tako enostaven, zato svetujem kmetom, da se obrnete na kmetijsko svetovalno službo, ki poseduje znanje in izkušnje. Radi vam bomo pomagali. ŽARKOV POMEŽIK Eksterno kadrovanje, zmaga za vse zaposlene v podjetju Ne glede na to, kako daleč ste se v podjetju povzpeli na hierarhični lestvici, vas lahko blagodejni učinki eksternega (zunanjega) kadrovanja zelo presenetijo. Vseeno, ali ste uslužbenec, vodja obrata ali celo direktor, za vsakega nudi ta način kadrovanja precejšnje prednosti. zo, se verjetno strinjate, da je potrebno kljub vsemu to tveganje zmanjšati na minimum, sploh pri novih sodelavcih, na katerih sloni nadaljnji razvoj podjetja. Ker je v obeh primerih kadrovski delavec ponavadi preveč čustveno vpleten v samo situacijo, pogosto pod tem pritiskom izbere popolnoma napačen kader, ki za podjetje pomeni prej dva koraka nazaj kot pa korak naprej. Verjetno ste že slišali, da zdravnik nikoli ne zdravi sebe ali svojih bližnjih. Zakaj? Ker je tudi on v tem primeru preveč čustveno vpleten. Takšno stanje mu onemogoča, da bi se z vso treznostjo lotil ustreznih zdravilnih ukrepov, ki so nujni, da v hudi situaciji on sam ali njegovi bližnji preživijo. V zelo podobni situaciji je kadrovski delavec, ki dobro opravlja svoje delo, ko je podjetje »zdravo«, takoj, ko »zboli« ali želi postati nekaj več, pa iz naštetih razlogov precej zaškriplje. Kakšna je torej rešitev? Rešitev je zelo preprosta. V podjetje je potrebno povabiti »zunanjega zdravnika«, eksternega kadrovskega strokovnjaka, ki svo- Zdenka Čok s.p Efenkova 61, Velenje. telefax: 03/58-75-484 E-pošta: info@agencija-zarek.com jo nalogo reši bistveno bolje, ker dojema celotno situacijo v podjetju bolj objektivno, saj čustveno ni neposredno vpleten. Vendar je pri izbiri eksternih kadrovskih strokovnjakih potrebno upoštevati nekaj kriterijev. Podjetju lahko daje nasvete finančno svetovanje: TATJANA BURGER tel: 03/ 89-70-433 E-pošta: tatjana.burger@volja.net IZ Teorije v prakso POSLOVNE IN OSEBNE Pi w — zaci n A fceuc - m samo nekdo, ki sam zelo dobro ve, kako podjetje deluje. Najbolje razumejo podjetja tisti, ki že več let sami uspešno vodijo svoje podjetje. Zato pogosto niso primerni psihologi, pravniki in vsi ostali, ki nikoli niso vodili svojega podjetja in zaradi tega podajajo zastarele in pogosto neustrezne teoretične recepte, ki izvirajo prej iz teorije kot iz prakse. V poslovnem svetu šteje samo teorija, ki izvira iz prakse. Najboljši kriterij pri izboru eksternega kadrovskega strokovnjaka so njegovi učinki dela, zato je Piše: Marjan Denša Naravna obnova imenujemo proces, ko se gozd obnovi (pomladi) po naravni poti, z naletom semena in drugimi naravnimi načini razširjanja gozdnih drevesnih vrst (s pomočjo ptic). V primerjavi z »umetno« obnovo, torej obnovo s sadnjo ali setvijo, traja naravna dalj časa, več let ali celo desetletij. Zato lahko ta proces ovirajo in motijo številni dejavniki. Eden od teh je zaraščenost dela gozda, ki ga želimo obnoviti, z nezaželenim grmovjem, zelišči, praprotmi in travami ter seveda tudi z nekvalitetnimi drevesci. Vse to ovira vznik in razvoj zametkov novega sestoja. Da bi pospešili naravno obnovo v takih sestojih, izvajamo delo, ki ga imenujemo priprava sestoja za naravno obnovo. Pri pripravi sestoja za naravno obnovo odstranjujemo grmovnice in drevesca, ki ovirajo nasemenitev in razvoj dobro zasnovanega vznika ali pomladka, ki se razrašča pod njimi. To delo izvajamo z lahko motorno žago, če pa imamo opravka z zelo mladim in ner-azraslim grmovjem, lahko (vsaj deloma) tudi z vejnikom. Pripravo sestoja izvajamo ponavadi takoj za sečnjami, s katerimi smo sestoj pripravili za nasemenitev. Vendar moramo ločiti med deli rednega poseka in deli priprave ses- pomembno, da direktorji podjetja vprašajo takšnega strokovnjaka, kako in katerim podjetjem je v preteklosti že uspešno pomagal. Kot sem že na začetku omenil, pri eksternem kadrovanju profitirajo prav vsi v podjetju. Delavci dobivajo takšne nove sodelavce, ki se brezhibno in hitro vklopijo v kolektiv. V skrbno oblikovanem kolektivu ni konfliktov, zaradi katerih prihaja do notranjega trenja v podjetju, ki mu na ta način odteka kapital. Z notranjimi kadrovskimi premiki je mogoče doseči bistveno boljšo toja. Med dela (stroške) rednega poseka štejemo posek drevja nad 10 cm prsnega premera in gozdni red. To pomeni, da morajo biti sečni ostanki drevja odstranjeni z nase-menjene ali že pomlajene površine v okviru dejavnosti (stroškov) redne sečnje. V pripravo sestoja se prizna samo posek in zlaganje grmovja in drevesc, ki so v prsni višini tanjša od 10 cm. Pogosto se zgodi, da z eno izvedbo priprave sestoje ne dosežemo želenega cilja, da se v sestoju, ki ga želimo pomladiti, ponovno razraste grmovje. To je ponavadi na boljših rastiščih in tam, kjer so sestoji zaradi različnih vzrokov preveč presvetljeni. Vtakih primerih moramo na delu teh sestojev pripravo sestoja čez nekaj let ponoviti. Vsekakorje bolje delo ponoviti (ali celo ponavljati) na isti (določeni) površini, torej tam, kjer naj se obnova začne v skladu z gozdnogojitnen-imi cilji, kot pa krožiti po velikem sestoju in poskušati tu in tam. Ko se podmladek v sestoju enkrat »prime«, gre vse mnogo lažje. Kje pa je to najbolj smotrno, bosta najbolje ugotovila skupaj lastnik gozda in revirni gozdar. S podobnimi cilji opravljamo v gozdu za obnovo tudi pripravo tal za naravno nasemenitev. Opravljamo jo tam, kjer seme zaradi goste prepletenosti korenin zelišč, borovničevja in zlasti trav težko vz-kali. Pri tem delu strojno ali ročno prekopavamo tla. Pri tem delu mora delovno klimo, zaradi katere uslužbenci pri delu uživajo in posledično tudi več naredijo. Odlična delovna klima torej za podjetje pomeni večji dobiček. Vodje obratov in vodje posameznih oddelkov vodijo sodelavce, ki so sposobni delati samostojno in na kvaliteten ter inovativen način. To pomeni, da delavci tekoče probleme rešujejo sami, ker to znajo. Tako se lahko vodje ukvarjajo s svojimi nalogami in jim ni potrebno nenehno reševati situacij in konfliktov na »nižjih« ravneh. revirni gozdar nujno upoštevati semensko leto. Torej bo letošnjojesen in naslednjo pomlad pravi čas za to delo. Kot da bi na naši območni enoti lani, ko smo pripravljali letošnji program izobraževanja za lastnike gozdov, slutili, da bo letos semenenje Od eksternega kadrovanja profitira tudi direktor podjetja, ki na osnovi kvalitetno izbranih uslužbencev ali notranjih kadrovskih premikov lahko brez skrbi načrtuje prihodnost, ker ve, da bodo njegovi sodelavci sposobni dosegati cilje, ki jih je zastavil. Konec koncev največ pridobi celo podjetje, ker se z določenimi eksternimi kadrovskimi prijemi doseže to, da vsi v podjetju vlečejo v isto smer. Takrat so zmagovalci vsi, uslužbenci, vodje obratov in oddelkov ter direktor podjetja, ker je samo takšno podjetje uspešno podjetje! obilno, smo za letošnjo jesen pripravili seminarje o naravni obnovi v zasebnih gozdovih. Vsekakor vas vabimo, da se jih udeležite vsi, ki imate v gozdnogojitvenih načrtih zapisano obnovo dela svojih gozdov, pa ta ne poteka tako, kot bi si želeli. DUSEIL d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 03/700-11-70 (HjHusqvarna HOBBY, KMEČKE IN PROFESIONALNE ŽAGE - novi modeli - darilni paketi - akcija "Staro za novo" za nekatere modele - rezervni deli -olja meči, verige... Odprto: pon. - pet. od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure VABLJENI! Semensko leto in naravna obnova gozda V letošnjem letu se v večjem delu območja obeta obilno semenjenje smreke, ponekod tudi bukve, jelke in drugih drevesnih vrst. Glede na to, bi bilo pametno razmisliti (kjer je to treba oziroma je v skladu z gozdnogojitvenimi cilji) o pripravah sestojev ali pripravah tal za naravno obnovo. Ker bomo na Zavodu za gozdove Slovenije kmalu začeli z izdelavo programa del za naslednje leto, je v naslednjih tednih čas, da se lastniki gozdov in revirni gozdarji dogovorijo o načrtovanju teh del za leto 2004. JAPONSKE RACE PRI VERDEVU NA PRIHOVI V kraljestvu pernatih lepoti« Andrej Verdev s Prihove že četrto leto prijateljuje z japonskimi racami. Skoraj triletna hčerka Andreja se z njimi pogosto igra. Ob našem prihodu so se mlade račke vzagrajenem prostoru splašile in zagnale glasen trušč, ki pa se je brž umiril, ko so ugotovile, da jih bomo pustili pri miru. »Ljubezen do živali sem prinesel iz Paške vasi, kjer sem rasel na kmetiji. Potem ko sem se priženil v Nazarje, mije vedno nekaj manjkalo. Sprva smo se ukvarjali z govedorejo, nato pa sem v Levcu dobil prvo raco in se odločil za njihovo rejo. Sedaj mi vzamejo skoraj ves moj prosti čas. Imam več kot sto mladičev, ki so se zvalili letos,« navdušen razlaga Andrej Verdev. Od »odraslih« se okrog hiše sprehaja štirinajst rac in dva racmana, ki se pogosto ravsata za prevlado, zato se dogaja, da po dvorišču korakata vsa obkljuvana in krvava. Imata pa vsak svoj harem pernatih lepotic. V sožitju z njimi živi tudi domači pes čuvaj. In neredko se zgodi, da spi z njimi kar pred hišo, pogosto pa se z njimi tudi poigra in nažene v tek okrog hiše. Meso račje zelo okusno, medtem ko so račja jajca težka od 70 do 90 g in so po Ivanovem zagotovilu zelo okusna ter primerna tako za peko peciva kot za izdelavo domačih rezancev ali cvrtje. Odrasla raca na dan znese samo eno jajce. Pri dveh letih starosti začno race »klopati« in si same poiščejo mesto za gnezdo ter vanj valijo jajca. Na njih potem sedijo več kot štir- ideset dni, dokler se ne zvalijo male račke. V teh jesenskih dneh je v okolici hiše kar sedem gnezd. Svoj prostor so si race poiskale v grmičevju ob hiši, na gnoju ob hlevu in v njem, ena celo med zloženo opeko pred gospodarskim poslopjem. Ko sedijo na gnezdu, se ne pustijo motiti, jajca skrbno čuvajo in vsiljivca tudi napadejo ter oklju-vajo. Nebogljene mladiče Andrej pobere in jih da v poseben prostor, pogosto pa se zgodi, da raca skrije gnezdo tudi pred gospodarjem. V tem primeru mati sama poskrbi za svoje »otročiče«, dokler ti niso toliko samostojni, da pridejo sami iz gnezda. Ko so račke še majhne, se samice od samcev ločijo po barvi kljuna, ko pa odrastejo, so samci večji od samic. Tudi o nadaljnjem razvoju »račje farme« je Verdev optimističen: »Kmetijslvo danes nima ne vem kakšne perspektive, a je kljub temu treba izkoristiti zemljo. Zato imam v načrtu razširitev vzreje rac, dodal pa jim bom še goske in konje. Želim urediti mali živalski vrt domačih živali. Upam, da se mi bodo želje uresničile.« Mlade japonske račke Andreju Verdevu vzamejo skoraj ves prosti Čas (foto: Marija Šukalo) GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Izobraževalni teden mladih godbeni< in godbenikov V Rogaški Slatini je od 16. do 22. avgusta potekal izobraževalni teden mladih godbenic in godbenikov iz vse Slovenije. Po izboru dirigenta Tomaža Gučka in podpredsednika Mateja Krajnca smo Godbo Zgornje Savinjske doline zastopali: Jure Plaznik, Robi Tajnšek, Janže Artič, Roman Podlesnik, Miklavž Pintar in seveda moja malenkost, Nina Miklavžina. Dobili smo se v dijaškem domu Steklarske šole Rogaške Slatine. Vseh udeležencev nasje bilo preko osemdeset. Po namestitvi v sobe, sprejemnem pozdravu je že sledila prva skupna vaja. Spoznali smo mentorje, ki so nas učili posamezne inštrumente. Največjo odgovornost je imel predvodnik tabora Ivan Medved, ki je med drugim ves teden skrbel tudi za jutranje bujenje, korakanje in sploh je Imel z nami včasih res težko delo. Sledile so vaje, po osem ur na dan, da bi se čim bolje pripravili in izpopolnili v glasbi. Čeprav je bil urnik zelo natrpan, smo kljub vsemu našli čas za razvedrilo in si popestrili dan, da je ostal nepozaben. Tudi organizatorji so pripravili spoznavni večer z zabavnimi igrami, da bi se med seboj bolje spoznali in spoprijateljili. Sklepanje prijateljstva med glasbeniki ne predstavlja nika- kršnega problema, saj nas druži ljubezen do dobre glasbe in nas poveže v skupnih interesih. Tako so nam dnevi ob delu in zabavi kar prehitro minili. Sledila sta koncerta, kjer smo sorodnikom in prijateljem dobre glasbe, pod vodsh/om dirigenta mag. Simona Robinsona, pokazali, kaj smo se sposobni v tednu dni naučiti. Za to priložnost je Vinko Štrucelj uglasbil novo koračnico, ki predstavlja izobraževalni teden 2003, Koračnico mladih. In ko slišiš med zbranimi navdušenje in aplavz, ki se nikakor ne poleže, veš, da smo zadeli bistvo. Sledilo je slovo, ki ga sama nikakor ne maram, in obljube, da se bomo še videli. Bilo je lepo, zato se v imenu udeležencev naše godbe zahvaljujem vsem, ki so nam omogočili ta izobraževalni teden in nam popestrili počitnice. Nina Miklavžina ' LOVSTVO Motorno vozilo v pomoč lovcu Čas za lov je lovcu skoraj vedno skopo odmerjen. Mnogo je članov lovskih družin, ki so tudi več deset kilometrov oddaljeni od lovišča. Povprečni lovec z vso pravico zahteva, da časa, ki ga ima na razpolago za lov, ne porabi za dolgo pešačenje in vzpon do lovišča. V prvi vrsti želi čimprej uživati v stiku z divjadjo. Tudi starejši lovci, ki niso več kos težkim preizkušnjam v gorah, imajo pravico do lova na gamse. Močan razmah gozdarstva v preteklem obdobju je s širokopotezno gradnjo gozdnih in planinskih cest omogočil dostop do visoko ležečih planinskih predelov. Če ne gre z avtomobilom, zmore to sodobno terensko vozilo. Starejšim lovcem, ki so kljub starosti ohranili ljubezen do gora in ostali zvesti gorskemu lovu, je treba ta užitek kar se da dolgo ohraniti. Dan, ko starost gorskemu lovcu ukaže »Nič več!«, pride itak vedno prezgodaj! Bojan Rak Marija Šukalo TELEFON 034355800 www.simer.si Verjetno PVC , najboljša okna na svetu. simer d.o.o., delavska 8, celje ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE IN OBČINA NAZARJE VAB1TA I m športne vaške V SOBOTO, R. SEPTEMBRA, OB 15. URI V ŠPORTNEM CENTRU LAZE (Kokarie). Vsaka kraievna skupnost bo sodelovala z DVEMA EKIPAMA. Katji Kropovšek za 7. rojstni dan želiva veliko zdravja in prijetnih ter uspešnih trenutkov v šoli. Stara mama Fanika in stari ata Toni Dragemu Tilenu Zagradišniku za 8. rojstni dan želimo veliko zdravja in pogumno korakanje skozi prvo šolsko leto. Mamica, teta Nada, stara mama in Bojan Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.0.0., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 03/83-98-600, 03/83-98-604, 03/83-98-605, 03/83-98-606, faks: 03/83-98-644 NAŠ PROIZVODNI PROGRAM: • termoizolacijska okna in balkonska vrata, • fiksna in gibljiva polkna, • vrtne hišice in paviljoni, • zložljive vrtne mize in klopi, • les za ostrešja, masivne obloge, • žagan les, lepljene plošče, Konkurenčne ccnc in Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom Občine Nazarje! NUDIMO: izmere na objektu, dostava, montaža, servis j TERMO SGD • Izdelava toplotno izolacijskih avstrijskem sistemu • Izdelava zunanjih in notranjih] po zelo ugodnih cenah. Krog zadovoljnih kupcev se širi, zato je optimizem upravičen Družba z omejeno odgovornostjo Cizej iz Pariželj, ki se ukvarja s trgovino, instalacijami, storitvami in gostinstvom, je pred nekaj meseci zakoračila v dvanajsto leto uspešnega poslovanja. Začeli so z majhno trgovino s priročnim skladiščem, nato pa so hitro pridobivali tržni delež na področju prodaje in montaže instalacij central-nega ogrevanja ter vodovoda. Trgovino so postopoma razširili v sodobno samopostrežno prodajalno z ustreznim skladiščem, leta 1999 pa so odprli še gostilno v Studencih. Prodaja in vgradnja instalacijskega materiala predstavlja še vedno glavno dejavnost podjetja Cizej, zato ni slučaj, da so s 1. julijem vzeli v najem še bivšo prodajalno Kovinoopreme v Parižljah. S tem so svojo ponudbo razširili še z gradbenim materialom, belo tehniko, barvami in laki, vijaki, okovjem, jeklenimi profili... Še naprej ostajajofranšizna prodajalna kranjskega Merkur- Vabljeni v trgovino z gradbenim materialom v Parižljah! Martin Čvan, direktor Cizej d.o.o.: »Vsem našim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se nadejamo sodelovanja v obojestransko zadovoljstvo tudi v prihodnje.« ja, kar jim zagotavlja konkurenčne cene in prodajne pogoje. Pri Cizejevih so zadovoljni, ker se krog njihovih strank konstantno širi tako v Savinjski kot v Šaleški dolini. Zaradi velikega povpraševanja imajo v podjetju zaposlenega monterja instalacij, pogodbeno pa sodelujejo tudi z nekaterimi zunanjimi izvajalci. S svetovanjem (po potrebi tudi na terenu) in brezplačno dostavo materiala zadovoljujejo želje in potrebe kupcev, katerim se zahvaljujejo za zaupanje in se nadejajo sodelovanja v obojestransko zadovoljstvo tudi v prihodnje. Gostilna Cizej, ki bo oktobra praznovala četrto leto poslovanja, je v letošnjem letu doživela pomembno posodobitev. V njej so uredili štiri dvoposteljne in eno enoposteljno sobo, ki so lepo opremljene, imajo bio ležišča, klimo, TV sprejemnik, telefon in možnost priključitve na internet. V neposredni bližini gostilne so uredili igrišče, kije namenjeno tako mlajšim gostom kot tudi zaključenim družbam za piknike. Gostilna in penzion Cizej sedaj obratuje sedem dni v tednu in se Podjetje Cizej vestno neguje dobre odnose z zaposlenimi in poslovnimi partnerji - posnetek z zadnjega srečanja v Solčavi Tel.: 714 80 60 E-mail: cizej@siol.net V_______________________________________________/ uveljavlja kot priljubljena točka za poslovna kosila ter nočitve. Kljub zaostrovanju konkurence na tržišču ostajajo v podjetju Cizej glede prihodnjega razvoja optimisti. Dodatne tržne možnosti vidijo predvsem na področju instalaterstva, resno pa se nameravajo posvetiti tudi spletni predstavitvi svoje dejavnosti. Ob vse hitrejšem tempu dela ne pozabljajo na svoje zaposlene in poslovne partnerje, za katere enkrat do dvakrat letno pripravijo družabno srečanje. Eno takšnih so pred kratkim organizirali v Solčavi. Sicer pa zaposleni večkrat skupaj obiščejo kakšno športno prireditev (so navijači nogometašev Šmartnega ob Paki in košarkarjev Polzele), družno pa se vsako leto podajo tudi na smučanje. Podjetje Cizej bo svoje sedanje in potencialne kupce še naprej seznanjalo z akcijskimi ponudbami in možnostmi ugodnih nakupov, saj jim želijo tudi v prihodnje nuditi kar najboljši material in storitve po konkurenčnih cenah. PR LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Tri zmage v Gradcu V soboto je bil v Medvodah prvi letošnji lokostrelski turnir za slovenski pokal v disciplini 900 krogov. Nastopiloje 61 tekmovalcev iz 17 slovenskih klubov. Mozirski lokostrelci so tokrat streljali povprečno, saj je 1. mesto osvojil le Dušan Perhač z 878 krogi, drugi mesti sta osvojila Bernarda Zemljak Perhač (866) in Primož Perhač (823), 3. mesto je zasedla Janja Perhač (681), Miran Borštnerje bil četrti, Ivan Šket pa deveti. Povsem drugače so mozirski lokostrelci streljali v nedeljo na mednarodnem turnirju v avstrijskem Gradcu. V olimpijski FITA disciplini je nastopilo 91 tekmovalcev, Mozirjani pa so osvojili kar tri prva mesta: Bernarda Zemljak Perhač s 1.350 krogi, Dušan Perhač s 1.338 krogi in Janja Perhač z 880 krogi. Primož Perhač, kije v svoji kategoriji ves čas vodilje na koncu zasedel 3. mesto, saj mujetik pred koncem tekmovanja počil lok. Dušan Perhač ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Znova vsi na kolo za zdravo telo Šmarško športno društvo Lipa že dolga leta slovi po uspešni organizaciji množičnih športnih prireditev. Slednje so v devetdesetih letih sicer nekoliko zamrle, vse pa kaže, da se čas njihovega razcveta znova vrača. Vsaj tako bi lahko sklepali po nedeljskem kolesarjenju, ki se ga je udeležilo preko 150 udeležencev. Najbolj uspešno so množične Za razliko od lanskega leta je v športne prireditve v Šmartnem ob nedeljo vreme ljubiteljem kolesarst- Dreti potekale v času tako imenovanih TRIM akcij, vzadnjem času pa sta se obdržali predvsem dve - pohodništvo in kolesarjenje. Šmarčani se vsako pomlad tradicionalno povzpnejo na Menino, v sklopu občinskega praznika pa pripravijo kolesarjenje na relaciji Šmartno - Kokarje - Nazarje - Pobrežje- Brdo - Šmartno. va zares postreglo. Ni bilo niti prevroče, niti prehladno, zato so udeleženci krožne kolesarske poti po prihodu vcilj na športnem igrišču v Račneku z veseljem posedeli do poznih popoldanskih ur, nekateri izmed njih pa so si ogledali tudi nogometne dvoboje, ki potekajo vsako nedeljo v sklopu krajevne lige. KF Po vzponu na Brdo se je prilegel kratek postanek in beseda ali dve S “sotrpini” (foto: Franci Kotnik) »Tek - hojo za življenje« v Žalcu V Žalcu je bila v petek dobrodelna prireditev Tek - hoja za življenje, namenjena zbiranju različnih oblik podpore in spodbude obolelim za rakom ter zdravemu načinu življenja. Prireditve seje udeležilo več kot 600 ljudi, med njimi kakšnih 20 bolnikov oziroma tistih, ki imajo izkušnjo z rakom. Izkupiček od prireditve bodo namenili kirurškemu oddelku Bolnišnice Celje za nakup monitorja na intenzivnem oddelku, kjer zdravijo tudi obolele za rakom. KL ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Rekreacija za vse generacije Prizadevni člani športnega društva Gmajna so ponovno razveselili svoje krajane in zadnjo počitniško soboto pripravili tretje športno-družabne igre med zaselki Varpolja in bližnje okolice. Za razliko od prejšnjih srečanj so v program vključili še odbojko na mivki, kar je razveselilo predvsem ženske in otroke. Zaslužene medalje za mlajše tekmovalce (foto: Janez Skornšek) Za vsakega nekaj, bi lahko rekli ob druženju krajanov, ki jim tokrat tudi muhasto vreme ni prišlo do živega. Celotno popoldne je bilo v znamenju napetih obračunov med tremi ulicami Varpolja in združeno ekipo Nizke in Šentjanža, ki so se preizkušali v malem nogometu in odbojki na mivki, pod koše so ponovno stopili stari in mladi, poslastica večera pa je bila nedvomno tekma med deklicami in dečki. Čeprav je namen srečanja predvsem prijateljsko druženje, pa so imele vse športne panoge tudi izredno pozitiven tekmovalni in navijaški naboj. Tega je bilo največ ob obeh igriščih za odbojko, kjer so svojo ulico zastopale ekipe žensk, moških in osnovnošolcev, seštevek rezultatov vseh treh pa je dal skupnega zmagovalca. Z dvema zmagama in enim drugim mestom so prvi turnir v odbojki na mivki prepričljivo dobili »Gma-jnčani«, najboljši igralci malega nogometa so še vedno v »Ulici angelov«, pod koši mladi ne spoštujejo več starejših, dečki pa so še enkrat več dokazali, da je nogomet le bolj moški šport. Na račun so prišli tudi številni metalci na koš in sicer je bil v trojkah najpreciznejši Filip Slokan, nezgrešljiva iz prostih metov je bila Urška Mavrič, v kategoriji veteranov pa je tokrat slavila Zvonka Gorenjšek. Zanimivo in prijetno dogajanje v domačem športnem parku so organizatorji nameravali zaključiti še z letnim kinom, vendar jim je muhasto vreme to preprečilo. Kljub temu so lahko izredno zadovoljni s prireditvijo, saj je njihov namen druženja in povezovanja krajanov v celoti uspel. Že prihodnje leto bodo prišli na svoj račun tudi najstarejši, balinarji, saj sta v končni fazi izgradnje že tudi dva sodobna balinišča. S to pridobitvijo bo športni park v Varpolju nudil rekreacijo res vsem generacijam. Franjo Pukart KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Dobro sodelovanje s KK Prebold V sklopu športnih aktivnosti ob prazniku občine Nazarje so se minulo soboto vse selekcije domačega košarkarskega kluba pomerile z vrstniki iz Prebolda. To je bilo že četrto tovrstno srečanje dveh klubov, ki v svojih programih dela namenjata največ pozornosti predvsem mlajšim generacijam. Njihovo delo že kaže sadove, kar so najprej pokazali mlajši in starejši pionirji, nadaljevali kadeti in mladinci, večer pa je bil v znamenju članske tekme med domačim tretjeligašem in Preboldom, ki nastopa v drugi slovenski košarkarski ligi. Po pričakovanju so bili uspešnejši gostje, vendar pa je pomlajena nazorska ekipa z novim trenerjem Andrejem Pečovnikom pokazala dobro košarko in lahko optimistično gleda na novo sezono. Ta se prične že 17. septembra ob 19. uri, s predkrogom pokala Spar, ko se bodo pod obroči domače športne dvorane v Nazarjah pomerili s l.B-ligašem iz Maribora. Rezultati tekem tokratnega srečanja: mlajši pionirji: KK Nazarje: KK Prebold 35:22; starejši pionirji: KK Nazarje: KK Prebold 41:58; ka- Kadeti KK Nazarje pod vodstvom Marka Finkšta so odigrali eno boljših tekem (foto: Franjo Pukart) deti: KK Nazarje : KK Prebold 58:53; mladin- Nazarje: KK Prebold 89:105. ci: KK Nazarje : KK Prebold 35:48; člani: KK Franjo Pukart NOGOMETNI KLUB LJUBNO Poraz doma in zmaga v gosteh Številni ljubitelji nogometa na Ljubnem ob Savinji so si po dolgem času lahko spet ogledali prvenstveno nogometno tekmo domače članske ekipe. Bolj kot igra in rezultat razveseljuje dejstvo, da na Ljubnem spet deluje klub, ki se trudi nuditi vsem zainteresiranim mladim nogometašem možnost dokazovanja in resnega treninga, pa tudi tekmovanje v 4. MNZ ligi Celje. Za vse, igralce, trenerja in vodstvo kluba, je bila tekma res pravi »ognjeni krst«. Igraje bila borbena, ne preveč lepa za oko, igralci obeh ekip pa so dali vse od sebe. Žal je prišlo v drugem polčasu do težje poškodbe domačega in gostujočega igralca, ki sta v veliki želji priboriti si žogo trčila z glavama. Po nudenju prve pomoči soju odpeljali v bolnišnico na šivanje ran. Tekma seje končala z rezultatom 0:2 za goste, ki so že ob polčasu vodili za gol. Seveda resno tekmovanje v ligi pomeni tudi potrebo po ustrezni organizaciji tekem. Upoštevani morajo biti vsi varnostni ukrepi, zagotovljena redarska ^služba, prepovedano je točenje alkoholnih pijač, gledalci morajo upoštevati navodila redarjev. Tokrat je imel delegat MNZ Celje največ pripomb čez gledalce, ki se niso hoteli umakniti iz ograjenega območja oziroma službenega prostora. Nekat- erim je zaradi tega »zavrela kri«, izrečeno je bilo kar nekaj ostrih besed. Nekateri gledalci so imeli v rokah steklenice, kar prav tako ni dovoljeno. Vsi ljubitelji nogometa in obiskovalci tekem se morajo zavedati, da z neupoštevanjem varnostnih navodil največ škode utrpi klub. Kazni za kršitve so namreč izjemno visoke, v klubski blagajni pa se vsak odliv še kako pozna. Bilo bi hudo narobe, če bi NK Ljubno že na začetku tekmovanja dobil prepoved igranja domačih tekem na Ljubnem ob Savinji. Medobčinska članska liga Rezultati tekem 2. kroga, 7. septembra 2003; Tristar: Kovinar Štore 1:1, Rogaška Crystal: Vransko 5:0, MU Šentjur: Ljubno 0:1, Laško: Oplotnica 0:1, Vojnik: Mons Claudius 1:6. Lestvica po 2. krogu: 1. Mons Claudius 6,2. Rogaška Crystal 6,3. Oplotnica 6,4. Ljubno 3,5. Kovinar Štore 2,6. Tristar2,7 Vojnik 1,8. MU Šentjur 0,9. Laško 0,10. Vransko -5. JG Po uvodnem porazu so v drugem krogu igralci Ljubnega gostovali pri nekdanjem drugoligašu MU Šentjur. Z borbeno igro do zadnjega sodnikovega žvižga tokrat uspeh ni izostal: NK Ljubno je zmagal z rezultatom 1:0 in tako vknjižil prve prvenstvene točke. Strelec prekrasnega zmagovitega zadetka z razdalje več kot 25 metrov je bil Andrej Kos v 24. minuti. Ljubenci so nastopili v postavi: Funtek, Preskar, Naraločnik, Atelšek, Retko (Mlačnik), Kugler, Fedran, Suhoveršnik, Ribič (Solar), Kos, Plesnik (Podlesnik). Pričakujemo lahko, da bo ta uspeh dal novih moči obetavnemu moštvu. Prvenstvo se nadaljuje to soboto s 3. krogom, ko prihaja v goste na Ljubno moštvo Laškega. Tekma se bo začela ob 16.30. Hajdeja Brglez in Jože Grčar ''N Bedak na cesarskem prestolu z žezlom v roki je še vedno bedak. Savinjčan ČRNA KRONIKA • VLOM V RADMIRJU Radmirje: 2. septembra popoldan je občan iz Mozirja obvestil dežurnega policista daje bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Radmirju, last njegove prijateljice. Neznanec je pregledal notranjost, ukradel pa samo zlato verižico. • OB BLAGAJNO Nazarje: V času od 13. avgusta do 2. septembra je bilo vlomljeno v leseno brunarico v Nazarjah, lastŠD Vrbovec Nazarje. Neznanec je iz notranjosti odnesel kovinsko blagajno, s tem pa športnike oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. • AVTO BREZ ELEKTRONIKE Bočna: V noči na 3. septemberje neznanec izpod pokrova motorja parkiranega osebnega avtomobila v Vologu demontiral elektronsko napravo. Lastnika A. T. je oškodoval za okoli 130.000 tolarjev. • PREDRZNA ŽEJNA MLADINA Ljubno ob Savinji: Na Ljubnem se je 6. septembra dopoldan pripetila nenavadna kraja. Zaposleni v podjetju Davidov hram je pospravljal skladišče In pri tem nekaj zabojev pijače odnesel pred vrata skladišča. Mimo so prišli mladoletniki in si postregli z zabojem pijače bacardi breezer. Zaposlenije mladoletnike videl, ko so z zabojem vred zbežali v smeri reke Savinje. I. • OPLAZIL PEŠKO Logarska dolina: 6. septembra je voznik osebnega avtomobila okoli 300 metrov pred Logarsko dolino prehiteval dve pred njim vozeči vozili. Pri tem je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad avtomobilom, nakar gaje obrnilo za 180 stopinj. Pri tem je oplazil peško, ki se je ravnokar nahajala na tem mestu. Voznik se je sicer ustavil, nato pa odpeljal pred prihodom policistov, ne da bi ponesrečeni posredoval osebne podatke. Ponesrečenka je iskala pomoč v celjski bolnišnici, saj je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe. • KLJUČAVNICA PRETRD OREH Ljubno ob Savinji: 7. septembra je občan z Ljubnega obvestil dežurnega policista, da mu je neznanec preko noči poskušal vlomiti v osebni avtomobil, parkiran pred stanovanjsko hišo. Neznanec se je ključavnice lotil z neznanim predmetom, v notranjost pa mu ni uspelo vlomiti. KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Danes začetek novega prvenstva Otvoritvena tekma nove sezone v 1. slovenski ligi malega nogometa bo danes, 12. septembra ob 19. uri, ko v športno dvorano Nazarje prihaja Dobovec, tretjeuvrščeno moštvo lanskoletnega prvenstva. Domača ekipa KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc seje na novo sezono dobro pripravila, seveda pa si želi in pričakuje kar največjo podporo s tribun, saj v najmočnejši slovenski ligi ne bo lahkih tekem. Torej, zvesti navijači nazorskih »graščakov« in ljubitelji malega nogometa, ne zamudite današnjega srečanja ter bodite s športnim navijanjem naš šesti igralec. KMN Nazarje ZŠAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Prvi šolski dnevi brez nesreč Prve dni novega šolskega leta so strokovno usposobljeni člani in članice ZŠAM Zgornje Savinjske doline, SPV in policisti budno spremljali prihod in odhod šolarjev v in iz šol. Letos je bilo opaziti velik premik na bolje, saj so učenci v avtomobilih praviloma sedeli na zadnjih sedežih, izstopali so na pravi strani ob pločnikih in tako varno prispeli v šolo oziroma domov. Prvi šolski dnevi v Nazarjah, dežurna policista Peter Kodrun in Miha Leskovšek ter predsednik ZŠAM Franc Tkavc z mladimi šolarji (foto: Rozka Tkavc) Člani in članice ZŠAM, SPV ter policisti so zagotovili učencem tudi varno pot čez prehode za pešce, odgovarjali so na njihova vprašanja o prometni preventivi in jih opozarjali na povečano previdnost na nevarnih cestnih odsekih, saj učenci zaradi svoje razposajenosti vse preradi pozabijo na previdnost. Izmed članov ZŠAM Zgornje Savinjske doline sta bila v Mozirju dežurna Jože Turk in Anton Škruba, v Nazarjah Franc Makovšek, Franc in Rozka Tkavc, na Rečici ob Savinji Aleksander Čopar in Franc Ermenc, na Ljubnem ob Savinji Franc Zagoričnik in Ivan Žuntar, v Gornjem Gradu Jožica in Jože Bajrič ter Stanislav Božič, v Šmartnem ob Dreti pa Štefan Turk. Varovanje osnovnošolcev so opravljali prostovoljno. Želja vseh sodelujočih v omenjeni akciji je, da bi bili učenci skozi celo šolsko leto tako previdni kot prve septembrske dni, voznikom pa velja opozorilo, naj tudi v prihodnje vozijo disciplinirano in umirjeno. Rozka Tkavc Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Športno društvo Mozirje prireja v okviru občinskega praznika PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V NAMIZNEM TENISU v moški in ženski konkurenci-posamezno, ki bo v soboto 20. septembra 2003, s pričetkom ob 9. uri v prostorih Doma TVD Partizan v Mozirju (Na Trgu 20). Prijave na tel: 041 588 242, ali e-naslov: prijave@pinkponk.com ali pa osebno do pol ure pred začetkom tekmovanja, ko bo opravljen tudi žreb po skupinah. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Vabljeni! Odgovor na "odprto pismo" podpisanih Edija Mavrica in Jožeta Ramšaka (Savinjske novice, 5.9.2003) V "odprtem pismu" terjata podpisnika določena pojasnila v zvezi s postavitvijo posebnega nagrobnika Franu Kocbeku, zato jima je potrebno odgovoriti in nekatere stvari pojasniti. Čeprav je pismo napisano precej zmedeno in se dotika tudi drugih prizadetih, bom odgovoril le na tisto, kjer sem neposredno sodeloval. Verjetno sta najbolj jezna, ker je na nagrobniku zapisan Fran Kocbek in ne po njihovo Franc Kocbek. Ime Fran se pojavlja v slovenski planinski in drugi javnosti, tako je zapisan kot dobitnik naslova častnega člana Slovenskega planinskega društva, takšno ime nosi kot avtor najpomembnejšega svojega dela knjige »Savinjske Alpe«, tudi šola v Gornjem Gradu se imenuje po Franu Kocbeku, v Enciklopediji Slovenije je tudi imenovan kot Fran Kocbek, zato ni nobene nevarnosti, da ne bi prepoznali kdo počiva pod nagrobnikom s tem imenom. Ne nazadnje smo morali spoštovati mnenje, oziroma zahtevo svojcev, ki imajo po našem skromnem mnenju tudi pravno pravico odločati o imenu njihovega prednika. Prav je tudi, da so pri postavitvi nagrobnika sodelovali razen Gornjegrajčanov tudi drugi planinci, sajje bil Kocbek tudi njihov načelnik Savinjske podružnice in njegov pomen sega daleč preko okvirov Gornjega Grada. Pa še nekaj o lastništvu originalnih knjig »Zapisniki Narodne čitalnice v Gornjem Gradu« in »Vpisne knjige prve Gornjegrajske koče na Menini planini«. Ne vem sicer, kakšno zvezo imata knjigi z imenom Frana Kocbeka, razen tega, da me hočeta očrniti pred Gornjegrajčani, ker sem pač sodeloval pri postavitvi nagrobnika. Neprimerno in žalostno! Vpisna knjiga prve Gornjegrajske koče je last Planinskega društva Celje Matica, ki jo hrani kot pravni naslednik Savinjske podružnice SPD in torej njeno lastništvo ni vprašljivo. Fotokopiran izvod smo posredovali Planinskemu društvu Gornji Grad, kjer so bili stem zadovoljni in so se zahvalili. Knjigo zapisnikov Narodne čitalnice vGorn-jem Gradu je po vojni odkril in hranil moj oče Jože Tratnik, za kar smo mu lahko vsi hvaležni, kljub drugačnemu mnenju podpisnikov pisma. Fotokopije knjige sem izročil Ediju Mavriču (na svoje stroške), kar za sedaj zadostuje. Originalna knjiga je dovolj varno shranjena, o predaji, ki seveda ni obvezna, pa se bomo pogovarjali šele takrat, ko bodo takšni dokumenti lahko shranjeni tudi pod stroko-vnom nadzorom. Menim pa, da bi odgovore na vajina vprašanja lahko dobila na manj žolčno in bolj kulturno napisano »odprto pismo«. Zoran Tratnik, Valjavčeva 5, Celje Na trgu 46, Mozirje NOVA RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU d.o.o. Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Odgovor na Odprto pismo »nagrobničarjem« Letosmineva llOletodustanovilve Savinjske podružnice SPD in 140 let od rojstva Frana Kocbeka. Ob tej priliki smo na pobudo gospoda Zorana Tratnika in s pomočjo PD Celje Matica, Savinjskega M DO in Občine Gornji Grad postavili nov nagrobnik Franu Kocbeku na pokopališču v Gornjem Gradu. Pri izvedbi programa ob odkritju nagrobnika pa so sodelovali še Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad in moški pevski zbor iz Bočne. S tem dejanjem smo želeli narediti grob Frana Kocbeka opaznejši in pre-poznavnejši, kar si mož, ki leži v njem tudi zasluži. Že na prvem delovnem sestanku pri županu Gornjega Grada in ob prisotnosti predstavnikov vseh akterjev smo se dogovorili o vseh podrobnostih: kdo, kaj in kako, posebno pozornost pa smo namenili ravno izgledu nagrobnika. Rešitev ni bila enostavna, saj smo želeli ohraniti star nagrabi kamen (mimo grede, je eden lepših na pokopališču) tu pokopanima gornjegrajskima nadučiteljema. Upam, da smo našli optimalno rešitev, ki pa sigurno vsem ne bo všeč. Tudi napis smo tehtno predebatirali in se odločili za ime Fran in ne Franc. Nihče ne osporava dejstvu, daje imel Fran Kocbek uradno ime Franc, kije zapisano v vseh uradnih dokumentih. Drugo dejstvo pa je, da planinska javnost pozna Frana Kocbeka pod imenom Fran in ne Franc. Torej sta, po našem mnenju, obe oliki imena pravih ni. Vsa diskusija o tem pa je povsem nepotrebna in vedno sprovocirana s strani Edija Mavriča, čeprav večine to sploh ne zanima. Nov nagrobik smo postavili planinci in na njem tudi zapisali Kocbekove zasluge za planinstvo, zato je ime Fran čisto upravičeno. Stem imenom so se strinjali tudi sorodniki. Odločitev, da se gre v projekt postavitve nagrobnika Franu Kocbeku, je potrdil upravni odbor PD Gornji Grad. Predlog za postavitev nagrobnika pa je moral potrditi upravni odbor PD Celje Matica. Tudi Savinjski MDO je dal soglasje. Prav tako tudi župan Gornjega Grada. Po mojem prepričanju pa odločitve in mnenja množice sodelujočih pri tem projektu le odtehtajo mnenju dveh posameznikov. Nihče vama ne krati pravice izražati svoje mnenje, vendar to delajta na dostojen način. Zato smatram, da je pisanje o nagrobniški farsi za PD Gornji Grad žaljivo in zlonamerno. Gospod Edi Mavrič, če se ti ne razumeš z gospodom Tratnikom, to še ne pomeni, da PD Gornji Grad ne more sodelovati s PD Celje Matica. Naše drušlvo lahko sodeluje s katerim koli drušlvom, če je predlog sprejemljiv in če so naloge točno določene. V primeru postavilve nagrobnika, je vse akcije koordiniralo PD Gornji Grad, s tem da so vsi sodelujoči brezhibno opravili svoje naloge. Torej smo projekt vodili sami in nobena tuja roka. Zato Edi Mavrič, kadar pišeš o kakšni stvari se podrobneje seznani z njenim ozadjem. Žalostno je da prihaja v Gornjem Gradu do takšnih nesoglasij in to od dveh bolj aktivnih predstavnikov društvenega življenja v Gornjem Gradu, ki sta med drugim tudi člana našega društva in sta za naše planinstvo že marsikaj postorila. Povsem očitno pa je, da si Edi Mavrič misli, da je on tisti, ki mora v Gornjem Gradu vse »požegnati«. Kajti projekti, ki ne dobijo njegovega soglasja, so deležni vsaj kritike, če ne tudi hudih obtožb in žalitev. Za UO PD Gornji Grad Matjaž Drčar, Tlaka 8, Gornji Grad POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136. Šmartno ob Paki WmmJMWs in CVETLIČARNA IRIS Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 in CVETLIČARNA IRIS Volkes ĆS££§> Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi! A vseeno pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj! (K. Kovič) ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in prababice Amalije LAMPREČNIK iz Spodnjih Kraš (9.7.1913-4.9.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Posebno bi se radi zahvalili vsem, ki ste jo ob njeni bolezni obiskovali doma. Zahvala zdravniku dr. Kelemenu, patronažni sestri Mileni za vse obiske na domu, vsem voznikom reševalne postaje Mozirje ter kolektivu doma za ostarele v Gornjem gradu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, pogrebni službi Morana, govornici Anici Remic, pevcem in praporščakom, posebej pa gospodu župniku Janku za res lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA ob izgubi drage Betke PRAZNIK iz Prihove, Nazarje Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darove. Mož Viktor, sina Niko in Andrej Ljubila si življenje. Ljubila si svoj dom. Skromno si živela, še posloviti se nisi uspela. A v naših srcih vedno boš živela. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage Fanike JELIC roj. Vratanar iz Sp. Rečice (12.6.1932 - 4.8.2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku Vratanarju za lepo opravljen obred in spremstvo v večni mir. Hvala rečiškemu župniku za nesebično pomoč na njeni zadnji poti in prav tako hvala govorniku Jožem Grudniku za izrečene lepe besede. Vsi tvoji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, tiho mirno si zaspal, v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in brata Jožeta DROFELNIKA iz Okonine (1942 -2003) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Jožem Brezovniku za lepo opravljen obred, govorniku Jožem Grudniku za besede slovesa, gasilcem, zastavonošu in pevcem iz Bočne. Jože počivaj v miru, naj Ti bo lahka zemlja domača. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLÜZBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tonček tarna v postelji hudo bolan. Ne ve, ali bo umrl ali kaj hujšega. "Nikdar si nisem mislil, da si bom kdaj želel biti ženska, zdaj si pa...” "Kaj pa te je prijelo?" ga vpraša sin. "Zakaj pa zdaj?" "Ker v povprečju živijo dlje od nas moških." ISawmsM jpsomsma Jaka opazi, da je Miha zamorjen. "Zakaj si tako slabe volje?" ga vpraša. "Gelin mož se je predčasno vrnil s službenega potovanja." "In kaj seje zgodilo?" "Zgodilo se je, da sem- bil zmenjen z ljubico, pa zasačim njenega moža na njej." Kako lep predpasnik! Ste ga sami sešili?! "Drago je ravnokar s konjem naskočil kmeta." Šimen pove vznemirljivo novico Bepu. "Kaj je zdaj s kmetom?" "Iz igre je." "Kaj gaje pokončal?" "Najprej kmeta, potem pa še Jožeta, ko mu je s kraljico dalšah-mat." Policija v iskanju stečajnega upravitelja prekopala vrtove bivših zaposlenih. -Našli so ga-pri vseh. Lastnik manjše tovarne govori z lastnikom prav tako manjše tovarne. Malo potarna: "Kje naj najdem denar za svojo povišnico?" "Odpusti začasno zaposlene," mu da prvi nasvet. "To sem že zdavnaj storil." "Znižaj plače ostalim." "Soženadnu." "Ne daj jim regresa." "Ga niti ne pričakujejo več." "Ne plačaj blaga dobaviteljem." "Dokler mi dobavljajo, jim ga nisem še nikoli." "Subvencije od države si že dobil?" "In porabil." "Prodaj parkirišča." "Sebi ga bom pa ja pustil." "Počitniške hišice?" "Ni za prodajo, včasih jo uporabljam." "Delnice?" "Delničarji so moji največji upniki." "Razmisli, kako bi lahko bil uspešnejši." "Si nor?! Toliko pa spet ne zaslužim." "Mogoče boš moral zamenjati službo?" "Me vzameš za šefa?" "Lahko bi se zmenila, saj vidim, da znaš poslovati." Kaj pove šef ženi, ko pride domov, kadar v firmi ustanovi hčerinsko podjetje? - Za mano je težak dan. Delavcem sem moral povedati, da nimam za njihove plače. Kdaj se v industriji vidi, da je delodajalec sposoben? a) po nizki ceni izdelka, b) po nizkih plačah zaposlenih, c) po nizkotnem odnosu do zaposlenih. Obkrožite katerikoli odgovor. ZASANJANO ŽGOLENJE Kvartet Naključna mešanica: »Pa zapojmo eno po solčavsko; vsi v zadružnek, ti karuznek, na en šnops, veselo hops, taje po solčavsko.« (UUBO DOMA, KDOR GA IMA PRESS) PRESENEČENJE Županja Anka Rakun: »Ja, kaj je pa zdaj to? Kolega župana, ali vidita - fotograf sredi ceste?! Zdaj pa ne moremo naprej! Nič ne bo z rekordom v Logarski, bodo pa drugi prvi.« Župan Toni Rifelj: »Jaz sem, eee, itakže prej predlagal, da bi šli malo bolj počasi...« Župan Ciril Rose: »Menije vseeno, jaz imam malico in pijačo v nahrbt- RECEPT Oldtajmer Rusov Ivan: »Prmejduš, če mi zaupaš, kako bi tudi jaz prišel do tako bujne frizure, ti povem recept za tale liker.« Kulturna novinarka Tatiana: »Jaz sem pa mislila, daje tole šampon proti mrčesu.« f'eronvn\/MÄ DnnvnvAMncT ddec^ KRAU EVO BIVALIŠČE BEOTUCI, AONCI ŠVICARSKO ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE MUSLIMAN. ŽENSKO IME GAMSU PODOB. STEPSKA ŽIVAL PROSTOR ZUNAJ ZEMELJSKE STVARNOSTI FRANCOSKA MATEMATIČAR KA-SOPHIE (1776-1831) BRITANSKI KOLONIALNI POLITIK- CECIL (1853-1902) DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE IVAN TAVČAR ANDRE GORZ MESTO V ITALIJI INDIJSKI DRAMATIK (IZ 3.ST.P.N.Š.) SLOVENSKI NOGOMETAŠ (KARIČ) RUMENO- RJAVA BARVA KRČEVITA JEZA REKA V SRBIJI KORALNI OTOK BOKSARSKO BORIŠČE KRŠČANSKI ZAKRAMENT (RELIG.) BIKOV GLAS OŽINA NA MALAKI SLOVANSKA PLEMENA OB SPODNJI LABI TOMISLAV NERALIĆ ORGANSKO VEČANJE VEČNO POČELO VSEH STVARI PRI GR. FILOZOF. GENERALNI SEKRETAR OZN- KOFI DANSKI JEZIKOSLOV- RASMUS KRISTIAN LUIGI GALVANI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Eckart, cintor, areal, rig, LI, tloris, Laer, Ank, Svarun, oskar, napačnost, TA, arnik, scat, GA, dika, roka, ant, žitničar, okus, Anart, strip, via, Al, elevator, Ots, kakinada, let MINI SLOVARČEK: ISAACS- kolumbijski pisatelj- Jorge GERMAIN- francoska matematičarka- Sophie BHASA- indijski dramatik (iz 3.st.p.n.š.) RHODES- britanski kolonialni politik- Cecil ASMARA- glavno mesto Eritreje APEIRON-večno počelo vseh stvari pri grških filozofih ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 Z ZLATO NALOŽBO V ZLATO PRIHODNOST Življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. TAKŠNO, KOT Sl GA IZBERETE, TAKŠNO, KOT Sl GA ŽELITE. Posebni popusti v času celjskega sejma. Vse informacije dobite pri vašem zavarovalnem zastopniku. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Prodaja kljuk, laminatov, DEKOR stenskih ter stropnih oblog in vrtnih garnitur iz lastnega programa. UGODNE CENE! Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Napovednik • Petek (12. september), ob 19.00. Delavski dom Nazarje Komedija Juhica v izvedbi gledališča Mojteater • Petek (12. september), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma ■ KMN Nazarje Glin IPP - AM Miklavc: Dobovec • Sobota (13. september), ob 10.00. Športna dvorana Tri lilije, Laško Košarkarska tekma - Pivovarna Laško: Nazarje (mlajši pionirji) • Sobota (13. september), ob 15.00. Laze pri Kokarjah Vaške igre med ekipami krajevnih skupnosti občine Nazarje na Lazah pri Kokarjah • Sobota (13. september), ob 16.30. Športni park Foršt, Ljubno Prvenstvena nogometna tekma (člani - 3. krog) - NK Ljubno: NK Laško • Sobota (13. september), ob 10.00. Center Celja “Razigrane barve” - poulično slikanje slike velikanke • Sobota (13. september), ob 16.00. Skakalni center Velenje Alpski pokal v smučarskih skokih • Nedelja (14. september), od 8.00 dalje. Igrišče Račnek, Šmartno ob Dreti Memorial Antona Glojeka - turnir v malem nogometu • Torek (16. september), ob 18.00. Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje Predstavitev zloženke o gradu Vrbovec in otvoritev razstave o naravni in kulturni dediščini v občini Nazarje • Sreda (17. september), ob 19,00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska pokalna tekma (člani) - Nazarje: ŽKK Maribor • Četrtek (18. september), ob 18.00. Delavski dom Nazarje Slavnostna seja občinskega sveta občine Nazarje • Petek (19. september), ob 9.30. Delavski dom Nazarje 7. srečanje lokalnih časopisov Slovenije ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, brejo 9 mesecev. Tel. 5841-092. Telička starega 14 dni prodam. Gsm: 041/783-572. 2 kravi s teletom, simentalki in telico brejo 7,5 mesecev prodam. Gsm: 041/324-377. Prodam telico simentalko brejo 6 mesecev ali v zameno za telička z doplačilom. Tel. 5835-456. Prodam dve kravi friziki in teličko. Tei. 5841-891. Prodam telička bikca sivca starega 10 dni. Tel. 5841-785. Labradorka, cepljena, čistokrvna, rjava, 2 meseca, prodam. Gsm: 041 / 294-657. Prodam 10 dni staro ter 7 mesecev brejo telico, sivorjave, a kontrola. Tel. 584-15-50. Prodam telico sivorjavo, brejo 8 mesecev. Tel. 838-50-88, gsm: 041/793-662. Telico brejo 9 mesecev prodam. Gsm: 041/783-569. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 35. številki SN Ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. n Prodam pujskfe težke 25 kg in prašiče težke 60 kg. Tel. 5885-570, gsm: 031 / 874-813. Prodam mladiče dolgodlakih čivav in maltežana. Tel. 838-40-20 ali gsm: 051/312-240. Nazarje - center, poslovni prostor, pisarna oddam. Gsm: 041/715-532. komfortno enosobno stanovanje v Velenju zelo ugodno oddam. Bližina gorenja in premogovnika. Gsm: 040/ 38-58-98. AVTOMOBILI-PRODAM Prodam R5,1.91, neregistriran, vozen. Zimske gume podarim. Cena po dogovoru. Gsm: 031/677-018. Prodam lađa niva 1600, letnik 94, prvi lastnik. Tel. 5847-120. Prodam golf JGXII, 1.1986, poceni. Gsm: 031/776-821, tel. 03/5846-019. ZEMLJIŠČE - PRODAM Prodam parcele v bližini mesta Velenje (v ravnini, zazidljive, sončna lega, 2 km iz mesta). Dodatne informacije na telefon 031/743-046. Prodam stavbno parcelo v Nazarjah. Tel. 03/5834-086. STANOVANJA, HIŠE Kupim stanovanje v Mozirju ali na Rečici. Gsm: 031/808-551, popoldan. DRUGO-PRODAM Prodam DVD komplet petih zvočnikov DVD, CD, MP3, JPG, radio FM 6 zvočnikov, star 2 meseca, garancija 2 leti za 250 eurov. Gsm: 031 /393-516. Prodam stroj za hoblante, za izdelavo brun in opaža. Gsm: 031/751-270. Prodam dvojno garažo na parceli z vrtom. Gsm: 041 /742-567, popoldan. Prodam kombiniran voziček modre barve in kinderpet. Gsm: 041/312-044. Prodam nove smuči fischer (138), s patenti Salomon, pancerje nordica. Cena 30.000 sit. Gsm: 041 /684-787. Prodam pralni stroj gorenje, star 1 leto. Gsm: 040/795-135. Jedilni krompir, bio, brez škropljenja prodam. Gsm: 041/868-633. Drva trdi listavci, cepljeni, metrski, suha, prodam. Gsm: 031/585-735. MORDA ST6 ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Pumat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Moziije, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO PRODAMO GRADBENI PARCELI i mmm LJUDSKA UNIVERZA VELENJE V šolskem letu 2003/2004 was vabimo v izobraževalne programe: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (BREZPLAČNA!) PRVIČ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI! - PRODAJALEC (1., 2., 3. letnik in prekvalifikacija) - KUHAR-NATAKAR (1., 2., 3. letnik in prekvalifikacija) - VOZNIK (1., 2., letnik in prekvalifikacija) - EKONOMSKI TEHNIK (SS11. letnik, PTI4., 5. letnik) - GOSTINSKOTURISTIČNI TEHNIK (PTI 4., 5. letnik) - VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (SSI) - POKLICNI TEČAJI: ekonomski tehnik, turistični tehnik, gostinski tehnik - ŠTUDIJ NA DALJAVO v višješolskih strokovnih programih - POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST (DOBA Maribor) • Visokošolski strokovni program POSLOVNA EKONOMIJA (EPF Maribor) - Podiplomski specialistični program MANAGEMENT in PROJEKTNI MANAGEMENT (Ekonomska fakulteta Ljubljana) f INFORMATIVNI DNEVI bodo organizirani^ 18. septembra 2003. ob 17. uri na Obrtni zbornici Mozirje, Občini Gornji Grad in v v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji. J Informacije od 8. do 16. ure osebno ali po telefonu (03) 898-54-50. LU Velenje, Titov trg 2,3320 Velenje, (03) 898-54-50 Spletne strani: wwwJu-velenie.si. e-pošta: info®iu-velenie.si iZOBRAŽEVALHI HIT—HIT—HiT: Usposabljanje in izpit za VODITELJE ČOLNOV še to jesen samo na Ljudski univerzi Velenje! - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 10 let garancije OTVORITEV NOVEGA SERVISA VULCO Obveščamo vas, da se je hitri servis Vulco, Jože Novak s.p., preselil na novo lokacijo, na naslov Okonina 1 (ob regionalni cesti Mozirje - Logarska dolina). Vljudno vas vabimo na otvoritev novega servisa, ki bo V SOBOTO, 20. SEPTEMBRA 2003, OB 13.00 URI. Veselimo se srečanja z vami. VULKANIZERSTVO IN AVTOOPTIKA NOVAK Jože Novak s.p., Okonina 9,3333 Ljubno ob Savinji Tel., Fax.: 03/5841-169, 03/838-10-70, GSM: 041/783-661 S4M Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/8394190,83941 91 \ 839 47 71; fax: 03/ 839 47 72 UGODNE CENE: - OKEN GLIN NAZARJE - STREŠNIKOV BRAMAC, TONDACH - MAVČNIH PLOŠČ - LAMINATOV - DIMNIKOV SCHIEDEL - IZOLACIJ - KERAMIČNIH PLOŠČIC - FASAD. DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE! glini Celje - skladišče D-Per 7/2003 STAVBNO POi eićuOcć? 5000012489,34 v*, COBISS 0 fttUANBA TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Gotovlje 31, 3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola) Tel. trgovina:713 34 50, 52 faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 Delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, IVI ALI GOSPODINJSKI APARATI ŽILO KREDIT ZA BELO TEHNIKO IN TELEVIZORJE GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO. AKCIJA O ANDY AKCIJA £ HA.900 SIT PRALNO SUŠILNI STROJ ALISE CB 103 TR - 1000 obr/min, 5 kg pranje - 2,5 kg sušenja -19 programov - razred učinkovitosti pranja: A VSE ZA OGREVANJE VAŠEGA DOMA KOMBINIRANI HLADILNIK C PC A 294 (enokompresorski) ZAMRZOVALNA OMARA CV 220 -1641, 142x54x55 - energijski razred: A tf9/#rsXX POSEZONSKA RAZPRODAJA -20% KONDENZACIJSKI SUŠILNIK Z IZMENJEVALCEM ZRAK/ZRAK CIC 259EX - 6 kg sušenja -12 programov - peci - kamini - štedilniki - električni radiatorji - kaloriferji Vse slike so simbolične! | VLJUDNO VABLJENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO Petrov trg 7» Šempeter (v prostorih Kmetijske zadrugo Šempeter) TELEFON: 703 84 70 FAKS: 703 84 68 Delovni Sas: pon. - pet.: od 8.00 de 16.00 ure, sob. od 8.00 de 12.00 ure ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA!!! OSREDNJA KNJ. CELJE