127
Se nekaj o nekdanji Krajni.
Med zemljopisi starega časa so tudi bukve, ki so jih še le sedanji čas začeli bolj čislati, ki so res tudi važne za začetek srednjih časov; je namreč svetopis Ravenskega neimenovanca (Ravennatis anonymi cosmographia). NI bilo lahko dobiti teh bukev, ker stari natisi so se le se v kaki redki bukvarnici hranili; nov natis je prišel zopet lansko leto v Berolinu na dan. Iz dr. Kandlerjevih naznanil mi je bilo jasno, da omenjeni ravenski pisatelj tudi o krajnski zemlji govori; radovednost me je že davno pomikala za tem, ker pisatelj je živel v sedmem stoletji, bi tedaj utegnil neznane reči odkriti.
Tega ravenskega neimenovanca tedaj sem vendar dobil v  roke, in koliko sem našel v njem o naši Krajni?
Po njegovi besedi je sedanja dolenska stran spadala k Valerii, ktera dežela je bila po cesarji Dioklecijanu izločena iz gornje in doljne Pauonije, in je obsegala zemljo med Dravo in Savo; po druzih pisateljih se je le doljni del te zemlje štel za Valerijo, gornji pa za Savijo. V teh krajih Ravenčan imenuje kraje, ki so znani iz rimskih potopisov, samo da jih precej spremenjeno piše. Tako se bere Sicce namesti Siscia, Sisek; Romula, pri Mokricah; Nomidunum, namesti Noviodunum, pod [verskim; Crup-pium namesti Crucium, pod Skocijanom; Praetorium Latobicorum pri Trebnem pa je izpušen ; dalje se bere Acer bo namesti Acervo, pri Zatičini; A ta m in a pa namesti Aemona, pri Ljubljani.
Potem pa Ravenčan piše dalje:
»Poleg te Valerije pa leži dežela, ki se imenuje Kar-neola (Carneola), ki se je stari čas tudi Ju Is ko p lani us k a (Alpis Juliana) imenovala. To deželo kamsko (Carnech patriam) so tisti modroslovci kot Valerijo popisali; o tej karnski deželi sem bral, da so bile nektere mesta, zmed kterih hočem nektere naznaniti; so namreč; C a r-nium, Scoldium, Ripplium, Ris, Planta, Clemidium, Sedo. Dalje so po dolini te dežele mesta, namreč: Seution, Patiuma, Sorbam, Eperunto, Precona, Lebra, Ambito Barneo, Pariš, Elebra, Ecuno, Selunto, Poreston, Artara, Ranio, Rinubio, Benela, Ciiena. Na verhu hribov te dežele berem, da je jezero; tudi ima ta dežela razne reke, med drugima je  reka,   ki se imenuje Kerka (Corcac)."
Na drugem mestu še piše ta Ravenčan:
„Italija pa se končuje, ko ima za mejo visoke hribe, ktere nekteri imenujejo Titanske. Ti hribje segajo do gali-janskega morja, ne deleč od mesta Vigintimilia ; in ti hribje ločijo dežele Septimano in Italijo, Burgundijo in Italijo, Mavrijane in Italijo, Recijane, ki so zdaj pod Bavarci, in Italijo, Korotance (Carontanos) in Italijo, deželo karnsko (patriam Carnium) in Italijo; ta karnski verh (jugum Carnium) so stari imenovali julsko planino. Ti hribje končujejo Italijo, in dohajajo na drugi strani do jadranskega morja, ne deleč od mesta Tarsatika v Liburnii."
128
Iz vseh teh besed je jasno, da Ravenčanu dežela Carneola ali Carnium ni druga kakor K raj neka; to deželo ločijo julske planine od nekdanje Italije; tukaj je tudi reka Kerka, in jezero verh hribov, namreč cerkniško, ki od vsake strani stoji visoko, bodi si od Tersta ali od Ljubljane.
Pa zastran mest bo težko kdo pravo zadel. Carnium bo vsak Slovenec imel za Kranj, vendar novi izdatelj ga razlaga za Julium carnicum, sedanje Zuglio v Furlauii, prav za prav v Karnijeli. Pa Scoidium, Ripplium, Ris itd., kteri kraji so to? Plan ta izdatelj razlaga za Planino, Sorbam za S. Serb pri Terstu, Ranio za Brežice (Rann) na Štajarskem, Cl i ena za Klanjec na Hor-vaškem, pa tega mu bo Slovenec malo dal veljati. Jez bi si doslej malo imen upal ugibati; na priliko Sorbam za Sovro, Eperunto za Nauportus, Verhniko, A rta na z <lr. Kandlerjem za Idrijo, zakaj imena Ravenčan piše zlo pokvarjene.   Naj poskušajo drugi kaj več.
To pa je vendar pomljivo, da Ravenčanove imena mest se dobro skladajo s kraji sedanje Furlanije ali nekdanje Karnije; na pr. Ris Risano ali Rezija, Planta Piano, Olemidium Glemona, Se d o Sedegliano, Pati uma Pademo, Sorbam Sauris ali Savorguano, Eperunto Prato, Precona Precenico ali Preone, Lebra Flambro, A rabi to Ampezzo, Bar ne o Varmo, Pariš Pers, Po res ton Prestento, Artara Ardegna, Ranio Reana, Benela Begnara. Po takem bi se moglo reči: škoda, da se Ra-venčau v popisovanji zemlje nekako meša.
V svojem svetopisu pa ta Ravenčan imenuje tudi mnogo isterskih mest, vmes nektere, ki se ne berejo v rimskih potopisih. K Liburnii so štete mesta: Tarsaticum Tersat, Lauriana Lovrana, Al bona Labin. K Istri so štete: A rs i a Rasa, Nessaciam pri iztoku Rase, Pola Pule, Ruginium Rovinj, Paren ti um Pareč, Neapolis Cit-tanova ali Novigrad, Ha mag um Umag, Sipa ris Sipar, Silbiurn Salvor, Piran on Piran, Ca p ris Koper, Tre-geste Terst. Eno ime se mi med temi zlasti zdi pomljivo, namreč Neapolis za Novigrad; istrijanski pisatelji so namreč hotli vediti, da je ondi stala Emona, ne pa pri Ljubljani; s tem mnenjem so vlekli zgodbe stare Emone iz Krajnskega na lstrijansko, zlasti so emonske škofe sv. Maksima, sv. Flora, Patricija ali Petra za Novigrad si lastili. Če je pa Novigrad se že kedaj imenoval Neapolis, pade prepir za „Emonatf sam  po sebi v nič.
Hicinger.