35. štev. V Ljubljani, nedelja 8. februarja 1920. p<,s“ina paišalirana- III. leto. Na pismene narcftse brez pošiljat'e denarja se ne moremo ozirati. telo leto dol leta fetrt leta ta mesec Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Za inozemstvo: zelo leto ... K 140' pol leta...............70 (efrt teta . , . „ 35 za mesec , . . „ 12 Jglasl se zaračunajo pt porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm Sliok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popast. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — —... -TT- , Rokopisi se ne vračajo. - .... Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. ---- Nova angleško-francoska intervencija v jadranskem vprašanju. Beograd, 7. (Izvirno poročilo.) iVčerai dopoldne sta posetila angleški in francoski poslanik predsednika ministrskega sveta Ljubo Davidovima in mu z ozirom na opombo v na-8em odgovoru na ultimat, da vlada SHS oficijelno še ne pozna londonskega pakta, izročila uradno besedilo londonskega dogovora. Ob tej priliki sta, kakor se v političnih krogih govori, namignila, da bi bila antanta pripravljena, svoj zadnji predlog glede rešitve jadranskega vprašanja v podrobnostih spremeniti v našo korist. Svetovala sta mu. naj naša vlada sprejme ta novi antantni predlog, ker je za Jugoslavijo vsekakor ugodnejši, kakor pa bi bila čeprav samo delna realizacija londonske pogodbe. Italija se odreka Voloski in Opatiji? Beograd, 7. (Izvirno poročilo.) Po Informacijah, ki Jih je dobila vlada od naše mirovne delegacije iz Pariza, je Italijanski zunanji minister Scialoja v zadnjih dneh ponovno posetil predsednika mirovne konference Milleranda. Razpravljala sta O Jadranskem vprašanju. Kakor se govori, se Je Scialoji posrečilo, da je pridobil Milleranda za Italijansko stališče, vendar pa samo pod pogojem, da dobi Italija sicer prikrito ali neprikrito Reko v svojo suverenite-to, v ostalem pa se omeji na Wilso-novo črto. S tem se Italija odreka svoji dosedanji zahtevi po nepretrgani teritorijalni zvezi z Reko, tako da bi pripadli Voloska In Opatija Jugoslaviji* Direktna pogajanja med vlado in opozicijo. Beograd, 7. (Izvirno poročilo). Predsednik narodnega predstavništva dr Pavlovič je izročil včeraj odgovore posameznih opozicijonal-jnlh strank regentu in vladi. Ker so se vse skupine v principu izrekle za sodelovanje pri koncentracijski vladi, so se začela že sinoči direktna pogajanja med vlado In opozicijo. Najprej sta se sestala samo minister pravde dr. Timotijevič kot zastopnik vlade in dr. Korošec kot zastopnik opozicije. Dr. Korošec Je predložil skupne pogoje opozicije. Iz katerih Je razvidno, da je opozicijonalni blok akceptiral med drugim tudi znane pogoje slovenskih klerikalcev (vlado v Sloveniji, preklic naredbe o Sokolstvu in naredbe glede kongregacij v Bosni itd.) Prvi sestanek so Imeli samo informativen značaj. Vlada pritiska z vsem povdar-kom na to. da se dogovori čimprej završe: končani moralo biti najkasneje v pondeljek. ker se mora vlada odločiti, kaj bo storila z narodnim predstavništvom. Ne dajmo se! HOLANDSKI PARLAMENT ODKLONIL IZROČITEV VILJEMA. LDU Haag, 6. februarja. Pri razpravi o proračunu za zunanje stvari je svobodomiselni demokrat Felds stavil predlog: Zbornica soglaša s tem, da se vlada brani izročiti bivšega nemškega cesarja. Predlog je bil sprejet. BOLJŠEVIKI UVAJAJO SVOBODNO TRGOVINO Z ŽITOM! LDU Berlin, 7. Kakor se brzo-javlia iz Heisinforsa, javljajo »Iz-vestia«: Na gospodarskem kongresu boljševiške stranke so po viharni debati sklenili, odpraviti državni monopol na žito. Sprejeta Je bila re- Izjave izza plota in drugo. Zgodovina se ponavlja. Že stari Rimljani so poznali hude dni, ali dnove. Rekli so jim „dies ater“ in v pratiki je takšen dan bil črno napisan. Slično je baje v pratiki črno zapisan dan svetega Vincencija ali 22. januar v tem letu gospodovem 1920, ko je ljubljanska »Jugoslavija44 »nečuveno napadla našega župana gosp. dr. Ivana Tavčarja14. — Ha! Nečuven napad! Sedaj šele vemo. Zakaj je nekaj dni na to „ves svet pritajil dih in čakal. Vesoljni potop pa vendar ni prišel. Ker živimo še vedno blizu dobe nadomestil, se je Iz peres črnilnih dninarjev razlila samo pohlevna voda, tem pohlevnej-Sa, čim večja je pri vsakokratnem Čestitein avtorju bila želja — „s o 1 n-čiti s e44. Te vode, ki Je napolnila nekaj časopisnih stolpičev, je bilo Jedva dovolj, da posveži prislovično blato ljubljanskih ulic in — src. V potu svojega obraza so se gospodarjevi hlapci zgražali za stavo i . Hi* de jih pa on tudi res vidi. Jeden izmed njih je letel celo k anti-kvarju po Shakespearja, da najde primeren citat, a drugi so zavzeli Pozo užaljenega portirja (iz časov. solucija. da se uvede prosta trgovina z žitom. Rekvizicije v deželi se bodo prepovedale s posebnim dekretom. VRHOVNI SVET JE ODKLONIL NADALJNO PODPIRANJE BOLJ-ŠEVIŠKIH NASPROTNIKOV. LDU. Berlin, 7. febr. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Baz-la: Kakor iavljaio pariški listi, se govori v diplomatskih krogih, da je konferenca poslanikov načeloma sklenila, odrekati vsako finančno In materijalno pomoč inozemskim državam v boju proti ruski sovjetski vladi. Edina izjema se je napravila v korist Poljski. ko je še sijal žar cesarske milosti) in hiteli zatrjevat, da vsak le toliko velja, kar plača, ali vsaj podpiše. Tega pa ti ljudje niso pomislili, da Je Ben Akiba sledil samo Stopinjam Njegovim in storil to, kar Je On delal dolga leta. »Ustrelil44 Je »izza plota44 in udano čaka, da mu bo greh v poznejši dobi štet v zaslugo. Sedaj, ko Je prišel čas, da se pri dnevnem svitu sine ira et stuaio. na v spomin na ravnokar preteklo dobo, Javno kon s ta tir a jo dejstva, ki so vsakomurzna-na, rekel bi sodno notorna in od katerih vsako vsekdar vzdrži pred nepristranskim sodnikom, sedaj ni čas, da tajimo sramežljivo drug pred drugim: »S a j nisem tako misli l.44 Vgaleriji obrazov iz današnjih dni ostane slika takšna, kakršna je, in kadilo zažgano pod njo, ne pomaga ne portretu, ne s u j e t u. Če bi pa »Kurent44 ali »Brus44 ali kateri drugi iz vesele družbe vzel v roke svoj svinčnik, bi narisal triptihom Na levi »Njegovi44 bi potem sedeli kozli in na desni tudi. Baš kakor Je v resnici 1 Oni z leve bi pisali vodene članke in bi si domišljali, da so pisatelji, oni z desne bi sklepali vodene resolucije In M mislili, da so politiki. Ako bi pregovor O izkopani jami ne bil že osivel od same starosti, g. Nitti bi ga bil izumil. Računal je z lahko zmago in nam dal predložiti ultimat žalostnega spomina. Ni računal z neizčrpnato rezervo jugoslovanskega odpora niti z možnostjo svoje blamaže. Smatral nas je, kakor je to že navada političnih nadutežev, za quantitč negllgeable m nam ponudil priliko, da z odlonit-vi,o ultimata čisto nepričakovano dvignemo svoj mednarodni renome, o čemer smo se mogli prepričati tekom poslednjega tedna Iz inozemskega tiska. Italijani so sedli na dva stola. Ali Izkljubujejo popolno izvršitev londonskega dogovora, ali pa se postavijo na stališče aprilovega sporazuma leta 1918, to je, da nadaljujejo pogajanja na podlagi našim pravicam odgovarjajočih koncesij. V prvem slučaiu bo italijanski šovinist sicer potolažen, vstvarjen pa bode za Italijo nevaren precedenčni slučaj, nič manjši nego oni iz leta 1902. in 26. aprila 1915. War to end war, to načelo so Imeli diplom at je ob začetku vojne pač na ustih, na pariški konferenci pa se Je praktično uveljavilo načelo war to perpetuate war in v ta blagi namen so ustanovili »Zvezo narodov«, pravila katere pa so zverižena tako spretno, da se nam predstavlja ta zveza že na prvi mah kakor kakšna zadruga z. n. z. za pomnoževanie volnih konfliktov. Nočem dražiti idealističnih pacifistov, nasprotno. Želel bi njihovemu požrtvovalnemu prizadevanju kar največ uspeha, ampak ne morem se ubraniti trezni presoji urejenemu pesimizmu, ko slavi v Parizu Metternichov duh nepričakovane triumfe. Da, Italija se brati dandanes z Francijo, in vojna konvencija med obema se smatra v Rimu kot .nekakšen ideal zbližanja latinskih posestrim. Pa to stiskanje rok po mojem mnenju ne more trajati predolgo. Med obema državama se je nakopičilo že pred vojno nevarno število interesnih konfliktov in pariška konferenca je to število le še povečala. Kolcnijalno razmerje na bližnjem vztoku je trd orešek, razven tega ne poseduje Francija preobširne italijanske naselbine, da bi se mogla Italija odreči lahko uso-depolnim vmešavanjem. Politične konstelacije, ki bode začrtale smernice mednarodne politike za bodoča desetletja, se nahajajo še v primitivnih začetkih, toliko pa se da mirno predugotoviti, da odslej noben politik ne bo mogel postaviti italijansko besedo kot siguren faktor v svoj račun, in da Italija ne bo mogla upravičevati srvojih' aspiracij na podlagi naravnih in narodnostnih načel, ki jih sedaj sama zapostavlja na nečuveno ciničen način. Ostrilo, nastavljeno slabejšemu v kritičnem trenutku na, vrat se zna nekoč in morda v nedalini bodočnosti obrniti, ne ravno v roki tega slabejšega, temveč v roki kogarkoli, ki se bo popolnoma upravičeno poslužil taiste politične morale, ki so jo krstili v Rimu »sacro igoismo italiano«. Odium violentiae bo v tem slučaju spremljal italijansko zunanjo politiko kot nevarna senca do morda prepoznega Damaska. Zmaga 11 v drugem slučaju jugoslovansko stališče in bo Italija primorana nadaljevati v pogajanjih in se kolikor toliko približati zahtevam naših narodnih pravic, je gosp. Nitti v nevarnosti, da ga odpihne imperijaiistični veter raz stolca ministrskega predsednika, ugled naše države pa scopi dokaj visoko na lestvici mednarodne veljave. Bil bi to eklatanten dokaz, da nismo dete, ki je komaj shodilo, kakor je lani domneval dobričina angleški admiral, temveč da se je naša notranja konsolidacija in naša odbojna energija že tako osredotočila in ojačila, da zamoremo zahtevati povsod, da se sliši in uvažuje naš glas. Pariški Salomoni so nam tora} podali to pot priliko, da se legitimiramo pred celim svetom kot notranje enotna, konzulitirana država. Kajti iz tako enoglasne zavrnitve ultimata vendar nikdo ne more sklepati na notranji nered, ko se notranja in zunanja politika do vseh veljavnih političnih katekizmih tako nujno predpogdjujeta in spopolnju-jetfc. Inostranim državnikom ne preostane, kakor se natančneje poučiti o notranji koherentnosti zedinjenih treh jugoslovanskih plemen, priznati, da so bajke o naši notranji neurejenosti zares le bajke ter postaviti mednarodne odnošaje z Jugoslavijo na podstavo solidnejšega poznavanja. Z enim mahom smo osokoiili sebe same in podali dokaz o naši odporni enoti celemu svetu, nauk od tod Izvirajočih naukov pa bi se glasil: Ne dajmo sel P.P. Nov zgodovinski melnik. Kratko pred vojno je napovedoval Bethmann - Holhveg bližajoči se obračun med slovanskim in nemškim plemenom. Na podlagi nepretrgane vrste zgodovinskih .dogodkov in temeljno se razlikujočega psihičnega bistva obeh plemen je bil njegov izrek edino logični zaključek. V sedanjem kavtičnem obdobju čujemo sicer posamezne nemške glasove, priipovedujoče bratsko zbližanje, ampak oni naj nas ne motijo. Gospodarsko zbližanje in navezanost se mora seveda sčasoma ojačiti, da bi pa došlo do bratskih odnošajev na drugih popriščih. za tc nam pa nedostaja vsa vera, Nemško-slovanski antagonizem bo igral glavno svoj vlogo na severu, nam Slovencem je naprtila usoda povrhu še breme romansko-slovan-skega antagonizma. Ne varajmo se in ne doinišljujmo si, da pomenia svetovna volna pričetek nove mednarodnokulturne ori-jentacije. Pariška konferenca le kruto pometla z rožnatimi nadami utrujenega človeštva, v ktere smo bili zaverovani še pred letom dni. Kakor nemško-francosko nasprotje, zakoreninjeno globoko v vseh odločilnih či-niteljih svetovno-političnega dogajanja. bi mogel i slovansko-italiianski antagonizem Izbrisati le skrajno ugoden smotren razvoj tesneiših odno-šaiev. Najpovršnejši zgodovinski pogled nas prepriča, da le obstojalo plemensko itaiijansko-iugoslovansko nasprotie neprenehoma od časa. ko so dospeli naši pradedje na Jadransko; obal. da !e tlelo i v časih navideznega premirja In da fe vzplamtelo vedno znova, kadarkoli ie vžgala iskra mednarodne tekme spor za še tako neznatne Interese. 1 Croati e Sloveni sono nostri nemici eterni. to ni samo sleherni dan ponavljan stavek italijanskega časopisja, on tvori v istinf politični kredo italijanske inteligence. Res ie. gospodarski interesi Jugoslavije kakor Italije zahtevalo čim naj-ožje zbližanje, toda nikar ne pozabimo na Jugurto. ki bi dandanes svoji slavni izrek le še debelo podčrtal, Dediči Jugurtinih sodobnikov so povzdignili politično verolomstvo v naj-rafiniraneiši diplomatski sistem in dogodki od 1. 1902 naprej dokazujejo, da mora biti zares slep, kdor se ž njimi v k varja. Italijanski narod, dete svoje, od naše tako različne zgodovine in svoje, naši tako neenake zemlle, dedič naši slovanski naravi tuie kulture, zaverovan v svoio namišlieno imperialistično misijo, desorganiziran v svoji pohlepnosti do vsem tuiem in organiziran v kratkogleden egoizem, — ta narod nas ne bo umel nikoli in kadarkoli se nam bo približal z masko priiateljstva, bomo videli moleti iz žena brošuro o »sacro egoismo italiano.« Danes meni. Jutri tebi, to velja tudi v zgodovini narodov. Med nas in Italijane je postavila usoda Jadransko morje. To pot bodemo pri- Toda v pravosodju je pametneje urejeno. Kdor je pomagal obtožencu, sedi ž njim vred na zatožni klopi in njegovo pričevanje velja ravno toliko, kakor obtoženčeco tajenje. — Z Dunaja se je svoječasno namignilo. Promptno so udani podložniki eskontirali ta migljaj m sklicali zbor ali zastop, ali svečano sejo, ali vsaj klub, kar je že pač bilo pri roki. Na to je Dunaj prejel brzojavko, da ostanemo udani na veke amen, in se je šel ž njo bahat po svetu. Tavčar in Kalan sta še jeseni 1918. dajala takšne brzojavke od sebe. Stara navada Je železna srajca in kdor posluša, tudi rad sam namigne. Na stare jasli privezani o-prode seveda radi dajejo izjave. Cernu ne? Izjava je kakor Blažev žegen. Pomagala ne bo nič in zakaj da mu ne napravim veselja? Ali da glasujem celo proti? Same nevšečnosti bi imel. Zato spravim raje svoj »meščanski ponos pred kneževini tronom44 in glasujem, — saj sem že nekaj let glasoval načeloma samo z „da“, če sem bil le vprašan. Tako se je zgodilo, da je društvo magistratnih uradnikov „z ogorčenjem44 obsodilo in obenem izrazilo zaupanje. Za njimi so prišli, kakor se spodobi, občinski svetniki. Nd vemo, ali so si oboji kaj mislili pri tem in če so sploh vajeni na ta način delovanja, na premišljevanje namreč. Dekretirali so, da to, kar Je »Jugoslavija44 nanizala, ni kritika. Tu imajo prav. Tudi so sklenili, da je to ostuden pamflet. Mogoče. Toda kdo Je kriv? Jaz sem naštel samo dejstva, ono o obsojanju, o žaru milosti, o srebrnem rogu in ljubljanskem blatu, in pa to, da je od prevrata sem vsako delovanje občine popolnoma prenehalo. Ce je takšna konstatacija resničnih dejstev ostuden pamflet, kdo Je kriv? Ta ki reče, ali oni ki stori? Gospodje občinski svetniki, ki mislijo, da so demokrati, se vprašujejo po literarnih zaslugah (kakor da mora biti dober župan, kdor je dobre povesti pisal), govore o apro-vižaciji (ki je pa že dolgo ni več; — morda gg. občinski svetniki mislijo — da je še?) in vsiljuje se jim vprašanje: »Kam bi prišla Ljubljana In kaj bi bilo z našo prehrano, da nismo imeli v teh težkih časih tako skrbnega župana.44 O kdaj? V kateri dobi? V dobi, odkar župan štrajka, odkar Je aprovizacija likvidirala in se stanovanjsko vprašanje rešuje pri magistratu z izrekom »Ste že opravili44, — v tej dobi je odgovor na stavljeno vprašanje lahek. O ti blaženo ljubljansko blato! TI znak dobre, požrtvovalne, sposobne uprave! Kam bi prišla v tej dobi Ljubljana, da ni imela nas vseh? Tako pa. ko nas le imela, le prišla Liub-liana tako daleč, da se njeni občinski svetniki ne pomišliaio biti orodje osebne politike gotove družbe, ki le kakor liublianska megla ležala in še leži nad političnim ozračiem tako-zvane »metropole«, — metropole, ki danes ieči za reformami, v ozračiu in osrčju vsega duševnega živlienia ljubljanskega im ne najzadnie pri tako hvaljeni aprovizaciii. Volilno kampanjo so otvorili v »Unionu« pod pretvezo valute in io nadaliuieio z izjavami. Ali veste, koliko ie iziava vredna? Poglejte sl iziavo aprovlza-ciiskga odbora, ki nam ie ceno za kg mesa s soglasnim sklepom dvignil na 22 K. pa boste vedeli, kai napravi — psihologija odborov in klubov, kjer eden predlaga, drugi pa kimalo. Sicer je pa tudi Šušteršič v zadnji dobi svojega političnega življenja dobil največ iziav. Šebrelje so bile nekoč slavne in tudi Leinberžani so svoječasno na čudne načine popasli travo na zvoniku. Stanovanjsko vprašanie se na ljubljanskem magistratu študira na način, kakor so Sebrelici cerkev širili. Proti »obrekovalcem, ki izza plota pamflete pišejo«, oa takšne šebrelj-ske metode ne pomagajo, tudi ona krajšanl morda ml, toda koto se Trti dalje. Preobrat v zgodovini stopa sedaj državno velikopotezno organizirano slovenstvo v neposredno nasprotje z romanskim plemenom. Naša doba'kaže sicer nagnjenje potom mednarodne organizacije najra-zncvrstnelših Interesov izločiti čisto politične konflikte, mislimo pa, da ostane volk vedno volk in da, dokler ne bo cela zemlja last ene edine zadruge z n. z., dotlej ostane naravni antagonizem med svetovnimi plemeni gonilna sila. ki prede sila pestro preprogo, imenovano zgodovina. Ne slepimo se torej z neutemeljenimi upi v prijateljsko pravičnost našega za-padnega soseda, ne zgubljajmo v naši slovanski mehkosti najvitalnejših interesov izpred oči. Rajši pošteni sovražniki nego ogoljufani prijatelji. a. a Veter od vzhoda. Po vesteh iz antantinih kompetentnih krogov je sedanji položaj na vzhodu takšen-le: Kavkazu preti nevarnost; boljševiki se bližajo perzijski meji, rdeči armadi se pridružujejo Turki. V Mezopotamiji je bflo več ustamkov; Indiji, srednji Aziji in zapadni Evropi preti boljševiška nevarnost. Kolčak Je pobit. Ena Japonska divizija, na katero se lahko računa, ni dovolj močna, da vzdrži boljševiški pritisk, ki ga Je pričakovati. In Japonci ne bodo poslali proti bolj še vikom novih čet. Službeni angleški krogi so prepričani, da bo stala Evropa kmalu- pred krizo, ki ji V polpretekli dobi ni para. Evropa se mora na ta čas pripraviti, sicer se bo rodilo drugo leto 1914. Položaj, v katerega so zašH ostanki Denjlkinove vojske, Je postal nevaren Kavkazu in njegovemu petroleju. Bati se Je, da zavzamejo boljševiki tudi Odeso. V trankaspij-ske kraje prihajajo dnevno novi vlaki rdečih čet. S sabo vozijo tankove. Po zadnjih vesteh propagirajo boljševiki med Turki sveto vojno. V Taškentu so boljševiki odprli mnogo propagandističnih šol, iz katerih odidejo gojenci v Indijo in v muslimanske kraje. Z druge strani je treba uva-Ževati, da imajo danes boljševiki dvomilijonsko dobro Izvežbano vojsko, ki Ji načelujejo častniki bivše ruske armade in nemški oficirji. Da se prepreči nevarnost, ki preiti angleškemu gospodstvu na vzhodu, Je pozval Lloyd George k sebi na posvetovanje vojnega ministra Churchilla, ministra za mornarico Longa, admirala Beathyja in maršala Wilsona. Razpravljal je ž njimi o položaju, ki Je nastal vsled poraza Denjikinove armade, toda ni se mogel odločiti za noben korak. Zdi se, da bi Anglija po dni strani rada pozvala na pomoč zaveznike. Vendar pa na to eventualnost ne more z gotovostjo računati, kajti Amerika, ki bi pri tej akciji tudi prišla v poštev, 'dela ravno nasprotno kar bi Angleži Imeli radi; svoje poslednje čete, ki so imele ovirati boljševiško prodiranje v Sibiriji, prevaža iz teh pokrajin domov. brezovka ne, Id Jo vihti oni pisatelj (za katerega ne velja vprašanje »Lev ali osel ?«, ker je nepotrebno). Pričakujemo, da izjava občinskih svetnikov še ni bila zadnja, marveč da nam Še kdo poskrbi kaj več zabave. Oh mestni vi svetniki (in klubovi svetilniki) nedolžnosti zagovorniki prošle slave škropilniki, očetje bele Ljubljane. (pred vojno od Hribarja Srbom Izdane, potem pa večkrat zapored rešene, simbol zvestobe vtelešepe) to pot ste se blamiral it Ko so vas harangvirall. ste ročno dali brihtno izjavo, da Imamo izvrstno mestno upravo, S tem ste rešili ne vem čegava načela, aprovizaciia je že spet debela, po ceni meso in vzorna klavnica, rešena vojnih dolgov Mestna glavnica. Elektriko vsi brez protekclte dobe od glavne direkcije. Mnogi celo imamo stanovanla, in vendar, in vendar vam odzvanja, Nesposobnost že Še prenesemo, smešnosti se pa raje otresemo, ker čeprav smo tihi in mirni meščan!, vseeno še nismo Lember- ž a ni, Po volitvah pa si solze marsikdo niz nosa molža rosno svoje oko briše, vžalietie spomine piše: Zdaj ve. kje le bila hiba, ko je volilna ga Švrknila šiba. Ga pozdravlja Hn AkSta. Deschanelova zunanja politika. Novi predsednik francoske republike Paul Deschanel ni bil še nikoli ministrski predsednik In ni vršil nobene diklomatične službe. Njegov političen nazor Je mogoče spoznati iz njegovih različnih izjav ter iz knjige »Notranja in zunanja politika.. Deschanel je zastopnik velike, slavne, zmagovite Franclje. Ideja domovine mu le vzvišena nad vse. To misel sta v Franciji širila potom književnosti poleg Deschanela 'tudi Bourget in njegov učenec Bordeaux. Temeljna teorija Deschanelove politike je jaka in kompaktna Franclja. Zato je Deschanel vedno zahteval, da se sme njegova domovina samo v taki luči pokazati pred svetom. Posebno se le trudil, da bodo imeli ta vtis Nemci. Bil je odločen nasprotnik traktata glede Konga, ki Je 1911. leta povečal nemška ozemlja v tej koloniji. Deschanel Je videl v obstanku Avstro-ogrske korist za Francijo. Zlom monarhije je značil zanl okrepitev Nemčije. Ko je bil leta 1900. izvoljen za člana akademije, je hnel govor. v katerem Je povdarjaL da so Interesi Francije na Donavi to v zaščiti slovanskih narodov v Avstriji. Deschanel sl je seveda predstavljal federativno Avstrijo, ki bi bila protiutež nemškim ambicijam. Zahteval je. da se da v Avstriji Slovanom svoboda. O Jugoslovanih se je izražal vselel simpatična No. sedaj je izginila monarhija to ž njo Deschanelovi upi. Na razvalinah stare Avstro-ogrske so nastale nove države, med nljmi tudi Jugoslavija. Nadejajmo se torej, da je preobrat v oktobru 1918. reformiral tudi Deschanelove nazore o narodih to njihovih pravicah, to da se bo dejstvom primerno prilagodila 1 politika novega poglavarja Francije. Kako je z Nemčijo* Ootovo Je Se vsem v spominu, kako so lani tresli notranje ravnotežje nemške republike tako zvani špartakovski nemiri, pri katerih sta prišla ob življenje tudi glavna voditelja in propagatorja nemških špar-takistov-komunistov Liebkmecht ln Roza Luxenburgova. Letos sicer ni več pouličnih bojev, toda stavke in demonstracije, ki se nagibajo že k revolucionarnim gibanjem, so na dnevnem redu in kažejo, da Nemčija še nekaj časa ne bo prišla do notranjega miru. ki H le vsled njene gospodarske razdrapanosti tako zelo potreben. Povzročitelji vseh teh nemirov so neodvisni socijalisti. komunisti In najbrže tudi tako zvani sindikalisti, ki sicer niso politična stranka, kakor sami trdijo, toda njihovi nazori, ki so zelo radikalni ln se krijeio deloma z anarhističnimi principi, zastrupljalo pred vsem bedno nezaposleno delavstvo. katerega je v Nemčiji še vedno zelo mnogo. Tl radikalni elementi so sicer v veliki številni manjšini (n. dt. neodvisni socijalisti imajo od 423 samo 24 poslancev v državnem zboru) toda njihova moč leži v njihovem radikalnem postopanju. Sicer se pa v zadnjem času tudi številno pomnožu-jek> vrste neodvisnih in komunistov, ker so se večinski socijalisti. ki imajo danes državno krmilo v rokah, začeli preveč nagibati na desno k meščanskim strankam. Ker se radikalizem pobija samo z radikalizmom, se poslužuje tudi nemška vlada najskrajnejših sredstev proti nemirnim revolucijonarnim elementom. Nemška vlada, sestavljena lz 8 večinskih socijalistov. 4 centru-mašev (krščanska demokratska ljudska stranka) in 3 nemških demokratov, le spoznala, čeprav je v večini socilalistična. da le le treba Iti malo na desno In ubrati zmernelšo smer. Gospodarsko in drugače razpadana Nemčija ni eldorado za komunistične eksperimente, ki bi državo, ki ni agrarna, drugače upropastill kot so n. pr. Rusijo. Večinski socialisti danes rriso več čisti socijalisti. Delujejo deloma proti Idejam, za katere so se še pred leti borili s prav takšno vnemo, kot se borijo danes neodvisni. Zdi se, da so po lastnih skušnjah dospeli do spoznanja, da je praksa nekaj drugega kot utopistlčno idealno teoretiziranje za pečjo. Večinski socijalisti se poslužujejo nasilja, katero so svo je dni sami obsojali. Tako te pustil obrambni minister Noske, »diktator* Noske, kakor ga imenujejo. 13. pr. m. streljati na množico, ki je botela vdreti v državnozborsko poslopje in razgnati državni zbor. »Diktator« Noske Je od vlade poverjen, da nastopi nroti vsakemu sumljivemu gi- banju z orožjem. Noske Je pustil aretirati celo vrsto neodvtšniakov ta komunističnih vodil, prepovedal nfl-hove liste, kakor neodvisnjaško »Freiheit«, komunistično »Rote Fah-ne« itd. In proglasil preid sod. Vendar pa se Noskejeve stroge odredbe nikakor ne dajo primerjati z nasiljem madžarskih belih teroristov. Kdor je v Nemčiji miren, se mu ne zgodi nič hudega, pa naj pripada k tel ali oni stranki. Da revolucljonar-nih gibanj nemška vlada ne more mirno gledati, je samo po sebi razumljivo. Noske poziva na mir in na delo. Država le zadolžena, dolgovi rastejo, draginja vedno večja, valuta pada neprestana tako da se Je bati državnega bankerota. zato ne fanta-stačnih eksperimentov, temveč dela to zopet dela. XI edino more prinesti rešitev. Nemška vlada razumeva, da Jc treba trdih sredstev, da jim radikalni elementi ne zrastejo preko glave ln ne uničijo države. Tako izgleda danes zlasti diktator Norite ravno vsled svojih strogih odredb kot nekak narodov rešitelj. Čeprav Imajo v Nemčili krmilo države v rokah večinski socijalisti (— predsednik nemške republike Ebert, ministrski predsednik Bauer, zunanji minister Miiller itd. so večinski socijalisti —). se iz navedenega razvidi, da tara ni zmagala intema-cijonala. Narodnost to še marsikaj prt njih ni postranska stvar, kar socialistične struje povsod tako sade povdarjafo. Nemški šovinizem ni umrl, temveč le bil samo začasno spal. Zdaj se zopet budi. Umor voditelja neodvisnih Haaseja je skoraj gotovo izvršen v znamenju nacljona-lizma. Zavednost in ponos, biti sin velikega nemškega naroda, sta preveč ukoreninjena, ds bi se sploh lahko kedai Iztrebila. Nemčije ne bo uničilo ponižanle. katero sedaj doživlja ta katero smatra Nemec pravzaprav le za kruto razžalitev, ne pa za ponižanje. Nemčija bo postara navzlic sedanjim težavnim razmeram snet nevarna — najbrže prej. kot d antanta to misli to želi. Franclja te odvzela Nemčiji več kot ji gre. Tudi Pollaki hočejo od Nemcev vell-'ko preveč. S tem si ustvarjata obe državi iredenta ki bo slabila Francijo ln zlasti Poljsko. Nemčili pa dala na zuna) ln na znotraj utemeljen povod. na novo vsoostavlti ln goliti v narodu militaristični duh za odrešenje podjarmljenih bratov. Res slabotna Je danes Nemčija, toda ne v takšni meri, kot sl to predstavila antanta. Utis energije, ki ga napravlja Nemčija, le še vedno moč — sicer skrita ln uspavana. Da se bo ta moč budila ta eventualno postala vsem — tudi nam — nevarna, za to je že poskrbela »slavna ta modra« pariška konferenca. Zadnja svetovna vojna še tore! ni bila zadnja v zgodovini, o čemur so sanjali med vojno idealisti. Om — Francoska zbornica. Mlllerandove Izjave o Jadranskem vprašanju to o drugih točkah zunanje politike. LDU Pariz, 6. februarja. V nadaljnjem poteku razprave o zunanji politiki je ministrski predsednik Mil-lerand zagotovil zbornici, da bo novi kabinet nadaljeval politiko ministrstva Clemenceau in bo obdržal vse zveze Francije. Ako bi narodni Interesi to zahtevali, bo vlada vzpostavila odmošaje z Vatikanom ln kabinet bo povabil parlament, naj se o tem Izjavi. — Glede Jadranskega vprašanja je ministrski predsednik Izjavil, da Francija vodi pri vsem njeneih dejanju edinole skrb za svetovni mir za bratski italijanski narod ter za srbski narod. -- Mllle-rand je nadalje naznanil zbornici, da Je bolgarsko sobranje včeraj ratificiralo mirovno pogodbo in je Izjavil, da bo vlada sproti obveščala parlament o stanju madžarskega vprašanja. Francija se ne bo odrekla ničemur od svoje slavne preteklosti v orientu. Turški delegati se bodo pozvali k novemu zborovanju mirovne konerence v Parizu, kjer se bo tudi ratiiclrala mirovna pogodba s Turčijo. — Kar se tiče francoske politike v Siriji, 'hi nobena vlada Imela kdaj namena ogrožati neodvisnost sirskih prebivalcev. Francija jim hoče dati le dobro uprave to pravico. Odnošajl z Rusijo to Poljsko. — Grožnje Nemčiji. LDU Pariz, 6. februarja. Ageo-ce Havas poroča: Ministrski predsednik Millerand Je med razpravo o položaju na Ruskem Izjavil, da vzpostavitev trgovskih zvez z ruskimi gospodarskimi zadrugami nikakor m vameatM. da bi se s tm obnovili stiki s sovjeti. Francija Bo podpirala Poljska ako Jo bodo boljševiki napadli. Nemčija ni dobavila one množine premoga, ki ga predpisuje mirovna pogodba. To je nespre-Jemlflv položaj; zahtevali bomo vnovič, da se naša zahteva Izpolni ter bomo zaveznike o vsem, kar bomo storili, sproti obvestili. Vlada bo Nemčijo obvestila, da je vsled tega, ker Nemčija očitno ni Izpolnila vseh svojih obvez, mnenja, da so za Izvršitev določeni roki prekinjeni in ne teko dalje. Zavezniki imajo za primer, ako Nemčija namenoma ne izvrši svojih dolžnosti, pravico, ukrepati prohibitorične odredbe gospodarske in finančne represalije in sploh vse korake, kj Jih smatrajo za koristne, ne da bi imela Nemčija pravica Uh smatrati za sovražne ukrepe. Zavezniki sl pridržujejo pravico, da se poslužijo vojaških ali drugačnih ukrepov. — Po končani razpravi je zbornica s 513 proti 68 glasovom Izrazila vladi zaupanje. TEPEŽ V ITALIJANSKI ZBORNICI. LDU Trst, 6. februarja. V vče-rtlšnj seji rimske zbornice poslancev je prišlo do burnega Incidenta med katoliškimi poslanci to socialisti, id se Je razpasel v pravi tepež. Poslanec italijanske ljudske stranke Cappa je na odgovor vladnega zastopnika glede zastopstva delavskih organizacij v centralnem odseku za brezposelne protestiral prosi temu, da se prezirajo delavski zastopniki, ki niso učlanjeni v socialističnih organizacijah, in da se pristransko vpoštevajo le organizcij® socialistov. Kakor opisujejo italijanski listi nastopni prizor, so socialistični poslanci opetovano motili govornika z ostrimi medklici, na katere so s krepkimi izrazi odgovarjali poslanci italijanske ljudske straju-ke. Ti so vpili socialistom: Slepar? ljudske dobre vere, prodamci, mint-sterialci, Giolittincil« Socialistični poslanec Panebianco se je zagnal v poslance italijanske ljudske strank«, drugi socialistični poslanci so m« sledili v velikem številu, posland nasprotne stranke so ostro reagirali. Prišlo je do velikega ineteža. Nasprotniki so se obkladali š pestmi, sunki, s klofutami ter najiazličnrj-šlmi psovkami. Nekateri poslanci »o popadali po tleh, več pri zadel ih, kakor poslanci Mauri. Vella 1. dr., ja krvavelo na obrazu. Seja je bila prekinjena in galerije so se izpraznila Po posredovanju kvestorjev je tepež trikrat popustil in se vedno zapet razvnel še z večjo strastjo, to-ddent je trajal kakih 20 minut. Jugoslavija. OMEJITEV ZBOROVALNE SVOBODE V BOSNI. Sarajevo, 7. (Izvirno poročilo.) Vsled ponovnih izgredov m različnih strankarskih shodih to zborovanjih. kjer so n. pr. radikalci operirali že celo z bombami, je ylada do preklica prepovedala vse shode ta zborovanja. Ministrski kandidati! LDU Beograd. 7. febr. Ako pride do sestave koncentracijskega kabineta, so bili kandidati opozicije: za radikalno stranko dr. Vesnič. Pasič, dr. Ninčič in dr. Velizar Jankovič, za Jugostovenski klub dr. Korošec to Gostinčar, za Narodni klub pa dr. Drinkovič to dr. Surmln. Referat za vseučilišča. LDU Beograd, 7. Vseučilišča! docent dr. Veselln Cajkanovtč je določen za referenta za vseučilišča v ministrstvu prosvete. Za pomiloščenie. LDU Beograd. 7. febr. Minister za pravosodstvo le predložil prestolonasledniku regenta več smrtnih obsodb v amnestijo. Zemun za zedinjenie z Beogradom. LDU Beograd. 7. febr. Kakor poroča »Epoha«, delajo zemunski meščani na to. da bi se zemunsko ozemlje združilo z mestom Beogradom. Reški Italijani nameravajo Izgnati vso Jugoslovane. Bakar, 6. Reški »Consigllo Na-zlonale«je v svoji zadnji seji z dna 3. L m. glasoval za načrt zakona. ki vsebuje zelo stroge naredbe gled* onih »tujcev«, ki so Italijanom nevarni. Po tem zakonu ima mestni kvester — politična oblast I stopnje na Rek! — pravico za vedno ali za* časno izgnati vse tujce, ki so nevarni javnemu redu in miru v mestu odnosno ki se pregreše proti javni morali mesta. Oseba, ki bi se vrnita brez kvestorjevega dovo jtnja. m Ima kaznovati z ječo do 6 mesecev. »Consigllo« Je zlasti poudarjal strogost napram izgnancem, ki so rešld vladi sovražni. Rekla, 6. svečana. »ComsigHo Nazionale« Je sklenil načrt zakona kateri za Reko uveljavlja določita trgovinskega zakona, veljavnega m« kraljestvo. Tržaški nadonalcl zahtevajo aneksijo zasedenega ozemlja. Trst, 6. Italijanskemu guvernerju v Trstu, Mosconiju je predložila skupina tržaških nacionalistov obširno spomenico, v kateri zahtevajo tržaški nacionalisti takojšnjo aneksijo okupiranega ozemlja, avtonomijo ozemlja pod starimi institucijami tw uvedbo italijanščine kot uradni jezik, zlasti pri sodiščih. Po vseh uradih naj bodo nastavljene! izključno Italijani — demobilizirani bojevniki. Razna poročila. Amerika se udeleži mednarodne finančne konference. LDU. Nev/ York, 6. febr. Ameriška vlada se je brez pridržka izjavila, da je pripravljena udeležiti m mednarodne finančne konferenca Nevtralizacija Danske. Holandske to Avstrlie. LDU. Trst. 6. febr. »L’ Era Nuo-va« poroča iz Pariza: Iz švicarskega vira Javljajo, da nameravalo Danska, Nizozemska ln Avstrija proglasiti svojo trajno nevtralnost po vzgledu Švice ln zahtevati vstop v zvezo narodov na podlagi tega stališča. Švica noče soditi volnlh krivcev. LDU. Curih. 7. febr. V nasprotju z nekaterimi berlinskimi vestmi, po katerih bi se bila Švica izjavila pripravljeno. v vprašanju izročitve vojnih krivcev postaviti nevtralno razsodišče. Je pooblaščena »Basler Na-tlonalzeitung« te govorice odločno zavrniti. List izjavlja, da so te vesti popolnoma izmišljene. Pred železničarsko stavko v Franclji. LDU Nauen, 6. febr. Glavni odbor francoskih železničarjev je skle- nil, pričeti stavko dne 10. februarja ako se ne ugodi zahtevam. Enoletna vojaška služba v Franclji LDU. Pariz. 7. febr. Novi bramb-nf zakon, o katerem sedal razpravljalo, določa aktivno vojaško službe« no dobo enega leta. Brambna dolžnost v prvi rezervi traja devet let. v drugi rezervi pa petnajst let. Zako« bo stopil v veljavo dne 1. januarji 1922. Protlbollševlška ustaja v Ukrajini LDU. Dunaj, 7. febr. Ukrajinski tiskovni urad poroča Iz Varšaves Prebivalstvo Ukrajine se le z orožjem uprlo proti ruskim bollševikom ta proti uvedbi komune. Prebivalstvo se je branilo, dobavljati boljševikoal žito in krmila. Vsi poizkusi boljše« vikov, približati se ukrajtaskemti prebivalstvu ln ukrajinskim strao« kam. so ostali brezuspešni. Poliske čete zasedle vso novo Poljsko. LDU Pariz. 7. febr. Po poročilih t| Varšave, so poljske čete povsodl do* segle novo poljsko mejo. Gospodarstvo, -f Zamenjava denarja. Finančni minister Veljkovič Jc izjavil, da smo doslej prejeli iz Pariza IV2 milijardo državnih dinarjev, 500 milijonov pa jih je še na poti. Ta množina dotlska-nih bankovcev bi zadoščala, da se zamenja 8 milijard kron. + Obskrbo pasivnih krajev to prevseta držav*, » lastno režija + 130 mtt* dinarjev podpore j* določil dati ministrski svet oropanim srbskim in črnogorskim kmetom. Znesek se potroši za nakup živine to poljskega orodja. + Kopališče Kovlljača v SrbiU se preuredi. V ta namen Je dovoHta ministrstvo kopališkemu odboru km* tiU v znesku Z milijonov dinarjev. Dnevne vesti. — Podpora za siromake In Invalide. Poverjeništvo za socialno skrb objavlja: Vest o 2,50.000 K, ki jih je bije ministrski svet v Beogradu nakazal poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani v korist siromakom in invalidom, ie netočna, ker }e kredit petih milijonov krom do konca maja 1920 dovoljen za orto-pedične bolnice, delavnice protez, invalidske šole, za santaorij na Golniku ter za splošno zdravljenje invalidov v javnih bolnicah in zdraviliščih. — Ministrstvo za socialno politiko je naprosilo za otvoritev teh kredito., in čim bo to formalno končano, bo šele mogoče razpolagati s tem kreditom. Vsekakor ta denar ni namenjen splošni razdelitvi, marveč samo za imenovane zavode in institucijo in naj se torej stranke v ta namen ne zglašajo pri poverjeništvu za socialno skrb s svojimi prošnjami. — Osebni promet na državnih železnicah. S 7. februarjem vozijo razven dosedanjih vlakov iz Ljubljane do Trbiža, Bač, Borovelj. Ve-trinj, Podbrda, Bubnjarcev, Ko^-vja in Straže zopet dnevno redno zju-trajšnji osebni vlaki in se vračajo iz navedenih postaj zvečer v Ljubljano. Tudi je vpeljana direktna zveza s Karlovcem po dnevi. — Za italijansko državno po-soiiio sta podpisala med drugimi, kakor poročajo tržaški listi: Balkan Soc. Sped. 100.000, Banca di Credito di Lubiana 200.000 lir.. (Tudi nekaj za — Ben Akibo!) — Porotne obravnave prično pred ljubljanskim deželnim sodiščem v pondeljek, dne 23. t. m. Zelo mnogo je slučajev tatvine. — Dober slovenski zobozdravnik, ki bi se stalno ali začasno naselil v Borovljah ali Vetrinju, bi zelo ustregel potrebam prebivalstva. — Poizvedba. 131etni Ludvik Gruber, iz Celja je uše! že lansko leto svoji materi. Poizvedbe so dognale, da se je napotil prod Zagrebu. Tam je baje vstopil v službo pri francoskih vojakih. Več se ni dalo dognati o njem in še danes ni nobenega nadaljnega glist. Ake ti ga kdo slučajno poznal ali vedel za njegovo bivališč, nai Hagovdi to javiti podružnici »Jugoslavije« v Celju. — Strasten divil lovec. P. Gičta-ler bz Gorenje vesce na Koroškem Je zelo strasten lovec. Lovskemu 'društvu v Gorenji vesci je od jeseni leta 1918. postrelil nad 11 srn. Ljubliansko deželno sodišče mu je prisodilo dva meseca težke ječe. prodalo vse vojašnice hi 'druge vojaške stavbe, v kolikor so bile dosedaj last občine, volaškemu erariu za kupnino 7 miliionov kron. Koze v Mariboru. V tukaišnji kaznilnici, ženski oddelek, so se pojavili slučaii koz. Ponarejeni tisočaki se le vedno pojav liaio v Mariboru. Opozarjamo občinstvo, da ie pazljivo pri spreje- | samo 6 K Društvena in uradna obvestila. Dane«, v nedeljo vsi v Narodni dom. kier priredi Narodno-soc. Zv*-za veliko predpustno veselico v vseh zgorniih prostorih Narodnega doma. Poleg raznih zabavnih točk Je tudi bogat srečolov in oles. Sodeluje godba dravske divizije. Začetek ob pol 8. url zvečer. Vstopnina za osebo man ju tega denaria. Umrl je 3. t. m. v Mariboru državni redar Jakob Pertot. doma iz Bar-kovell pri Trstu. Podlegel le sušioi, katero si le nakopal vsled prenaporne službe ob prvih dneh osvobojenja. Blag mu spomin! Tatove, ki so odnesli iz pisarne dr. Lipolda dva pisalna stroja, še niso dobili. Zadnja vest, ki pravi, da so Jih prijeli v Zagrebu, je prenagljena. Celje. Ljubljana. Ljubljana pleše in se veseli. Doslel je bilo na policijskem ravna teljstvu izdanih nad 260 licenc raznim društvom in gostilničarjem za plese in zabave. = Izgubila se je v sredini mesta večja vsota denarja zavitega v br zojavko. Pošteni najditelj naj prinese denar na naslov, ki je na brzojavki. = Restavracijo pri »Slonu« v Ljubljani je prevzel g. Aleš Zalaznik, bivši dolgoletni kuhinjski šef hotela »Union« v Ljubljani. = Mestni log. ki Je služil dosp 'dal v pretežni meri kot skrivališče za elemente, ki se niso radi javljali na policiji, izmenjuje počasi svoje prebivalce. Pri neznosni stanovanjski mizeriji v Ljubljani se zatekajo v lesene šupe vedno češče tudi pošteni obžalovanja vredni ljudje, ker v mestu ne dobijo sreče za prenočišče. Pri eni svojih zadnjih racij je policija našla pet takih delavcev, ki so se umaknili tja iz negostoljubne Ljubljane. Eden med njimi Je imel celo »špansko«. =Pogreša se učenec meščanske Sole, 11-letni Radoslav Čolnik, ki Je dne 6. t. m. zjutraj izginil neznano kam. Domnevajo, da je krenil proti Planini pri Rakeku, kjer ima teto. Čolnik je male postave, bledega obraza, gladko ostrižen ter nosi sivo Pelerino. Stariši stanujejo Gosposvetska cesta št. 10. »Cillier Zeitung« je o priliki svoje prekrstitvi obetala, da spremeni z imenom tudi duh. Nekaj časa le pisala res lojalno. Ko so pa celjski Nemci videli našo neodpustljivo narodno mlačnost in popustljivost in se uve-rili, da ravnajo merodajni faktorji ž njimi mnogo boli protežiraioče, kakor so sami pričakovali, jim ie zopet zra-stel pogum. Pod krinko svoje »\Virt-schaftspartei« zbiralo nemški tn nemškutarski živelj v Celju In okolici k novim bolem zoper Slovence. Pri tem hujskalo na vse načine in se ne strašijo nobenega sredstva. Zlasti ostro nastopajo tudi proti magistratu. Ne nameravamo zagovarjati gospo-darsva naše mestne uprave, resnici na liubo pa moramo priznati, da je na magistratu vendar mnogo manj korupcije, kakor lo ie bilo,v dneh. ko so gospodarili na njem Jabornegg. Ambroschitz et consortes. Na grehih teh mogočnežev hira še današnja uprava. Slovenskim krogom pa naj bodo ti napadi nov dokaz nemške hvaležnosti, sa4 Je bil ravno magistrat urad. ki le nemški živeli prav po nepotrebnem oardonira). Užaljene se kažeio nekateri Nemci. ker se niso povabili na manifesta-ciisko zborovanje proti italijanskemu imperijalizmu. Nam se zdi. da je ta užaljenost hinavska, če iim je bilo res kal na tem ležeče, bi vsai na dan manifestacije razobesili državne zastave. Sicer pa naj pomnijo, da je izguba Jadrana tudi za nje. ki živijo z nami. iz gospodarskega stališča škodljiva, ne samo za nas. Nepotrebno verižen je s soljo. Znani dobavitelj s soljo gosp. Per-tinač dobavlja sol iz Nemčije v velikih množinah. Dosedaj jo je v celjskem okraju razdeljevala zveza slovenskih trgovcev v Celju, po navodilih gospodarskega urada. Pri zadnjem razdeljevanju pa se je upeljala nova praksa, ki že itak drago sol še bolj podraži. Oospod Pertinač jo je odstopil Zvezi, ta Gospodarskemu uradu, slednji zopet engros - razde-ljevalnicam, tako da jo je dobil kon-zument šele Iz četrte ali pete roke. Neumljivo in neopravičljivo je, da gospodarski urad pri tem pristransko podpira klerikalno „Oospodar-sko zadrugo", ki ni drugega, I akor volilna organizacija gg. dr. Ogri-zeka, prof. Cestnika In tovarišev. Morda bi bilo umestno, da bi se akcijski odbor tudi za to zadevo irmlo zanimal. Španska bolezen se širi pri nas. zlasti v okolici V splošnem zahteva več smrtnih žrtev kot lani. Ponarejene znamke na bankovcih. Tudi pri nas se pojavljajo ponarejeni bankovci. Pri pazljivem opazovanju se vidi, da je tisk na znamkah temnejši In bolj zabrisan. Umri le v Celju 93 let stari vpo-kojeni avstrijski major Koblitz. Maribor. Za gladno dcco v Gradcu pobira Jo pri nas darila, kar je zelo človekoljubno. Spomniti hočemo ob tej priliki samo na nekdanje čase, ko so naši mariborski junaki besneli proti Srbom in zahtevali, da se srbski in sploh jugoslovanski rod iztrebi. Usoda je marsikaj izpremenila. Danes smo. na površju mi. ki smo bili nekdaj take kruto teptani, in se vendar ne maramo maščevati za nekdanje krivice. Prodaja vojašnic. Mestni sosvet ih odobril predlog magistrata, da »e IZJAVA. »Jugoslavija« Je 22. januarja 1920 napadla našega župana g. dr. Ivana Tavčarja. Zoper takšne podle napade na osebo našega župana moramo najodločneje protestirati. Tega ne zasluži naš župan, ki deluje vse svoje življenje in ki si je pridohH razven na knjževnem polju, (ki nas pa manj zanima), neventjhnh zaslug zlasti po prevratu, posebno pa s tem. da nam z mestno aprovlzacijo ne dela več konkurence in da ne izrabila aprovt-zaciiskega odbora za demagoško propagando v prid nemaničev in proti onemu meščanstvu, ki živi od zaslužkov s prodajo mesa in kruha. Obsojamo om pobalinske napade, obžalujemo, d* s« je našei slovenski list, ki jim je dal mesta, in mu kličemo: Le tako krepko naprej! V L j u b 1J a n I, na dan sv. Ro-1920. Združeni mesaril te oeW- Za penzijski sklad udruženja ju-goslovenskih novinara so darovali: Ljubljanska kreditna banka 3000 K, Jadranska banka 3000 K, Zadružna zveza v Ljubljani 500 K, Oospodar-ska zveza 500 in Ljudska posojilnica v Ljubljani 200 K. Gospod A. Pesek je plačal 1000 K kot ustanovnim). Splošno žensko društvo ima danes v nedeljo ob 4 uri popoldne občni zbor na magistratu. Odbor vabi vse članice, da se ga zanesljivo udeleže. Nove članice se sprejemajo vsak torek, četrtek in soboto od 5. do 7. ure zvečer v društven* prostorih Rimska cesta 9, in pred občnim zborom na magistratu. Mala dvorana Narodnega dom*. Vsled ponovnih prošenj za prepustitev društvenega lokala (male dvorane „Nar. doma") je sklenil odbor jugoslov. napr. akad. društva „Jadran", da ne ugodi več prošnjam, kajti prireditve preprečijo vsako redno delovanje. Vsled tega sklepa opozarja odbor vsa društva, da ne zaprošajo več male dvorane za različne veselice in sestanke. Odbor Jugoslov. akad. društva ..Jadran". Društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani bo imelo drugi redni občni zbor dne 7. marca 1920 dopoldne ob 10. uri v razpravni dvorani deželnega sodišča štev. 79 v I. nadstropju. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v sodnem okraju Krškem ima svoj občni zbor dne 26. svečana 1920 ob 10. uri dopoldne v razpravni dvorani okrajnega sodišča v Krškem. Zveza poštnih organizacij v Ljubljani bo imela v sredo, dne 11. t. m., ob pol 20. uri v pismonoški dvorrnl na glavni pošti širšo odborovo sejo. Društvo slov. natakariev priredi dne 11. t. m. v vseh prostorih Naroo-nega doma veselico. Električna zadruga r. z. z o. z. v Sp. Šiški. V nedelio 8. t. m. se vrši popoldan ob 3. uri v čitalnici Sp. Šiška zadružni sestanek. Ker je razgovor zelo važen, se naprošajo člani, da se ga polnoštevilno vdeleže. Odbor. o Akcijski odbor narodnostanov-skili društev v Ljubljani ima važno seio dne 9. IJ. 1920 ob pol 8. uri zvečer v prostorih N. S. Z. v Narodnem domu. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna. Predsestvo. Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru priredi dne 15. svečana 1.1. veliko plesno prireditev ob 20. uri v prostorih bivše kazine v prid društvenem podpornemu skladu. o Glasbeno društvo v Zagorju ob Savi priredi 12. t. m. ob pol 20. uri v Sokolskem domu koncert dravske divizijske godbe pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Po konceitu prosta zabava. o Za srbsko slročad je nabral o priliki lanskega nabiranja g. F. Florjančič iz Št. Petra pri Novem mestu večjo vsoto. Na željo intereslranlh priobčujemo naknadno izkaz darova-teljev: F. Zura 15 K. F. 1 lorjančič, F Hrastar, L. Koželj, A. Teropšič, A. Žura po 10 K, deset darovalcev po 2 K vsi so te št. Petra pri Novem mestu. Iz Novega mesta so darovali: I. Košak F. Košak, V. Bon. M. Rozina, dr Ogrič, dr. Vavpotič dr. Strašek, I, Turk. kapi. Pivk, F. 2ura do 10 K, I. Gačnik, Kobe po « K. b Elbert, l. Kafoli, dr. Vasič, dr. Globevmk, F. Vakše. Letonja, J- Spihal, F. Kovač, J. Matko, M. Mramor, J. Ogorevc, E. Kastelic, J. Preželi, P. Goropič, F. Kastelic, M- Košir, J. Vindišer, U. Horvat F. SuklJe po 6 K, štirinajst darovalcev po 4 K, triindvajset po 2 K. devet po 1 K. Iz občme Šmarjeta: A. Langer 10 K, L Karlovšek. LDre-nig F Poljanec po 5 K. F. Bojane 4 K. Šport In turistika. furnir ljubil. Šahovskega kluba v kavarni Evropa. Osmi dan. Dobili so: dr. Čadež proti Dolepcn, Toroš proti prof. Vagajl, Zupančič proti Albertu, inž. Vagaja proti Kragelju. Partija Ferjan-Poljariec se le prekinila v popolnoma še negotovi situacij! Istotako se je prekinila partija dr. Puc-Kaliterna. Prekinjena partija Ferjan-Zupančič se le vsled I- premoči črnih kmetov na daminem krilu končala z zmago Zupančičevo. Stani* po osmem dnevu: Poljanec 7 (1), Zupančič 7, Ferjan 6, dr. Čadež, Toroš 5, prot Vagaja 4, Kaliterna, dr. Puc 3 (1), Kragelj, inž. Vagaja 2, Albert. Dolenc 1. Turnir se nadaljuje v torek. Gledališče. REPERTOIR KRALJEVSKEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. Opera. 8. februar, nedelja, »Boheme«. Izven abonementa. 9. februar, pondeljek, zaprto. 10. februar, torek, »Mignem«. Abonement C/32. 11. februar, sretta. »Boheme«. Abonement B/33. 12. februar, četrtek, »Rusaika«. Abonement C/33. 13. februar, petek, »Mignon«. Abonement E/33. Drama. 8. februar, nedelja, popoldne ob 3. uri »Pepelka*. Abonement izven. — Zvečer ob pol 8. »Na dnu«. Izvenabo-nementa, delavska predstava. 9. februar, pondeljek, »Korenček-Zenitev«. Abonement D/33. 10. februar, torek, »Nočni čuvaj«. Abonement AJ32. 11. februar, sreda. »Na dnu«. Izven abonementa. uradniška predst. 12. februar, četrtek, »Brezdno«. Abonement E/32. 13. februar, petek, zaprto. Iz dramskega gledališča. Prihodnja predstava ob znižanih cenah za uiadnike se vrši v sredo. 11. t. m. »Na dnu«. Vstopnice ae dobivajo % pisarni Društva zasebnega uradni štva. Gosposvetska cesta 12. II. nadstropje. f Marljonetno gledališče. Radi obe* lelosti g. Klemenčiča ostane m arijo« netmo gledališče za nedoločen čas w prto. Že kupljene vstopnice veljak* pri pivi predstavi, ki se vprizori. Književnost in umetnost. Vsebina novembrskega in decembrskega zvezka »Ljubljanskega Zvona«: Milan Jarc: Nočna vizija. — Dr. Ivan Tavčar: Visoška kronika. (Konec.) — Dr. Fran Derganc: Rene Descartes. — Joka Žigon: Zločinec. — Ivan Zorec: V sobi št. 12. — A. Fun-tek: Pred zrcalom. — Avgust Žigon: Prispevek k petdesetletnici. (Konec.) — Franjo Roš: To polao čašo. —* Milan Fabjančič: Kos življenja. — Igo Gruden: Pri meni si. — Stano Kosovel: Kadar vstanemo. — Zorman Iv.: XVI. razstav« v Jakopičevem paviljonu. — Joka Žigon: Iz cikla: Inter arma. — Franc Milčinski: Naredba št 5742. — Aloizij Gradnik: 21« srebrnike. — Marita Kmetova: Intermezzo. — Anton Batagelj: Na bregovih ledenega oceana. — Listek. — Nove knjige. »Naša država«, spisal dr. K*> ref Capuder, Cirilova knjižnica, L zvezek. Maribor, 1919, Cirilova tiskarna. Cena s poštnino 4 K 20 n brez poštnine 3 K 50 v. Strani 120, — Cirilova tiskarna pričenja izdajati knjižnico, kjer se bodo obravnavali predmeti iz našega zemlje« pisja, zgodovine, narodopisa ter duševnega 1« kulturnega življenj« sploh. Vsak zvezek bo tako urejen, da bo lahko služil kot taformacijsk* sredstvo, a tudi priročna knjiga. Namenjen bo širšemu, nekoliko zave®-nejšemu in Izobraženejšemu občin« stvu, a bo prišel prav tudi Intel*« gentu. Prvi zvezek obravnava zemljepis naše države, tore! predmet k* Je v sedanjih dneh vsakemu potreben. in o katerem nimamo še nobenega drugega spisa. Dr. Capuder J* strokovnjak In njegovo Ime jamči, da je delo solidno in temeljito. Cen« je nizka — po zaslugi tiskarne i« I pisatelja, k! ne iščejo pri delu nobe-1 nega dobička. Knjigo priporočamo! Pokrajinske vesti. NSS. Krajevne organizacije N. S. & so naprošene. da vselej kadar zahtevajo od strankinega glavnega tajništva govornika, na-maniio tudi čas, kraj in dnevni red shoda. Shod v Hotlčah sklicuje NSS. za danes, v nedeljo ob 3. pop. v gostilni Pavliha! Dnevni red: Občinske volitve. Tajništvo NSS za Štajersko se nahaja v. N«, domu v Mariboru. Loče ob Jezeru. Nekateri izmed gospode pri nas in v okolici se v zadnjem času prav po nepotrebnem štulijo v nemško in nemškutarsko družbo in se prilizujejo tem zagrizenim Janičarjem, bivšim Volks-wehrovcem, kakor bi biM njihovi sluge. Pri tem pa vedno, seveda kadar so v slovenski družbi, poudar-ajo svojo narodnost in svojo zavednost. Ako že ne morejo živeti brez pojedin in popivanja med Švabi, naj se vendar nikar ne izigravajo še dalje za narodne tribune. Gospode v Borovljah opozarjamo na te razmere in jih prosimo remedure. Kočevje. Med ubožnejšlml sloji Kočevja in okolice vzbujajo veliko vznemirjenje vesti, ki se širijo zadnji čaš o kočevski posojilnici. Govori se, da se skušajo boljši im premožnejši člani posojilnice izmuzniti, tako, da bi padle vse žrtve samo na revež*. Prosimo vlado, da posveti aferi posojilnice vso svojo pozornost, kajti če bo pustila upropastiti na stotine nepremožnih prebivalcev, ki so na polomu popolnoma nedolžni, bo dosegla polom, katerega posledice so nedogledne. Zagorje ob Savi. Tukajšnja pod-ružnica organizacije vojnih invalidov je priredila veselico, ki je vrgla 890 kron čistega dobička, ki se J* razdelil potrebnim invalidom. Podružnica sc zahvaljuje vsem činiteljem. ki so pripomogli k uspehu. Korupcija v Trbovljah. V zasmeh ukrepom in določbam cenilne komisije r Trbovljah, ki je postavila cene govejemu mesu po 14 K, so vsi tukajšnji mesarji poskočili s cenami na 16 K. a Jeden, ki uživa menda neke posebne ugodnosti oz. simpatije pri gotovih mogočnežih sme sekati govedino po 18 K. Skrb komisije bi bila, da se pri občinstvu Informira o izvršitvi njenih sklepov; ako se ti ne Izvršujejo n«1 se do-tlčne navijalce cen pošteno prime za ušesa. Kaj nam pomaga komisija, ki nastavlja cene, a po drugi strani se smeji, če se ljudstvo po vojnih dobičkarjih naravnost odira. V Šentjanžu na Dolenjskem sta slavila srebrno poroko občinski odbornik Ivan Jontes In njegova žena Marija. Na mnoga leta! Iz Ljutomera. Zavednost nekaterega tukajšnjega slovenskega uredništva je r*a občudovanj« vredna. Imajo veliko veselje klanjati so raznim gospodičnam In damam, ki so na glasu kot najbolj zagrizen« nemčurke is Izhajajo is bivših trdnjav ljutomerskega nemčustvae kreplh stebrov germanskega most* do Adrtje. Najbolj rasveselflvo tt p* to, da tudi naši sedanji častni« v take družbe radi zahajajo ta to*» kor je videti so prav srečni, d« lahko malo pokramljajo v blaženi švabščini. Upamo, da bo to zaenkral zadostovalo, drugače bo treba zavednost teh ljudi, ki so biM poslani sem, da vzbudijo med ljudstvo« narodno zavest, ki je pa žalibog sami nimajo, malo natačneje ogledati. Tovarn* ▼ Bistrici v Rožu Je Š« vedno zaščitalca -nemškega nacionalizma. Č* pride Slovenec prosM dela, ga ne dobi, če pa pride Nem«! afi nemškutar, ga sprejmejo takoi Uradnika Srebmigg-a, ta se je bojeval z orožjem v rold proti Jugo« Slovanom In zbežal v Nemško Avstrijo je prignal glad nazaj. Tovarn« ga j« takoj zopet sprejela. Sina uradr nika Čopa, katerega so r Celovc* vrgli te šol« samo zate«. ker je Slovenec pa ne sprejmejo v službo. Družine ubežnikov v Nemški Avstr ih s« še vedno v tovarniških stanovanjlK, Dobivajo še vedno podpore In vm ugodnosti v tovarni, zato pa seved« pridno agitirajo proti Jugoslaviji. V Zerkovce kaže s Pobrežja Sl vedno tabla z napisom »Zwet1er« dori«. AH se res še ne bomo zavedali, da Je te kraj na slovenskem ozemlju, kjer Je Nemcem popolnoma odzvonilo? Prisnevek k spoznavanju slovenski zemlje tvori delo našega prirodosloven FERDINANDA SEIDLA. Rastlinstvo naših Alp. Bogata vsebina, ld I* privrela »V« tor ju Iz toplega domačega srca, f* podana v takšni obliki, da ta le vesel vsak turist In ljubitelj prirode. Knjiga vsebuje tud! Imenik alpske flore ta stane vezana s poštnin« vred 10 K. Naročila sprejema ZVEZNA TISKARNA v Ljubljani Izdajatelj ta odgovorni urednik: Anton Pesdt. Tlak »Učit. tiskarne« T Ljubljani. J/ m*,<3 (Dalje.) To je bilo vse, toda več kakor 'dovolj. Njen obaz je govoril o iznenadenju, žalosti in skrbi. Pri splošnem veselju je morala svoje čustvo skriti In soglašati z zmagoslavjem, ki je pozdravilo tujca kot zmagalca. Umetnik je žrtvoval igro za Eubavno izjavo; — ali je mogoče še več žrtvoval? Skoro bi se zdelo, da je. — Slgnorlna je ostala ves čas tiha in brez zanimanja. Zdaj je umetnik zapazil, Ca se ji tekmec zopet približuje in je motril a z ognjenimi pogledi. Najprej se mu je zdelo, da se deklica odvrača od tujca, nato pa ga je pogledala z nebeško ljubeznivostjo, da je umetniku zastalo srce. »Izgubil sem jo,« je odmevalo v njegovi duši. Obrnil se je in zapustil prostor. Več ur je živel v veri, da je vse končano. Nato pa je dospelo drobno, dehteče pisemce s spominčico. Pismo je bilo brez naslova in podpisa, toda vedel je, da Je njeno, in s prekipevajočim občutkom je čital besedi: »Zaupaj mi!« DEVETNAJSTO POGLAVJE Hamilton Degraw je dolgo razmišljal o pomenu teh dveh besed. Tako rad bi zaupal svoji izvoljenki, toda ali ji tudi sme zaupati? — Zdelo se mu je, da bere v njenih očeh, da besni v njeni notranjosti hud boj, boj med ljubeznijo in neko strastjo, ki li ni vedel imena. Naj 11 mirno počaka, da ljubezen zmaga? Ali je nemoška slabost, če je njej nasproti popustljiv in ona menda tega prizanašanja ni vredna? Ponos se mu je uprl in ni mogel priti do nl-kake odločitve. Samo eno mu Je bilo jasno: zmagoslavja svojega nasprotnika ni mogel več gledati, to je presegalo njegove moči. Kako težko je tudi prenašal, sklenil je vendar, da pusti onemu prosto pot hi da se raje sam za ta čas odstrani iz bližine signorine, dokler ne dospe odgovor iz Clevelanda, ki razkrinka goljufivega tujca. Potem bo spoznala, kako zvesto ji je udan, in da mu je najbolj pri srcu njen dobrobit in njena sreča. S par prijaznim vrsticam je naznanil gospodični Aspinwall svoj načrt, da toliko časa ne poseti njene gostoljubne hiše, dokler ne dospe poročilo gospoda Morissa, ki bo zadevo razjasnilo. Da je blaga, prijateljica razumela njegova čustva, je pričal odgovor, ki ga je dobil nemudoma, tn ki ga Je prepričal, da bo ona namesto njega čuvala nad ljubljenko in ga takoj obvestila, če ji preti kaka nevarnost, ali če bi postala njegova odsotnost za njo škodljiva. To potrdilo je nekoliko potolažilo ■njegov naraščajoči nemir. Ni mu bilo treba dolgo čakati, kajti že drago jutro mu je prinesla strežnica gospodične Aspinwall novo pismo s katerim ga obvešča, da se tujec prejšnji večer ni odmaknil od gospodične Rogers. Zabava je bila sicer živahna, toda ne zaupna, kajti tujec Ji je izkazoval občudovanje in spoštovanje. Pismo je zaključila z besedami: »Na poti proti Stock- bridge je z vrha griča čudovit razgled. Nameravamo danes napraviti tja Izlet, in ne zdi se ml slab načrt, ako vas že najdemo tam s knjigo skice.« To je bil zanj migljaj, ki ga ni smel pustiti neopaženega. Najel sl je konja, zbral svoje slikarsko orodje in se podal urno na pot, da dospe pravočasno na določeno mesto. Bil je to divje romantičen kraj, z razpokanimi skalami in poln sotesk, s pogledom na cvetoča polja, ki jih obdaja venec gora. Na vrhu griča si je postavil stojalo In stol ter se pripravil, da začne slikati. Komaj se je lotil dela, že zasliši ropot koles in odmev veselih glasov. Umetnikovo srce je začelo glasno utripati, ko je zapazil na prednjem sedežu prvega yoza poleg osovraženega tujca signorino, Ijub-kejšo kakor kdaj. v priprostem oblačilu, ki je Čudovito povečevalo njeno krasoto. Iz oči ji je žarela radost, ki mu je zamračila ves svet In mu vzela zadnjo iskrico upanja. Planil je pokoncu In se postavil ob pot, po kateri so se počasi pomikali vozovi. Visoko vzravnan je stal. z grozečim in svarečim izrazom. Tedaj je umolknil veseli smeh in nastala je mučna tišina. Že so se približali in srečanje je bilo neizogibno. Toda umetnik je čutil, dia ne bo mogel krotiti svoje jeze, zbežal je po svoje slikarsko orodje in korakal po bregu navzdol ter je vznovič pričel pred ve-Hko skalo s svojim delom. To nedostojno vedenje se mu je zdelo še vedno boljše, kakor divje strasti, ki bi ga ne mogel zadržati. Tukaj v samoti in v miru je upal. da dobi najlažje spet oblast nad seboj. Seveda ni dolgo ostal sam; marsikateri gost se je prikradel v njegovo bližino; toda ona. katere prihod je čakal tako hrepeneče, ni prišla. Ko je bil obed pripravljen, so ga prijazno povabili, da se ga udeleži; vabilo je umetnik odklonil, češ da hoče prej dovršiti svojo sliko. To je kmalu končal, a nato se je napolil na slepo srečo ob pobočju gore na sprehod. Pred njim se je odprla divja soteska, in baš je hotel stopiti na ta samotni kraj. ko zapazi pred seboj dve postavi, izmed katerih mu je bila ena predobro znana. Močno se je prestrašil in le s težavo je zadrževal vzklik začudenja. Bila je signorina; a kdo pač utegne biti mož, ki jo spremlja? Obraz in postava se De-grawu nista zdela tuja; menil je, da je tega človeka že nekoč videl, toda ni se mogel domisliti, kje in kako mu je ime. Otrok je skakljal zadovoljno okoli njiju, kar je dajalo prizoru nedolžno lice: vendar se umetnik ni mogel otresti neprijetnega občutka, posebno ko je še zapazil, da je človek iz nižjih slojev s katerim signorina razpravlja na tako odljudnem kraju. Razovor ie bil zelo živahen, da umetnik ni mogel dvomiti, da je bil sestanek dogovorjen. Kaj nai to pomeni? Kai ima dama, kakor je ona, opraviti s človekom te vrste? — Ko sd je umetnik brezuspešno trudil, da najde odgovor na to uganko, sta se oba razšla po razburjenih poslovilnih besedah. Mož je izginil v grmovju, signorina pa je korakala dalje v sotesko in je vodila otroka ob roki. (Dalje prih.) '[<.vtv.i!c v t-s' Časopise, knjige, broSesre, cenike, la ake, lepake, vabila, vsporede, račune kuverfe In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice hitro lično In ceno Zvezna tiskarna v UubAIsnB, Stssi trg 19. Naročila sprejema tudi upravništvo nJugasIsvije11 v Ljubljani, Marijin trg 8 ter njene podružnice v Mariboru, Glavni trg | v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, PreSernova cesta. lita L Zahtevajte »Jugoslavijo te^an, okrogel, drva 39 sta ulica štev. 31. m oglie kupuje in prodaja Oblastveno hontes. tata za jb- *»S EV E R Metanje pata«, mi ia mrtesa » Kolodvorska »lica 39 Te8e"h,l°V1 CeS,a se priporoča v pokonča vanj e pod-gan? miši, ščurkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novoiz-najdenimi povsem zanesljivimi sredstvi V zvezi 8 posebno me- kupuje ali zamenja do konca svečana, todo. Uspeh zajamčen. Sprice- „.. vata na rav.nolaon. Erilna «»Oga gramofonov in Stare, obrabljene, tudi razbite Komisija „BALKAN“, Ljubljana nudi večjo množino rozin, cveb, rožičev in kave 152 po nizkih cenah. — Prodaja se samo na debelo. Iščem za takoj za svojo tvornico kož samostojnega poslovodjo veščega modernega strojenja in pripravljanja podplatov, svetlega usnja in usnja jermeni«. — Ponudbe z za- htevkom plače in prepisi spričeval naj se vpošljejo na Tvornicu koža Fr. Novaka u Zemunu. ‘ 159 vala na razpolago. gramofon, plošč za Slovenijo A. Rasberger, Ljubljana, Sodna u). 5. Popravila gramofonov in avtomatov izvrže bo strokovno in ceno v lastni se priporoča v napravo žimnic, vzmet- mehanični delavnici oziroma pri vell-nih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, kib avtomatih na licu mesta. 82 zastorov in tapeciranja sob, katera de- Tapetnik in dekorater M. ZOR Kolodvorska ulica 39. Rtpnratama premoge . la izvrSuje priznano solidno iu po niz-t j kih cenah. Prosi blagohotnih naročil. Za tovarno usnja se iš€e izučen strojnik i prvovrstno moč, ki je vešč vseh naprav in popravil in ravno tako zmožen električnih naprav. Prednost imajo oni z večletno prakso v tej stroki. Prosto stanovanje in dobra plača. Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo lista. kip Me Ljubljana išče gospodično Cigaretni papir sledeče vrste: GoEub, AbedSe, CSub in Samum priporoča na debelo ,Domovina’ !Proštov, dražba hišne oprave, izhaja od novega leta naprej trikrat na teden in sicer: ob pondeljkih. sredah in petkih, Trikrat pošiljana stane mesečno samo 3 krone. ua upravo 201 Zenitne ponudbe. Ženitna ponudba. Invalid z premoženjem in stalno službo želi znanja z pofiteno deklico ali vdovo. Resi.e ponudbe pod .Preskrbljen* po6t.no-ležečo Celje. 191 Kina železnato vino lekarja „Pl«oll]a“ v Ljubljani, Dunajska cesta, krepča malokrvne, nervozne, oslabelo odrasle in otroke. Naročila proti povzetju. 68 ki je perfektna dopisovalka in|jaDBI-PiipIrBla“,LjBllIiaD3, iMtBi Iffl 11. P je,pre8kr- in tesnopiska v slovenskem in ----- bela, da prinaša list poleg pre- nemškem jeziku. Same prvo-l Dvfl Rflnmrfnina j giedov vseh dogodkov tudi izvrstne moči z večletno prakso L a sanJ0St0Jna virne domače, zagrebške, beo- naj se osebno predstavijo v pi-' ■ *-% e « u di gra-i e ,n_ druge najnovejše br- sarni Knafljeva ulica 13. Gospo- I\lI|l&UVUll|h ur, kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990 POZORI! Pomaranie limone ima vedno v zalogi darila SteSa, Pogačarjev trg. wr Krznarska moda 1920 je strankam na vpogled in se izdeluje v najkrajšem času. Kupujem veveričine in polhove kože, vsako množino in po najvišjih dnevnih cenah. Strojenje vsake vrst kož na kosmato. IUDOV1K ROT, krznar Gradišče 7 nasproti dramskega gledališča. Dr. ALOJZIJ SLECHTA je otvoril po mnogoletnem zdravniškem delovanju v tu- in inozemskih bolnicah zdravniško prakso in ordinira za kirurgične in splošne bolezni. Ljubljana, Dvorni trg 1. od 10-12 in 3-4. 126 sem prevzel s 1. februarjem. Naznanjam to slav. občinstvu, ki ga vabim na obilni poset. — Vsak čas mrzla in topla jedila, dobra vina, sveže pivo. iei Aleš Zalaznik, kM klnM Molili iti hotela .Mor t Ljobltaoi. Pozor! Pozor! Specijalna trgovina I Razpošiljam Svinčnike peresa radirke tablice pis. papir mape zvezke vse vrste Črnilo vre vrste pečatni vosek notezc vse vrsic kam. svinčnike prtičke risanke rujavi papir peresnike varovalce svinčnikov sponke za pisma črnilnike kop. knjige za pisat pis. papir Indigo papir koncept, papir trg. papir krep. papir svileni papir cigaretni papir Ciub, Abadie, i. d. stročnice Ambor ogleni papir kop. preše kopirni papir vse vrste gumi komisijske knjige stenske koledarje vse vrste tuše Penkata svinč. razglednice trake za stroje pisetn. papir kop. knjige vse vrste kovert druž. pratika gobice marmornat, pos. bloke pergament, papir Tinterol trg. mape modri papir pivnik etikete risalni papir kreda večni pivnik zapisnik na debelo 8n drobno Josip Omerse. Lili