St. 94 ptftiiHinu«iirtiiii(omanaitmilima
" ' »tu. ▼ patak 20. aprila 1923.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVtll
Izhaja, izvzemii poodeljek, vsak dan
AsiSkega SI 20. I. nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna
Uredništvo: ulica sv
pošiljajo uredništvu •V" k IztfajatdJ In odgc
uTlskjwarne Edinost Naročuuta
2R£§q za mese: L 7.-, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32.— In celo leto L Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprave št 11-57-
EDINOST
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v tirokosti ene kolone (72 nn.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavcdov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi EdinoaH, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje- — Telefon iiredniStva In upravo 11-67.
Državno in narodno gospodarstvo
Besede ostra nabrušene kritike je izustil istrski poslanec Albanese o sedanji upravi Ta kritika je bila drastično združena v besedi — kolonija!
Senzacija pa ni bila v tem, kar je poslanec Albanese povedal, marveč so Jjucrjc za strmeli na takem pogumu odkritost: cd italijanske strani. Kdor tako govori, nicrai pričakovati vihar.
In prišel je vihar. Jezno je zašumelo v faišstovskem gozdfa. in po predalih časopisov. Izbruhnil je vihar protestnih brzojavk v Rini itn napovedal se je mučen proces, ki naj drsnega govornika izžene iz — raja. G. načelnik vlade je jezno zamračfl svcjje čje&o ter je dal 'grešnika pozvati na obračun. Nekateri listi.— da6i tudi hudi, zelo hudi — so pokazali nekoliko usmiljenja z grešnikom. Prišli so z ugotovitvijo, ki naj pokaže «zlcčin» v milejši luči Spcrcčilji) <so siV<eiu, da mož ni — pri čisti pameti!
Grešnik pa je bil tako hudoben, da jih je sam postavil na laž. S čisto pametjo je tzp ozn al nevarnost položaja, ki je zašel vanj s svojim nesrečnim govorom na sestanku županov v Puli. Šel je v Canosso, ■oe so poročila v italijanskih listih resnična. S ponižnostjo spckornika je obžaloval svoj greh in zaprosil, naj mu bo odpuščena njegova brezobzirnost. S tem bi bila afera Albanese - uprava povoljno rešena za obe strani. Rešeno je dobro ime uprave in rešen poslanec Albanese. Koza sita,
▼ diskusiji Radičev govor v Zagrebu proti ra-]	AflfllllS dikalom in monarhi«. Ta govor je na revizijom-
/ste ki so prišli V pariament napravil zelo mučen	AngleSui delegacij« za lausansko
in jačenje narodnega« gospodarstva. Nić ne vtis. Spahovci potom liska in osebno odločno I	konlerenco
koristi, če se primanjkljaj v državnem demantirajo odstavek Radičevega govora, ki	LONDON, 19. Zastopniki Anglije na lau-
tfospodaretvu odpravlja, če se pa pri tem se nanaža na muslimane. Dr. Spaho je včeraj	konferenci bodo odpotovali iz Lon-
t-JLCZ I " * '^^Uanov T>očubHa. ! dal v "Novostih* odločno iz^vo, nagiasujoc, ,	onuntni M»t nifnrii so visoki urad-
kost, temveč bi se gotovo smatrale za notranjo micč.
Govoril je nato govornik centra Land-scher, ki je izrazil hvaležnost papežu za njegovo zanimanje za usodo riihrskega prebivalstva. Izjavil je nadalje, da je tudi nje-
zasebno gospodarstvo državljanov pogubna, dal v	'^SibTS^SS^ dona v sobotoL Med ^ s?	V™?-1 gova skupina, odločno proti nevtralizirani«
Velika zSota je, če možje, ki so na fcmite	«iki zunanjega, tegovskega tn zakladnega feorenja< PLandfechcr ;J takc-le zaključil:
države, gledajo in štejejo le dolge vitste številk v državnem proračunu, če pa pn tem ne vidijo živih ljudii, ki tvorijo državo, če se ne menijo za živi organizmi narodnega gospodarstva, če pozabljajo, da je državno gospodlarstvo le del narodkiega gospodarstva. Krivo je mnenje, da se more državo rešiti z metodami, ki ugonabljajo ljudi!
V tem protislovij« med mehanieno-fiskaličnim in organično - narodno - gospodarskim razumevanjem velikega vprašanja zdravljenja države je vir zlu, o katerem je govoril poslanec Albanese in eta govorili tudi gori rečena poljedelski udruženji. Ce je zasebni gospodarski položaj državljanov zdrav in trden, se dviga tudi nph davčna mož. In v tej je res soliden m zanesljiv vir za jačenje državnih financ. Zato pravimo mi vedno, da zgolj mehanično - fiskalično izsiljevanje državnih dohodkov ne more dovesti do trajnega zboljšanja državnih financ ter dla^ na ta način doseiženo ravnotežje v državnem gospodarstvu še ni dokaz, da je v difcavi blagostanje in dla se državljanu dobro godi!
To dejstvo prezirajo v Rimu zlasti z oziram na nove pokrajine. Govorijo nam dan na dan, da morajo novi državljani v vsakem pogledu izenačiti z onimi v starih
trava cela!
Seveda bo še vendar nekaj ljudi, ki tudi sedaj še niso na čistem, ali ni morda vendar _	.	.	. .
nekaj resnice na tem, kar je govoril	ske praktične razmere. Računatr bi morali,
poslanec Albanese. Tržaško udruženje	da preživijamo^tu težko prehodno dobo^tar
li pokrajinah. Teoretično bi bilo to povsem
ir upravičeno. Upoštevaitž ipa bi morali dejanji 1	* !•»____________D.Z____ ll L.1 ~ »n fT
poljedelcev in istrsko udruženje mal^ posestnikov sta na pr. v dolgi resoluciji ugotovili približno- isto, kar je govoril p osi. Albanese, četudi ne v tako- krepkih in sočnih izrazih in tako ^brezobzirni obliki*. Mari niso bili «pri čisti parneti> tudi vsi tisti možje, ki so v svoji resoluciji obsojali sedanjo sestavo komisij za odmerjanje davkov, sedanje strogo iztirje-vanje davkov, sedranji sistem cenitve vrednosti premoženj in prihodkov; ki so z vsem povdarkom ugotovili žalostni položaj naših poljedelcev, posebno pa vinogradnikov, ki jim grozi velika
nevarnost?!
Uprava in poslanec Albanese sta se pobotala. Toda s tem ni še nikakor dokazano, da je ves sedanji sistem dober in primeren ter da smemo pričakovat^ od njega gospodarsko ozdravljenje v državi In ravno to nam obljublja sedanja vlada: politično in gospodarsko ozdravljenje. Obljubljajo, toda vse kaže, da gospodje na krmilu hočejo ubirati poti, ki ne morejo dovesti do tega cilja. Vse kaže, da še niso prišli do spoznanja resnice, da se na ruševinah narodnega gospodarstva ne da zgraditi močna in trdna država, da strogo iztirjevanje davkov, to je zdravljenje državnih financ samo ne pomeni še zdravljenja narodnega gospodarstva. Vzporedno z zdravljenjem državnih financ,
da se tak prehod iz prejšnjega v povsem novo življenje ne da forsirati brez velike škode za prizadeto prebivalstvo. Računati bi morali na pr, s tem, da je naše vinogradništvo, ta glavni vir dohodkov teh vinorodnih krajev, zašlo v naravnost grozilen položaj, ker so mu sedaj zaprte mnoge poti, po katerih je poprej izvažalo in vnovčevalo svoje pridelke in izdelke. Ta vir dohodkov mu je usahnil. Naloga razumne in smoitrene uprave bi bšfcaj, da mu vsaj za gotovo dobo s čim izdatnejšim lajšanjem dolžnosti napram državi da nadomestilo za veliko ilzgubo.
Uvedba novoga davka na vino in raznih drugih novih davkov pa priča, da se gospodje na državnem krmilu ne zavedajo te svoje naloge in dolžnosti napram novim pokrajjinam, marveč da hočejo z brezobzirnim natezanjem davčnega vijaka izmozgati čim večje državne dohodke iz izsesanega organizma našega narodnega gospodarstva! Kake bodo neizogibne posledice? Že sedaj govorijo naši ljudje po deželi, da jim ne bo kazalo drugega, nego da sploh opuste obdelovanje vinogradov. Če bi se to zgodio, bomo imeli tu v malo letih res ruševine narodnega gospodarstva in s tem usahne vir tudi za državno gospodarstvo!
Poslamfec Albanese je sicer izrekel svoj «grešil sem» in je prosil odpuščanje. Vsebina njegovega govora ostaja pa slej
blikanstvo muslimanov, netočna. Muslimanski poslanci niso za Časa volitev agitirali za republiko. Muslimani so, stoječ na monarhističnem programu svoje organizacije, monarhisti in so vedno, kadar je bilo potreba, vzklikali kralju: «2ivel kralj!* Dr. Spaho Radića odločno zavrača, pripominjajoč: «Netočna je trditev Radića, da smo mi muslimani prevzeli ideologijo njegove stranke, nasprotno, mi smo se vedno proti tej ideologiji borili*. Dr. Spaho je končno izjavil, da njegova stranka ostane v parlamentu.
Splošno Je opažati, da bi se muslimani kaj radi naslonili na radikale in bi si s tem priborili ministrske stolčke.
Korošec o revizijo Jlističnem bloka. . BELGRAD, 19. Dr. Korošec je dal novinarjem sledečo izjavo o revizijonističnem bloku in njegovih namenih:
«Mi, Radić in Spabo smo sklenili samo zvezo za skupno podporo in izvedbo svojih strankarskih programov. Mi nismo prevzeli Radičevega programa, niti on ne našega in tudi revizijonistični blok ga ni sprejel. Z Radićem smo se sporazumeli, da se le medsebojno podpiramo. »
Končno je dr. Korošec glede obnove stare koalicije omenil: Ce radikali obnove koalicijo s Pribičevičetn, bi bila to provokacija za nas v tem slučaju storimo vse, da jo razbijemo. Vsako koalicijo s Pribičevičem smatramo za provokacijo. Na vprašailje nekega novinarja «in kaj bo potem?», je Korošec odgovoril: «Kdo zna? Kakor se dogodki in prilike razvijejo, tako bomo postopali
Odločilna posvetovanja v demokratskem klubu
BELGRAD, 19. Ves dan so včeraj trajala posvetovanja kluba demokratske stranke o političnem položaju. Seja kluba se fe pričela že ob 9. zjutraj. Pred vsem je Ljuba Davidović podal kratek referat o svoji prvi avdijenci. Apel kralja na koncentracijo državnih strank je tvoril podlago diskusije, ki fe pokazala popolno enotnost nazorov glede celokupnega položaja. Govorili so vsi odličnejši člani »kluba. Kot izraz mi&lienja je bilo soglasno sklenjeno sledeče: Demokrati uvide vajo potrebo nacionalne koncentracije, ki bi ščitila narodno edin-stvo, toda radikalna stranka je s svojimi zadnjimi pogajanji pokazala nazore, ki ne da;ejo garancije, da bi mogel biti temelj za tako koalicijo dovolj trden. Zato je treba, da se razčistijo razmere v radikalni stranki, preden se morejo začeti nadaljni razgovori.
Sklepi demokratskega kluba so se protoko-lirali, nakar je ob 19. odšel g. Davidović zopet na dvor, da poroča kralju.
Posledice Radičeve demagogije BELGRAD, 19. Tiskovni urad javlja, da je prišlo v Dolnji Stubici pri Zagrebu do spopada med skupino kmetov in orožni-škira oddelkom, ki je prišel aretirat nekatere ubežnike. Trije kmetje so bili v spo-pad!u ubiti. Več jih je bilo ranjenih.
državnega gospodarstva, mora iti dviganje i ko prej resen opomin: ne tako naprej!?
■talila
Zanikanje o nastopu Jugoslavije in Bolgarske proti Graji — Nevzdržne razmere v zapadni Traciji
RIM, 19. Bolgarska delegacija v Rimu sporoča: Vesti iz Carigrada govorijo o domnevni akciji Jugoslavije in Bolgarske proti Grčiji. Resnica je le ta, da je spričo režima, ki ga je vpeljala grška vlada v zapadni Traciji in ki gre za tem, da un'-ći bolgarski živel j, zavladalo na Bolgarskem silno razburjenje. Bolgarska vlada je vložila pri zaveznikih velevlastih protest proti samolastnemu postopanju grških ob-lastev v oni nesrečni pokrajini. Bolgarska \ lada je poslala pretest tudi svetu Društva narodov, ki bo v eni bodočih sej proučil
ministrstva, Sir Horacij Rumbold in prvi tolmač Ryan bosta prisostvovala v ponde-ljek otvoritveni seji konference. Konferenca bo trajala najbrže 4 do 5 tednov.
Turiiia
Razpustitev angciske Turčije -- Kaj se smatra v novi Turčiji za veleizdajstvo
dek>. V vseh parlamentarnih krogih pa vlada danes zelo veliko zanimanje za nadaljni razplet krize. Dejstvo, da so bili pozvani na dvor voditelji demokratske stranke, je zelo značilno, in demokrat je sami naglasa jo, da se je njih pozicija v parlamentu zelo ojačila. Na drugi strani pa je opažati tudi, da skušajo revizijo-nisti, tako Korošec kakor tudi Spaho, pri ra-dikalcih doseči in zavarovati gotove pozicije oziroma koncesije. V gotovem smislu jim je Radićev nedeljski govor v Zagrebu zelo na-potu. Korošec in Spaho sta se včeraj trudila na vse pretege, da bi v parlamentu posebno med radikalci zabrisala globoki vtis Radičeve filipike, ki je bila naperjena v žaljivem tonu ne samo proti politikom kot takim, marveč tudi proti izvenpolitične borbe stoječemu in vedno za edinstvo se borečemu kralju.
V radikalnem taboru je vse bolj opažati razpoloženje, da je treba na vsak način omogočiti
bolgarske pritožbe zaradi stanja v zapadni r^dno parlamentarno delo in da je zato neob '	— -	* *	i hodno potrebno približanje demokratom in
Zmerni in pre-
i raciji. Bolgarska vlada namerava uporabni samo mirna sredstva za rešitev tega
spora.
Mussoliiiijeve izjave o francosko - italijan-
sklenitev sporazuma z njimi vdarni radikalci skušajo in forsirajo, da čim prej pride do obnovitve stare koalicije. Na drugi strani pa demokratska stranka postopa
skih odnošajih in o ruhrskem vprašanju zelo previdno ker noče, da bi izgubila ves svoj
o\pi7 m mm i-	' orestiž, marveč hoče, da se nijcne pozicije v
-AR1Z, 19 Milanski poročevalk bsta, £arlam'entu čkn ^ okrcpe in ojačijo.
'	S!? SVm' P9?VCr Z mir	" Demokratski klub je popoldne sklical sejo.
sicmi predsednikom Mussalinijein. Glede Df Ed<> Lukinića ^ kralj sprejel v avdijenci,
adnesajev med frrancrjo in Italijo je izjavil ki ^ trajala ^ uro pravij0( da je bila
ta avdijenca mestoma oprostilna, ker je sedaj
Mussolini, da se sedaj ugotavlja izboljšanje. Mnogo se je doslej naredilo na tem nolju v teh dveh leiih po milanskih in be-nečanskih dogodkih. Mnogo koristnega se j 3 naredilo tudi na gospodarskem polju. Treba je nadaljevati to pet, upoštevajoč da ne vežejo narode samo rodnost in krvne vezi, temveč tudi vezi skupnih interesov in koristi.
Glede ruhrskega vprašanja je g. Mussolini izjavil: Nemčija mora odgovoriti; na njej je, da ponudi podlago za pogajanja. Smatram, da bo ltončno prišlo do sporazuma.
Jugoslavija
dr. Lukinić izročil posle skupščinskega predsednika začasnemu predsedniku. Ima pa avdi-jcnca tudi politični značaj, ker je tudi njega kralj pozval, da mu poroča o parlamentarnih odnošajih in o razmerju parlamentarnih skupin, osobito o razmerju med radikalno in demokratsko stranko. Po končani avdijenci je dr. Lukinić podal demokratskemu klubu kratko p>oročilo. Ob 19. je bil pozvan na dvor pred sednik demokratske stranke Ljuba Davidović. Ob 21. je bil ponovno pozvan na dvor dr. Edo Lukinić ter je ostal v razgovoru s kraljem do 22.
Revizijinisti pa napenjajo vse sile, da raz-bijejo koaKciio z demokrati. Nekateri radikali so se začeli približevati demokratom. Rezultat včerajšnjih posvetovanj in razmo-
Radikalci se zopet približujejo demokratom. triva,nK ^avna točka Y	situacije je
RELGRAD, l^Tekom včeVašnjega dneva se ^ da kr?na prevzela iniciativo Vcerajsn? , ' ...	t	dan sicer se ni prinesel popolne jasnosti,
je pričela prva akcija za rešitev parlamentar- g. - •	{ korak k napredku.
i----- i------1------to Je dala!	' \ . -	..	,.
Poljska
Potovanje poljskih časnikarjev v Italijo PosLutec Demhski ostane doma
VARŠAVA, 19. Poslanec Dembski, vodja skupine poljskih novinarjev, ki potujejo v Italijo, je bil obveščen, da je spričo parlamentarnega' položaja njegova prisotnost v zbornici abaokatnc; potrebna in se je vrnil v Varšavo. Bilo mtu je zelo žal, dla je moral opustiti potovanje v Italijo in je izražal to tudi v breoj&vki, kr jo je poslal državnemu podtajniku, kateremu je tudi sporočil, da pride kmalu v Italijo. Skupino* časnikarjev bo vodil dr. Rosmer, ravnatelj lista «Kurjer Polski» in podpredsednik poljskega novinarskega društva.
Romunska
Romonija mobilizira.
PARIZ, 19. Romuaska vlada je odredila mobilizacijo vojske vsled Zbiranja divizij ruske konjenice na besarabski meji. Vsi vojaški dopusti so ukinjeni1. Tudi je v notranjosti položalj zelo neugoden. Nacionalisti in kmetje izvajajo najhujša pasivno re-zistenco, kraljeva palača v Bukarešti je močno zastražena. Dežela trpi na hudi gospodarski krizi in se le počasi rešuje iz povojnih nadlog.
Spaho hoče ostati monarhist.
Francija
Delavske demonstracije v Parizu
PARIZ, 19. Včeraj so se vršile po mestu burne demonstracije stavKajočih delavcev. V Rue de lat Paix je morala posredovati policija, ki je razgnala skupino kakih 200 demonstrantov.
Francozi oblegajo... močna skladišča
PARIZ, 19. V Dortmundu niso hotela nekatera velika modna skladišča oddaijati svojega blaga francoskim kupovalcem, za kar je zasedbeno oblastvo odredilo njihovo zapretje za dobo 8 dni. Trgovci se temu povelju niso hoteli pokoriti Zato je francosko vojaštvo zasedlo dotične trgovine.
Francski vojni minister zadovoljen s položajem t ruhrski kotlini — Izvrševanje najnovejših francosko - belgijskih sklepov
PARIZ, 19. Vojni minister Maginot je ob svojem povratku iz ruhrske kotline izjavil, dla je napravil nanj polcižaj na zasedenem oženju v vseh ozilrih kar najboljši vtis. Minister je še dostavil, da sta se francoska inrbelgijska vlada prav v vseh točkah sporazumeli o sredstvih, ki so potrebna za
CARIGRAD, 19. Angcrska naroona skupščina je bila razlpuščena. Pred razpustitvijo je odobrila z ozirom na predstojeće volitve zakonski načrt, s katerim se izpreminja dosedanji zakon o zločinu vele-izdajstva. Na podlagi te izpremembe bodo cdblej izenačeni z izdajalci domovine vsi, ki z dejanji aH besedami odobravajo bivši režim.
Narodna skupščina je tudi odklonila načrt za splošno amnestijo, ki ga je biLa predložila vladlat.
V odsotnosti Izmet paše bo prevzel začasno ministrsko predsedništvo Ren! beg, ministrski podpredsednik. Tavtik beg bo prevzel začasno ministrstvo zai zdravstvo, ker odide tudi Riza beg na konferenco v Lausanno.
Manifest bivšega turškega sultana na muslimane LONDON, 19. Iz Medine, kjer se nahaja bivši sultan Muhamed III. kot gost kralja Hedjaza, prihaja vest, ki bo dala gotovo povod novim zapletljajem v turški notranji politiki. Muhamed III. se nikakor ne namerava pomiriti z usodo, katero mu je določila) angorska vladla. V vseh muslimanskih listih, ki izhajajo v Egiptu, indip, Arabiji in Mezopotamiji je izšel preglas, ki ga po-šrlja bivši sultan vsemu muslimanskemu svetu. V progLasui trdi bivši sultan, da je bil vedno nasproten vstopu Turčije v svetovno vojno in d'a je vedno delal vse mogoče, d!a bi Turčija sklenila separaten mir. Vsled tega ni on kriv nesreče, ki je zadela Turčijo. Glavna krivda za sedanji položaj, v katerem se nahaja Turčija pada na mladoturški odbor «Ed!instvo in napredek«. Bivši sultan pravi nadalje, da je sedanji predsednik angorske vladle isti, ki je predsedoval turški delegaciji, ki je sklenila premirje v Mudrosu, in da je bil med vv]no Mustafa Kemal poveljnik glavne turške vojske, Mlad! ot ur Id pa so olajšali zasedbo Carigrada, Smirne, Adene in Mosula s strani zaveznikov.
Bivši sultan poudarja, da se ni mešal v poslovanje turške vlade, niti ko> je ta poslala K'emal pašo v Anatolijo, da organizira vstajo m ko ga je pozneje proglasila za upornika. Zavezniškega vedenja nasproti Turčiji sta kriva le Renf beg rn Kemal pasa. Bivši sultan ne brani sevre-ske pogodbe, poudarja pa da jo je Turčija takrat morala sprejeti.
Glede vprašanja kalifata, poudarja bivši sultan, da ne priznava sklepa angorske
narodne skupščin'*, ki hoče to čast ločiti od sultanske časti, ker je ta sklep v navzkrižju z islamskimi zakasni, po katerih ye sultan varuh Prerckovsh pravic.
Sultan se tudi protivi preselitvi prestolnice iz Carigrada v Angorp, poudarjajoč, da bi to pomenilo prepustiti staro prestolnico boljševikom.
Proglas bivšega sultana zaključuje: «Zapustil sem svoj prestol in svojo država samo začasno da zaščitim čast kalifata m svojo osebo pred napadi' ljudi, ki ne po-mafo ne zakonov raz pravice. Zapustil sem svojo državo, kakor je storil Prerok, ko je zaipustil Meko in odšel v Medino. Nasilne ločitve kalifata, od' sultanata, ki jo je sklenila angorska narcdnai skupščina, pomeni zasramovanje vsega muslimanskega sveta. Položaj kalifata ni vprašanje, o katerem bi
1 alt ko sklecali neodgovorni elementi me-*,ane krvi, brez vere in patriotizma. Miti soglasen sklep petih miljonov Turkov bi ne"mogel menjati te institucije, katera se tiče vernega sveta, sestavljenega cd 300 miljonov muhamedance v. Vsled tega odklanjam sklep angorske skupščine.»
Sestanek med ameriškim adjniralom in Izmet pašo v Lausanni
ZARIGRAD, 18. Admiral Bristol, zastopnik Zedinjerdh držav, bo odpotoval v Lausaimo, kjer se bo sestal z Izmet paso.
Naša vlada mora nastopiti s predlogi, ki jih lahko izvršimo. Državni tajnik baron Maldlzan je govcril o odpravi nemžkega komisariata za Porenje, poudarjajoč, da so francoski politiki, pristaši aneksije in ma-j-hna skupina porenskih sepa raitistov ve dino smatrali nemški komisariat za oviro. Med-zavezniška komisija v Pere uju je postala sredstvo teh krogov in je udejsivila njihovo željo.
Govornik ljudske stranke Meldehauer je poudarjal, da bi imela v tetn hipu direktna ponudba Franciji s strani Nemčije najbolj usodne posledice.
Po zaključitvi razprave je državni zbor odobril poročilo ministrstva vnanjih stvari. Proti je glasovala samo skrajna levica.
ne in politične krize. Inicijativo za
krona, ki stremi za tem, da se v narodni skup-.	_	_____________________r-------
g čin i ustvari delazmožna parlamentarna večina! BELGRAD, 19. V parlamentu so se tekom | Ovajanje pritiska na Nemčijo v svrfioi do-in da se izvede koncentracija vseh nacijonalnih j predvčerajšnjega dneva zbirali poslanci ter v ^^ .^.a, odškodnin in za državno edinstvo se borečih elementov.; klubih in kuk>arjih premotuvali nadaljni raz- j	t _____
jNačelo novi parlamentarni večini bodi uspešno! plet parlamentarne situacije. Se vedno je bil
Razprava o ruhrskem vprašanju v državnem zboru — Poročilo ministrstva vnanjih stvari odobreno BERLIN, 19. Tekom razprave o poročilu ministrstva vnanjih stvari je socialist Breitscheid izjavil, da je tudi njegova skupina za nadaljevanje pasivne rezistence. Pripomnil je pa da izpraznitev ruhrske kotline ne sme biti predtpogoj za pogajanja. Vprašal je vlado, aH je res, da Anglija želi določno nemško ponudbo Kakor druge stranke tako je tudi socialistična stranka odločno proti temu, da bil se pustila ena sama ped Porenja ali Westfalskega. Tudi je odločno nasprotna- ločitvi ped obhko inlernacionaliziranja teh dežel. Soglasna, z ruhrskkni rudarji je socialistična stranka mnenja, da bi se določne ponudbe s strani a^.'tanie nemške vlade ne smatrale za- šib-
Rusija
Kongres ruske komunistične stranke
MOSKVA, 19. Kongres ruske komunistične stranke je bil oivorjen od Zinovie-va, kateri je poudatrjal, da Rusija ni hotela pristati v Haagu in v Genovi na predloge kapitalističnih držav, ker ni hotela, da bi se ž njo postopalo kakor s kako kolonijo. Povdarjal je prebujenje na Vzhcdu in izjavil, da se Rusija veseli vsaka zbiižanja z zapadno Evropo. Nov evropski spor ni nemogoč, toda Rusija mora storiti vse, da ne bo zapletena- Opozarjal je na rastoč izvoz ter izjavil, da bo ruska trgovinska bilanca v 3 letih aktivna.
Avsfrijs
Vznemirjenje opozacionaleih krogov v Avstriji zaradi imenovanja inozemskega delegata v ravnateljstvo nove državne banke
DUNAJ, 19. Upravni svet nove avstrijske državne banke je sklenil imenovat! tudi enega inozemskega zastopnika v ravnateljstvo banke. Ne ve se še, katero državo naj bi zastopal ta delegat, toda spričo odpora italijanskega delegata Mil?nsa proti temu predlogu, ki da je odveč in da škodi interesom, ugledu in neodvisnosti Avstrije, se zdi, dla ta delegat ne bo Italijan. Na vsak način je opozicionalno časopisje izrabilo ia sklep upravnega sveta nove državne banke za borbo proti vladi, češ tako so hotele inozemske banke, katerih zaupnik je glavni komisar Zknmermann. «Arbeiter Zeihing» napada kanclerja Sei-pela in mu očita, da hoče Avstrijo podvreči tuji kontroli ter naziva «kanclerja tujih bank».
«Wiener Jcurnal» pravi, dai je plača 5 miljard kron, ka jo bo imel ta tuji delegat, preveliko breme za skrčeno avstrijsko bilanco. «Tag» pravi, da so že besede italijanskega delegata, ki se je ifcjavil prot{ imenovanju tujega delegata, dovoljno svarilo za Avstrijce, ki bi morali spoznati pot svoje usode.
Med tem se javlja, da je odšel Zimmer. mann iz Ženeve v Rim, kjer bo še pred ženevskim sestankom stopit v stik z ita< lijanskim delegatom Salandrc.
AlbanU m
Albansko vprašanje pred svetom
Zveze narodov
ŽENEVA, 19. Včeraj se je svet Zveze narodov bavil s poročilom preiskovalne komisije za Albanijo ter imenoval Hun-gerja, visokega uradnika nizozemske kolonijalne uprave, za finančnega svetovalca pri albanski vladi. Omenjena preiskovalna komisija je predložila dve poročili, in sicer eno splošno, drugo pa le za južno Albanijo. Poročili set bavila s potrebami Albamje za zboljšanje njenega gospodarskega in finančnega položaja. Ministrski predsednik albanski je izjavil v imenu svoje vlade, da bodo imeli tehnični svetovalci vsa petreb-nai pooblastila, ki jim bodo nudila priUko za najširše delovanje za splošno povzdigo Albanije. Tudi je komisija imela prilika ugotoviti nujno potrebo Albanije po inozemskih kapitalih za razvoj svojega naravnega bogastva in za ustanovitev emisijske banke, kakor tudi drugih bank za trgovce in poljedelce, iz česar pa sledi, da bedo morali voditi albansko upravo možje, ki bodo vredni zaupanja inozemskih kapitalistov. Zakonodavstvo se bo moralo prilagoditi današnjim naziranjem, javno varstvo bo moralo biti zagotovljeno. Komisija ima polno zaupanje v albansko pleme, ki ne sme pustiti prilike, ki mu ga nudi Zveza narodov za- ureditev notraniih razmet Albanije.
Amerika
Vseamariški kongres — Sporazum glsde skrcitve vojne opreme nemogoč?
S ANTI AGO, 18. Neki član vseameriške-ga kongresa je izjavil zastcipniku agencije «Havas», da večina kongresisiov smatra, da je nemogoče priti do sporazuma v vprašanju skrčitve vojne opreme, kakor zahtjeva Čile. Kolumbijska delegacija poudarja, da se more prepustiti obramba malih dirža* podmornikom, aeroplanom in strupenim plinom. Enako stališče zastopajo tudi Pa-, ratfuav in države srednje Amerike.
DNEVNE VESTI
V album sramotiicem našega jezika. V
,tukajšnjem glasilu fašistovske stranke smo imeli že večkrat priliko citati razne sramotilne scdbe o naši slovenščini. Naš jezik da ni nikak jezik, vse, kar imamo v njem., da smo ukradli drugim narodom, skratka: da smo iakorekoc narod brez jezika. Tako sramotenie našega jezika je le ena izmed stotero oblik, v katerih se pojavlja in očituje zagrizeno sovraštvo enega dela naših sodeželanov laške narodnosti proti vsemu, kar je slovenskega. Vsled tega se nam ne zdi vredno, da bi se spuščali z za-ničevalci našega narodnega jezika v kaka jezikoslovna p-rerekanja in dokazovanja, in bi prav gotevo ne poklanjali takim izfcm-hom sovraštva nikake nadaljne pozornosti, ko bi nam ne bila dana danes ugodna in prijetna prilika, da opovržemo ♦csodfoo^ < Popola di Trieste» o našem jeziku in naši kulturi z mnenjem drugega italijanskega lista. Te dni je namreč prijavila turinska «Staniipa» (od 10. aprila 1923.} zbirko slovenskih narodnih pesmi, kil je izšla pred kratkim v Gorici, in v tem naznanilu se nahajajo tudi sledeče besede: «Da pri nas le malo poznamo slovenski jezik in slovensko književnost, je kriva neutemeljena domneva, da je slovenščina; le neznatno narečje srbohrvaščine ali da gre le za jezik, ki ga govori samo peščica ljudi in ki mu je usojeno, da kmalu izgine. V resnici pa je slovenščina dtbro razvit jezik, ki ima svo^o malo toda ne neznatno književnost in znatni množino prevcd'cv tujih pisateljev, kar priča o stopnji kulture, na katero se je slovensko ljudstvo popelo.« Sramctilci nas-šega narodnega, jezika naj si te besede turinskega, zelo razširjenega lista lepo zapišejo za ušesa, da jim bodo zvenele kot stalen opomin, ker bi se jim znalo sicer zgoditi, da se s stičnimi «sodbanii» zopet laiiko blaanirajo pred italijanske }a\ncstjo.
Državno udruženje preprodajalcev monopolnih predmetov- Preteklo neceljo> je imelo to udiruženje v dvorani Societa epe-raia triestina napovedani izredni občni zbor. Pc poročilu predsednika je bilo sklenjeno, da se ustanovi med člani konsumna zadruga za predmete, ki niso podvrženi monopolu. Tajnik je prečiial tczadevca pravila, ki so bila sprejeta. Sklenjeno je bilo.1 tudi, da se poveri odboru izvršitev vseh korakov, ki so potrebni, da se zadruga ustanovi, ker bi bilo poslovanje potom cbčnih zborov preokorne. — Vnela se je nato- živahna razprava o nedeljskem počitku in sklenjeno je bilo z veliko večino delno zapiranje razprodajaln^c ob nedeljah. H kcncu je bilo sklenjeno, da se princezinji Jclandi pošlie čestitka.
Oddelek glede brzojavnih pri310^"1'
Tržaško poštno ravnateljstvo javlja: a) Ne vrača se vrednost bonov za plačan odgovor pri internih- brzojavkah, če je naslov-Ijenec uporabil bon ali če je ta iz bodisi kakega razloga ostal v posesti brzojavnih uradov, b) Stalna pristojbina za unirčeije brzojavke pred odpošiljatvijo znaea 75 stotink. c) Pristojbina za prepis brzojavke znaša lir 1.50 za vsakih 100 be«ed'. Pri nujnih brzojavkah je ta pristojbina dvojna.
21. april — državni praznik dela. Vlada je odredila, da se bo 21. april, obletnica
blagajnika in računskih pregledovalcev, volitve novega odbora, razno. — K obilni udeležbi vabi odbor.
»Tečaj za krojenje«. Opozarjamo vse one, ki želi učiti krojenje, da se takoj prijavijo, pismeno »Žensko dobrodelno udruženje« Trst, centro, casella postale 384. Prijave se sprejema j o tudi v tečajih za ročna dela pri sv. Jakobi^. ob pondeljkih in četrtkih od 4-6 pri Sv. Ivanu in v Skednju. Ako se prijavi kje v okolici večje število učenk, se lahko priredi tečaj v istem kraju. Posebno opozarjamo one, ki so po dnevu zaposlene, na večerni tečaj, ki se bo vršil v sredini mesta od 8 zvečer dalje.
MDP — St. Jakob. Jutri ob 14X reden sestanek. Točnost. Po sestanku vaje dramatičnega odseka.
Mandolini stična skupina ima istotako, kakor dogovorjeno, svoje vaje.
Turistični odsek priredi izlet v bližnjo okolico, da omogoči vsem članom udeležbo. Natančneje pri sestanku.
Danes ob 2054 odborova seja. — Preds. Športno društvo «Adria»f Kolesarski odsek priredi v nedeljo pri lepem vremenu izlet v Štanjel. Odhod ob 8 izpred Obeliska na Op-činah. Člani se ga udeležijo polnoštevilno. Posebno pa so vabljeni ^kolesarji iz okolice in z bližnjega Krasa. — Vodja,
iz tržaškega živiienia
Delavnica ponarejenih beokovcev odkrita, Predvčerajšnjih zvečer se je podal oddelek stražarjev v kamijcKnii v kraj blizu Žavelj, katerega pa kvestura noče še natančneje označiti. Ko so se stražarji pribB-žali neki hiši, so vidteli bežati tri esebe, katere so zasledovali, fcl pa so se zgubile v temi. Vdrli so v hišo ter našli v kleti gorečo svečo ter 670 bankovcev po 50 lir Banice d' Italija s serijo E 155, 4449. Bankovci so bili že «iz gotovi jem», manjkalo jim je le takozvamc vodeno znamenje. V kleti so policisti našli tudii a-aznso tiskarsko oredje. Seveda je biki vse zaplenjeno. Policija zasleduj,© posiarejalce.
Tvrdiia csieparjerui za 12.090 lir. Včeraj se je pojavil na tukajšnji kvesturi šel tvrdke Al-izredni efečni berlo di Giovanni, nahajajoče se v Bresciji.
Mož je službo vršečemu uradniku ovadil nekega Antona Armanni, tega ženo Ariello in nekega Alojzija Pappalardo. Povedal je, da je ta trojica osleparila tvrdko, kateri načeluje, za svolo 12000 lir. Pred nekaj meseci je namreč ta trojica naročila pri njegovi tvrdki za 17000 lir blaga ter poslala na račun znesek 5000 lir. Tvrdka Alberto Di Giovanni je odposlala naročeno blago, toda na ostali zneGek (12000 lir) je zaman čakala. Včeraj je šef tvrdke dospel v naše mesto ter začel poizvedovati po imenovani trojici, ki bi morala stanovati v ulici Canova, kamor si je bila naročila blago. Toda v ulici Canova nI bilo ne duha ne sluha o »trojici in mož je tedaj uvidel, da je tvrdka Alberto di Giovanni šla na limanice premetenim sleparjem* Ni mu preostajalo drugega, kakor naznaniti zadevo na kvesturi. Policiia poizveduje po sleparski trojici.
Nesrečen padec z voza. Včeraj zjutraj se je pomikal po sprehajališču Regina Elena v Barkcvljah težko naložen voz, na katerem je sedel poleg voznika tudi 51 letni delavec Fran Cirello. Naenkrat je Cirello, vsled nenavadnega sunka voza, izgubil ravnotežje, padel pod voz ter prišel po nesreči z levo nogo pod kolesa. Voznik, ki je zapazil nesrečo, je takoj ustavil voz in priskočil delavcu na pomoč. Revež se ni mogel spraviti po koncu in je tožil, da ima hude bolečine v levi nogi. Na lice me
______ sta je bil telefoničnim potom poklican zdrav-
ustanovTlve Rimi; prez^vaTv vsej".kralje-j nik.rešilne poslaje. kateri ugotovil, da ima
prizna njegovo pošteno delovanje. Rekel je dalje, db se je sam bo tel prepričati o nedolžnosti svojega varovanci in iele, ko se je popolnoma uveril, da je «0 po krivem zamotan v ta proces, se je odloČil zagovarjati njegovo zadevo. Govornik je v dolgem govoru opisoval Mosettigovo dek»-v&nje; skušal je dokazati porotnikom, da so bili njegovi stiki z zločinci upravičeni in potrebni, ker je tako imel zločince v svoji oblasti; Mosettigova zasktga je, <fa ne bode ostal nekaznovan zločin v ulici Dante. Vse obtožbe, ki so jih nagromadili proti njemu v tem procesu, so napravljene iz maičevanja članov tolovajske tolpe Braico. Govornik je zaključil svoj govor zahtevajoč od porotnikov, na; potrdijo popolne nedoLžno«.t Mosettiga, ker bi mu tako bHo omogočeno, da bi nadaljeval svojo koristno službo kot policijski agent.
Včeraj zjutraj je govoril odv. Contreras, zagovornik Mihaela Brade^chia. Govornik je opisal svojega za&tcvpanca kot mladiega, neizkušenega človeka, ki ga je pok. Braico imenoval polumrtve ca. Rekel je, da je Bradasch&a deček ki je bil zapeljan od slabe družbe, in ni mogoče trditi, dSa je bil ravno Brc diascihaa! tisti tolovaj, ki je strahova! uradnika Zaocuttija; gotovo je samo to, dia je Bractaschiai pri prvem strelu vrgel proč revolver ter zbežal po ulici S. Nicold. To naj bi bil krvoločni tolovaj toipe Braico? Braico je eduni kriv strašnega zločina. Ker je on mrtev, naj bi se kaznovali živi? Govcrnik je opomnil, da ne misli izkoriščatl te ckolsčime, toda tudi ni pravično in ne človeško, da oškodovane stranke z ene strani in državni pravdnik z druge strani, špekulirajo na te nesrečnike, ki jih je zla useda vrgja na zatožno klop. Odv. Contreras je končal svoj govor, zahtevajoč, naj porotnikf zanikajo vprašanja glede sokrivde pri umoru ter naj pritrdijo na vprašanja glede duševne abnormalnosti Mihaela Bradaschia.
Po kratkem odmoru je predsednik dlal besedo odv. Bologna, branitelju obtoženca Ghe-rdola, Govornik je opisali Gherdelaj koi bojazljive a, hromca, ki je vsled udarcev zle usode začel med tolpo Braico.
Ob 12 je bila razprava prekinjena.
srce! Bodi na tem mestu ponovno izrečena g«
poslancu najprisrčnejša zahvala.
• * •
Po govoru se je vršila igra. Kakor že prej omenjeno, je nad vse pričakovanje dobro uspela. Veseloigra, trodejanka, je vzeta v svoji celoti iz kmeiskega življenja, polna kaj slikovitih prizorov, katerim pa v ničemer ne manjka «soli». Igralci, .ki so nastopili šele prvič, so svoje vloge podali kaj dobro. Hlapec Jernej je bil naravnost izvrsten. Vzbujal je obči smeh z vsako svojo kretnjo, kar priča o dobrem okusu režiserja. Tudi druge vloge so bile dobro zadete. Par nedestatkov, ki jih imajo vsi začetniki: ne «rekel, pisal itd.», ampak «teku, pisou itd.» izgovarja kmet-Slovenec. Kdor podaje kmeta na odru, ga mora v jeziku in izgo-va rjavi posnemati. Tudi mora izginiti ono večno zibanje, ko kdo govori z menoj, ko koga čakam itd. Tudi s palico se ne «natrkava» vedno po tleh, kakor je to delal Iglič. Slabo se je vedlo občinstvo s svojim šepetanjem in celo glasnim govorjenjem. To moti igralce in jih be
vini kot državni praznik dela. Ta dan, koponesrečenec levo nogo ^g™ * st°Pa,u-il pregled prostovoljne Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
se bo tudi izvršil pregled _ milice za zaščito države, se bo smatral kot
Vesti z Goriškega
Planina pri Vipavi. Pretekla nedelja bo gotovo ostala nam vsem v neizbrisnem spominu. Po dolgem odmoru od 1. 1914. sem je naše domače izobraževalno društvo priredilo nad vse pričakovanje dobro uspelo veseloigro «Kdo je mrtev?» Dvorana je bila nabito polna, tako da ni bilo niti prostorčka več. Pred igro ije bil na programu pozdravni govor. Nismo pričakovali in zato je bilo naSe veselje tem večje, ko smo videli, da je priiel v našo sredo naš prvoboritelj «poslanec Dr. Josip Wilfan, a obenem z njim g Dr. Edvard Slavik in odposlanec osrednjega društva «Prosvete» v Trstu, g. Marij Urbančič. Dolgo smo si želeli, da bi imeli enkrat v svoji sredi našega prvaka in slednjič se nam je ta želja vendarle izpolnila. Nismo pričakovali, da bo to ravno ta dan, posebno vsled slabega vremena.
G. poslanec je bil sprejet z burnimi vzkliki. V svojem govoru je g. poslanec poročal o delovanju naših poslancev, posebno o korakih, ki so jih poslanci storili, kar se tiče naših krajevnih zadev. Nato je prešel na izmenjavo še nezamenjanega denarja naših zadrug. Tekom govora nam je kaj jasno in lahkorazumljivo obrazložil to vprašanje, za katero se je — ne obotavlja se priznati — s posebno vnemo za nimal g. poslanec Šček. V Zvezi s tem vpra
Tudi to mora v bodoče izginiti! Igralci, bodite vztrajni! Začetek je vsak težek. Zato je pa potem tem večje zadoščenje.
Srednješolsko društvo «Vcsaa» y Gorici, vabi vse člane na sestanek, kateri se bo vršil v soboto, dne 21 aprila, v prostorih Trg. Dona I. nad.
Glasbene-dramatična turneja. Za glasbeno^ dramatična večera, katera priredijo gg. Ivo Gaberščik, Stane Melihar in Anton Šubelj v soboto dne 21. t. m, ob 8. uri zvečer v Ajdovščini in v nedeljo, dne 22, t. m. ob 4. uri popoldne v Vipavi, vlada v omenjenih krajih, kakor tudi po vsej vipavski doliui veliko zanimanje. Gotovo je vzrok temu moralni uspeh, ki so ga dosegli imenovani gospodje v drugih krajih, posebno v Postojni in Ilirski Bistrici. Tudi v Tolminu in Gorici je bil moralni uspeh velik, čeravno niso prireditvi v teh dveh krajih izpadli materialno bogvc kako dobro. Prepričani smo, da bo v Ajdovščini in Vipavi udeležba mnogoštevilna in da bo na ta način našim mladim umetnikom zagotovljen tudi materialni uspeh turneje. Vsi trije gospodje se vrnejo potem zopet v tujino. Ti dve predstavi bosta torej poslovilna večera,
Ajdovščina. V soboto, dne 21. t. m. ob 20. uri, prirede gg. Ivo Gaberščik Stane Melihar in Ajlton Šubelj v dvorani g. Bratine v Ajdovščini glasbeno dramatični večer. Spored je bil objavljen včeraj. Računamo na čim večjo udeležbo. G. Šublja bo spremljal na klavirju naš priznani skladatelj g. Marij Kogoj,
Vipava. Glasbeno-dramatitni večer se bo vršil v Vipavi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 16, uri v dvorani g. Hrovatln.
Posledice vojne. 35 letni brezposelni Enij Schieratti iz S. Odorica pri Vidmu, prebivajoč v baraki v Podgori, je sekal v soboto pod Kal-varijo drevo, da preskrbi svoji družini kurivo. Pod zamahom sekire jc eksplodirala v deblu drevesa skrita granata in ga je tež-ko ranila po celem telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je kmalu potem izdihnil.
Pretresljivo je, da mu je žena ravno med tem časom iskala in tudi našla delo, ko ga že ni več potreboval,
29 letni Alojz Bigotti iz Trevi-ja pri Vidmu je bil zaposlen pri nabiranju še od vojne preostalega streliva. Pri tem nevarnem delu mu je eksplodirala na sv. Gabrijelu granata, ki ga je precej težko ranila na roki in na obrazu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. V Vrtojbi je naletel 9 letni Ivan Malič na granato, ki je eksplodirala in ga ranila na no-jjah in rokah, vendar zadob^ene poškodbe niso nevarne.
Tudi njega so prepeljali v bolnišnico. Brfe. Nameravana prireditev Br, in pevsk, društva se je radi slabega vremena odgodila na prihodnjo, nedeljo 22. t. m.
..... „ XT , , ,r . .. n . šanjem nam ie tudi pojasnil, kako to, da je
milice za zasuto cnzave, se do M.,udl	zebelye stopil. Natakar Val^ij Carbon- dob'ik jadransUa banka v Trstu onih 16 miljo-
-H šolah in javnih uradih, z	T Uo^T^J
^^ci našim zadmgam, ampak le Jadranski banki,
s^^V.suE^ff*ki 50 po večim
jemo sednij. Delalo se bo tudi v javnih in vćeraj z.jutraj, idoč po parnicu, stopil m p spol javnih industrijskih podjetjih.	j febelj, ki je molel iz lesenega mosta \
Tržaška kriza in vlada. Poročali smo že o; precej težko poškodoval na desni nogi. Dva £ ukrepih in posvetovanjih, ki se vrše te dni tovariša sta ga spremila na rešilno postajo,j' \f liimii t n/irnm na tfcsDodarski ooložai Tr-• kier mu je zdravnik razkužil in obvezal rano .
v Rimu, z ozirom na gospodarski položaj	__
sta in jadranskih pokrajin. V zvezi s tem je J ter mu nato svetoval, naj se poda v lud; uvodni članek .v včerajšnjem ^Popolo di bolnišnico, kamor je ranjcnec tudi set, Trieste», ki ga je poslal urednik tega lista, G ino d'Angelo, iz Rima. Naslov (Opomin šakalom) in oblika članka sta, kakor po navadi, bojevita, jedro pa je to: Napovedani obisk državnega podtajnika Acerba se je moral odgoditi iz razlogov notranje in zunanje politike, obisk pa je določen in se bo izvršil, Člankar je pooblaščen, da naznani, da sc fašistovska vlada že davno budno posveča položaju Trsta jn da bo zelo hitro izvedla celo vrsto ukrepov, ki bodo pokazali, kako se vlada zanima in razume vprašanje Trsta kot činitelja v gospodarstvu in politiki države.
mestno
Društvene vesti
«Delavsko podporno društvo« — bolniška blagajna, ul. Romagna 26/11, bo imelo svoj rtdni letni občni zbor v nedeljo, 22. t. m., ob 9.30 dopoldne v svojih društvenih prostorih. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika,
Porotno sodiiie
Iv«ženska obravnava proti morilcem Ezia Bolaifia
Tekem predvčerajšnje popoldanske razprave so se nadaljevali obraroibni govori.—o — .- ------- _	.
braniteljev Prvi je dobil besedo odv. Pin-! ampak ohraniti moramo treznost m hladno-cherle za£€<vornr'k pc-Hcijskega agenta; krvnost, presojati z možato resnostjo vsako Mcsettiga V začetku svojega govo?a jc' »tvar in posebno tudi taka vprašanjat Nasa
rekel, dl bi bil molčal, če nI bi bil držaji»^^	i^^SfSJ
____________f Temu nasproti pa
predstavljajo naše zadruge italijanske državljane. Ko so se zastopniki jugoslovanske vlade pri tozadevnih pogajanjih zavzemali, da bi se tudi našim zadrugam menjal v Jugoslaviji naloženi denar, so prejeli od italijanske vlade odgovor v tem smislu, češ «Jugoslavija brigaj se "za svoje državljane, a za svoje bom jaz že sama uredila,
G. p osi. nam je zagotovil, da so bili storjeni vsi koraki, da se bo tudi vprašanje naših zadrug čim prej rešilo. Ne smemo obupavati,
, . . ,, .. i naša dika. Čeravno nas radi te treznosti česce pravdnik, ki je zahteval za Mosettiga sicer j nazivaj0 nekulturne barbare, je ravno to naše cprostilno razsodbo, v svojem zatožnem održanje in vedeirje jasen dokaz in priča naše govoru, predstavljal porotnikom, obtoženca visoke kulture in izobrazbe.
v slabi luča gled'e njegovega delovanja. J Qovor g poslanca je bil sprejet na znanje Govornik stremi namreč za tem, da izide; z burnim odobravanjem in dolgotrajnim plo-obtoženec Mcsettig, iz tega procesa ne skan:em. Videlo se je, da je ljudstvo skozi in samo oproščen, ampak, da se mu tudi skozi razumelo govornika, da mu je videlo v
PODLISTEK
WILKIE COLLINS;
Gosp*t v belem
IZPOVEDBE dSSPiCE HALCOMBE
58
Pustila sem Lavro, ki je šla sama gori, jaz1 Ani Catherick, ki je prevzela vse naše zani-pa sem 9t podala ven, da bi se razgledala po manje. Komaj smk stopila v sobo, je izrazila stezah v neposredni bližini hfte. Okoliščine, v svoje začudenje, da ni bila še pozvana v knjiž-katerih se je Ana Catherick od nje poslovila,' nico h gospodu Persivalu, kakor je bilo napo-so mi vzbudile tajno ielfo doznati, kje in kako; vedano.
je grof prebil popoldanske ure. Tudi se je j Glede tega moreš biti mirna, sem rekla, vzbudila v meni nezaupna sumnja o uspehih vsaj za sedaj ne bo treba, da poizkusiva svojo
odločnost, G<
onega potovanja, ki ga je gospod Persival sam napravil in od katerega se je vrnil pred nekolikimi urami.
Ko sem se na vse strani razgledala, ne da '.bi videla ne grofa ne Persivala, sem se vrnila ~ v hišo ter šla skozi vse sobe v pritličju. Vse so bile prazne. Stopila sem zopet v vežo, da bi se pedala gori k Lavri. Grofica fe odprla duri, ko sem šla mimo njene sobe. Ustavila
Lavrine oči so me pazno motrile tekom
mojega govora.
Ti veruješ torej v tajnost, ki se jo moj mož tako boji? je vprašala. Da, verujem.
Ana Catherick se je obnašala skoraj besno,
njene oči so legale mirno in brezizrazno sem sem se ter jo vprašala", če ve, kje sta njen so	___
in tja, ko je izrekla one besede, Marijana. Ali; prog in gospod Persival. Pritrdila mi j« nekoč, vali, in ki ga silno potrebuj«, kako da se fe
oepod Persival je izpremenil svoj načrt in zadeva s podpisom je preložena.
Preložena? je ponovila Lavra silno začudena. Kdo to pravi?
Jaz sem to zvedela po grofu Foscu. Mislim, da se hnave ravno njegovemu posredovanju zahvaliti, da se ie tvoj moi premislil.
To se mi adi nevijatno, Marijana. Če je imel moj podpis namet) omogočiti, da pride gos^>d Persival do denaifa, kakor sva domne
bi se v drugih rečeh zanesla na njo?
Jaz se ne zanašam na nič drugega kakor na svoja opazovanja glede obnašanja tvojega moža, Lovra. Besede Ane Catherick presojam samo po njegovih dejanjih in zato sklepam, da ima res neko tajnost.
Drugega nisem rakla, vstala sem, da grem iz sobe. Vznemirjale so me misli, katere bi ji
da je pred dobro uro videla oba z akna. Grof ji je rekel s tisvo svojo obzirnostjo, ki jo je kazal tudi v malenkostih, da gresta s prijateljem na dolg izprehod.
Dolg izprehod! Odkar sem ju poznala, vem, da nista bila nikoli skupaj na izprehodu. Gospod Persival ni maral za nobeno drugo gibanje izvzemši jahanja in grof ni bil splon prija
bila gotovo razkrila, če bi še skupaj ostale.! tel- gibanja (razen, če se mi <je z vso> vljudnostjo To pa bi utegnilo biti nevarno zanjo. Slutila j vsilil za spremljevalca).
sem, da se bliža grozeča bodočnost. Ta slutnja: Ko sem prišla k Lavri, sem zvedela, da se me je navdajala z neizrečeno grozo. V meni; je v moj« odsotnosti sope t spomnila na ie ne
Bonna oorotUm*
Tečaii;
•Trst, 19. aprila 1923
Cosulieli . . .	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	*	m •	317
Palmatia • • • .	*	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	• •	
GeroHmlch . .	•	m	•	•	v	•	#	■	•	p				
Libera Triertlna .	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	• •	A
Llojd • • • • •	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	• •	140?.
Lussino . • • •	•	m	•	•	•	•	•	•	•	•		#	* •	6411
Ifartlnollch . . .	•	•	•	•	•	•	■	•	•	•	•	•	9 9	
Oceanla • . • •	•	•	•	•	•	m	•	•	•	•	•	*	9 9	J18
Premuda . « . .	•		s	•	•	9	■	•	•	•	•		9 9	800
Tripcovlcb • . .	•	•	•	*	•	m	•	•	•	•	•	•	9 m	28 J
Ampelca . . . .	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	• •	500
Cement Daimatia	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	• B	33 S
C«mcnt Spalato .	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	•	9	• •	25fo
Valuta na tržaškem trgu.
Trst, 19. aprila 1923
ogrske krono . •
avstrijske kron«i
češkoslovaške krono •••«.. dinarji • > ••••••••«.
le JI
marko •••••••••••••
dolarji •••••••••••«
francoski franki ••••••••
švicarski franki ••••••••
siigleški funti papirnati • . . • .
0.4250 0.47',;» 0.0280 O.O.i 60.20.— 60.60 20.30.— 20.50 9.25.— <J.7f> 0.0650 0.0T2"> 20.15 20 25 194 —. 967.—. 94.15.
Mali ©g!
s« računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele Črke 40 cloi. beseda. — Najmanjša pristojbina L —. Kdor išče službo« plačo polovično ccno
ČEVLJARSKI stroj za krpanje prodam po r Sežana 44, Hrib.
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in z oo. je po najvišjih cenah plačuje edini grcaišt Belleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v II. Bistrici.	78/3
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I.	44
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II.	45

oglasi v M imsio najboljši uspeli
PREKLIC.
Podpisana izjavljam, da so vse žalitve, ki sem jih izrekla na račun članov in članic pevskega društva „Zastava" iz Lonjerja neutemeljene in neresnične ter jih tem potom preklicujem.
Lonjer, 20. aprija 1923. i97 Marija Čok, Lonjer št. 165.
Gospodarstvo
Nova kreditna in stavbna zadruga v Maribora. Dočim se v Belgradu, Zagrebu in tudi v Ljubljani tolikanj zida, je ostal Maribor dotlej skoro popolnoma mrtev. Lani ustanovljena Mariborska Gradbena akcija kot društvo v smislu pravil ni mogla zidali. Pred kratkim pa se je po inicijativi tega društva ustanovila Kreditna in stavbna zadruga «Mo:anir». Za zadrugo se je pričelo takoj splošno zanimanje tudi izven Maribora. Čeprav zadruga pravno le ne obstoji, je prijavljenih ie mnego zadružnikov. V soboto 21. aprila se vrši ustanovni občni zbor, ki potrdi pravila in izvoli za dobo 4reh let definitivno načelstvo. Da pridobi zadruga čim več tudi manj imovitih članov je stavila deleže samo na 250 Din. pristopnino pa 25 Din. Delokrog zadruge je neomejen. Po številnih sedanjih prijavah iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije sodeč, se zamore zadruga razviti v veliko korporacijo s centralo v Mariboru. Radi občutnega pomanjkanja denarja bo zidala zadruga iz prva samo za take člane, ki lahko plačajo in .ki to store rajši pri zadrugi, ker vedo, da ie ceneje in ker hočejo s tem dati zgled in spodbudo tudi drugim v korist zadruge. Na ta način b zadrugi pri zadostnem številu plačujočih članov že v kratkem mogoče i preskrbeti prvim članom vsaj stavbišča pozne- s je pa saj stanovanja v najpreje zidanih hišah.! Splošna delavnost tudi za manj hnovite Člane j in tudi glede preskrbe lastnih domov se prične prihodnje leto, pri zadostnem številu članov, pa lahko tudi že letos. Zadruga sprejema na račun in korist članov tudi vloge in naplačila, ki na) omogočijo, da pridejo tudi manj imoviti zadružniki preje na vrsto. Zadruga se nahaja začasno v pisarni Mar-Stan Rctovški trg 1.
•J Za članke pod tem naslovom odgovarja ur«d-nittvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
- - - - rn^^mi
t
S tužnim srcem javljamo, da je naš ljubljeni
Zoran Hribarn!
stud. iur.
dne
v 24. letu, po dolgi iti mučni bolezni, 12. t. m. v Zagrebu preminul.
Pogreb se je vršil 14. t. m. v Zagrebu. Tem polom izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so mu izkazali zadnjo čafet. TRST, 20. aprila 1923.
Nežat mati.
Iv?n, brat. — Mira in Draga, sestri.
In likerjev
Velika zaloga vina, žganja
JAi۩B PEEHaUC
ustanovljena leta 1878 Trs«, via S. T. Xydias si. 6, ftttfefon 2.36.
DAROVI
Za podružnico «Šolskega društva^ pri Sv. Ivanu je darovala gospa Rebek iz Vrdele 5 L kor se ni udeležila prireditve gojencev otro-fekega vrtca, IDenar hrani blagajničarka.)
Vedno v zalogi in po cenah izven vsake kontur I renče: pristen istrski tropinovec, kraški brinjc\e: j in kranjski slivorec.
! Lastni IzdeSka s šumeča vina kakor Šampanjec šumeči istrski refožk Lacrima Crlsti in druga.
Spedsliteta : Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino vec in drugi.	-
21VINSIU IN KRAMARSKI
I
KDOR IlOCE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
f
(19J)
v Jelšanah
se bo vršil dne 28. aprila t. 1.

stvar preložila?
Mislim, Lavra, da nama ne bo težko razrešiti te uganke. Ali »i pozabila na pogovor med gospodom P«rsivalom m njegovim zastopnikom, ko »I® šla skozi vežo? Ne, toda ne spominjam se — Toda )'az imam vse v glavi. Advokat je imenoval dve možnosti. Ena možaost ie bila do-
bui;tvoi podpis, druga Pa, za p^j^vj^ etionadstropna z več stanovanji in trgovskim lokalom se
Hiša v Ljubljani
upali, da naju pusti vaaj neka)
je vstajalo spoznanje, da se vsi zapletljaji rešeno zadevo glede podpisa, zadevo, ki sva} na miru s svojimi denarnimi zadregami.
okoli nas vije jo k nekemu nepoznanemu ciiiu. popolnoma pozabili nanio med pogovorom o
podpisati menice na trimesečai rok. In gospod
za Din- 500.000.—. Kupcu tudi stanovanje na raz-polago. Ponudbe pod „Hiša" na Aloma Companv, Ljubljana.