Slovstvena naznanila. Načrtanie slavjanskoj akcentolo»ii. Sočinenie Romana Brandta. Sanktpeterburg, tipograiija imperatorskoj akademii nauk, 1880, 4°, 338 str. Gosp. pisatelj razpravlja v tej ,knjigi naglas v vseh slovanskih jezikih in od 85.—112. strani osobito tolmači jako težavni naglas novoslovenski. Naštevši natanko vse spise in pisatelje, ki so poleg mnogih slovničarjev naših, govorili do sedaj o našem naglasu (Svetec, Žepič, Škrabec, Valjavec in Baudouin de Courtenay), pravi na 89. strani, da slovenska akcentuacija še ni ustanovljena, da pa osobno odobrava teorijo Škrabčevo in Valjavčevo, t. j. teorijo o trojnem naglasu. Vendar dostavlja, da svojega mnenja ni osnoval na preiskavanje narodnega govora, ker je premalo časa bival po Slovenskem, in da je bil s početka odločno zoper trditve Svetčeve, Škrabčeve in Valjavčeve, a da je po daljših razgovorih o tej stvari g. Levstik sebe in njega uveril, da je teorija Škrabčeva in Valjavčeva istinita (»v'pol'zu trojakoga udarenija«). Znano je, da se s tem imenitnim predmetom osobito vestno peča uže dalje časa g. prof. M. Valjavec v Zagrebu, ki je uže več korenito pisanih razprav priobčil v »Radu«, in v hrvatskih listih beremo, da je baš te dni spet v seji filologiško-bistoriškega razreda jugoslavenske akademije čital razpravo: »prinos ]; novoslovoiiskom naglasu. Naglas v substantivu ženskoga spola.« Tudi v uašein listu je obljubil tr. L. Svetco o priliki izpregovoriti o tej zanimivej stvari. JViU Itiiskcni izliaja, kakoi- »Molva« poroča, 485 časopisov, 376 v ruskem, 54 v poljskem, 31 v nemškem, 10 v letiškein, 8 v fiancoskem, po 6 v estonskein in jennonskem, po 4 v židovskem i tatarskcm, 4 v gruzinskem, 2 v finslusm in 1 v latinskom jeziku. Največ jih je v St. Peteiburgu (129) in v Moskvi (40). Med tom jo voč illustrovanih, leposlovnih in strokovuih listov. ,,ni'»iirskil lllll.Strsieija". Tako je irae prvemu illustrovanomii bolgarskemu listu, ki je začel izhajati v Sredci ter hodi na. svitlo vsakega meseca 15. dan. Prva številka prinaša podobo ruskega carja Aleksandra II. in bolgarskega kneza Aleksaudra I., piizore iz bcrcegovinskega vstanka, slap pod Radornirom, tipo iz Pirota, staro coikev sv. Jurija v Kistendži in sliko Izgorigrada. Književni del razven toliuačenja naštetih slik donaša člauko o bolgarskej osvobodivnej vojni 1876. iu 1877. leta, več pesnij in povestij. >Lj. Zvon.« D o p i s i. Iz Novega mesta (Itnrtolfoveffit). — Perva lokalna učiteljska konferenca v Novomestu. — V zadnjem (7. 1.) »Učit. Tov.« bilo je naznanjeno, da bodo v raznib krajih novomeškega šolskega okraja lokalno konference v ta nainen, da bi pospeševala se dobra roč v šolskem napredku na vse strani. Prva teh konferenc vršila se je 2. aprila v Novomestu, z učitelji iz Št.Mihela, Prečno, Stopič, Št.-Petra, Brusnic, Meliovega, Belecerkve i Mirnepeči. Obravnovale so sc sledeče reči: Ker je formalni in materijalni šolski naprcdek odviscn pcrvo od rodnega obiskovanja šole, pretresovali so se tudi temeljito vzroki, ki zaderžujojo v resnici redno obiskovanje šolo, tcr nasvetovala sredstva, s ktenmi bi se moglo vsem tem neprilifiiiostim v okom priti. Govorilo se je potem o učnoin načertu, o različnih metodah pri podučevanji otrok in o napredku, ki ga morejo učiniti te metode. Ker pa učitelj ni samo za dobro podučevanje v raznih predmetih odgovoren, ampak tudi za pravo odgojo, razgovarjalo se je tudi o pripomočkih, ki morejo posebno dan danes pospeševati pobožno in nravno vedenje žolske mladine, zraven se je pa poudarjalo to, da gojilo bi se zlasti na Ijudskej šoli domoljubje ožje i daljne domovine, i ljubezen do Njib Veličanstva presvitlega cesarja. — 0 popravilih šolskili poslopji, o snaženji Solskih sob i učnih pripomočkili, sklenilo se je, da se poprosi c. k. okraj. šolsk. svot, da bi dobivali krajni šolski sveti na drug bolj hitri način proračunski denar, s katerim bi mogli potem vse to bolj naglo oskerbeti, posebno pa omisliti vse zgoraj imenovane učne pripomočke. Govorilo se je tudi o obiskovanji i napredku ponavljavne šole in o nasvetih, ki bi stavili se pri letošnej deželnej konferenci, v katero naj bi se možje učitelji domorodci volili. Zadnjič razgovarjalo se je o važnih točkali, ki so še bile na dnevnem redu, kar se tiče šolske higienije, šolskili vertov i sploh podučevanja v kmetijstvu. G. okrajni šolski nadzornik je konstatoval z veseljem, da so dobile razun ti-eh šol, vse Ijudske šole novomeškega okraja v dveh letili šolsko verte, priporočal je gorko vsem zbranim učiteljem, da naj vestno porabijo te verte v pravi prid mladine i občinstva, da naj kolikor je v njili moči z marljivitn podučevanjem v kmetijstvo, pomagajo ubozemu kmetu na noge. Priporočal je tudi, naj bi kranjski učitelji bolj podpirali »Učiteljskega Tovariša« in naj bi bil vsak učitelj Novomeškega okraja podpornik iiaše domače reči. — Končno je tudi nasvetoval, da bi o priliki poroke cesarske visokosti cesarjeviča Rudolfa s kraljičino Štefanijo, nasadili na vsacem šolskem vrtu dvanajst drevescev na čast visocih teh osob i to nasaditev »Štefanijni« gaj imenovali. Jernej Pirnat, učitelj Prečenski. NB. Na štirirazredni deški ljudski šoli v Novomestu i na dvorazredni dekliški bile so že v prvem tečaju lokalne konference, za vsako šolo posebej. Bog! Iz lo^atske^a okraja. 31. p. m. je imel stalni odbor v Logatcu sejo> v kateri so se za letošnje uradno zborovanje, katero bode 8. junija v središči tega okraja, v Planini, naslednja vprašanja doloCila: 1. Na kak način bi se uže v Ijudski šoli zoper ubo/.anje Ijudstva delati zamoglo? 2. Je-li ponavljalna šola koristna naprava ali ne? 3. Kedaj in kje je takozvana koncentracija pri poduku v Ijudski šoli na svojem mestu? — 0 pervi točki bode poročal gosp. Mandeljc in gospdč. Sterlč, o drugi gosp. Kermavner in gospdč. Kepič, o tretji pa gosp. Pleško in gospdč. M. Galle. »Šchlztg.« Iz Beljaka. Da Slovenci izvedo, kakšne so razmere glede slovenščine na tukajšnjej gimnaziji, naznanjam sledeče: Sloveuščini ste tukaj samo 2 uri na teden odločeni. Uči se v dveli oddelkih; v prvem je 9 učencev, v drugetn pa 8, skupaj tedaj 17. Med temi je 10 Slovencev, Nemcev pa 7. V vsakem oddelku se podučuje na teden 1, reci eno uro. »Kres«.