Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Poštnina plačana v gatavfnT
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 72
Maribor, sobota 29. marca 1930
i
€€
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitn#m č«k. z*v. v Ljubljani it. 11.409 V«lj« m#*»čna, prtjenM v upravi ali po polti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
U/edništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova ceata št. 13
Oglati po tarifu oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiarnova ulica It. 4
Razmerje Poljakov do siovanofilstva
Ko se je pri nas, 1918. leta, država že začela organizirati, so se Poljaki še precej časa bojevali, in sicer ravno s Slovani: Rusi, Ukrajinci jn Čehi. Ko pa se je vojna končala in so se strasti nekoliko umirile, je vendar v splošnem zanosu osvobojenja, ki je tedaj zavladal, tudi slovanofilski čut prišel do izraza. In ko so poedine skupine izletnikov (posebno iz Jugoslavije) prihajale na Poljsko in so se začeli jugoslovanski viso-košolci seliti s čeških na poljske univerze, se je začelo zbujati slovanofilstvo tudi pri onih, pri katerih je bilo že zamrlo, ali pa se sploh nikoli niso navduševali zanj. Nastalo je tedaj na Poljskem nekako romantično navdušenje kakor 1. 1848. Kot plod tega zanosa so se začela ustanavljati razna slovanska društva in krožki, v Varšavi je začel izhajati celo časopis pod naslovom 'Kultura SIowianska«. A vsi ti pojavi so bili le efemernega značaja: navdušenje se je začelo polegati, društveno članstvo manjšati, a »Kultura Slovvianska« je prišla, zdi se mi, samo do 10. številke, ki je bila posvečena ravno Jugoslaviji, in je prenehala.
^ Kljub temu so se nekatera društva, čeravno z manjšim številom članstva, vendar obdržala do danes. Tako so se ohranili poljsko-češkoslovaški klubi. Razmerje med Poljaki in Čehi postaja vedno bolj prisrčno, posebno, ker ga diktirajo politične potrebe, in danes je že skoraj popolnoma izginila ona prikrita mržnja in nezaupanje Poljakov napram Čehom.
Posebno simpatijo pa uživajo med Poljaki Jugoslovani, pštevilo poljsko-jugo-slovanskih društev je celo narastlo. dasi je pri nekaterih število članstva nekaj padlo. Najstarejše izmed teh je »Polj-sko-jugoslovanska Liga« v Lvovu. Osnovala se je leta 1923. in prvi njen predsednik je bil znani poljski pesnik, univ. profesor Jan Kasprovvicz. Danes šteje okoli 250 članov, a predsednik ji je Adam Karchesy, ki je bil pred vojno uradnik v Dalmaciji, a po prevratu nekaj časa poljski konzul v Zagrebu. Poleg tega obstojajo slična društva tudi v Poznanju, Katowicah in Varšavi, ravno-tako po univerzitetnih mestih različni Idijaški krožki prijateljev Jugoslavije. Ravno v teh dneh se je vršil v Varšavi kongres delegatov vseh poljsko-jugoslovanskih društev na Poljskem, na katerem se je imela osnovati splošna Liga poljsko-jugoslovanskih društev v državi. Od Jugoslovanov sta govorila na tem kongresu naš poslanik v Varšavi B. Lazarevič in dr. Julije Benešič, kateri je v začetku tega meseca prevzel funkcijo prosvetnega referenta v Varšavi, kakoršno vrši že več let v Pragi dr. Dragutin Prohaska.
Kakor moremo spoznati iz teh površnih podatkov, je delo za slovansko vzajemnost na Poljskem precej živahno. Sicer ni več onega navdušenega kipenja kakor v začetku, ali zato je danes to «elo mnogo bol; sistematično in resno. Steviio pristašev vseslovanske ideje se
Mariborski planinci zborujejo
JUBILEJNI OBČNI ZBOR MARIBORSKE POBRUŽNICE S. P. D.
Zdi se, kakor da različne športne panoge po svoje uplivajo tudi na razpoloženje:	predsinoči smo bili
priče zborovanja, ki se je zdelo kakor razburljiva nogometna tekma, sinoči pa smo se počutili kakor v vedrini planinskega solnca in med Šumenjem stoletnih planinskih gozdov, v svežem gorskem zraku, ki blagodejno pomirjuje telo in duha, in kakor v objemu neskončne ljubezni do domovine in prirodnih lepot naše zemlje smo obiskali naše postojanke na Pohorju gori do Ribniških jezer, ter prepotovali naš obmejni Kozjak od zapada do vzhoda . . .
V	Narodnem domu je sinoči imela mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva, ena najmočnejših in najagilnejših podružnic, svoj XI., obenem jubilejni občni zbor no končanih 10 letih uspešnega dela. Predsednik sod. sv. g. dr. Senior je uvodoma toplo pozdravil zastopnika oblasti, ravnatelja dr. Tomi n-š k a kot zastopnika Osrednjega odbora S. P. D., podnačelnika podravske podružnico S. P. D. ravnatelja Pišeta, načelnika okr. cestnega odbora Ž e b o t a. načelnika zadruge »Ribniška koča* inž. Šlajmerja, načelnika zimskošportnega podsaveza dr. O r o ž n a, predsednika S. S. K. Maribora dr. S t a m o 1 a ter vse druge zborovalce. V širokih potezah je podal sliko podružničnega dela v minolem letu. Izpopolnila se ie Mariborska koča, otvorila se je nova koča na Klopnem vrhu, pripravljala se je zgradba koče ob Ribniških jezerih, ki se bo letos pričela graditi, pripravljajo se nove planinske postojanke na Kozjaku. Izvršile so se premarkacij in markacije novih poti na Pohorju in na Kozjaku, kateremu je podružnica začela posvečati vedno večjo pozornost, in se snuje tudi poseben klub ljubiteljev Kozjaka. Podružnica je v dobrih odnošajih s sosednimi podružnicami in je poskušala ustvariti zvezo pohorskih podružnic* kar se pa za enkrat še ni posrečilo. Sodelovala je na reorganizaciji S. P. D., sodelovala jo z raznimi sorodnimi (lovskimi, ri-barskimi itd.) društvi, udeležila se je otvoritev novih planinskih postojank na Donaški gori, na Šmohorju pri Laškem, na Pesku, na Ivanjščici, s lirvatskimi planinarji je nadovezala prijateljske stike, posvečala je svojo veliko pozornost zgradbi novih pohorskih cest, zgradbi pohorske vzpenjače, gojila je družabnost, pritegnila je v svoj krog mladino, zlasti dijaštvo itd. Obžalovati ima izgubo treh vrjjji članov: pohorske mamice gosoe TC5r-manove iz Činžata, Bogdana Dekleva in tovarnarja Kiiharja. Zborovalci so v znak pijetete vstali in zaklicali po-koinikoni »Slava!«
Tajniško poročilo je podal g. G a j-'
š e k Lani je pristopilo 271 novih članov in je štela podružnica 1268 rednih in 4 ustanovne člane. Obisk koč se stalno veča, podružnica dela na njih preureditvi in povečanju. Pri Mariborski koči se bo letos zgradil kopalni bazen. Koča pri Sv. Pankraciju na Radii se bo otvorila že meseca maja, kasneje tudi pri Sv. Jertidu in na Kozjem vrhu.
Blagajnik dr. Š n u d e r 1 je poročal, da je imela podružnica lani nad 1 milijon diarjev prometa in sicer 507.905.12 Din dohodkov ter 503.556 Din 48 par izdatkov. Planinski ples je vrgel letos 35.500 Din čistega dobička. Fond za zgradbo Ribniške koče znaša krog 300.000 Din. Vsled stalnega naraščanja prometa se bo moralo uvesti mesto enostavnega obratno knjigovodstvo.
Imenom nadzorstva je predlagal g. inž. Šlajmer odboru absolutorij s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto.
Gospodar Mariborske koče g. P a-g o n je poročal, da je imela koča lani 4200 obiskovalcev, ki so se vpisali v spominsko knjigo, na stotine pa jih je, ki se iz nerazumljivih razlogov ne vpišejo. Vpis pa je važen radi statistike. Število letoviščarjev pri koči ie lani bilo rekordno.
^ Gospodar koče na Klopnem vrhu g. S o r S a k je poročal, da je tam danes krog 50 postelj, vendar je to število nezadostno. Obisk stalno narašča in se je dvignil od 1600 v 1. 1927. na 2500 v 1. 1929., to samo onih, ki so se vpisali v spominsko knjigo. Med obiskovalci je bilo poleg 2190 Jugoslovanov tudi 40 Avstrijcev, 60 iz Nem* čije. iz ČSR, 24 Italijanov, 3 Ameri-kanci, 1 Norvežan, 2 Angleža.
Za zimsko-sportni odsek je podal poročilo g. G a j š e k. Odsek priredi ob Veliki noči izlet v Triglavsko pogorje.
G. profesor B a š je poročal imenom propagandnega in fotoamater-skega odseka, ki je razširil svoje delovanje tudi na jug izven Maribora, dela na zgodovini planinstva v Mariboru, zlasti pa skuša povečati zanimanje za severno mejo potom skupnih izletov. V to svrho se snuje klub ljubiteljev Kozjaka »Meja« v okvirti podružnice.
Za markacijski odsek sta poročala gg. S k o f i č in profesor B a š o lani izvršenih novih markacijah na Pohorju in Kozjaku.
G. profesor dr. J e h a r t je imenom Aljaževega kluba, ki, je včlanjen pri podružnici, poročal, da je klub lani bral 51 planinskih maš; nabavil si ]e tudi planinski oltarček, ki je prvi v naši državi in ga menda nimajo tudi v nobeni drugi državi. Pri Ribniški koči bo klub postavil kapelico.
ie. kakor smo že omenili, zmanjšalo, ali zato imajo oni, kateri so ostali, jasnejše poglede in določnejše dlje v tem vprašanju. Mnoge od njih vodi sicer, še vedno sentimentalnost, ali vsi iščejo realne podlage za slovansko vzajemnost. Kot nujna realna potreba se je začel izdajati »Ruch SIowianski« (Slovanski pokret), časopis, ki je začel izhajati 1928. leta v Lvovu z namenom, da in-
formira poljsko javnost o vseh panogah javnega življenja pri vseh slovanskih narodih. Z dobrim okusom in smo-treno urejevan vrši ta list uspešno svojo nalogo. Poleg svojega informativnega značaja je Ust obenem nekako ogle* dalo, ki nam kaže ideološko stališče Poljakov do vseslovanske ideje. To stuli-šče bomo natančneje obrazložili ob drugi priliki.	Dr.	F.	C.
Vsa poročila odsekov jc občni zbot vzel z odobrenjem na znanje.
G. ravnatelj dr. T o m i n š e k je imenom osrednjega odbora S. P. D. izrekel podružnici odkrito priznanje za uspešno delo, želeč, da bi tudi v Ljubljani videli, kako stvarno se tu ob meji dela. Mariborska podružnica danes idejno vodi planinstvo v Sloveniji in tvori najmočnejšo oporo centrale.
Izvolitev delegatov za glavno skupščino S. P. D., ki bo letos v Celju, se je prepustila odboru.
G. inž. Š 1 a j m e r je poročal o delu zadruge »Ribniška koča* za zgradbo koče. Vse je pripravljeno in čim dopuste vremenske prilike, se bo pričelo z gradnjo. Prosi podružnico za nadaljno podporo, ker dozdajni fond zadostuje komaj prilično za polovico stroškov. Občni zbor je pooblastil odbor. da da zadrugi posojilo v še potrebnem iznosu.
Ker predlogov ni bilo, je po izjavah g. P i š e k a imenom Podravske podružnice SPD in g. dr. S t a m o I a itnenoin SSK Maribora, ki sta zagoto vila tudi za naprej prijateljsko sodelovanje obeh organizacij s podružnico, predsednik zaključil občni zbor.
Potouanje dr. Beneša v Pariz
PRAGA, 29. marca. Češkoslovaška vlada je sklenila, da odpošlje na poziv velevlasti zunanjega ministra dr. Beneša v Pariz, da se končno reši vprašanje vzhodnih reparacij. Pri pogajanjih so namreč nastale nove težkoče. Madžarsko vlado bo zastopal grof Bethlen osebno. Politični krogi upajo, da bodo pogajanja, pri katerih bosta sodelovala oba državnika, končala ugodno.
Konferenca iugoslovenskih mest
BEOGRAD, 29. marca. Danes je bita tukaj pod predsedstvom zagrebškega župana dr. Srkulja otvorjena konferenca jugoslovanskih mest. Na dnevnem redu je več referatov o raznih vprašanjih občinskega gospodarstva.
Uelifco posojilo za pobiianie brezposelnosti
LONDON, 29. marca. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je dobila vlada pooblastilo, da najame posojilo v znesku
10	milijonov funtov šteriingov za pobijanje brezposelnosti.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam tužno vest, da je danes, ob 11. dopoldne, po kratki in mučni bolezni preminul moj dobri soprog, gospod
Stefan Ferengija
carinski deklarant.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v pondeljek, dne 31. marca, ob 16. uri, iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče na Pobrežju.
MARIBOR, 28. marca 1930.
Žalujoča soproga HELENA.
Frančiška, Norbert Klančič, svaka.
Mariborski V E C F P N l K Mra
rTT-rm 111 n i i —iw—nminnun i mni' iiniiiimjyifnii i m i
Našim imenom — našo obiiko!
NE PIŠIMO VEČ SPAKEDRANIt! NAŠIH IMEN NE V URADU, NE ZASEBNO IN TUDI NE V ČASO~ >.JU! — BODIMO DOSLEDNI! — TUDI TUJA IMENA PIŠIMO ZVOČNO!
Mariborski in dneoni drobiž
Ravno pred enim letom smo- dobili nov zakon o osebniti imenih. Ta ščiti vsakogar ime, toda, razume se po sebi, da zvočno ime, ne pa njegove pisave. Glede pisave marveč postavlja pravilni princip, da je naša imena pisati tudi uradno samo po naše.
Umestno bi torej bilo, da zlasti naši dnevniki v vsem svojem tekstu in tudi v svojem poslovnem delu, v inseratih, dajo končno že našemu jeziku in njegovi pisavi ono čast, ki jima gre, in da vsi nehamo innna naših ljudi pisati v nemški pisavi.
Naša doba — Anton Lajovic
V	poljudno znanstveni reviji »Naša doba«, ki izhaja vsako drugo soboto v Ljubljani, je napisal znani kulturni delavec in sodnik g. Anton Lajovic poseben članek o pisavi naših in tujih imen. Kakšno stališče zavzema in kako si 011 tolmači naš zakon o osebnih imenih, je doslej jasno razvidno iz zgoraj citiranih stavkov. Za tuja imena pa se- odločno zavzema, da jih tudi pišemo zvočno, t. j. po izgovorjavi, ne pa likovno, t. j. po pisavi v tujem jeziku. Članek je tako aktualen in sega tako globoko zlasti v naše razmere ob severni meji, v naše sedanje navade in razvade, da bi ga moral poznati vsak inteligent in javni delavec predvsem pa iz onih poklicev, ki imajo z imeni bodisi uradno, bodisi privatno, skoro dnevno opravka. In kdo nima danes dnevno opravka z imeni! Ne samo duhovniki kot vodje matrik, ne samo učitelji, sodniki, finančni in drugi uradniki, ampak prav tako vsak boljši rokodelec in obrtnik, ki naroča blago ter izstavija račune. Zato ne bo odveč, ako tudi na tem mestu izpregovoritno par besedi
o	tem perečem problemu.
Ravno naš »Večernik« sc je že neštetokrat bavil v posebnih člankih in noticah s tem vprašanjem, ko se je potegoval za slovensko lice našega Maribora in naših obmejnih krajev. Čeprav nekateri mislijo, da je bilo vse to prazno delo in brez vsakega uspeha, vendar temu ni tako. Zakaj, četudi ne veliko, vendar se Je marsikaj in marsikje izpremenilo ravno vsled njegove pobude na boljše. Gotovo pa bi se bilo doseglo šc mnogo več, ako bi bilo naše občinstvo bolj samozavestno, narodno zavedno in vztrajno. Zakaj vsa ta vprašanja se tičejo nas vseh in niso nikake malenkosti in sitnarije, kakor mislijo nekateri posamezniki. Z njimi je združeno naše dobro ime ne samo napram tujcem,^ ki zahajajo vedno bolj pogosto k njam, ampak tudi napram našim ljudem z dežele, ko prihajajo v naše mesto po kupčijskiri in drugih poslih. Zakaj brez dvoma je, da je v Mariboru samem in vzdolž naše severne meje še vedno preveč ostankov starega avstrijakanstva in neinčurstva po enajstih letih našega žitja in bitja v svobodni nacijonalni državi.
Ne bomo danes iskali krivcev za vse to ne ravno • vzpodbudljivo in častno stanje našega današnjega položaja v tem oziru. Danes vidimo, koliko resničnega in stvarnega dela smo zamudili. Zato je še danes naš položaj na zunaj tak, kakor bi lahko že pred leti in leti ne bil več, ako bi bili mi vsi storili samo to, kar je od nas zahtevala narodna zavest in njena dolžnost. Mi vsi smo te stare in sramotne ostanke našega stoletnega suženjstva še sami vzdrževali gmotno in moralno ter jih vzdržujemo in podpiramo še danes prav tako. Zakaj šc vedno jim nosimo svoj denar, dasi vemo, da jim ni pri srcu ne naš narod, ne njegov jezik in da bi bilo marsikateremu izmed njih ljubo in drago, če bi bi! onstran mejnih kolov. Še danes pišemo njihova lepa slovenska Imena v spakedrani nemščini, dasi bi nam tega ne bilo potreba in tudi ni v duhu novega našega zakona niti pravilno
Živimo v prehodni dobi, ki ie pri-pravnejša od vseh dosedanjih, da zamujeno popravimo in da izbrišemo vse žalostne ostanke preteklosti. Zato naj že izginejo ponemčene spake-dranke naših slovenskih imen bodisi v uradu, bodisi pri privatnikih v knjigah in na pismih! Ako bomo v tem vsi dosledni, smo lahko uverjeni. da bodo ta imena v doglednem času izginila tudi z napisnih tabel, ki kvarijo slovensko lice našemu mestu. Pred vsemi pa naj bo naše časopisje dosledno in nai piše naša Imena po naše. Torej ne: Jeglitsch, Juritseh, Ja-nesch, Michelitsch, Tscherin, Podlies-nigg itd, ampak: Jeglič, Jurič, Mihelič, Janež, Čerin. Podlesnik itd.
Prav je, da se je člankar v »Naši dobi« dotaknii tudi tujih imen in njih pisave pri nas. Dandanes, ko skoio ni slovenske hiše brez časopisa, in ko poroča časopisje o važnih dogodkih vseh narodov na svetu, je samoobse-bi umevno, da prinašajo časopisi tudi imena krajev in ljudi, s katerimi so v zvezi razni dogodki. Nemška Imena naš človek šc nekako razeifra in jih izgovori pravilno. A kaj naj počne n. pr. s fraucokimi. angleškimi, turškimi, grškimi, kitajskimi in japonskimi! Tu si lahko zlomi jezik in bo še ime toliko pokvaril, da ne bo niti podobno pravi izgovarjavi. Saj bi moral znati čitati in pravilno izgovarjati vse te jezike! To je pa vendar izključeno še ceto pri povprečnem, inteligentu, kaj pa še-le pri priprostem človeku. Kako naj neki ta ve, da je Chautemps — Šotan? Srbi n. pr. že zdavnaj pišejo tuja imena fonetično. Mi, oziroma^ naše časopisje, pa še vedno muči naše ljudi s pristnimi tujimi imeni vseli jezikov. Zato je prav, da se tudi tej torturi napravi že enkrat konec vsaj v našem časopisju, ki je namenjeno vsem plastem naroda. U^miaki jih pa zaradi nas v svojih učenih razpravah. ki so namenjene v prvi vrsti njihovim krogom, seveda lahko še vedno pišejo v prvotni pravi pisavi.
Iz Slovenskih goric.
Narod govori: Rano grmenje, pozni glad, pozno grmenje rani glad. — Torej, če se prvi grom zgodaj v letu oglasi, dobro prirodo prekvasi; bode letina po-voljna, poljskih pridelkov, hrane bo dovolj, gladu se ni bati. Narobe pa je pri poznem gromu. No, letos se je prvi grom dokaj zgodaj oglasil. Grmelo je 20. marca popoldne ob Slovenskih goricah, pa še rano zjutraj na dan 21. sušca — ob prvem koraku pomladi. Potemtakem imamo pričakovati dobro tekoče leto. Sicer pa res vse kaže na to, ako slane in toče ne bo. Zemlja je po februarskem brezsnežnem mrazu dobro zrahljana in z dušikom predahnjena, kar je že dobršni del gnojila. Pomladno obdelovanje gre vrlo naprej. Sadno drevje je povsem napeto v cvetno brstje in kmalu bo popje razpokalo in cvetje zažarelo. Obeta se obilen sad, posebno jabolka, kar pomeni za Slovenske gorice -drugo trgatev«. Strnen je srečno prezimila in zagrinja polje v bujno zelenje. Travniki so po pogosti pršenici v marčnih dneh izdatno premočeni in otava že ima temeljito podlago. Bog daj, da bo vse vsejano, v srečni zor končano. -- Nekaj pa pogrešamo, kar bi nam bilo ob tem času na kmetih najbolj potrebno: Kmetijski strokovnjaki prihajajo premalo k nam. V vsaki župniji naj bi bilo vsaj enkrat v letu predavanje o tej ali oni gospodarski potrebi. Napravite načrt in storite tako!
ŠTlV. - SOČI -STABAT MATBB - S. IV.
\ Pazite na otroke!
Včeraj krog poldneva je Sletni sinček stranke F. v Sodni ulici na vogalu Vetrinjske ulice in Glavnega trga hodil brez nadzorstva in se je zaletel pred tovorni avto g. V. D. iz Sv. Trojice. Le prisotnosti duha šoferja je pripisati, I da je bil deček le malo poškodovan. Iz I bolnice je bil oddan y domačo oskrbo.
mariborska Posojilnica za socijalne,gospodarske in kulturne surhe
Načelstvo Posojilnice v Narodnem domu je v svoji sinočnji seji sklenilo razdeliti sledeče podpore: Dijaški kuhinji v Mariboru 8000 Din, Narodnemu gledališču v Mariboru 10.000 Din, Glasbeni Matici v Mariboru 8000 Din, Protituber-kulozni ligi 2000 Din, Zvezi kulturnih društev v Mariboru 6000 Din, Učiteljskemu domu 1000 Din, Podpornim društvom na mariborskih srednjih šolah po 1000 Din, Zgodovinskemu društvu 2000 Din, Društvu za varstvo in zaščito mladine 5000 Din, Ljudski univerzi 1000 Din. Podmladku Rdečega križa 2000 Din, Narodni strokovni zvezi v Mariboru 1000 Din, Vinarskemu društvu v Mariboru 1000 Din, Moški podružnici CMD v Mariboru 1000 Din, šolskemu odboru obrt-no-nadaljevalne šole 1000 Din, Slov. obrtnemu društvu 1000 Din, Glasbenemu društvu »Drava« 3000 Din, šolam na Teznu, v Selnici ob Dravi in Razvanju po 500 Din, prostovoljnim gasilnim društvom v Pobrežju in Pekrah po 500 Din, v Sv. Martinu, Dogašah in Zrkovcih po 300 Din, župni upravi SKJ 5000 Din, Sokolskemu domu v Mariboru 8000 Din, ISSK Mariboru 3000 Din, SK Železničarju 1000 Din, Kasaškemu društvu 2000 Din, Podr. podružnici SPD 2000 Din, Tujskoprometni zvezi v Mariboru 1000 Din, podružnici CMD v Kamnici 300 Din, Sokolskemu domu v Rušah 2000 Din, dij. društvu »Napredek« 500 Din, Društvu slepih 500 Din, gospodinjski šoli v Krčevini 500 Din, Vincencijevi družbi 500 Din, za ekskurzijo Trgovske akademije 500 Din, »Perunu« 500 Din. Izobraževalnemu društvu trg. in obrtne mladine 500 Din, »Zarji« na Pobrežju 300 Din, podružnici SPD v Mariboru 3000 Din, gostilničarski šoli 500 Din, Ribniški koči 4000 Din, Zimskošportnemu odseku 500 Din, visokošolcem 9000 Din. Torej skupno nad 100.001) Din. Društva in ustanove naj dvignejo dovoljene podpore v Posojilnici v Narodnem domu.
Posojilo 1,300.000 Din okrajnemu cestnemu odboru odobreno.
Včeraj je prejel tukajšnji okrajni cestni odbor od banske uprave obvestilo, da se mu je dovolilo najeti posojilo v Iznosu 1,300.000 Din za zgradbo mostu čez Dravo pri Dupleku in za dograditev ceste preko Sv. Petra. Posojilo se bo najelo pri Oblastni hranilnici.
Kje bo Masary*ova cesta?
Občinski svet mariborski je v svoji tajni seji v četrtek spremenil svoječasni sklep javne seje, da se sedanja Ciril-Metodova ulica prekrsti v Masarykovo ulico. Ciril-Metodova ulica ostane, pač pa se bo imenovala sedanja Državna ulica, ki vodi od Kralja Petra trga do Tržaške ceste, odslej Masarykova cesta.
Ste že oodoisaH deleže za oohorsko vzoeniačo
Avtobusna proga Poljčane—Konjice—Vitanje se ukine.
S 1. aprilom bo mariborsko mestno avtobusno podjetje ukinilo radi slabe frekvence vožnje na progi Poljčane— Konjice—Vitanje.
Avtobusna zveza Maribor—Jarenina.
Kakor čujemo, se je vendar začelo zanimati mariborsko mestno avtobus-pod-jetje za to zvezo, ki je bila pred leti sicer že v prometu, pa se je deloma radi nereda v vožnji, deloma radi še takrat nereguliranega strmega »Reismanove-ga brega« morala ukiniti. Upamo, da že s 1. tnajnikom lahko proslavimo otvoritev avtobusne vožnje Maribor—Jarenina. Jarenina je idiličen kraj, ki je tudi mariborskim izletnikom zelo priljubljen. Tako prihajajo Slovenske gorice z ljubkim Mariborom v vedno tesnejšo zvezo in to jc zdravo, to je dobro.
Bohotno izobilje pomladanskih novitet na trgu.
Davi se je na našem živilskem trgu razkrila pravcata bujnopestra pomlad. Poleg pestrobojnega dolinskega, planinskega in gozdnega cvetja se je. pojavilo raznovrstno pomladno povrtje:	Poleg
motovilca, regrata in špinače, ki že dolgo dominirajo na našem trgu se je pojavila kot senzacija rezna solata, glavnata »majska kraljica«, bela in rdeča pomladna redkvica v šopkih, solatne, zeljne in ohrovtove sadike. Posebno mnogo je bilo tudi gob-snežink. Vspričo velikega navala prodajalcev se je kupovanje prav ugodno razvilo. Najživahnejše je bilo trgovanje s semenjem in sadikami. Današnji trg je bil prvi po obilju pomladanskih vrtnih špecijalitet.
Težka nezgoda kmečkega mladeniča pri delu.
Na posestvu Antona Kolariča v Gru* šovi pri Sv. Petrii niže Maribora se je nriliki oranja težko ponesrečil 22tet-ni Štefan Lipnik, ki služi od detinjih nog pri Kolaričevih. Nepričakovano sta se splašila v plug vprežena vola, nakar je mladenič tako nesrečno na hrbet padel, da se mu je lemež zaril v hrbet ter mu skrajno opasno ranil hrbtenico. Stanje ponesrečenega mladeniča, katerega so domači odpremiii v bolnico, je zelo kritično.
Dlavna zaloga tobaka
sc s 1. aprilom preseli z Rotovškega trga 6 v Prešernovo ulico 19. Radi selitve se istega dne tobak ne izdaja. 942
V	sredo tremo na Jfnrceri. Zakaj?
Mariborčani so dosedaj še vedno zna-
li	izraira vredno priliko, ako se jim je nudila, da so se udeležili umetniških večerov, ki so jih priredila mariborska društva ali tudi drugi. V sredo bomo zopet imeli tako priliko. »Maribor« priredi koncert, na katerem bo izvajal Sattncr-jevo »Soči« in Dvorakovo »Žalostna Mati« (Stabat Mater). Na tem koncertu sodelujejo znani slovenski solisti: gospa Lovšetova, gdč. Golobova in gospod Go-stič iz Ljubljane ter g. Križaj iz Zagreba, pomnožen vojaški orkester in celotni mešani zbor »Maribora«. Obe kompoziciji, kakor tudi celotna zasedba nam garantira prvovrsten umetniški užitek. Obe skladbi se izvajata v Mariboru prvokrat in tudi »Maribor« jih sedaj izvaja samo enkrat. »Maribor« je vzel nase veliko delo, da nastopi s takim aparatom v Mariboru. Lani ni bilo nobenega takega koncerta in tudi letos še ne, ker pač vsako društvo ve, s koliko režijo so taki koncerti združeni. Kljub temu je razmeroma nizka vstopnina in večina sedežev po najnižji vstopnini. Tako je omogočeno vsem, posebno pa onim, ki bi ob »Soči« radi dali duška svoji narodni zavednosti, da se koncerta udeležijo. Zato gremo v sredo na koncert! Vstopnice se dobijo v predprodaji pri Hoferju in v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti.
923
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Joselove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvede-nja poudarjajo, da se »Franz Joseiova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Joseiova »grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	1
Kuha s plinom najcenejša.
Ali ste se že preuredili svoj kuhinjski obrat na kuhanje s plinom? Na predavanju dne 20., 21. in 22. marca se je praktično ugotovilo, da je kuha s plinom najcenejša in najmodernejša. Prijave sprejema Mestna plinarna, katera dobavi plinski štedilnik in raznovrstne druge aparate tudi na mesečne obroke.
940
Gostilničarji!
Prvovrsten jabolčnik iti hrušovec, domač pridelek, se dobi pri Kmetijski družbi za Slovenijo, Melje (na dvorišču). Prodaja se vsak pondeljek in torek na debelo.	903
Občni zbor pevskega društva »Jadran«
se vrši v četHek, dne 3. aprila in ne kakor pomotoma drugače napovedano. 935
Človek mrtvaških lobanj
(Roman. Spisal Bratko Kreft.)
ALBUS Terperitinovo MILO se dobiva v vseh trgovinah.
ALBUS TERPEHT1H0U0 MILO pere temeljito in ne vsebuje JRod-ijiuiit sestavin.
Albus Terpentinovo milo je blago milo. Izdelano iz čistih masti in nima nikahih jedkih dodatkov. Z divnc belo milnico pere perilo lahko in brez muke ter čuva tudi najnežnejšo tkanino. Z Albus Terpentlnovo milom lahko , operete vse. kar prenese vodo, od najiinejie svile do nijdebelejkga sukna. Gospodinja, ki uporablja Albus Terpentinovo Milo, ve, da jo vedno in enako dobro.
Albus Ternentinovo Nilo
proizvaja: Albus tvorniea mila d. d. NOVI SAD
Lltterarla
V slovenski literaturi je to jedinstvena knjiga, v kateri se opisuje rast mladega Človeka v pubertetni dobi. Pri Nemdb, Rusih in drugih narodih je po vojni izšlo že nebroj knjig, ki odkritosrčno obravnavajo isto snov. Med najbolj znanimi ie Ernst Glaeserjev roman: Jahrgang 1902.
Pisatelj skuša dognati vzroke razdvojenosti in blodenj povojne mladine in trdi : »Nihče se ne briga za mladega človeka!« Zdi se mi, da je ravno nasprotno res. Še nikdar se niso poklicani in nepoklicani toliko brigali za mladino kakor po vojni. Zal, le preveč s politično strankarskega stališča. Ih uspeh te brige? Ravno nasproten prizadevanju. Najbrž zaradi prevsiljivega, počasno notranjo rast mladine motečega strankarstva, ki je odvračalo mladino od šole, od študija, od notranje poglobitve in končno od svojih vzgojiteljev. Še nikdar ni mladina tako odločno zavračala vodilno roko v živ Ijenju preizkušenih ljudi, kakor baš povojna mladina. Zaničujoč vsako tradicijo, se je hotela in se deloma še hoče popolnoma samostojno razvijati, dokler ne pride do spoznanja lastne nemoči. Tedaj pa je često že prepozno. Eden najde rešitev v samomoru, (Maksim,) drugemu se zmede razum, ko je zaman iskal rešitve v molitvi (Janoš) — tretji se uda nebrzdanemu življenju, ki ga telesno in duševno ubije. (Dijaki v drami: Nemoč.)
Da bi se nihče ne brigal za mladino in da je baš splošna brezbrižnost za mladino kriva njenega brodoloma, ta trditev pisatelja v tako splošni formulaciji gotovo ni resnična. Tega se je tudi sam zavedel in je zato moral poiskati še posebne krivce raztrganosti mladine. Našel jih je v profesorjih, kakor so v starih časih iskali in našli krivce moralnemu in političnemu polomu Atencev — v sofistih.
Kaj pravi pisatelj o svojih nekdanjih profesorjih in kot kake značaje jih predstavlja čitatelju? Dobesedno piše: »Kdo Je kriv Biničine, Maksimove in Janošove usode? Profesorji, ki se namesto z vzgojo pečajo s politiko; njihova hinavščina, ko sami ne verujejo v to, kar učijo; pro-tičloveški nacijonalizem, ki ga profesorji zagovarjajo; njihovo sovraštvo, ki ga sejejo namesto ljubezni; njihovo preganjanje in preziranje mladine. — Proie-sorji so mrtvaške lobanje, otopeli ljudje. Nič drugega niso, kakor okostenela, brez čutna masa zastarelega človeškega mesa. — In taki ljudje vodijo in oficiielno vzgajajo mladino v najobčutljivejši in najnevarnejši pubertetni dobi!! Posledica tega je, da mladina neizogibno doživi svoj brodolom.«
Strašna obsodba vzgojiteljev mladine! Značaj posameznih profesorjev opisuje pisatelj tako-le:
1. Prot. dr. Kramar poučuje verouk. Je hinavec in lažnjivec; entuzijast brez srčne globine. (Danes joče za cesarjem Franc-Jožefom. jutri za kraljem Petrom.)
2. Prof. dr. Klinc poučuje verouk. Je nemoralen moralist.
3. Prof. dr. Novak poučuje latinščino, grščino in filozofijo. V šoli razlaga in se navdušuje za Sokratov in Platonov idealizem, izven šole pa posreduje kupovanje mladih duš za strankarsko napredno dijaško organizacijo, kar je neposreden vzrok Maksimove smrti.
4. Prof Pečar poučuje matematiko. Je smešen borec za pravice in poštenost v vsem javnem življenju. Svojo jezo zaradi neuspehov v tej borbi stresa nad u-čenci.
5. Prof. Kavčič je terorističen nacijona-list plitvih nazorov.
6. Staremu prof. Kavesu ne odreka srčne dobrote, pa najbrž le zaradi njegove starosti.
7. Gimnazijski ravnatelj je doktrinarno hladen, brez smisla za hotenje mladine.
S. Ravnatelj ženskega učiteljišča je pohotna propalica, ki zavaja v nemoralnost cclo svoje učenke in ki umre kot žrtev svoje strasti.
9. Zgodovinar Moravec potvarja kot klerikalec zgodovino papežev in reformacijsko dobo.
10. Edino mladi profesor Janko, ki je sam pesnik in literarni mentor svojih dijakov, najde milost pri pisatelju. Pa tudi on začasno zaigra zaupanje mladine, ko si upa izreči odklanjajočo sodbo o Pod-bevSkovib n«$mih. V družbi ookvarienih
proiesorjev se seveda tudi on pokvari in se vda pijači.
Takšni so profili profesorjev v tem romanu.
Jasno je, da tako enostranska karakterizacija profesorjev ne more biti resnična. Kakor vsi drugi ljudje, so pač tudi profesorji zmes dobrega in slabega, lorej nepopolni ljudje. Drugače tudi biti ne more: homines sunt! Da bi pa profesorje v njihovem poklicu vodilo naravnost sovraštvo do mladine, če je že ne morejo zavojevati z ljubeznijo, tega pač tako na splošno, kakor to dela pisatelj, nihče ne more niti trditi niti verjeti; niti mamice, ki v svoji slepi ljubezni do svojih ljubljen cev po večini najdejo vzrok za. neuspeh svojih malčkov — pri profesorjih.
Človek se vpraša, zakaj je opisal pisatelj profesorje tako spačeno, kot puhle glave, kot bedake in tepce, ki nimajo nobenega razumevanja mladine? Zato, da more z njihovo brezdušnostjo utemeljiti propast svojih junakov. Brez dvoma mora biti propast junakov utemeljena, toda utemeljitev mora biti vsaj v e r-j e t n a, kar pa v tem romanu gotovo ni. Kajti krivce je vsekakor treba iskati v prvi vrsti izven šole.	^	■
Kakšen namen skuša pisatelj doseči s svojim romanom? Pokazati hoče, da hinavska, lažnjiva in ozkosrčna nacijonal-na vzgoja ne more vzgojiti krepkih značajev. Nova doba zahteva novega človeka, sproščenega nacijonalnega sovraštva. Tega novega človeka pa ne more vzgojiti niti cerkev niti šola, ki sta nosilca dosedanjega kapitalističnega režima. Zato se je treba upreti cerkvi in šoli. Vsak upor pa zahteva žrtev. Slabiči propadejo, krepke nature pa se v borbi izčistijo in izkristalizirajo ter postanejo neomah-ljivi nosilci vere v novega — kolektivnega človeka. Tak nov človek je v tem romanu Leo Vuk, ki se je kljub zlaganim naukom svojih profesorjev samostojno razvil v glasnika človečanskih idej Tolstoja, v glasnika evangeljskih resnic. S tem pa njegov razvoj še ni končan. Po trboveljskem spopadu med Orjunaši in rudarji pride do spoznanja, da je odrešenje človeštva z ljubeznijo nemogoče. Potrebna je revolucionarna borba, ki zahteva žrtve. Iz asketičnega idealista, ki zavrača vsako nasilje, postane Leo glasnik borbenega materijalizma, ki ne pozna boga. temveč veruje samo v človeka.
S tem je zaenkrat zaključen duševni razvoj glavnega junaka Leona Vuka, Pred nami stoji kolektivni človek, ki ima voljo s svojo idejo zavojevati ves svet.
In kaj potem, če zmaga kolektivni človek? Ali bo tedaj dosegel trpeči človeški rod ono trajno srečo, po kateri hrepeni? Dvomim! Ogenj hrepenenja, ki tli v človeških srcih, se ne da pogasiti! Nikdar ne bo, pa tudi ne sme biti v razvoju človeštva zastoja, ki pomeni — smrt.	~i'f-
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 29. marca ob 20. uri »Rigoletto«. Izven. Premijera. Gostovanje ge Tinke Wesel-Polla.
Nedelja, 30. marca ob 20. uri »Rigoletto«. Izven. Gostovanje ge Wesel-Pofla. »Rigoletto« na marfb. odru. Popularna Verdijeva opera »Rigoletto«, ki je zelo privlačna točka vsakega opernega repertoarja se bo izvajala prvič v letošnji sezoni drevi, 29. tm. ter se ponovi v ne-deljo, 30. tm. ob 20. uri. Slovita kolora-turka ga Tinka Wesel-Polla se je obvezala peti partijo Gilde. Nadalje gostujeta bivša priljubljena člana marib. opere ga Zamejič-Kovičeva (Maddalena) ter gospod Neral# (Rigoletto), v glavnih partijah nastopita g. Ivelja (vojvoda) ter g. P. Kovič (Sparafucile). Ostale partije pojejo gdč. Udovičeva, Cepičeva Lj., Renčljeva ter gg. Trstenjak, Gorinšek, Jordan in Vlah. Dirigira g. Herzog, svo-iečasno režijo obnavlja g. Harastovič.
Srečke drž. razredne loterije IV. kola so prispele. Igralci naj Jih pravočasno zamenjajo v upravi »Jutra« In »Večer-nlka«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Žrebanje se bo vriHo 8. april*
Maksim Gorki: Otroška leta. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Maribor 1929, strani 236. — V vrsti mariborskih tiskov pomeni ta prevod gotovo vesel dogodek, kajti podaja nad vse odkrito in globoko izpoved enega največjih sodobnih ruskih in sploh svetovnih pisateljev, Maksima Gorkega. Kdor hoče nekdanjega bosjaka in nebogljenca Pješkova pravilno razumeti in s haskom uživati njegova številna slovstvena dela, mora brezpogojno poznati njegova »Otroška leta«, kajti le ona ga morejo vpeljati v svet, iz katerega je izšel in kateri mu je izklesal tisti svojstveni notranji in zunanji značaj, ki je zanj in za njegovo umetnost tako od-očujoč. Zato je Dornik storil prav, da jam jih je ponašil. In storil je to z lju-jeznijo, razumevanjem in globoko vnemo za svojstven in klen izraz prevoda, ki je zaradi tega ostal skrajno veren originalu. Delo pa ni bilo lahko, zato neKaj pogrešk prav nič ne moti prevajalčeve zasluge. Kdor hoče tedaj spoznati Maksima Gorkega z najbolj intimne strani, ta naj ne gre brez zanimanja mimo te knjige.
Knot Hamsun: Pan. Založba »Modra ptica« v Ljubljani, 1930. — To je že tretje delo tega velikega severnjaka, ki je bilo prevedeno na slovenščino. Prvo nam je ponašil pred leti Fran Albrecht; to je bil njegov »Glad«, ki mu je prvi priboril sloves velikega pisatelja; drugi umotvor, veličastni »Blagoslov zemlje«, je v Kre-salovem prevodu izdala lansko jesen »Modra ptica«, sedaj pa nam je ista založba podarila še »Pana«, ki je najbolj značilna izpoved njegove mladosti. Kakor »Blagoslov zemlje«, tako je tudi »Pana« prevel Rudolf Kresal, ki je z obema prevodoma pokazal, da bo postal še odličen prevajalec iz svetovnih slovstev.
Radivoj Rehar: Vijolica Vera. Med letošnjimi rednimi publikacijami Mladinske Matice v Ljubljani, ki bodo natisnjene v krog 20.000 izvodih ter razposlane v maju ali juniju, bo izšlo tretje mladinsko delo pisatelja Radivoja Reharja: »Vijolica Vera«, povest iz življenja cvetic. Povest bo prvo slovensko delo, ki opisuje življenje cvetic in rastlin od prvih dihov pomladi do vročega poletja, ko pride človek s koso, da jih pokosi. Ker je povest zgrajena na resničnem življenju narave, bodo mladi —- pa tudi odrasli čitatelji spoznali iz nje marsikatero skrivnost najnižjih živih bitij, ki samevajo pozabljena in zapuščena na tihem prisojnem brežuljku nad zeleno mlako. Delo bo tudi ilustrirano.
Llpahov »Glavni dobitek« na mariborskem odru. Komedija Frana Lipahna.
»Glavni dobitek«, ki je nedavno dožive-a krstno predstavo v ljubljanski drami, se bo, kakor doznavamo, uprizorila še tekom te sezone tudi v Mariboru, in sicer bo v njej slavila svojo 25-letnico na* še stara znanka ga Štefa Dragutinovi« čeva.
Šalih Liubunčlč: Djeca su preobtere-čena nastavom. Zagreb 1930. Cena 10 Din. Samozaložba. Djordjevičeva ul. 17. — V času, ko se povsod pojavlja in raz-motriva vprašanje ali sedanja šola od o-troka preveč’zahteva ali ne, bo ta bro-šurica hrvatskega pedagoga našla obilo interesentov in bralcev tudi pri nas Slovencih. V njej razpravlja Ljubunčič, k! je znan tudi iz »Pedagoškega zbornika« naše SŠM, o vprašanju šolskih knjig, vprašanju učne snovi, karakteristiki sedanjega šolskega sistema, delovni šoli itd.
Humoristični mesečnik »Pavliha«. Naposled je tudi Slovenjgradec dobil svoj časopis, ki naj bi izpolnil vrzel, ki je pri nas Slovencih bila vedno odprta. V tamkajšnji tiskarni »Jadran« je s 1. januarjem t. 1. pričel izhajati na 32. straneh male osmerke mesečnik »Pavliha« s prispevki raznih autorjev in z ilustracijami Henrika Smrekarja. Naročnina, Din 20 za vse leto, je sicer nizka, vendar pa dvomimo, da bi »Pavliha« v sedanji obleki imel kaj več sreče kakor so jo Imeli njegovi pokojni predniki »Kurenti«, »Sršeni«, »Skovirji« in drugi.
Koncert mariborske »Glasbene Matic*« v Ptuju.
Pevski zbor »Glasbene Matice« v Mariboru priredi v soboto, dne S. aprila velik vokalni koncert v »Društvenem domu« v Ptuju. Nad 80 pevk in pevcev bo izvajalo pod mojstrsko taktirko novega zborovodje, skladatelja prof. V. Mirka spored slovenskih mešanih, ženskih in moških zborovih pesmi. Na sporedu so pesmi skladateljev B. Ipavca, Pavčiča, Lajovica, Adamiča in drugih do najmodernejših Ravnika in Kogoja tako, da bo nudil koncert poleg prvovrstnega umetniškega užitka tudi pregled razvoja slovenske vokalne glasbe.
šoferji iz Maribora hi okolice so darovali prostovoljnemu reševalnemu oddelku mariborskega gasilnega društva Din 300. Gasilno društvo se za darilo iskreno zahvaljuje.
Izsuševanje Jezera Nemi ustavljeno.
Iz Rima poročajo, da je Mussolini izdal naredbo, s katero se ukinjajo nadaljna dela na izsuševanju jezera Nemi. To iz razloga, ker so dozdanja raziskovanja pokazala, da druga Kaligulina lad?a arheologom ne bi nudila nič več novega nego nudi prva, ki je že na suhem-
Stran l
Mariborski V F C F I? V T V Tuf ra mrnmmmmmammumam ■mth—iiiiiiji. -zasmo
V M a r i h o r u, ene m. (9.1?
»S6K-: * • ' . w»&	"nSS&am*
PRAVI
vedno
odlična kakovost!
Živlienie in
RAZMIŠLJANJA OB PRE
Že je tu vigred in nje svečani pohod kliče in mioe in vabi srce z neodoljivo silo iz zaduhlih zimskih bivališč. Kliče nas pomlad k sebi, da se posvežimo, pomladimo dušo v dihu iz zemljice hiteče rasti, ob koji zibelki pahljajo lahkokrile lastavice, pa žgolijo drobnoključki: se-ničke, ščinkovci, zlatokrili liščki in ljubki pernati sodrugi vesele porodnice. Solnce siplje v polni ljubezni vse oživljajočo hrano in neguje in dviga varno svoje dojenčke. Škrjanček riše kroge v svita višave, njegova pesem:	»Orji,	orji, sej,
sej!« pada kot blagoslov neba na polje in log in se zliva v eno molitev s škrtanjem pluga, s kojim rahljajo njivo krotki volički s kmetičem ob strani. Tam v sosedstvu pa že pozdravlja popotnika upo-nosno stnieno zelenje.
Da tudi mene pozdravi in vedri, jo mahnem čez grič in dol. Na stežaj razmahnem dušo in srce, gledani, poslušam, vdihavam, — požiram z očmi, ušesi in usti. Najprej čez dol, da ne zamudiš, dnevi so kratki in življenje naše je le en tak dan! — Pridem do potoka, odtrgani vijolico in zvonček, »da s’jo na prsi pripnem.« — Kaj si storil! — Komaj je revica zaživela, da vedri, blaži in tolaži, pa že si ji odpihnil solnca luč, — življenje. In ti bi rad dolgo, pa še večno živel!? Gledam valovanje v potoku, poslušam skrivnostno ljubko šepetanje valčkov. Da bi znali valovi z besedo govoriti, povedali bi nam o »sreče domilic, mimo kojih so potovali, pa še bolj o solzah in ihtenju v solz doline boli hišah, kjer so mimo šušljali... Potoka valčkov
v	dol igranje, — to vedro ljubko šepetanje — se zdi kot odmev božjega giasu: Mir vam bodi! — In vendar ,še gradijo večje in večje bojne ladije in divajo »kanone« in se igrajo z njimi resni ljudje. kakor se igrajo neresni otroci z regratovo cevko, ko spuščajo milne balončke v zrak. In v Loudonu je razoro-Žftvena konferenca, tam pa še kažejo nekateri krvi žejni tigri grozeče zobe... Pomlad je in tudi te boža z blaženim di-ticfm... Ali škoda, dokler se še vedno v njej skrivajo vojne pošasti liki groza smrti...
Pospešim korake ob potoku, da prehitim valove... Skušam se otresti mrkih misli. Posreči se mi to, ko srečam kmetiča iz sosednje župnije z vozom na cesti. Prijazno • me pozdravi in se kreta, ko da voz ustavlja. Ozrem se nazaj, on tudi, pogledi se križajo. >AIi me ne poznate več. gospod nadučitelj? Saj sem še bil vaš učenec!«— »Glejte no, pa moram res misliti, kdo da ste!« — »I. I.« — •>Vidite, res vas nisem spoznal.« Res je, časi
Kedaj umre
V	NOČNIH IN JUTRANJIH URAH
Zdravniki so v svoji praksi že davno opazili, da je največ smrtnih slučajev v poznih večernih in nočnih ter zgodnjih jutranjih urah. Zlasti opazujejo to redno kirurgi v zvezi s smrtnimi slučaji po o-peracijah. Dr. Sigur Frey, privatni docent na vseučilišču v Konigsbergu, je zbral zanimivo statistiko na podlagi 500 smrtnih slučajev, ki jih je imel priliko videti in zabeležiti tia vseučiliščni kliniki. So to smrtni slučaji po operacijah, in sicer samo taki, pri katerih je znašalo razdobje med operacijo in smrtjo vsaj 24 ur. Ta izbira je bila potrebna, ker se pri smrti, ki nastopi v najkrajšem času po operaciji, ne da točno ugotoviti ura smrti. Zato so izključeni vsi nagli smrtni slu čaji, ki nastopijo radi embolije (tako zva-na akutna srčna smrt).
Pri navedenih SCO slučajih gre za ljudi razne starosti in obeh spolov. Od teh 500 smrtnih slučajev jih je bilo 185 v času od 6. zjutraj do 6. zvečer, torej čez dan. ostalih 315 pa od 6. zvečer do 6. ' zjutraj, torej po noči. Od teh jih je bilo 158 v času od 6. zvečer do polnoči, 157 od polnoči do 6. zjutraj. Največ smrtnih slučajev je med 11. in 12. ponoči (7%), nato v času od 9. do 10. in od 10. do II. zvečer (6.4%), od polnoči do 1. zjutraj (6%), od 3. do 4. in od 5. do 6. zjutraj (5.6%). Naimnjša umrljivost (1.6%) pada v čas od 2. do 3. pop. Od 3. pop. iia-.rr&j n*rui£a Število mortalitete, doseže
pomlad ...
SNAVLJANJU PRIRODE.
hitijo, se spreminjajo in z njimi ljudje. Oh kje so mladostna leta!« Kmetič se zresni, pa z otožnim glasom nadaljuje razgovor: »Veste g. nadučitelj, sedaj šele jaz rad premišljujem in prav razumevam, kar ste nam posebno ob sklepu v V. razredu govorili in nam tia srce polagali. Veste, pa tiste pesmi se najrajši spominjam, ki smo jo pri vas tako radi peli v šoli o pomladi.« — »No katera pa vas je tako objela?« — Veste tista, ko pravi: »Mnogo veselja res pomlad ima, kmalo pa nas do poletja pelja, leto brž mine, jesen tud’zgine, zima nam roko poda! Tak bo minila tud’tvoja mladost, se spremenila življenja sladkost, vse bo minilo, vse se stemnilo ...« —
In možu so se oči zarosile. — »Lepo ie to od vas in veseli me, ko vidim, kako je padlo zdravo zrno šolskega poduka pri vas na lepo mesto in obrodilo lepi, zdra-
vi	sad. Bog vas ohrani srečnega tudi za naprej in upam, da se še večkrat vidiva!« Poslovila sva se in se še parkrat o-zrla nazaj drug na drugim, dokler ni voz izginil za ovinkom. —
Hitim proti domu. Misel: »Vse bo minilo, vse se stemnilo« — me bolj in bolj razgreva. Se mlademu kmetiču zvabi to »pomladno« premišljevanje solzo v oko, kaj pa ti, ki si že onstran gore, navzdol, kjer solnce zahaja — penzijonist! — Oj joj jojeka! Hitim, skoro da bežim. Že se dela mrak. Večerni zvon že mehko razliva svoj »Zdrava Marija« v dol in grič. Nebo je oblačno, temno zastrto. Škorci so že posmukali v škatlice. — Vse bo minilo, vse se stemnilo— mi šepeče na uho večerni dih. »... nocoj je nebo brez zvezd. Kolikokrat opazim tako črno nebo. Kaj biva za to črno steno? Spet prav taka stena. Pa za njo? Stena. In stena... stena... stena. Toda na koncu vseh koncev? Ali je nič? Vesoljni nič? Kaj je to nič?« — Že sem blizu doma. Zdi se mi, da gre nekdo — pomlad — za menoj, me vleče nazaj za konce suknje in mi šepeče: »Nikar tako naglo! Ostani še pri meni! Še prideš prehitro!« — Zagibljem se v posteljo, potegnem odejo preko glave in sanjam, da »so nadzornik b’li v šoli in smo peli tisto o pomladi: Vse se zdaj giblje, veselo živi, cvetu na vsakem če-belca sedi...« Zjutraj si pomanem oči, g. nadzornika ni in ga ni b’lo, mene pa tudi ni več v šoli. Grem k čebelnjaku in gledam, kako res čebelice letajo od cveta do cveta na bližnji, še neizorani njivi. In pod ulnjakom se smeji pomlad in po dolu igra potoček kot včeraj in danes sem mlad — In hitim in napišem te vrstice pomladi v spomin. —
Popotnik iz Slovenskih goric.
največ Hudi?
UMRE NAJVEČ LJUDI.
med 6. in 7. zvečer 4.8%, pade med 7. in 8. zvečer na 4.2%, med 8. in 9. zvečer na 2.8%, od 9. naprej pa se naglo dvigne na 6.4%.
Ta statistika jasno kaže, da je aajveč smrtnih slučajev v večernih, nočnih in jutranjih urah. Število umrljivosti v času od 6. zjutraj pa do 6. zvečer stoji na-pram številu umrljivosti v času orl 6. zvečer do 6. zjutraj v razmerju 1:1.7. Zlasti visoko je število umrljivosti v u-rah tik pred in po polnoči, in sicer pred polnočjo 3 ure, po polnoči pa do 6. zjutraj.
Kako si naj razlagamo ta pojav? V vsakem dnevu življenja lahko razlikujemo dve redni dobi: dela in odpočitka. Perijoda odpočitka, ko znatno poouste intenzivnost in delavnost organov in življenskih procesov, pada baš v nočni čas. Mogoče je, da se to popuščanje v funkcijah vseh organov v času odpočitka sumira z rušenjem funkcijoniranja organov, povzročenim od bolezni in operacije, in da tako pride do odločilnega momenta smrti. Mogoče je pa tudi, da težko bolni organizem ne prenese peri-jode odpočitka, ker so njegovi organi v povišani meri neprestano zaposleni: pomanjkanje perijode v običajnem času je zato lahko odločilno in bo v takem slučaju takoj neposredno vplivalo ter že v noči ali z^odmih jutranjih urah vodilo do smrti
V	zvezi z večjo umrljivostjo v nočnih in jutranjih urah se je tudi pojavila misel, ali niso morda tudi letni časi. zlasti zima. v zvezi s smrtjo. Saj sta pri mnogih živalih n. pr. leto in tudi dan razdeljena v dve veliki perijodi: ena je posvečena aktivnosti, druga odpočitku. V dobi prve perijode se vzajemno menjajo tudi dnevne perijode aktivnosti in počitka. Ti dve veliki perijodi v letu se pojavljate zlasti pri živalih zmerne in hladne cone: v času zimske perijode odpočitka so te živali večinoma v stanju popolne neaktivnosti in njihove življenske funkcije so padle na minimum. Mnogi sesavci spe v tem času svoje zimsko spanje. Podobne perijode počivanja nastopajo tudi pri tropskih živalih v dobi suhih letnih časov, pri nekaterih udomačenih živalih pa vroče poletje povzroča takozvano letno spanje. Dr. Frey v svoji statistiki umrljivosti ni mogel najti nikakšne razlike v umrljivosti v raznih letnih časih: umrljivost po operacijah ie v posameznih mesecih in tudi v posameznih letnih dobah v glavnem ista.
Šport
Kdo bo pruok?
ISSK Maribor t SK Rapid.
Najtežji dan v mariborskem športu, odločitev ‘prvenstva, je pred durmi. Jesenski prvak SK Rapid odhaja v boj z eno točko plusa in ima tudi boljšo razliko goalov. Torej so izgledi »Rapida« si-gurnejši, ker mu zadostuje remis, dočim je »Mariboru« za prvenstvo potrebna popolna zmaga. Čeprav je Rapid borbeno moštvo, govori v prilog Maribora boljša forma in boljša kvaliteta moštva, ki ie v vseh ozirih dorasla protivniku. Rezultat zavisi predvsem od razpoloženja Mari-borovega napada. Ako bo napad >'gral vsaj deloma tako sigurno, kakor minulo nedeljo, je vsako presenečenje izključeno.
Tekmo bo sodil ljubljanski sodnik g. D e r ž a j. V dovoljni meri je poskrbljeno za varnostno in rediteljsko službo, ki bo skrbela za zmernost v vrstah navijačev. Zlasti pa ie potrebno, da se preprečijo eventuelni izpadi in pobalinski medklici neresnih in fanatičnih pristašev, ki priznavajo šport le v zmagah svojega kluba, vse druge možnosti pa odklanjajo. Sodnik g. Deržaj tudi jamči, da bo tekma v fair. mejah, ker ne bo dopuščal ostre in nevarne igre.
ISSK Maribor, upravni odbor.
Prva seja novega upravnega odbora bo v torek, dne 1. aprila v Grajski kleti. Pozivajo se tudi prejšnji funkcijonarji, da se radi predaje arhiva in inventarja udeleže seje.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Postava rezerve je razvidna na oglasni deski v garderobi. Prvo moštvo nastopi v sledeči postavi: Koren II, Pliberšek, Koren I, Prevolnik, Kirbiš, Iršič, Pri-veršek, Najžer, Hreščak II, Bertoncelj in Starc. — Načelnik.
ISSK Maribor, bazena odsek.
Igralke I. in II. družine se pozivajo, da se sigurno udeležijo skupnega traininga, ki se vrši jutri ob 10. na igrišču. Trener.
SK Železničar, nogometna sekcija.
Postava moštva proti SK Čakovcu: Maheinc, Konrad I, Wagner, Ronjak, Frangeš, Bauer, Pišof, Bačnik, Heller, Konrad II, Antoličič in Pezdiček 11. Navedeni igralci morajo biti točuo ob &
uri na glavnem kolodvoru. Spremljevalec g. Bukovala. Proti SK Atletik v Celju nastopijo sledeči igralci: Pišof. Jančič, Kositer, Glavič, Čiček, Urbančič, Kohout, Bačnik, Jug, Lorber, Marčinko. Spremljevalec g. Fišer. Odhod ob 13. uri. Načelnik.
Lawn-tenlški odsek ISSK Maribora otvori jutri v nedeljo 30. tm. sezono. Prijave novih in starih članov sprejema g. Šepec, Grajski trg 2.
Otvoritvena dirka »Peruna«.
Kolesarski klub »Perun« v Mariboru, ki slavi dne 6. julija lOietnico svojega obstoja, priredi v nedeljo 6. aprila vsakoletno otvoritveno dirko na progi Maribor—Fala—Maribor v dveh skupinah. Do sedaj sc je prijavilo k tej dirki 32 društvenih vozačev v obeh skupinah, kar znači, da hočejo naši Perunaši ob priliki svojega lOletnega obstoja pokazati, da so res najmočnejši kolesarski klub na naši severni meji. Start za otvoritveno dirko je na Vodnikovem trgu ob 14. uri, kjer je tudi cilj. Prijatelje kolesarskega športa opozarjamo na to prireditev naših domačih kolesarjev.
SK Železničar se zahvaljuje mestni občini mariborski za brezplačno prepustitev kazinske dvorane povodom medmestne ping-pong tekme Maribor—Gradec. — Odbor.
Ljubljanski velesejem gradi nove razstavne zgradbe.
Ker primanjkuje razstavnega prostora, se je odločila velesejmska uprava, da zgradi dvoje novih razstavnih poslopij in sicer na vsako stran ceste, ki pelje od glavnega vhoda proti češkoslovaškemu paviljonu po etio. Ena teh razstavnih zgradb je namenjena naši tekstilni industriji, ki se udeleži jubilejnega velesejma v večjem obsegu. Nove zgradbe bodo podale sejmišču popolnoma novo arhitektonsko lice. Načrte je izdelal g. arh. Costaperaria.
Živinski In kramarski sejem pr! Sv.
I	Juriju.
V	torek, dne 22. aprila se bo vršil pri Sv. Juriju v S!ov. gor. velik živinski in kramarski sejem. Kupci in prodajalci so vabljeni. Opozarjamo živinotrgovce, da je na robu sejmišča novo postavljena občinska mostovna tehtnica. — Županstvo občine Sv. Jurij v Slov. gor.
Cene na živinskem sejmu v Mariboru.
Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 16 konjev, 15 bikov, 145 volov, 249 krav in II telet, skupno 436 glav, prodanih pa je bilo 236 slav, od teh 11 v Avstrijo. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 9—9.50 Din, poldebcli 8.50—9, plemenski 6.50-7.50, biki za klanje 7.50—8.50, debele klavne krave 7.50—8.25, plemenske 6.50 —7, za klobase 4.25—5, molzne 8—9, breje 8—9, mlada živina 7—9.50, teleta 12—13 Din.
KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE
Ivan in Halena Kvas. Aleksandrova c. 32
Najboljša je samopomoč.
Splošna uradniška menza, Slomškov trg 17. daje, kakor doznamo, zdravo, prav dobro in obilno hrano, kosilo in večerjo s kruhom za 13 Din dnevno. Njeni elani dobivajo na potovanju v menzi v Ljubljani hrano po istih cenah kakor domačini. Ako pa je kdo vrh tega član nab. zadruge in potuje v Beograd, dobi v menzi proti kontrolni karti ceneno hrano, prenočišče p^ za Din 20 dnevno! — Prijave v Mariboru en dan poprej.
Hichel Zčvaco
£uktxdfa
Zgodovlr
89
»Če govori resnico,« si je mislil vitez, »sem se moral hudo zmotiti o njem. Ako laže, mora biti strašen komedijant...«
Zares je kazal papež obraz, ki je bil sicer žalosten, toda čudovito dostojanstven. V njegovem pogledu ni bilo niti srda, niti očitanj, pač pa bridka krotkost — vdanost častitljivega moža, ki ljudje zavijajo njegove blage namene.
»Pustimo to,« je zdajci povzel Ragastens. »Preostaja nam še govoriti o tisti stvari, zaradi katere smo pravzaprav danes tu... V Rimu je tolpa banditov ponoči ugrabila mlado ženo ter jo šiloma privedla semkaj. Odpeljanje, nasilni, ostudni, neopravičljivi rop pa se je. zgodil na vaše povelje, sveti Oče, za kar imam ticoporekljiv dokaz...«
»Vi govorite,« je dejal papež mirno, »o deklici, ki je bila ugrabljena, potem ko se je v cerkvi Angelov poročila z mojim prijateljem Rafaelom Sanzio, ki je tu navzoč...«
»Da, sveti Oče!« je vzkliknil Rafael, ves zasopel... »In njo sem prišel tirjat po svoji pravici kot soprog, po tisti sveti pravici, ki ji morete vi sami najmanj ugovarjati ..«
»Gorje, gorje!« je zamrmral papež.
In solza mu je kanila iz očesa.
»Ali tajite ta rop?« je vprašal Ragastens trdo.
»Ne tajim ga... Priznavam ga...«
»To presega vse meje... To deklico ste vi, gospod, posilili... S kakšnim nesramnim namenom seje to zgodilo? Govorite!... Sicer, kakor gotovo sem vitez de Ragastens, ne jamčim več za svoje usmiljenje z vašimi sivimi lasmi.«
»Vi govorite o nesramnem namenu! Ah, gospod, samo da ne bi bridko obžalovali teh grdih besed, s katerimi osk ran jate nedolžno dete!...«
»To ie pa že preveč!... Zakaj ste jo potem ugrabili?...«'
»Zato ker je bila to moja pravica!...«
»Vaša pravica! Ali imate torej tudi pravico nad življenjem in smrtjo? ...«
»Moja pravica, vam pravim, vi brezumni človek! Moja očetovska pravica, če me že silite, da to priznam! ... Ta deklica je bila moja hči!...«
XXXV,
Mrtva.
Ragastens, Rafael in Machiavelli so se spogledali z nepopisno osuplostjo.
»Njegova hči!«
Ta krik, eden in isti, je ušel vsem hkrati, dočim je papež postrani, z drobnim, zasmehljivim pogledom opa:-oval učinek svojih besed.
Rtfaei je bil med vsemi tremi najbolj zmeden. Tisoč brejzveznih misli se ie podilo po njegovi glavi. Ta priprt*!., papeževa beseda ga je iaila vsega porazila. Friš- je. bil z vročično jezo in bolečino, zdaj pa je začuti ka’ mu novo, neznano čuvstvo z močjo prodana v srce.
Mož, katerega je bil prišel kaznovat, je bil oče Rosite! . . .
Ah, kako čudno se je pojasnjevala vsa zadeva!... Nekako nežno spoštovanje je v njegovem srcu nadomeščalo srd. In zdaj ga je bilo sram, da se je napram papeževi osebi izpozabil do skrajnosti, ki so se mu še v nedavnem trenutku zdele opravičljive.
»Sveti oče,« je zajecljal, »dvakrat ste mi sveti, če ste oče tiste, ki jo obožujem...«
V	hipnem ganjenju je vstal in odvezal staremu Borgia njegove vezi. Ragasteus je skomizgnil z ramami in odstopil, kakor češ, odslej je njegovo posredovanje nepotrebno. Machiavelli je mrzlo čakal konca.
»Moj sin,« je dejal papež nežno, »dete moje drago... vedel sem za vašo ljubezen do moje hčerke, in zelo mi je krvavelo srce, ko sem se moral odločiti za svoj navidezno tako brezsrčni korak...«.
»Saj me povedete k niej, kajneda,"sveti Oče?!.. Ah, recite da... Saj ne morete braniti njeni in moji sreči obenem!«
»Da bi vas vodil k njej!... je vzkliknil papež. »Gorje, vi še ne veste vsega!... Gospodje, stopite bliže... Pravico imate, da izveste vse!... Vaša beseda, da nikomur ničesar ne poveste, mi bo zadoščala...
Pristopite bliže, gospod vitez...«
»Vaša Svetlost lahko govori brez skrbi. Tudi od* tod vas izvrstno slišim,« je dejal Ragastens.
Papež je bil vstal, kakor hitro ga je Rafael odvezal. Z naglim pogledom se je ozrl, če bi se mogel približati vratom. Toda pred ta vrata se je bil naslonit Ragastens, roke prekrižane na prsih, ter je s hrbtom zakriviti ključavnico in obenem pazil na okno. Ko se je papež obrnil v tisto stran, mu je rekel vitez s svojim najpokornejšim glasom;
»Sveti Oče, prosim vas, ostanite tam, kjer ste!.., Ako se preveč približate oknu, bi vam lahko škodila noč in hlad ...«
Papež je dvignil oči k nebu in sedel nazaj.
»Oče moj,« je zamrmral Rafael, »dovolite mi, d* vas imenujem s tem imenom... povejte mi kaj o Rositi ... povejte, ali jo bom kmalu mogel videti? ...«
»Njej ie bilo ime Rosita!« je dejal papež z nekakšno vzhičeno bolestjo.
»To ime ji je dala tista, ki jo je pobrala na cesti...«
»Uboga Maga, kajneda?... Da, vem... Uboga ženska! Tako usmiljena je bila do nje, in tako dobra!..* Kolikokrat sem jo hotel rešiti bednega življenja, v katerem se je bila vdomačila... Toda žal, ona s svojim omajnim umom je videla vsepovsod same ne-prijatelje.«
Te poslednje besede papeža so prepričale Rafaela do kraja.
»Gospodje,« je povzel stari Borgia, »treba je, da izveste vse... Priznanje, ki vam ga dolgujem, mi je silno mučno...«
»Sveti Oče,« je rekel Rafael, »nevredno bi bilo od nas, če bi vam obtežcvali dušo s težo spominov, ki jih mi nismo opravičeni soditi...«
»Pustite, naj njegova Svetost govori,« ga ie prekinil Ragastens.
»In to je tem potrebnejše,« je povzel papež, grizoč si ustnice, »čim imate zdaj svoje pravice do... moje hčerke ... Sicer pa, dragi sinko, to, kar vam hočem povedati, je tako strašno, da mi ne bi hoteli verjeti, ako vam ne razodenem vse resnice...«
»Tako strašno? ... Kaj mi imate naznaniti? ... Tresem se... ah, ta zvon! ... Mrtvaški zvon!..,« je končal Rafael s presunljivim vzkrikom.
Kegle in kroglje
,z »lignum sanctum« kupite najceneje pri J. Krabatu, Maribor, Grajski trg • št. 4.	 794
Popravila damskih klobukov,
Hitro, okusno' in ceneno od Din 25.— naprej pri Ap>. Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11. _____________ 725
Učenko
sprejme atelje za perilo Rupnik, Slo-. venska ulica 20.	 897
Krasno meblovano sobo
s popolnoma prostim vhodom, solnčna lega, električna luč, v Tomšičevem drevoredu oddam takoj boljšemu go-spodu. Janežičeva ulica 223. 7SS
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Iščem v najem
pekarno v prometnem kraju-takoj ali pozneje. Naslov v .upravi tista. 815
Sobo- in črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	223!
Salatne sadike
kraljica majnika, braziljanke itd. dobite v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica,
Nasproti kolodvora oddam s l. aprilom
krasno neopremljeno sobo (event. z manjšo vred), pripravna za pisarno. Aleksandrova c. 45/1. 6.__________749
Pralnica in čistilnica, Koroška c. 17 prevzame v likanje vsakovrstno novo in staro perilo, srajce, ovratnike jn zavese. Cene nizke, delo prvovrstno. Priporoča se J.osipina Osim. 793
Kolje
za vinograde, opore za drevesca ju vrtnice nudi Mariborska lesna indu-. strija, Koroška cesta 46._______________ 927
Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor. Gosposka ulir.a 15.	1548
Najstarejši zavod za črkoslikarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190? Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Philipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo.	411
Hišnika ali hišnico
sprejmem za Maribor. Vprašati v kar-tonažhi tovarni, Mlinska ulica 30. Nastop 15. aprila.	912
Predelam
stare madrace hitro in ceneno. Tapetnih Anton Arzenšek, Maribor, Grajska ul. 2.	925
Dobro
m
poceni
kupite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir i. t. d. le pri
L. REICH
(Vlahovičeva hiša)
MARIBOR
Aiekisndreva c, 40
Gospodje! Dame!
M Krojaški atelier	^	4^
® 924	t*	h
D e ^ o
^	Solidno	delo	J
& V Konk«renčne cene «
* VEK. TE RZ ER
Maribor, — Aleksandrova cesta štev. 48
Hišo, 3 sobe, kuhinjo in vrt ob Frankopanovi ulici v Mariboru proda za 90.000 Din Posredovalnica Maribor, Tattenbachova ulica 19, pri Petek. ________________934
Oddam
meblovano ali prazno sobo gospodu. Koroška cesta 41.	937
Mesnico
ua prometui cesti oddam takoj v najem. Aleksandrova cesta 79.__________936
Zahtevajte oovsod „Večernik“!
Prodajam jedilnico, divan,
postelje, omare, vložke, predalnik, gramofon, umivalnik, obleke, čevlje itd. Starinarna Peteln, Maribor, Orož-nova 1, poleg glavne pošte. 930
Več deklet
se sprejme za izdelovanje škatel j. Prednost imajo, katere so že bile zaposlene v kartonažni stroki, koto Kom-panija, Gregorčičeva ul. 12.	929
Vsak, kdor kaj na dobro da jedačo in kdor v veri ne verjame —, da res dobiš vseh vrst pijačo, ki boljša pač od vsake je reklame — naj pride k meni v svetek ali post, gotovo bo ostal moj stalni gost!
Priporoča se:
Alojzija Šafarič, gostilna pri »Večernem solncu«, Spla-597	varska ulica.
Dober in stalni zaslužek.
Stari domači zavod išče zastopnike za mesto Maribor in obče za vse kraje (vasi ali občine) teritorija Štajerske in Prekmurja proti visoki proviziji eventuelno stalnemu honorarju. Prednost imajo upokojenci, absolvirani dijaki brez službe in vsi ugledni in upliv-ni deželani. Oddajo se tudi okrajna zastopstva. Ponudbe s prilogo Din 1 v znamkah je poslati najpozneje do 3. aprila t. 1. na naslov: J. Lipovž, Maribor. poštnoležeče.	926
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica. 14.	602
Otroški voziček,
dobro ohranjen, prodam. Kralj Matjfc-
ževa ul. 1, Studenci.__________________928
Iščem
v prometnem centrumu za maj alf pozneje 3-4 sobno stanovanje. Plačam do 1500 Din. Ponudbe poslati pod značko »Stalna stranka«. 	938
Abonente
sprejmem na domačo hrano. Kavarna Park.	932
Frida Novak, modistinja, javlja v svojem kakor v imenu svojih nastavljencev tužno vest, da je nje pridna nastavljenka, gospodična
ILZA KRAMER
modistinia
danes, dne 28. marca 1930 v 20. letu svoje dobe za vedno zatisnila svoje oči.	'
Pogreb pokojnice se bo vršil v nedeljo, dric 30. marca 19,JO ob 15. uri iz mrtvašnice Magdalenskega pokopališča na Pobrežju.
Maribor, dne 29. marca 1930.	931
Koiuhovino zimske obleke in preproge
sprejema v shrambo čez poletje z garancijo
K. GRSNITZ
KRZNAR »»
Maribor, Gosposka 7
Komplatno
spalnico
iz trdega le*b, dobro ohranjeno kupi Vinko Zorko.
trgovec Sv. Benedikt v Slov. goricah.	939
Nalbell«
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih, in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAS
Maribor. Slovanska al. 4
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom prevzel s 1. aprilom
prevoz selitev, raznih predmetov
kakor tudi oranje njiv in drugo, za kar me bo kdo rabil. Vozarina po najnižji ceni. Priporoča se
VOZNIK G U N G L. Mefiska cesta št. .88 .
gpstilna »Pri starem lovcu«,	941
Stran &
Marfefcf VECEffflTF Jalfd
V M K' fT Tf » f ¥,	M' TTT. T938.
VELIKA PRODAJA!
Porabite ugodno priliko in si nabavite Vaše potrebščine, obleke in perilo, za Veliko noč kakor tudi za birmance, sedaj ob
času naše izvanredno cenene prodaje. — Samo prvovrstno
češko in tirolsko blago v veliki izbiri. — Oglejte si izložbe in primerjajte cene blagu. — Obisk neobvezen.
Jane* in Hrovat. Maribor, Kralja Petra trg 9, desni breg Drave
Otvoritveno naznanilo.
Dovoljujemo si cenjenim damam vljudno naznaniti, da smo otvorili v
Slovenski ulici it. 10
trgovino s damskimi klobuki pod imenom
JULIJA«
Na razpolago bo velika izbira najmodernejših modelov. Popravila se bodo izvrševal* kar najhitreje in najceneje.
Priporočamo se za obilen obisk
Koroiec in Hohl. «16
»
Autogenično varenje
in vsa kotlarska dela: kotli za štedilnike, pralni kotli, kotli za žganje, kopalne peči, brizgalke za vinograde (tudi popravila starih brizgalk) in vsa v to stroko spadajoča dela.
Stari baker, medenino in svinec kupujem po najvišjih cenah.
TRIU
l/rtfiSLsog
TELEFONI
«17
JAKOB KOS. kotlar
Maribor, Glavni trg št. 4
Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo modernih
spomladanskih klobukov
Popravila izvršujem hitro in po ceni
M.JAHN, modistlnJa
Maribor, Stolna ulica 2	m
Generalno zastopstvo
' svetovnih znamk
N.S.U.-Wanderer
in
ROYAL ENF1ELD motociklov modli 1930
pri največji obritnl sigurnosti in trpežnosti. Mehanična delavnica in avtogaraZi
DIRNBACHER IVAN, ZAGREB
dunduliftva 21	12*
PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA
PAVEL NEDOG
Gosposka ul. 33, telefon 2127 Razlagova uL 22, telefon 2280
MOTVOZ
(špaga) T«
vrvi xa perilo vrvi xa ilvlno itrange oprti (gurte) slantnjače nudi najugodneje
DRAGO ROSINA
Maribor Vetrinjska M
Preselitev ključavničarstvu!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil svoja ključavničarsko delavnico iz Slovenske ulic«
v Koroiko cesto itev. 39.
Cenj. naročnikom in občinstvu se priporočam in zagotavljam, da bom izvrševal vsa naročila kako? tudi popravila po najnižnjih dnevnih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
FRANC KAČI AN, KoroSka cesta 39
dradbano In strojno ključavničarstvo.
918
Spomnite se CMD!
  ......
aaoaaaaaaa—aaaaa—
Zastopnika
za Slovenijo za prodajo angleškega sukna proti gotovini in na obroke iščem. Gospodje, ki so pri boljših odjemalcih uvedeni, naj pošljejo svoje ponudbe na
Specllalno skladišče angleiklh itofova,
Zagreb, Gunduličeva ulica 4.	909
Antiseptično prepariran
#
PRiMEROS
CtIMMi i
disinficirs fino, svilnato aežno, dokazano posebno higijensko zanesljivo. Zahtevajte ga izrecno.	9
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti moje preljube, nepozabne soproge, se tem potom najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, pevskemu društvu »Jadran«, ženski zvezi, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem udeležencem, kateri so jo spremili na njeni prerani zadnji poti. Posebno se pa zahvaljujemo vsem, kateri so jo zadnje dni njenega življenja sočutno tolažili.	938
Franc Lampe, soprog in sorodniki.
EKSPORTN A HIŠA „LUNA
Maribor. Aleksandrova cesta itev. 10
44 L A S T N I K: A.PRISTERNIK
Maribor, Aleksandrova cesta itev.
Za bližajočo se pomladansko sezijo in velikonočne praznike VtUCSim bogato zalogo in sicer:
Otroške nogavice, par od Din 5- nipre(, čtne. drsp, sl«, ijive ln bele moške nogavice od Din 5 * naprej, damske nogavice oa D 7*- naprej, flor nogavice od D 12*- niprej. Z« kakovost prevzamem polno garancijo 1 Nadalje nudim vezenine pro m od D **75 naprej, čipke m od D !•- naprej. Razni sukance, prejico za vezenje, šivanke, gumbe in druee potrebščine za krojač« in šivilje po brezkonkureninlh cenah. Lastna pletilnica In predtiskarija I Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbiri po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 34’- naprej.
Srllane trake od Din 1*— naprej.	765
m
NAJNOVEJŠI MODELI NIHALNIH OSI 1930.
       	iiiiiii.............
A*
LUKSUZNI VOZOVI
SPECIJHUI TOVORU VOZOVI
V/2 — 8 ton
Avtobuie v vseh velikostih
rlliai
ffll
Obiščite zagrebško avtomobilsko razstavo
GENERALNO ZASTOPSTVO 2A JUGOSLAVIJO
STIGiR WERNER cauE
3 Cllldra ZASTOPSTVO INTERESENTOV ZA
j ss. marmor
„IUGOTEHNIKA“
itedltelj bencina
mmmUm m. s
Planila na onale obroke 1
779
LEPA IZBIRA V POMLADANSKIH DAMSKIH
KLOBUKIH
najceneje kupite pri
R. A. ARMBRUSTER, MARIBOR
DAMSKI MODNI SALON	911
SLOVENSKA ULICA 4, PRI KAVARNI ASTORIJI.
TOVARNA OLASBIL IN GRAMOFONOV
MEINEL H ERO 10
Oramofoni
Mandoline
Violine
Oltare
Trombe
OAhImmAi
od	Din	S#8‘—	datje
•	•	'S*	•
*	*■	onn	"
.	.	307—	»
:	.	605*—	.
SS61
PRODAJALNA:	TRG	SVOBODE
Nova >«h«rbaumeva zgtadbi
~l|daja KoniordJ »Jutra« v LjubUanU predstavnik	KR	AN	BRO	ZOVIC	v,	Mariboru.	IJak*	Mariborska	tUkaroa	d.	d,	predstavnik	STANKO	DETELA
'3 Mariboru,