'Naročnina listu: —
Celo leto	.	.	K	12’—
Pol leta	.	.	„	6’—
Četrt leta	.	.	„	3’—
Mesečno	.	.	„	1‘—
Zunaj Avstrije : =
Celo leto	.	.	K	17-—
Posamezne številke ?:	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi ee ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo : Maribor Koroška ulica S. — Telefon št. 113.
političen lisi za slovensko ljudstvo.
2 uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Težki nasledki vojne v Bolgariji»
(Izviren dopis iz Soli je.)
Kakor je bilo citati pred kratkim v ..Straži“ in drugih listih, je letina v Bolgariji prav dobra. Med tem, ko so se možje in fantje bojevali, obdelale so ženske in odrasli otroci polja in vinograde. Iz polja je že vse spravljeno domov;,' fantje so prišli ravno prav k „vršenju“, to je: k mlaitvi., Torej kruha bo v deželi in bo preostalo še mnogo žita za izvoz v druge dežele. Trgatev bo pač slaba Tjrsje je bilo sicer jako polno, a prišla je v: poslednjem času strupena rosa in uničila skoraj vse po vinogradih, katerim je bila do sedaj 'še prizanesla trtna uš. Amerikainski nasadi so v Bolgariji še velika redkost.
A pri vsej dobri želtvi in obili paši je pa vendar večina prebivalstva v veliki bedi. Vojska ne po-končuje samo človeška bitja, ampak tudi vso delo pridnih rok in požre prihranjene groše.
Bel denar — pravi bolgarski pregovor — za črne dni. („Beli pari za Sčrni dni.“) Bilo je v istini dosti belega (srebrnega) in žoltega denarja nabranega v državnih blagajnah in j; zasebnih mošnjah. Saj znano je, da ni bolj štedljivoga in skromnega roüa, kakor je bolgarski. Zato je pa tudi opravičeno upanje. da bodo sedanji „črni dnevi“ kmalu minoli in da se bode še vedno-našel ,„bel denar“ !,za naj,večjo potrebo.
Država in večji kapitalisti bodo skusili spraviti skupaj fond 50 milijonov, iz katerega se bodo delile podpore vdovam in sirotam v boju padlih vojakov. Prve milijone za ta fond bode dala država; a sigurno ne bodo zaosltajali milijonarji, kakoršnih 'še Šteje Bolgarija tudi nekoliko.
Posebno mnogo je učiteljskih sirot. A tudi o nim učiteljem, ki so se vrnili iz 'bojnega polja, se slabo godi ne samo po deželi, kjer je mizerija obča, ampak tudi po mestib. Vse za življenje potrebne reči so se 'podražile; nekatere dvojno, kakor živež in obleka, aj stanovanja so bila že poprej draga. Tlako piše neki učitelj iz Varne v časniki -„(Jutro“ (št. 930) med drugim sledeče:
,„listina je, da se je življenje pri nas jako podražilo. Hudi časi so nastopili ne samo za srednje in ubožne razrede ljudstva, ampak za celi narod. A za to pa morajo vladajoči krogi o pravem času premisliti, kako bi se ljudem v teh hudih časih pomagalo. 'Moka se je blizu dvojno 'podražila, a pri tem
jo je še težavno dobiti. Drug živež, na primer meso, jajca, maslo, zel on j ad itd., to vse je jako drago postalo, a po 'kakovosti je prav slabo.; Kar se pa tiče drvi, oglja in premoga, te reči so celo redkost; in kdor si jih more kupiti, to je za-nj razkošnost.“
Poleg tega pa, Še pride vprašanje ;o najemnini. Ne samo v Sofiji, nego tudi v provinciji;- ni plačala velika večina najemnikov najemnine celih deset mesecev, dokler je trajala vojna. In kdo bi tudi plačeval, saj so bile samo ižene in otroci doma?. Sedaj, ko so se možje vrnili, zahtevajo hišni gospodarji seveda zaostalo najemnino. 'A denarja ni od kod vzeti niti za Enomesečno najemnino, kamo-li za deset mesecev skupaj !
Uradniki in učitelji so dobivali med časom vojne samo eno tretjino plače. S to malo svoto bi bili komaj najemnine plačevali. S čim bi se pa naj preživeli pri tej dragoti in pri tem pomanjkanju hranilnih produktov!
Tako se godi sedaj, a še hujše bo, ko nastopi zima. ■ Oni. ki so se vrnili iz bajnega polja zdravi, bodo pri svoji marljivosti, Štedljivosti in skromnosti že preživeli sebe in svojo družino. A kaj bode pa z onimi, ki so se vrnili onemogli, boljehni.in kruljavi? Takih je ha tisoče. Kaj bode počel tisti, kateremu je bila amputirana roka ali noga, kateri je oslepel', ali ali se nalezel hudega revmatizma, da se. gibati ne more? Teh, je tudi na tisoče. Domači izdelovalci u-metnih nog in bergelj imajo toliko dela, da nikakor ne morejo vseh naročil izvršiti. Zlato se,je v zunanjih deželah naročilo nekoliko tisoč umetnih nog in še mnogo drugih ortopedicnih oprav.
Vojna je zares velika nesreča! Ona ni samo grozna zaradi človeških žrtev na bojnem polju, ampak tudi glede žalostnih nasledkov, kateri trajajo skozi cela pokolenja in se pokazujejo na pohabljenih ljudeh, razrušenih mestili 'in vaseh, razdejanih mostovih. uničenih poljih, vrtih, vinogradih itd.
V istini, vojna bi se morala vsikdar na vsak način izbegovaji. Kdor jo začne, prevzame na sebe velikansko odgovornost (pred Bogom in pred ljudmi. A kdor se trudi za ohramjenje miru, njega bodo še blagoslavljali sedanji in pozni rodovi.
Balkanski kristjani so šli zedinjeni v boj za sveto reč, pokazovali 'so vsaj pred svetom dobre namene. A prišla je med nje zavidnost vmešal se je zunanji sovražnik in razrušil zvezo. T,ako so se sprli med seboj in nazadnje — do krvavega pobili!
Dobro je rekel, vračajoč se iz vojne, bolgarski kmet: ,„:Šlr smo pogumni v boj. Premagali smo Tur-
čina. Tolkli smo se potem 'še po nepotrebnem z zavezniki. Sedaj se pa vračamo in pripeljemo seboj en voz — vetra.“
Resnično, v gmotnem oziru Bolgari niso pridobili nič Znatnega, a v nravstvenem oziru so si pridobili lep nauk in skušnjo za bodočnost.
A tako krepak in zdrav narod v telesnem oziru, ter tako vrl in blag v duševnem qzirii ne knore in ne sme zdvojjti zaradi trenutnih nevspehov, katerih ni sam zajkrivil, nego lahko vsklikne z drugimi Slovani vred:
vJloŠ Bugarska ni propala,
Dok mi živimo!“
A. B.
Mednarodni kapital rovari»
Ves 'svet je upal, da se bo sedaj, ko je zavladal mir, ublažila in znižala oderuško-visoka obrestna mera evropskih notnih bank, ki je tako silno pritiskala celo narodno gospodarstvo., V istini se je tudi jel denar v banke nazaj stekati in bilo je upanje, da se bo položaj olajšal. Tbda ti, ki so upali, so delali račun brez mednarodnega kapitala. Baje je morala ositati obrestna mera visoka, ker denarja, ki je bil na razpolago, ni bilo (veliko in tudi, ker ni bilo efektivno denarno stanje' notnih bank v nobenem sorazmerju 'z zahtevami, ki so se nanje stavile. Obe okoliščini je pa zakrivil kapital sam, ali ju pa sail bistveno poostril. Velike svote denarja so njegovi lastniki poskrili v domače shrambe, ker so ra-i cimali z ideruto financijjelnih razmer, ali so pa tako hantirali, da so posodili denar le na kratke obroke. Sedaj pa prihaja iz Londona vest, fda je došla tjekaj že velikanska množina zlata, in da ga je še več na potu. Kljub temu se pa, ne more zaznamovati kakega olajšanja denarnega stanja. Došlo zlato so si namreč posamezne bančne družbe baje obdržale in ga ne marajo 1 izročiti angleški banki, Z namenom, da bi prišlo na denarni trg kolikor le mogoče malo denarja v zlatu.
Slične vesti prihajajo tudi iz 'Nemčije) in iz Francije. (Ludi tam skrivajo zlato iz enakega vzroka, kakor v Londonu, toda pod pretvdzo, da je treba pomnožiti denarni sklad za slučaj vojske. 'Mednarodnemu kapitalu je prav dobro znano, da ne rabita na milijone denarja samo Francija in Rusija, ampak še tudi Balkan, Nemčija, Avstrija* in Italija. Ce bi padla sedaj obrestna mera tako, kakor to zahtevata po- * * 3 4 5 6
FODLISTEK. Družba sv. Moborja.
Iz glasnika družbe sv. Mohorja f v letošnjem koledarju posnamemo:
Družba sv. Mohorja šteje letos 78.271 udov, to je 296 manj nego prejšnje 'leto. Nazadovali smo torej nekoliko, a vendar se je skupno število Mohor-janov še vedno 1 ohranilo na častni višini.
Ko primerjamo letošnje število udov , po posameznih škofijah, oziroma krajih, z lanskim, vidimo, da.smo nazadovali pn sledečih: ljubljanska 164, dalmatinske in serijska 24, zagrebška 45, somboteljska 46, sekovska 78, videmska 10, Amerika 440, Afrika in Azija ’58. — Napredovali pa, smo v sledečih škofijah: v goriški za 86, v, kriški za 85, v. lavantinski za 149. v tržaško-koprski za 175, v porečki za 17, v djokoliški za 5, v Bosni za 7, po raznimi krajih za 45 udov,
1.	Goriška! nadškofija štejd 178 dosmrtnih, 9487 letnih, vkup 9660 udov.
2.	Krška škofija šiteje 207 dosmrtnih, 5969 letnih, vkup 6176 udov.
3.	Lavantinska' škofija 516 dosmrtnih, 23.978 letnih, vkup 24.494 udov.
4.	Ljubljanska škofija šteje 83’5i dosmrtnih; in 27.926 letnih, vkup 28,761 udov.
5.	'Tržaško-koprska škofija šteje 91 dosmrtfiih, 4889 letnih, vkup 4980 udov.
6.	Škofiji Poreč in Krk štejete 8 dosmrtnih in 142 letnih, vkup 150 . udov.
7.	Senjska in dalmaltilnske škofij^ štejejo 10 dosmrtnih, 184 letnih, vkup 194 udov.
8.	Zagrebška nadškofija šteje 15 dosmrtnih in 317 letnih, vkup 332 udov.
9.	Djakovska škofija Šteje 78 letnih udov.
10.	Bosanske škofije štejejo 8 dosmrtnih, 140 letnih, vkup 148 udov.
11.	Somboteljska in druge, ogrske* Škofije štejejo 174 udov.
12.	Sekovska škofija 26 dosmrtnih, 329 letnih, vkup 355 udov.
13- Videmska nadškofija šteje 15 dosmrtnih in 125 letnih, vkup 140 udov.
14.	Razni kraji v Avstriji in ostali Evropi šte-jejo 16 dosmrtnih, 406 letnih, vkup 422 , udov.
15.	Amerika šteje 23 dosmrtnih, 2087 letnih, v-kup 2110 udov.
16.	Afrika in Azija ' .štetjete 8 dosmrtnih in 89 letnih, vkup, 97 udov.
Mohorjeva, družba šteje torej: 1961 dosmrtnih, 76.320 letnih, skupaj torej 78.271 udov.
Leta 1914 izda .Mohorjeva družba sledeče knjige:
1.	Kakor po navadi, dobe družbeni udje „Koledar“. ki bo nadaljeval zanimive dogodke balkanske vojske. Slovanski narodi na Balkanu so se dvignili in se osvobodili krutega turškega jarma, ki ga jim je. bilo naložilo ljudstvo, katero je v kulturi zaostalo skoro za vsem drugim na svetu. Zavist evropskih držav, zlasti Francija in nemški protestantizem, sta kriva, da Avstrija teh narodov ni mogla že /davno osvoboditi. ’ Zdaj so se balkanske države oprostile* same. Po Šeststoljetni noči je prišel dan. Zato ) nas zanimajo ti dogodki in ljudje bodo povesti, ki nam jih podaja znani, rojak, gospod profesor 'A. Bezenšek v Sofiji, čitali z velikim zanikanjem.
2.	Znamenita bo knjiga: „'Mesija“, katero je družbi spisal nres/ntli goispod knezoškof ljubljanski, dii. A. B. Jeglič. Družba je izdala Zlgodbe sv. pisma. Naš narod pa potrebuje.' in pogreša že dolgo, kar se je ljudem v drugih jezikih že davno ponujalo: Življenje Jezusovo. Etealngeliji so nam znani, ali dandanes hočemo življenje Jezusovo imeti, kakor se
je razvijalo od Betlehema do Kalvarije, hočemo ime-
ti tako spisano, kakor se sicer piše životopis, v katerem se združuje vse, kar nam je znanega; iz življenja slavnih mož. Tako življenje Jezusovo je družbi spisal apostolski pastir ljubljanske Škofije in ni dvojbe, da bodo ta spis sprejeli iz velikim veseljem vsi Slovenci. ISpis bo izšel v dveh delih, tako, . da že prihodnje leto imajo Mohbrjani celega v rokah. Znani umetnik V. Cotič bo spis okrasil z izvirnimi risbami.
3.	Tretja knjiga bo „Mladim srcem“, II. zvez., katero je spisal znani pisatelj Ksaver Meško in ilustriral umetnik Saša Santel.
4.	Dr. J. Gruden nadaljuje svojo „IZgodovino slovenskega naroda“ (4. zvezek). Ako kedaj katero knjigo, pozdravlja slovenski narod le to z največjim veseljem. Že prvi zvezek je bil sprejet z občim priznanjem, drugi je bil veliko zanimivejši. Slovenec bo po tej knjigi še le spoznal svojo zgodovino in se bo zavedel pomena slovenske narodnosti. Srednjim šolam bo ta knjiga dajala gradiva v obilici, da na njeni podlagi poglobe poznavanje domovine, katere žalibog mi v Avstriji doslej nismo znali ceniti. Iz takih spisov se bodo ljudje učili spoznavati, da imamo i mi svojo zgodovino in da se nam doslej ni povedalo, kako je ta zgodovina slavna.
5.	Peta naša knjiga je „Slovenskih Večernic“ 68. zvezek, ki prinese zbirko krajših, povesti. V Večernicah bodo zastopani znani pisatelji, kakor: Ks. Meško, Kostanjevec, P. Perko, dr. Cesnik in pa Še drugi.
6.	Molitvenik bo v prvi vrsti namenjen bratovščinam in cerkvenim družbam. Ljubljanski bogoslovci so bili priredili lep prevod laške Skupolijeve knji-ge: „(Duhovni bqlj“, in velečastiti gospod župnik Fr.
Finžgar je prevzel uredništvo. 'Prevod je lep, ž njim se obogati naše ascetično slovstvo.! Kdor1 želi vezan molitvenik, naj doplača za veznino z zlato obrezo K 1.20, z rdečo obrezo 60 vin.
nudba denarja in popiraševanje po njem, bi profitirali pri tem vsi, ki iščejo denajrja. 'Mednarodni kapital pa noče zamuditi ugodne prilike, da bi ne narekoval dolžnikom višjih obrestnih mer, zato pa ne spusti zlata iz rok.
Manever mednarodne borzne stranke je tudi bil, da so vrgli v Londonu 454 %, na amerikamsko denarno veljavno se glaseče avstrijske zakladne listine, ki so jih v decembru lanskega leta razpečali, na denarni trg s 7% ali 7%% obrestno mero. Bil je to manever borz, ki je imel namen, osramotiti AVstrijo in jo pritisniti ob tla. Zakaj se je to (zgodilo, še ni jasno. Manever se je pa kolikor toliko ponesrečil, — ker so dosegli zakladni listi iv prav kratkem času kurz 98% ter 's tem nudili 6% obrestovanje, kar je pa vse eno še zelo veliko. Taki dogodki pa dajejo našemu državnemu kreditu neugodno izpričevalo, ■— kajti v inozemstvu se vstvari vsled tega prav lahko krivo mnenje. > Avstrijsko narodno gospodarstvo je pa kljub vsemu temu ugodnejše, kajti v poslednjih dneh so dovolile dunajske banke kitajskim pooblaščencem posojilo v znesku po 30,000.000 K; vrhu tega se pa pogajajo le banke še z Bolgarijo, ki dobi tudi posojilo v tej visokosti. ‘Avstrija ni tedaj tako regna, kakor se jo skuša v Londonu naslikati in le nerodna finančna tehnika) je povzročila Itake poniževalne dogodlpaje. Na vsak način pa vlada med Dunajem in Londonom silen kontrast. Med tem, ko hočejo tamkaj nekaj milijonov pod 'najnižjimi kurzi vreči na denarni trg, dovoljuje Avstrija Balkanu svote, ki so desetkrat večje. Boilgarija dobi od Avstrije lepo svoto 30,000.000 K, da poplača ‘z njo stroške, ki jih je imela vsled nakupa nekaterih delov o ri en tiskih železnic. Bolgarija pa rabi okrog 80)0,000.000 frankov, da pokrije z njimi materieino škodo vojne, opremi svoje vojaštvo ter izvede v lastni ter pridobljeni debeli gradbe luk, železnic itd. Bolgarija išče posor jila v Parizu, toda tamkaj so zelo rezervirani, kakor je pač že manira vseh onih, ki posojujejo ‘denar .ter stavijo za pogoj, da se podvržejo dohodki in izdatki Bolgarije finančni kontroli. To bi pa ne pomenilo nič drugega, kakor sekvestracijo kraljevine. V tej-le zadregi pa prihaja na pomoč Bolgarom naša 'država, ki hoče z majhno svoto vsaj omogočiti nadaljevanje pogajanj ter tako zabraniti, da ne pade Bolgarija v žrelo oderuštvu. To so pa menda v Parizu zamerili in bržčas bo s tem v zvezi zamahljaj na Avstrijo v Londonu.
Nase prireditve.
Maribor.
Danes, dne 15. t. m., se je ,obj lepem številu društvenikov vršil občni zbor Katoliškega tiskovnega društva. Zbor je vodil društveni predsednik kanonik dr. Matek. »Tajnik dr. Lukman in blagajnik dr. J e r o v š e k sta podala obširna poročila o obsežnem društvenem delovanju. Pri volitvi se je izvolil dosedanji društveni odbor s predsednikom dr. Matekom na čelu.
Vabimo ob tej priliki pristaše, da v obilnem Številu pristopajo kot člani k Kajtolišlkemu tiskovnemu društvu.
Sv. Trojica v Halozah.
Včeraj, dne 14. t. m., je zborovala S. K. Z. pri Sv. Trojici v Halozah. Poročal je državni in deželni poslanec dr. K o r o š e c' o štajerski politiki. Na predlog č. g. župnika Vaupotiča se je izreklo poslancem S. K. Z. zaupanje.
Isti dan se je vršilo v prostorih bralnega društva poučno zborovanje Mladeniške zveze, na katerem je govoril tudi dr. Korošec ter polagal mladeničem na srce, da skušajo vse mladeniče dobiti v svoj krog.
Hajdina.
Velika slovesnost se je obhajala včeraj, dne
14.	t. m., v Hajdinu pri Ptuju: otvoritev Društvenega doma. V Ptuju v Narodnem domu se 'slovenskim društvom, ki ne trobijo v liberalni rog, zabranjuje ali vsaj otežkbčuje prostor za prireditve, za to mora misliti okolica na Svoje domove. V Hajdinu stoji prvi, kmalu se začne na levem bregu Drave graditi drugi. Kmet je zaveden in ne žaluje, ako ga, liberalec ne mara, ampak se postavi ha) lastne noge.
Ljudstva je prihitelo od vseh strani jako veliko, toda samo ljudstva, nič gospode, razen duhovnikov in učiteljev. Slavnostni govor je 'imel prof. dr. Hohnjec, ki je omenjal, da naj bo Hajdinčanom lepa nova zgradba dom katoliške izobrazbe, dom narodne zavesti in dom poštene zabave. Vi imenu navzočih poslancev B r e n ö i č a in Ozmeca je pozdravil dr. Korošec. C. g. kajplanu Sketn, ki i-ma za zgradbo največ (zaslug, se je po županu gospodu Slambergerju izročila častna diploma. Vrhu tega sta se Še igrali jako spretno dve gledališčni predstavi.
Šmartno pri <Slovenjgradcu.
Vjčeraj, dne 14. (t. m., smo obhajali) pri nas prav veličastno Konstantinovo slajvjnost, katero je posebno poveličal s svojim krasnim govorom ' profesor Ivan Vreže .iz Maribora. Kristusova cerkev je zmagovala samo s tem, kar pomenja križ: s trpljen-jem, z živo vero v skrivnost križanega Boga, s ponižnostjo in pokorščino; zajemala je 'svojo moč za vse svoje strašne boje v najsvetejšem zakramentu, ki je živ spomin trpljenja Kristusovega; njen prvi (zaščitnik na rimskjem cesarskem prestolu je zmagal
prav dobesedno pod zastavo, na kateri je blestelo znamenje svetega križa. Slovenski narod je v‘hudih bojih, da si pribori svoj prostor na solncu. Tudi njemu velja geslo, letošnjega jubilejnega letaj: i V tem znamenju boš zmagal.
Politični pregled.
Deželni zbori.
„Wiener Zeitung“ priobčuje cesarski patent, s katerim se sklicujejo k zasedanju sledeči dež. zbori: solnograški na dne 17. t. ‘m., nižjeav|strijski, pred-arlski in tirolski na dne 23. t. m., kranjski na dne 24. t. m., goriško-gradijščalnski na dne 1. oktobra t. 1. — Glede na gališki deželni zbor odločitev še ni gotova.
Goriški deželni zbor.
Kakor se z gotovostjo poroča, bo imenovan za goriškega deželnega glavarja poslanec, 'in prošt dr. Faidutti, za njegovega namestnika slovenski liberar lec dr. Franko.
Delegacije.
Zasedanje delegacij, ki je bilo že pred časom določeno na 'zadnje mesece letošnjega leta, bo prav kratko. Dnevi sklicanja še sicer niso določeni, toda za gotovo se smatra, da se bo ogrska delegacija, se-šla še le okrog polovice meseca novembra. Na (dnevnem redu letošnjih delegacij bo samo podaljšanje budgetnega leta 1913 do dne 30. junija 1914.
Ogrska.
Grof Andrassy je včeraj, dne 14. t. m., kakor je bilo že dalje časa naznanjeno, iformelno ustanovil lastno stranko. Kaj res novega ta stranka za Ogrsko pač ne pomenja. Andrassy obsoja obstrukcijo in zahteva ravnanje po hišnem redu, dalje je Andrassy za delavnost državnega zbora in ne čuti nikakih ostrih opozicionelnih ambicij. Kratko povedano: Nova stranka ni nič drugega, kot sredstvo, ki naj pomaga 'svojim članom, priti na krmilo, do korit.
Novo zvišanje rekrutnega kontingenta.
Budimpeštanski poročevalec, { ,,jNeues Wiener Tagblatt“ je izvedel baje iz zelo zanesljivega vira glede bodočega zvišanja rekrutnega kontingenta še sledeče :
Vprašanje zvišanja rekrutnega kontingenta ni prišlo <čez štadij predpogajanj. Obe vladi vesta, da namerava vojna uprava na podlagi izkušenj, ki jih bodo zbrali tekom prvega leta zvišanja kontingenta, priti z novimi, večjimi zahtevami, Iki so iz ozirov na pripravljenost vojske in na popolno izgradbo bram-bne reforme popolnoma upravičena (?!). Kolike bodo te zahteve, o tem obstoja več kombinacij, resnici na ljubo pa je treba konstatirati, da danes te zahteve v številkah še niso določene. V tem trenutku se vrše samo interne vojaške razprave' med vojnim ministrstvom in obema domobranskima ministrstvoma. Tudi ko je bil honvedski minister baron Hazai' na Dunaju, so se vršila taka pogajanja. Se le če bodo tale pogajanja končana, bo najbrže predložilo vojno ministrstvo obema vladama svoje zvišane 'zahtdke in naloga obeh kabinetov bo, da označita svoje stališče napram tem željam. V poučenih ogrskih krogih (mislijo, da se to ne bo zgodilo pred koncem septembra. V naravi stvari je, da se bosta oba kabineta bavila ločeno s temi vprašanji, gotovo pa bo prišlo že prej do razgovora med obema ministrskima predsednfko-mv, svoje stališče pa bosta oba kabineta kljub temu označila popolnomaj ločeno. Tildi skupni ministrski svet se more baviti s tem vprašanjem, ' ,če pride na razgovor, samo akademično in ne more definitivno ničesar sklepati. Več pa niti še merodajni krogi ne vedo.
Na Balkanu.
Ugoden potek pogajanj med Bolgarijo 4n Turčijo.
Dunaj, dne 13. septembra. Kakor se sliši v tukajšnjih diplomatičnih krogih, je potek pogajanj med Bolgarijo in Turčijo ugoden, tako da se lahko pričakuje, da bodo dovedla v prihodnjem tednu do zadovoljivega zaključka.
C la r i g r a 'd, dne 13. septembra. (K. b.) (Ob 10. uri predpoldne.) Od bolgarske strani se izjavlja, da se je v današnji popoldanski seji mirovnih pooblaščencev storil velik korak v nadalnjih pogaja«-njih med Bolgarijo in Turčijo in to vsled instrukcij, ki so došla včeraj iz Sofije.
Petrograd, dne 13. septembra. (K. b.) Listi objavljajo pogovor 'z bolgarskim pooblaščencem, v katerem ta kategorično derneptira vesti, 1 da bi se vršila v Carigradu pogajanja1 za sklenitev zveze med Bolgarijo in Turčijo.
Carigrad, dne 13. septembra. Današnja bolgarsko-turška mirovna pogajanja so ballala dve in pol uri. Oficijelni komunike se glasi: Izmenjavali so se nazori glede vprašanja meja. Z zadovoljstvom se zamore konstatirati, da se vedno bolj bliža sporazum, ki zadovoljuje oba dela. Po seji se je izjavil nek bolgarski delegat:« Mogoče je, da bo že prihodnja seja, v pondeljek, ob 3. uri popoldne, prinesla sporazum. Sporno je še vprašanje glede D5motike in Lozengrada. Turški delegatjei so pa brnenja), da pred četrtkom ne bo prišlo do sporazuma.
Najnovejše.
Po najnovejših poročilih iz Carigrada in Sofije se mirovna pogajanja med 'obema državama ugodno razvijajo in je veliko prepornih točk že rešenih. Kakor vsa znamenja kažejo, bodo pogajanja dovedla do sklepa miru. Da Bolgarija tega sklepa ne bo Vesela, je gotovo, toda pomagati si ne more. Zapuščena od vseh, se pri svoji grozni onemoglosti ne more upirati odločno turškim ‘zahtevam.
Srbija in Crnagora.
Nemški listi pišejo prav mnogo o nekem sporu, ki naj bi obstojal med Srbijo in Crnogoro. Ali sporna vprašanja), oziroma nerešena vprašanja so neizogibna, sicer bi ne bilo treba zunanjih ministrstev, spora pa med Srbijo in Crnogoro ni. O tem nas poučuje tudi najnovejša brzojavka s Cetinja, ki pravi :
Odgoditev mejnega vprašanja med Srbijo in Crnogoro je pripisovati veliki obojestranski trudno-sti. Vsa tozadevna vprašanja se bodo rešila brez vsakega posredovanja med obemja državama samima in tudi pozneje bodo ostali medsebojni odnošaji prijateljski in bratski, kakor so bili do sedaj. Crnogorska vlada se bo trudila na ivso moč, da omogoči vs-pešno rešitev tega vprašanja in upa na podporo in dobro voljo Srbije.
Kakor zatrjuje neka druga brzojavka iz Cetinja, tvori glavne težkoče v mejnem vprašanju med Srbijo in Crnogoro dejstvo, da zahteva Srbija kot kompenzacijo za prepustitev večjih pokrajin, da odstopi Crnagora| Srbiji pristanišče Bar za gotovo vrsto let proti primerni odškodnini. Crnagora je morala to ponudbo do sedaj odklanjati, ker je zgradbo pristanišča Bara oddala v najem že italijanskim koncesionarjem, s katerimi pa se do sedaj 'še ni posrečilo podreti. pogodbe.
Raznoterosti.
Sedanje stanje kardtnalskejga kolegija. — S smrtjo kardinala Vives y Tuto se je skrčilo število članov kardinalskega kolegija na 59, od katerih jih je bilo 25 imenovanih od papeža Leona XIII. 32 od od Pija IX., in eden od Pija IX.; eden je pa in (petto rezerviran. Število kardinalov-diakonov znaša sedaj 6, od katerih sta dva neitalijana. 1 Kardinalov-mašnikov je 46, imed temi 24 neitalijjanov, in pa pet karduialov-škofov, ki so vsi Italijani. Španijo zastopa« sedaj Še 5 kardinalov a. zboru kardinalov. V kuriji so sedaj še 3 kardinali inozemci in sicer: Merry del (Val, Billot in van Rossum. Kardinal Vives, ki je bil 60 let star, je zavzemal 491. mestcj glede starosti v najvišjemu cerkvenemu senatu, V kardinalskem zboru. Eminenca Vives je 41, kardinal, ki se je pod pontifikatom papeža Pija 'X. preselil v večnost in 3. v tem letu; pred njim sta umrla dunajski kardinal dr. Nagi dne 4. februarja t. 1. In Resphigi dne 22. marca 1913. Od desetih istočasno s kardinalom Vi-vesom v konzistoriju dne 19. junija 1899 imenovanih kardinalov še sedaj žive 4 kardinali: Rìchelmy, nadškof v Turinu, Francesco Nava, nadškof v Kataniji, Della (Volpe in Cassetta. Nemške sestre od sv. križa so izgubile s smrtjo ’ kardinala Vivesa svojega protektor)a. Morda bo pokopan Vive's y Tuto v Frascati ob strani umrlega kapucinskega kardinala Maissaje.
Poslanec dr. Pacak zbolel na smitt. Kutnaho-ra, dne 13. septembra. Bivši minister, poslanec dr. Pacak, je zbolel na smrt. 1
Za vsako naše društvo in družbo, za vsako našo šolo, za vsako naše županstvo in pisarno, za vsak naš dom naročite v trajen spomin posvetitve ljudstva Brezmadežni ob priliki katoliškega shoda veliko trobarvno podobo Brezmadežne, z besedilom posvetitve. Cena veliki umetniški podobi skupno s poštnino samo 1 K. Naročite Več podob skupaj! Naročila sprejema pisarna katoliškega shoda v Ljubljani, Ljudski dom. Prodajajo se pa Hudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v trgovini (Goričar in Leskovšek v Celju.
Razveseljiva vest. Iz St. Ruperta pri Velikovcu prihaja razveseljiva vest: radi tamošnje „Narodne šole“ se je dosegel sporazum med GiriHMetodovo družbo in (Slovensko Stražo. Sola je bila v nevarnosti, da radi velikih sporov preneha. Dve leti so že trajala pogajanja in sedaj se je vendar dosegel sporazum, Na šoli ostanejo Šolskje sestre, katerim ' da Ciril-Metodova družba Šolo za; 15 let v najem. Stroške za vzdrževanje si delita Slovenska Straža in pa Ciril-Metodova družba. Prva da sedem desetin, druga tri desetine. Ob Vseh svetih otvorijo Šolske sestre tudi 'gospodinjsko šolo za šoli odrasle deklice. Prvi tečaj bo trajal od dne 1. novembra do dne 1. maja in drugi od dne 1. maja do dne 1. novembra. Da se je na ta način zagotovil obstanek te prepotrebne slovenske šole, /inora res vsakega Slovenca odkrito veseliti.
Pl. Pantz se združil z agrarci. Včeraj, dne
14.	t. m., sta imela „nemška agrarna stranka“ na Štajerskem in Pantzev „nemški centrum“1 v St. Mihaelu na Z'gornjem Štajerskem skupno posvetovanje, na katerem sta konstatirala, istovetnost programatič-nih točk in sklenila prirediti dne 28. t. m. v protest; proti Hohenblumovem kmečkemu shodu v Gradcu poseben kmečki shod v St. Mihaelu.
Prisega na — češplje. Ljubljanski ,„Dan“ od 11. t. m. prinaša sledečo zanimivost od otvoritve
15.	septembra 1913.
T"...	—----------- ...
nemške planinske koče „Marburger Hütte“ na Pohorju. Koncem slavnostnega govora, ki je bil silno patetičen, je dvignil gospod govornik desno roko proti nebu in govoril prisego: ^ '„Bei den deutschen Eichen des deutschen Bachern schwören wir deutsche Treue dem deutschen Vaterlande!“ Malo nižje je stal nek mož, ki se je muzal govornikovi naivnosti, v kateri je isti imenoval češplje za hra/ste in je dejal: „Is jo nur a T'schwefechgenpam!“ Gospod govornik se 'je ozrl proti nebu in se je prepričal, da je res prisegel pri — češpljah nemško zvestobo. Poslušalci so bili vsled te „prisege“ baje tako ginjeni, da so se samega krohotanj,a kar valjali. Leta bodo prešla, legenda o prisegi na češplje pa ne bo prešla ...
Spar- & Creditverein lür Marburg und Umgebung je silno galanten denarni zavod. Tja Zaharja namreč precej slovenskih strank, ki mosifio nalagat svoje prihranke. In gospodje pri „Credit- und Sparverein“ znajo slovenski prav dobro. Zjgodilo se pa je, da je te dni prišel v pisarno mož, ki je zahteval podpis slovenske izbrisne pobotnice. To ) pa seveda gospodom ni bilo prav. Rekli so, da slovenskih ne podpišejo, če tudi kmet nemških ne razume. A zraven kmeta pa je stala preprosta kmetica, ki tudi ni.umela nemščine, toda prišla je plačevat obresti, in gospodje so znali slovenski, dočim so kmeta odpravili, češ, plačaj 7 K, pa ti damo nemško izbrisno pobotnico. Gospodje namreč najbrže ne vedo, da pripomore slovenska mariborska okolica več kot precej Creditvereinu do dobička. Kmetje! Ali v Mariboru nimamo slovenskega denarnega zavoda?! ^Ali je potem treba, vsiljevati se Nemcem, ki vas žulijo povsod in pritiskajo, nazadnje pa iše nastopajo proti vam, kakor da niste ljudje? Zapomnimo si to!
Sokolski cvetlični dan — prepovedan. Za včerajšnjo nedeljo je 'imela Slcjvjenska sokolska zveza napovedan sokolski cvetlični dan po celem Slovenskem. Izkupiček je bil namenjen sokolstvu. V četrtek ali petek je pa dobilo predsedstvo zveze odlok kranjske deželne (vlade, v katerem notranje ministrstvo prepoveduje obdržanje cvetličnega dneva, ker zbirka ni namenjena v take namene, da bi bilo za njo upravičeno javno nabiraifje.
2aletnica mature. Danes dne 15. t. m. so obhajali v Mariboru abiturienti mariborske gimnazije iz leta 1888 25Ietnico mature. Ob pol 9. uri se je služila v nekdanji gimnazijski cerkvi sv. Alojzija služba božja za ranjke tovariše. Opoldne je ,bil v. hotelu „nadvojvoda Ivan“ prijateljski sestanek. Popoldan so bili izleti. Udeležili so se sestanka gospodje : P. Gregorc, župnik pri Sv. Venceslu nad Slov. , Bistrico ; J. Jodi, župnik na Polzeli; J. Kardinar, profesor v Celju; dr. A. Lukeschitsch, zdravnik na Nižje-Avstrijskem, J. Medvešek, župnik v 'Tinjah, dr. Muhm-ler H., zdravnik na Nižje-Avstrijskem; A. Podvinski, župnik na Remšniku, F, Repolusk, župnik pri St. Vidu pri Slovenjjgradcu ; dr. A. Satter, zdravnik, Sv. Križ pri Waasenu; J. Štebih, zasebnik ina Humu pri Ormožu; J. Wei'xl, župnik pri Sv. Križu na Murskem polju; dr. J. Žolgar, dvorni svetnik na Dunaju. Izmed nekdanjih kolegov jih je umrlo pet, dva pa nista prišla, ker sta bila zadržana, namreč misijonar V. Vogrinc in A. Granner, dež. sodni svetnik v Feldbachu,
Grofica Meran f. V četrtek, dne 11. t. m., je umrla v 'Grundlsee grofica Tereza Meran, staral 78 let. Ranjka je bila poročena z grofom Frane Moranom, ki je umrl 1891 in je bil sin nadvojvode Ivana iz njegovega zakona s hčerko Ano poštarja Plohl v Grundlsee. Najstarejša hčerka pokojne, grofica Ana, je poročena v drugem zakonu z majorjem Radejem, sinom našega prvoboritelja Radeja.
Evharistična slavnost na Dunaju. (Včeraj, 14. t. m., se je vršila na Dunaju slavnost obletnice lanskega svetovnega evharističnega kongresa. V XX. dunajskem okraju so položili temelj evharistični spominski cerkvi. Slovesnosti je prisostvoval tudi naš cesar.
Manevri ha Češkem. Danes dne 15. t m., se začnejo na južno-vshodnem Češkem veliki cesarski manevri. 'Severnemu oddelku poveljuje general pl. Brudermann, južnemu nasprotnemu pa general pl. Auffenberg.
Bolgarska slovnica za Slovence, čitanka s slo-vensko-bolgarskimi razgovori, sestavil profesor A. Bezenšek v Sofiji. Cena K 1,40, s pošttnino K i.65. — Knjiga je namenjena onim Slo,vencem, ki se žele seznaniti z bolgarskim jezikom! teoretično ali praktičnoj. A posebno prednost jej daje (to, da je postavljen v bolgarskih besedah naglas, ' ako se ta razločuje od naglasa v slovenskih besedah. Kratka čitanka, pridjana slovnici, obsega zanimive spise iz zgodovine, zemljepisja in državnega ustrojstva Bolgarije in Balkana.	Slovensko-bolgarski' (razgovori
služijo za razne potrebe v javnem občevanju, na potovanju itd. Na krajju je priloženih 5 Itablic s cirilsko pisavo. V knjigi se nahaja na kratko vse, kar je potrebno za priučen j e bolgarščine. Naročilja sprejema pisatelj profesor Anton Bezenjšek v Sofiji (Na prodaj je pa tudi v slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Mariboru. Celju. Gorici, Trstu in še tudi po drugod.
Strokovni tečaji za občinske redarje. Na zborovanju državne policije v Opavi je bil med drugim sprejet predlog, da se tudi za občinske redarje u-vedejo strokovni tečaji, kakor se že prirejajo za državno policijo in orožništvo. Stvar naij1 bi podpirala
STRAŽA.
država. V šlezkem deželnem odboru so že sestavili učni načrt za take tečaje in propačun stroškov.
Dve nesreči.
Nesreča pri električnih zgradbah v
Fali.
Fala, 13. sept.
Včeraj, dne 12. t. m., se je med 11. in 12. tetro predpoldne pripetila tukaj pri električnih napravah velika nesreča. Pri gradbi nekega odra za montiranje in transport prvega caišsona na desnem bregu, se je ogrodje nenadoma porušilo in je podkbpalo pod seboj osem delavcev. Okrog 12 drugih delavcev, ki so tudi delali na onem odru, se je še lahko rešilo. Ofd onih osem delavcev jih je- bilo pet težko poškodovanih in sicer: Jožef Hörner, kateremu je zlomilo levo 'nogo, Simonu Svoršniku je hudo poškodovalo levo nogo, Karol Strohmaier je zadobil težke ,notranje poškodbe, Karolu Straussu je poškodovalo roko in nogo in istotako Antonu Polančiču. Vsi ti se nahajajo v mariborski bolnišnici. Polančič je doma iz Roš-paha, Svoršnik iz Zg. Boča.
O vzroku te nesreče krožijo različne vesti. U-pamo, da bo oblast natančno preiskala zadevo in poklicala (krivca, da se bo zagovarjal.
Nesreča na mariborski postaji.
Nesreča sledi nesreči. V petek nesreča na Fali, včeraj nesreča na mariborski postaji. Včerajšnja nesreča je sicer minila brez občutnejše telesne poškodbe katerega človeka, vendar je pa materijajha škoda precejšnja. Nesreča se je zgodila tako-le: Ko je vozil ob 4.20 popoldne proti postaji vsakdanji redni osebni vlak iz Gradca, je zapustil postajo neki tovorni vlak. Pod prehodom ob zgornjem delu postaje, ki pelje proti vili Alwies, sta se vlaka 'srečalai. K nesreči je pa osebni vlak privozil do premikališča še predno je zavozil tovorni vlak z vsemi svojimi vozo-» vi na izhodni tir. Tako se je zgodilo, da je stroj o-sebnega vlaka zavozil v zadnje vozove! tovornega vlaka, , katerega je potiskal neki stroj. Dva prazna vozova sta bila razbita,‘ tretji, zadnji pred strojem, obložen z žitnimi Vrečami, je pa vsled trčenja skočil iz tira. Osebni vlak, katerega stroj je seveda tudi precej trpel, ni mogel naprej. Potnild so morali iz* stopiti in so šli peš na kolodvor. 'Tudi razbite vozove tovornega vlaka so spravili proč. Največ časa je še trajalo, da so spravili omehjjeni naloženi tovorni voz zopet na tir. Se ekspresni vlak, ki pripelje krog petih v Maribor, ni mogel takoj .,na postajo. Čakal Pa ni dolgo in promet je bil zopet urejen.
Težje ranjen pri nesreči nii bil nihče, samo male praske in male bunke so dobili nekateri potniki vsled sunka, ki ga je povzročilo trčenje.
Kakor pravijo, se je nesreča 'pripetila,, ker je kazalo železniško znamenje na „odprto“, a je bilo to prezgodaj, ker tovorni vlak Še ni odpeljal.
Na dalu jem vsfcodu.
Iz dalnjega vshoda prihajajo grozeče vesti. — OdnoŠaji med Kitajsko in'Japonsko so postali kar na mah taki, da je nevarnost nove vojske! pred durmi. Sicer je pa jalvna tajnost, da išče Japonska že dalje časa sem prilike,da bi povzročila konflikt s Kitajsko, ker upa s tem doseči novih ozemelj za kolonizacijo. Radi tega se tudi položaj, povzročen po krvavih dogodkih v Nankingu, tako hitro razvija.
Prejšnji teden je bilo ubitih nekaj Japoncev, ki so se bojevali v vrstah vstašev pri Nankingu in danes je že zasidran oddelek japonskega vojnega bro-dovja pred Nankingom, ki je takorekoč srce Kitajske. Dogodki v Nankingu so isedaj dobrodošel povod Japoncem, da udapijo po kitajski republiki.
Japonska je že dalje časa iskala ugodne prilike, da bi utemeljila svoj vojni pohod in je pripravljena, da se reši vprašanje Mandžurije na, način, ki ji najbolj ugaja in zdi sej da se je tozadevno spora^-zumela tudi z Rusijo. Iz oficijozne petrograjske brzojavke ije sklepati, da se bo z vprašanjem glede Mandžurije rešilo tudi vprašanje ' glede Mongolije. Torej japonsko-ruska zveza zoper Kitajsko. Mongolijo Rusom, 1 Mandžurijo in nekaj ozemija ob zalivu reke Jangjfsekianga Japoncem! Stojimo torej tik pred novo japonskoHkitajsko vojsko, V katero bo posegla tudi Rusija, morda še celo Angleška.
V'shođnjeazijsko vprašanje je velikanske važnosti tudi za one velesile, ki politično sicer n,iso zae interesirane na dalnjem vshodu, ker bo prineslo iz-premembo v političnem, vojaškem in gospodarskem ravnotežju v Evropo.
Štajerska.
Studenei pri Mariboru. (Žena zabodla z nožem svojega moža.) V petek popoldne je prišlo do spora med zakonskima Antonom in Olgo Berleg. Poslednja je imela ljubavno razmerje z 'nekim Novakom in je bila vrhu tega udana pijančevanju ter znana kot zelo nasilna ženska. Ker ji je mož predbacival njeno nepošteno obnašanje, je nastal prepir. V| 'jezi požene mož za ženo stolček, ki jo pa ni zafdel. Žena zgrabi za nož ter ga od zadaj porine možu med pleča. Smanjena so tudi pljuča. Prepeljali'so ga z redilnim vozom v mariborsko bolnišnico, ; kjer so ikon šltatir ali težko poškodbo. Zločinka Se je sama jalvila.
Stran 3.
Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 14. t. m.,, dop., ob 10. uri, je tukaj umrl Stefan Cvahte, star Radec-kijev veteran. Star je bil 80 let. 'Udeležil se je treh bitk na Laškem. Bil je zvest Slovenec in katoličan. Pogreb je jutri v torek dopoldne. Svetila pokojfniku večna luč!
Celje. Včerajšnjo nedeljo se je Marijina cerkev zopet otvorila za božjo službo. Cerkev je okusno preslikana in prenovljena ter napravi na opazovalca prav ugoden utis. Po večmesečnem presledku se je včeraj prvič v njej opravila sv. daritejvj katero je ob veliki asistenci daroval m. g. opat Ojgradi. Nekdanji pridigar pri tej cerkvi profesor dr. Hohnjec je imel cerkveni govor, v katerem je razpravljal pomen letošnjega Konstantinovega jubileja za katoliško cerkev in evropsko kulturo ter s prisrčnimi (besedami vnemal k zvestobi do Kristusa in katoliške cerkve in do Marije, ki je mati katoliške cerkve, pa tudi posameznega kristjana. Ob tej priliki je tudi prvič nastopil novi cerkveni zbor, ki je pod spretnim Richterjevim vodstvom pel prav dobro. Naj bi nadaljeval tako dobro, kakor je začel!
Gornjigi*ad. Učiteljiščnik Fischer je moral iti na opazovalni oddelek, ker se mu je vsled preobilo zavžitega morfija jela mešati pamet. Skoda nadebudnega mladeniča, lóer je bil milega značaja in Še trdno verskega prepričanja, .ako ne bi doštudiral. — Na Sokatski šoli, katero je Fischer tvj zadnjem času izvrstno naslikal, se le dvakrat na teden vrši pouk zaradi prepičlega obiska. "Ob lepem vremenu naši hribovci (doma potrebujejo otroke pri delu. — Veselica strokovnega društva je dobro uspela, le Škoda, da odbor ne prepreči plesa, ki nikakor ne pristaja društvu, ki hoče ostati na krščanski podlagi. Upajmo, da se w bodoče goje le govori, petje in godba v presledkih, a brez plesa!
Sv. Križ pri Slatini. Tukaj se je od dne 12. do dne 14. septembra vršila tridnevnica v Čast sv. križu in se je končalial z veliko slavnostjo v nedeljo popoldne. Govorila sta radečki župnik g. Hiersehe in mariborski profesor dr. Kovačič.
Šoštanjski okraj. Ro velikem trudu1 in samo-zatajevanju ter mnogostrahskih prošnjah se je vendar posrečila poslancu dr. Verstovjšeku, katerega je zvesto podpiral poslanec dr. KoroŠecj popolna esaltaci j a jšoštanjske posojilnice. Nad 40Ò kmetov je rešenih gospodarskega poloma. Z hvaležnostjo ti tedaj govorijo le o poslancih S. K. Z., ki so jih rešili. A razni celjski liberalni advokatje. na čelu dr. Kukovec, delajo pa kisle obraze, da so jim ušli lepi zaslužki, na katere so upali pri raznih konkurzih. V zahvalo za to, da je dr. Verstovšek poleg prizadetih kmetov rešil trenotno tudi liberalno Zadružno zvezo v Celju, ga bodo seveda zopet, kakor po navadi, — razni Lesničarji in Špindlerji napadali. Sicer pa to nič ne de,_ ker vemo, da se dr. Verstovšek in tudi velika večina spodnještajerskega ljudstva za te napade tako malo zmeni, kot za lanski sneg.
Rečica ob Savinji. Trški občinski odbor v Rečici je imenoval mozirskega nadučitelja gospoda Praprotnika zaradi njegovega delovanja v prid sad-jereji za častnega občana. Čestitamo!
Dobje. . Dne 13. t. m. so prijeli tukaj Maftija Pahernika,' rojenega leta 1847,, pristojnega v mariborsko okolico, ravno ko je hoteli >pri posestniku Matevžu (Gučku odnesti obleko in žepno uro ter še več drugih reči; rapii je tudi omenjenega posestnika z nožem na prsih, ker ga je. hotel prijeti. Tudi drugim se je z nožem postavil po robu.
Primorsko.
Konjereja na Goriškem. Da povzdigne konjerejo na Goriškem, priredi vlada dne 22. septembra premiranje lahkih konj v Gradišču, dne 23. septembra pa 'za težke konje v Tolminu. Darila se gibajo med 30 do 100 K, razen tega pa dobe gospodarji Še tudi srebrne kolajne. Tako odlikovani konji se ne bodo smeli prodati izven dežele, razen če dovoli !o-le vodstvo žrebčarne v Gradcu v sporazumu z odborom za konjerejo.
Razgled po svetu.
Cesar Viljem v avstrijski Sleziji. Vsled povabila šlezkega deželnega predsednika grofa Larisch-Monnicha se je cesar Viljem pripeljal dne 14. t. m. na Larischev grad 'Solza pri Karwinu, da se udeleži lova na fazane. Potem se cesar Vijjem z avtomobilom zopet odpelje in bo mimogrede obiskal poslanika kneza Lichnovskega. Varnostne odredbe so se poverile policiji iv Moravskih Orlicah.
Hidroplan na Vrbskem jezeru. Dne 23., 24. in
25.	avgusta je imel ob Vrbskem jezeru poizkušnje z letalnim strojem inženir Hold. Letalni stroj ima namesto običajnih koles spodaj dva čolnička in se tako spusti na, vodo in z vode dvigne zopet v zrak.. Za to ima ime.hidroplan (letalni stroj za na vodo). Vsi poleti so se posrečili. V nedeljo, dne 31. avgusta, je inženir Hold namesto čolničkov pritrdil na letalni stroj kolesa in je poletel ž njim visoko preko Celovca. V sredo, "dne 3. septembra, je ob prav u-godnemu vremenu boletel proti Dunajskemu Novemu mestu.
Kaznjenci zadavili svojega tovariša. V kutal-ski državni kaznilnici na Ruskem Poljskem so jetniki zadavili bivšega pomočnika ruskega generala ITol-maczeva, ki je bil obsojen zaradi poneverjenja 170 tisoč rubljev.
Odba se služba
cerkovnika in organista
pri sv. Roka na Šalah pri Slovenjgradcu z 1. okt, t. 1. Prednost imajo obrtniki.
Dva mala dijaka
sprejme po ceni S. Ulčar, narodni brivec, Maribor, Koroška cesta.	185
■■
Dve dijakinji ali
dva dijaka se sprejmeta na stan in hrano. Yes!no nadzorstvo. Zračno in mirno. V-prašati je A. Porekar, Maribor Prečna ulica (Quergasse) 3, II. nadstr.	186

Prevzetje lekarne „Pri zamorcu“
Maribor, Glavni trg štev. 3.
Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel lekarno g. E. Taboisky-a, ter isto s svežimi lekarniškimi potrebščinami, s tu- in inozemskimi specialitetami bogato založil.
Prosi in se priporoča za mnogobrojni obisk
Dragotin Raymann, lastnik lekarne
+ t t
fr
t
+
t
fr
fr fr fr
fr
fr______ ___________________________ m
tWcttS I'M1
Pri zamorcu*1 Maribor - Glavni trg štev. 3.
fr
fr
+
fr
+
«fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr

Ker se nagiba sezona h koncu
Pozor ! opozarjam cenjeno občinstvo na neiuveno nizke tene vs*h poletnih obuval, posebno sandal in platnenih Čevljev* — Naj nihče ne zamudi ugodni, prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in počene
ŠTEFAN STRAŠEK prva največja zaloga v Celju« Schmtdgasse štev
obuval
3.
Belilnica voska, obrt medu in vošcenin
F« Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Usata ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani .	,	. „ 4'—
14 karatne zlate uro za gospode „ 40'—
Srebrne ure..............K 6'50
Srbrne ure s 3 Brebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6’— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2-— 14 karatne zlate verižice .	. . „ 20'—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10'—
Goldin Roskopf ure.......„ 4’—
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10-80
Kuhinjske ure............„ 2‘40
Budilke............ . . „ 3-—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat ine in srebrnine.
Loterijske številke.
Trst	10. septembra 1913	63 18 28 19 65
Dunaj 13. septembra „	86 2 44 83 49
Naznanilo otvoritve.
Cer jenemu občinstvu mesta Maribora in okolice javljam, da sem prenovil in prevzel prostore trgovine gospoda Jos.
Reichenberga „ «„rolki C6S« Št. 7 TOC
(zraven Cirilove Tiskarne) ter nadalje izvršujem
trgovino s špecerijskim blagom, s potrebščinami za vojaštvo ter s perilom ga delavstvo.
Prizadevajoč si postreči cenjenim odjemalcem le s svežim in dobrim blagom, prosim za obilen obisk z odličnim spoštovanjem Jos. Reichenberga naslednik
Karl Pitch, Maribor
176	Koroška cesta 7.
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode kot monitrane, kelihov itd.
Maribor, “,"T
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojiinžčni hiši na Ringu.
Velika narodna trgovina
najcenejši' klobuki
se dobijo samo pri
Fù Piacotta : PtüL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Demetrij Glumac
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga ln modnega blaga, posebno krasne novosti xa ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I
fmm
Vzorci na razpolago I
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje tečno in po nizki ceni.
Fard. Rogač, Maribor1
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188
Glav. delavnica:	bakrar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgassell
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu
Perilni kotli in kotli sa žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Knpnjem p: naj višji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko iHSlUlK žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča	11.
edina žganjarna v Celju
R. Diehl.
vwiKwnte*
mt&amm&amaom
SpodnještojersEso Ijudsta posojilnica v Moro
zadruga
Hranilne Ulnöß 86 sPrejema.j0 0<* vsakega in se obrestujejo: nav*d»e ^o 4*/,%, proti trimesečni odpovedi po 4*/*%. Obresti se lil umilili Ifiuiju popisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija’ vsace?» ’•>«.' Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
POSOiilS SB dfllßiO k ^anom *n a«»: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5*/„ na vknjižbo sploh po 5»/,%, na vknjižbo in I J “ “ UUJ6JU poroštvo po 5s/i°/o in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Urnrlnp linp so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Uiuuilu Ul u sadnih urah se sprejema in izplačuje denar. ——*--------------------------------------------------------------------------—
Pojasnila Sl dajejo	h*m lam (Ul «a razpolago domača hranilne nabiralni!».
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik in izdajatelj : Konzorcij .Straža“,
Odgovorni urednik: Lav, Kemperle.
Tink tiskarne sv. Cirila v Maribora.