Izhaja vsak dan ijutraj razven
T ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20-—, za tujino 30-—. Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-89 in 30-71
Jugoslovan
Rokopliot n« Tratam«.
Oglasi po tarifi in dogovora. Uprava
v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St. 24. teL 29-60.
V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt. ček. rač.t Ljubljana 15.821.
St. 24 a
Ljubljana, petek, dne 30. januarja 1931
Leto II.
Trajno svečanostno razpoloženje v Zagrebu
James Ramsay MacDonald
Jo ievojeval včeraj važno zmago v angleškem parlamenta.
Gandhi ni zadovoljen na svobodi
Alahabad, 29. januarja. AA. Semkaj je prispel iz Bombaya Gandhi ter bo konferiral s Panditom Motilanom in Javaharlalom Nehrujem. Tu je zbrana večina voditeljev indijskega kongresa, ki se sestanejo v kratkem.
Bombay, 29 januarja. A A. Po osvoboditvi Gandhija so bile v vsej Indiji velike manifestacije brez hudih incidentov. Gandhi je v razgovoru z novinarji izjavil, da obžaluje, da so g« izpustili iz zapora ter da bo nadaljeval borbo za popolno neodvisnost Indije.
Težak položaj konfinirancev v Italiji
Pariz, 29. januarja, n Politični interniranci v Italiji, ki so nameščeni na Liparskih otokih in nu Ponzi, so prejemali do pred kratkim po 10 lir dnevno. Ta odškodnina jim je morala zadostovati za hrano in stauovanje. Med tem
8o fašistovske oblasti uvedle splošno šted-njo in znižale konfinirnncem dnevno odškodnino od 10 na 5 lir. Konfiniranci so se uprli in odbili tudi te prejemke. Zaradi tega so oblasti ,kakor znano, nekaj konfinirancev spravile v Napolj in jih izročile tamkajšnjemu sodišču.
Antifašistovski list »Italia« poroča sedaj, da je napulsko sodišče obsodilo 12 konfinirancev, vsakega na 8 mesecev zapora, ostali konfini-ranoi na Liparju in Ponzi pa da še vedno stavkajo. Med stavkarji je tudi 16 Slovencev In Hrvatov.
Incident med Mussolinijem in generalom Buttlerjem
Rim, 29. januarja, n. Šele danes je uradna agencija objavila vest, da je italijanski poslanik v Washingtonu De Martino energično protestiral pri ameriški vladi zaradi izjav admirala Buttlerja, ki se je žaljivo izrazil o Mussoliniju. Agencija »Stefani« trdi ,da je na italijanski protest ameriška vlada takoj uvedla akcijo in pozvala Buttlerja, da pojasni svojo izjavo. To je on tudi že storil, a ameriška vlada njegovega pojasnila doslej še ni objavila.
Po atentatu na italijanskega konzula v Ziirichu
Rim, 29. januarja, n. »Giornale d Italia« objavlja vest iz Curiha, da se je stanje ranjenega italijanskega konzula Bianchija nekoliko izboljšalo, vendar pa nočejo zdravniki zavzeti nikakega stališča o tem vprašanju. Konzul je poškodovan na ledvicah.
Preiskovalne oblasti so dognale, da atentator Baffi atentata ni izvrSil le iz osebnih, nego tudi iz političnih razlogov. Po informacjali, ki jih je prejel italijanski konzulat v Curihu, je Baffi organiziran član antifaSistovske koncentracijo. »Giornale d Italia« tneni, da je imel atentator pomagača, pa zahteva, naj švicarske oblasti razširijo preiskavo tudi na te njegove pomočnike in jih aretirajo.
Položaj na Španskem
Madrid, 29. januarja. AA. Ker je več političnih Strank sklenilo bojkotirati volitve v zbornico, ni izključeno, da bo Španska vlada v kratkem odstopila.
Bolezen albanskga kralja
Rim, 29. januarja, n, »Tribuna« je objavila vest iz Dunaja, da bolezen kralja Zoga ni tako zelo nevarna. Zdravniki so mu naročili, naj oddide za več časa v kak sanatorij na Semmeringu.
Strašen požar v Dalmaciji
Split, 29. januarja, k. Prošlo noč je v Močnem Dolcu, zupa Drijane, občina Poljička, na-sta strahovit požar, kakor ga še ne pomnijo v Dalmaciji, ker so postale žrtev požara tudi tri osebe. Ob 11. ponoči je nastal ogenj v hiši krčmarja Nikole Zujeviča. Požar se je razširil s tako bliskovito brzino, da je bila hiša v nekaj minutah vsa v plamenu. Plamen je preprečil krčmarju Zujeviču, njegovi ženi in še nekemu mlinarju, ki je to noč spal v hiši da bi mogli zbežati po stopnicah in se rešiti. Tako so vsi trije našli grozno smrt v plamenih.
Ponovne navdušene pairijoiične manifestacije - Človekoljubna pažnja kr. dvoji dobroueSne ustanove - Ganljivi prizori ljubezni do visokih posestnikov
ice za
Zagreb, 29. januarja. A A. Nj. Vel. kraljica je izšla danes iz dvora ter si ogledala
Ves dopoldan je bilo na Markovem trgu pred dvorom izredno živo. Danes je bil dan sprejema v banski upravi. Radi tega je prišlo v mesto mnogo kmetov iz okolice in tudi veliko kmetov iz Medji-murja. Stali so ure na Markovem trgu v pričakovanju trenutka, ko se bosta pojavili Njuni Veličanstvi. Malo pred 9. uro je prišla z dvora Nj. Vel. kraljica v spremstvu dvorne dame ge. Švrljugove ter se odpeljala v odprtem avtomobilu. V množici pred dvorom je nastalo silno navdušenje, ko je opazila Nj. Vel. kraljico. Vzklikanje ni prenehalo, dokler ni avtomobil Nj. Vel. kraljice izginil v daljavi. Enako so pozdravljali Nj. Vel. kraljico v vseli ulicah po mestu.
Kraljičin obisk v srbskem dekliškem internatu
Prvi njen obisk je bil namenjen danes dopoldne srbskemu dekliškemu internatu v Preradovičevi ulici. Ko se je Nj. Vel. kraljica pojavila pred zgradbo internata, so jo pozdravile z navdušenjem množice na ulici. V dvorani internata so sprejeli Nj. Vel. kraljico odbor internata ter gojenke, ki so jo pozdravile z burnimi klici: »Naj živi naša draga kraljica, Bog poživi našo dobro majčicok Gojenke so odpele državno himno, nakar so ponovno vzklikale Nj. Vel. kraljici. Nato je podpredsednica upravnega odbora ga. Divjakova pristopila k Nj. Vel. kraljici ter ji zaželela prisrčno dobrodošlico. Učenka IV. razreda Milena Vurdelja je stopila pred kraljico ter ji v pozdrav deklamirala prigodno pesem. Medtem ko je deklamirala pesem, je v dvorani takorekoč vse plakalo od ganotja. Nj. Vel. kraljica je pozdravila posebej vse gospe ter z vsako izpregovorila nekoliko besedi. Ogledala si je nato internat ter se zelo pohvalno izrazila o njegovi ureditvi. Istotako je pohvalila lepe namene društva. Nato je Nj. Vel. kraljica s spremstvom odšla zopet v dvorano v prizemlju, kjer je bila ponovno prisrčno sprejeta. Pozdravila je Nj. Vel. kraljico ga. Olga Krunič Peleševa z nekoliko besedami. Ponovno so mnogi plakali. Vse je ganil ta trenutek, Nj. Vel. kraljica sania je bila globoko ganjena. Ko je stopila iz dvorane je bila deležna ponovnih burnih ovacij.
V	Udrugi hrratskih učiteljic
Nato se je Nj. Vel. kraljica odpeljala v mesto, šla skozi ulico kraljice Marije, Kla-jičevo ulico, Ljubljansko ulico ter krenila v Ilico. Avtomobil je vozil v počasnem tempu vse do mitnice v Černomercu. Tu se je avtomobil obrnil in Nj. Vel. kraljica se je vrnila v mesto. Avtomobil se je zaustavil, potem ko je vozil po Pejačeviče-vein trgu v Kukuljevičevi ulici pred deč-jim domom Udruge hrvatskih učiteljic. V Domu so' se zbrale vse članice uprave Doma in odbora. Dame so bile vse v hrvaških narodnih nošah, kar je zelo ugajalo Nj. Vel. kraljici. Kraljico so sprejele učiteljice s cvetjem. Pred domom je bila zbrana množica ljudstva, ki je radostno pozdravljala kraljico. Nj. Vel. kraljica se je podala najprej v foyer. Tu jo je prisotna deca pozdravila s klici: Zivelal Dečji tamburaški zbor je zaigral par pesmi. Nato se je Nj. Vel. kraljica podala v jedilnico, kjer jo je deca sprejela z jugoslovanskimi zastavicami. Na steni je bila obešena slika Nj. Vel. kralja in kraljice. Obe sliki sta bili obdani s cvetjem in zelenjem. Nj. Vel. kraljica je stopila na podi j ter sedla na ponudeni stol. Nj. Vel. kraljica je prijazno odzdravljal deci, ki je neprestano vzklikala Nj. Vel. kraljici. Podpredsednica Udruge ga. Burgstaller je pozdravila Nj. Vel. kraljico s tem le govorom:
»Vaše Veličanstvol Vzvišena in ljubljena kraljica našal
Članice Udruge hrvatskih učiteljic in ta deca občutijo posebno srečo pozdravljajoč prihod Vašega Veličanstva v ta dom, ki ga je zgradila ljubezen in ki ga čuva ljubezen hrvatskih učiteljic, ki delajo in skrbijo za našo deco. Vaše Veličanstvo, izvolite ob tej priliki sprejeti izraze neomajne vdanosti in zvestobe Vašemu Veli-
čanstvu in Njegovemu Veličanstvu našemu dragemu in junaškemu kralju v srečo in ponos Vašega Veličanstva in vsega jugoslovanskega naroda, v srečo Nj. Vi3. prestolonaslednika Petra, kraljeviča Tomislava in kraljeviča Andreja. Stojimo tu veliki in mali pripravljeni, da damo vse za slavo in veličino kraljevskega doma in za veliko, krasno in nedeljivo Jugoslavijo.
Bog blagoslovi prihod Vašega Veličanstva v to hišo ljubezni in poštenja!«
Tedaj je k Nj. Vel. kraljici pristopila štiriletna deklica Milenica Frankovič, ki je kraljici predala šopek cvetja in jo pozdravila z deklamacijo prigodne pesmice. Ganjenega srca je Nj. Vel. kraljica prisrčno stisnila dekletce na prsa in jo poljubila. Devojka Eliza Kondorovič je nato predala Nj. Vel. kraljici lepo vezeno blazinijo. Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala prostore doma, zlasti sobo z zibelkami, kjer teže dojenčki. Pred odhodom iz doma je Nj. Vel. kraljica dovolila, da jo fotografirajo med deco. Nato se je Nj. Vel. kraljica prisrčno poslovila od otrok.
Starka s pismom
Pred domom se je nabrala velika množica prebivalstva, ki je burno vzklikala kraljici. Iz te množice je mahala neka siromašno oblečena starka visoko nad glavo zapečateno pismo, s katerim je hotela zbuditi pozornost Nj. Vel. kraljice. Kraljica je to res zapazila in takoj zapovedala, naj puste starko pred njo. Starka se je pred Nj. Vel. priklonila in ji med solzami poljubila roko ter ji predala pismo. Bila je to Elizabeta Paškvan. Prosila je Nj. Vel., naj ji pomaga, ker skrbi za dve siroti, ki so jima starši umrli za boleznijo, dobljeno v internaciji med vojno. Otrokoma je ime Ladislava in Branko Sibašti.
Nato je Nj. Vel. kraljica stopila v avto, hoteč se malo voziti po zagrebških ulicah.
Gcnljiv sprejem v državni šolski polikliniki
Ob 11-30 je Nj. Vel. kraljica posetila državno šolsko polikliniko v Medulioevi ulici. Tudi tu se je takoj zbrala velika množica ljudi, ki so z nepopisnim navdušenjem pozdravljali Nj. Vel. Na vhodu na polikliniko je kraljico pričakala šef zavoda dr. Desatika Rističeva z zdravniki in drugim osobjem. Nj. Vel. kraljica je šla po stopnicah v nadstropje, kjer jo je sprejela ga. mestnega načelnika Helena Srkuljeva. Tedaj je pristopila k Nj. Vel. kraljici ga. Desanka Rističeva in jo pozdravila s temile besedami:
»Ta ustanova, v kateri dobiva 200 dijakov vsak dan hrano, občuti vso dobroto in plemenitost Vašega Veličanstva. Prej-' mite najtoplejšo zahvalo za kraljevsko pa-žnjo, ki ste nam jo danes pokazali!
In spet so zaorili vzkliki navdušenja. Tedaj pa je pristopil k Njenemu Vel. kraljici vojna sirota iz Knina mali Veljko Tiča, ki je Nj. Vel. kraljico pozdravil z nekaj toplimi besedami in ji izročil šopek zvončkov in vijolic. Nj. Vel. kraljica je bila ganjena, in se je prisrčno in ljubeznivo poslovila od dečka.
V	spremstvu ge. Rističeve je stopila Nj. Vel. kraljica v drugo nadstropje, kjer je srednješolska menza. Ta menza dobiva vsak mesec podporo Nj. Vel. kraljice 5000 Din, ki jih nakaže šolski polikliniki. Baš so za mizo sedeli dijaki pri obedu. Nj. Vel. kraljica je sedla na prazen stol za mizo. Dijak Marjan Bojič, doma iz Bosne, je tedaj nalil Nj. Vel. kraljici nekaj juhe na krožnik. Kraljica se je nasmehnila in ga pogladila po lcu. Za juho je mladi Dalmatinec Milko Milan prinesel Nj. Vel. kraljici cmoke z marmelado. Nj. Vel. kraljica je ostala za mizo nekaj minut in se raz-govarjala z dijaki, zanimajoč se za nji-kove razmere.
Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala u-redbe posameznih oddelkov poliklinike, zatem pa je odšla. Pri odhodu iz hiše so dijaki ponovno živo aklatnirali Nj. Vel., vsi srečni, da so imeli priliko prebiti nekaj minut v družbi Nj. Ve.
Na ulici pa so se zopet zbirale navdušene množice, ki so vzkliknile Nj. Vel. kraljici, ki se je vedro nasmehnila in mahala na vse strani.
Navdušene ovacije Nj. Vel. kralju po zagrebških ulicah in v Maksimirju.
Zagreb, 29. januarja. AA. Ob 11-45 |e bilo dano znamenje četi kraljeve garde, ki je bila pred dvorom, da stopi v položaj »mirno«. Iz dvora je prihajal N j. Vel. kralj v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Leka in finančnega ministra dr. Švrljuge. Nj. Vel. kralj se je odpeljal po Dugi ulici, Jelačičevem trgu, Draškovičevi ulici, Vlaški ulici do Maksimirja. Povsod ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Voz Nj. Vel. se je ustavil na začetku Maksi-m irskega parka in Nj. Vel. kralj je stopil iz avta in se s počasnim korakom napotil ob jezeru proti zoološkemu vrtu. Imel je namreč željo, kakor je že prej izjavil, da še enkrat vidi ta vrt, ki se mu je tako zelo priljubil.
Nj. Vel. kralj se je precej dolgo pomudil v zoološkem vrtu. Odšel je iz njega ob 12'40 in krenil pred vhod v Maksimir, kjer ga je čakal voz. Medtem pa se je v Maksi-iniru že nabrala množica ljudi, ki je Nj. Vel. kralja navdušeno pozdravljala. Ob 12-55 se je Nj. Vel. kralj vrnil v dvorec, kjer ga je spet pozdravila množica.
Kralj in kraljica se vpišeta v zlato spominsko knjigo otroškega zavetišča.
Zagreb, 29. januarja. AA. Danes popoldne ob 3-35 sta se Nj. Vel. kralj in kraljica odpeljala iz dvora v spremstvu prvega adjutanta N j. Vel. kralja Stojanoviča in maršala dvora A. Dimitrijeviča ter adjutanta Mundorferja.
Kraljevski avtomobil je krenil po Mesni-čki in Frankopanski ulici, Savski cesti in Krapinski cesti na glavno Trešnjevko pred mestno otroško zavetišče. Na Trešnjevki pred zavetiščem se je takoj zbrala velika množica prebivalstva. Nekateri ljudje 90 se popeli na strehe in splezali na drevesa, samo da bolje vidijo Njuni Veličanstvi. Navdušena množica je z velikimi ovacijami sprejela Nj. Vel. kralja in kraljico.
Na ulici pred zavetiščem je pričakal Nj Vel. mestni načelnik dr. Srkulj z gospo, dalje senator Einwalder, ban dr. Perovič in upraviteljica šole ga. Colognat. Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila navdušeno pozdravljena od šolske mladine, nato pa sta si ogledala zavetišče
Ogledovanje je trajalo kake pol ure in Nj. Vel. kralj in kraljica sta se laskavo izrazila o ureditvi zavoda in njegovem napredku. Ob odhodu sta se Nj. Vel. kralj in I raljica vpieala v zlato soominsko knjigo.
Odtod sta Nj. Vel. kralj in kraljica krenila v avtomobilih po glavni Trešnjevki, Celjski cesti. Zadrski ulici in se vrnila na Krapinsko cesto, od tam po Žerjavičevem trgu in Trenkovem trgu na Zrinjevec ter na Jelačičev trg in se ob 4-20 vrnila na dvor.
Vso pot je Nj. Vel. kralja in kraljico spremljalo burno vzklikanje navdušenega naroda.
Nj. Vel kraljica se je popoldne odpeljala iz dvora nekoliko pred 5. uro in se dalj časa pomudila v vili finančnega ministra dr. Švrljuge.
Kraljevska dvojica prisostvuje svečani predstavi v gledišču
Zagreb, 29. januarja, k. Gledališka uprava je nocoj dal ana čast Nj. Veličanstvoma gledališko predstavo. Ze ob pol 8. je bilo gledališče nabito polno občinstva, ki je bilo vse svečano opravljeno. Ob 8. sta prišla Nj. Vel. kralj in kraljica, ki ju je zbrano občinstvo navdušeno pozdravilo. V kraljevem spremstvu sta bila njegov prvi adjutant general Stojanovič in upravnik dvora general Vukovič. V foyerju, ki je bil ves okrašen, so sprejeli Nj. Veličanstvi armijski komandant general Marič, maršal dvora general Dimitrijevič, ban dr. Perovič in dr. Kralj je s kraljico takoj odšel v svojo ložo. Cim sta se tam pojavila, je izbruhnil zopet vihar navdušenega pozdravljanja, ki mu ni hotelo biti kraja. Ovacije so se potem ponavljale po vsakem dejanju. Na koncu predstave se je odigrala državna himna, na kar se je pozdravljanje in vzklikanje kraliu ponovilo.
Stran 2»
JUGOSLOVAN
Petek, 80. Januarja 1031.
Zasedanje banskega sveta zaključeno
Pomembna izjava banskega sveta - Za politiko 6. januarja ~ Soglasno priznanje banu dr. Marušiču in njegovemu pomočniku
dr. Pirkmajerju
Uspešno zasedanje
Banski »vet Dravske banovine je včeraj
zaključil svoje prvo zasedanje, ki je bilo v vsakem pogledu uspešno in plodonosno. Je to pred vsem zasluga složnega sodelovanja, ki je vladalo ves čas zasedanja med banskimi svetniki in zastopniki banske uprave. Brez ozira na prejšnja strankarska nasprotja se je vsak predlog obravnaval stvarno in objektivno in vsa debata se je ves čas vodila na višini, kakršna je bila v prejšnjih časih sploh nedosegljiva.
Kar pa je glavno, so pokazali vsi banski svetniki tako veliko inicijativnost, da je bilo naravnost veselje. Vse potrebe in vse želje prebivalstva banovine so bile jasno razložene, pri tem pa se ni nikdar govorilo skozi okno na ulico, temveč vedno upoštevalo to, kar je onemogočalo takojšnjo izvedbo predloga. Kdor je pazno čital poročila o zasedanju banskega sveta, ta je spoznal vsa vprašanja, ki so danes aktualna za banovino, a tudi pota, kako treba rešiti ta vprašanja, da bo za v?e najbolje.
V	debati pa se je tudi pokazalo, da je mogoče nekatera teh vprašanj res dobro rešiti le, če bo vladala tudi med prebivalstvom ista volja za sodelovanje, kakršna se je pokazala na zasedanju banskega sveta. To se je zlasti pokazalo v razpravi o šolskem proračunu. Splošna želja je bila, da bi se učiteljstvo v še večji meri udejstvovalo v izvenšolskem delu, kakor se je doslej. Jasno je, da je ta želja izvedljiva le, če bo učiteljstvo tudi našlo dovolj dobre volje med narodom, da bo potem tudi moglo svoje delo vršiti. Tudi najidealnejši učitelj mora izgubiti vso voljo do dela, če je edini na deželi, ki se poti in trudi, vsa druga inteligenca pa mu niti najmanje ne pomaga, ali pa mu celo meče polena pod noge. Šolska debata pa je tudi pokazala, da imamo mnogo premalo učiteljev in da je eedanje številčno razmerje med učitelji in učiteljicami nezdravo. Zlasti za kmetsko prosvetno delo pride v poštev le učitelj in zato je treba število učiteljev zvišati.
Ena največjih težav so velike dajatve občin za šolstvo. Banska uprava je pokazala polno razumevanje v tem oziru za želje prebivalstva in je tudi že storila potrebne korake, da se ta težava čim bolj omili. Je pa to tudi nujno potrebno, ker 80 te dolžnosti občin dostikrat vzrok, da nastaja nasprotje med vaščani in učiteljstvom, pa čeprav je učiteljstvo samo pri tem brez vsake krivde. Če pa pride do nasprotja med učiteljstvom in prebivalstvom, potem tudi ni pravega sodelovanja med golo in domom, potem je tudi nemogoče tzvenšolsko delo učiteljstva.
Nič manj pozitivna tudi ni bila debata o zdravstvu in socialnih vprašanjih. Tudi v tej debati se je pokazalo, da mora tudi javnost pokazati isto inicijativnost, kakor •o jo pokazali banski svetniki. Za ustanovitev in razširjenje zdravstvenih zavodov mora dati pobudo in položiti prve temelje javnost sama. Krščanska caritas bi mogla baš v tem pogledu napraviti silno mnogo.
Veliko skrb so posvetili banski svetniki tudi obrtniškemu iu trgovskemu naraščaju. Je pa tudi v resnici že skrajni čas, da se vendar že enkrat popolnoma osamosvojimo od raznih tujih strokovnjakov. Napredek banovine je naravnost odvisen od njene industrializacije in od razvitega obrtništva. To pa je zopet dosegljivo le, če ima za vsako panogo lastne strokovnjake, kajti samo ti bodo v resnici z ljubeznijo gledali na to, da čim bolj napredujeta naš obrt in naša industrija in da se tako polagoma popolnoma osamosvojimo od tujine.
S posebno vestnostjo se je obravnaval kmetijski proračun. Tu so pokazali zlasti podeželski svetniki presenetljivo inicijativnost in pa tudi enako razumevanje potreb dežele. Vse bivše strankarske razlike <w> bile čisto izbrisane in govorili so le zastopniki našega podeželja ter se složno zavzemali za iste stvari. Mesto prerekanja emo vendar enkrat doživeli kleno diskusijo Po pravilniku so sicer pravice banskih svetnikov zelo omejene in ban ima vedno možnost, da pretrga vsako njemu ne'jubo diskusijo. Veliko priznanje je v tem, da se ni bilo treba banu nikdar poslužiti te svoje moči in to priznanje gre v enaki meri ban skemu svetu ko tudi liberalnosti g. bana. Pa tudi v tem je bil uspeh, da je bila javnost ves čas obširno informirana o poteku zasedanja in je mogla tako pravilno presoditi delo, ki ga je izvršil banski svet.
Prvič se je sestal banski svet in takoj našel pot k najuspešnejšemu sodelovanju. Zato pa je bilo njegovo zasedanje tudi vseskozi uspešno, da se je v polni meri uveljavil. Zato pa tudi upamo, da bo prihod-
Ljubljana, 29. januarja. AA. Danes ob 14. se je zaključilo zasedanje banskega sveta. Po obravnavi zadnje točke banovinskega proračuna, t. j. o dohodkih, je kr. banska uprava dala v razpravo več predlogov, in sicer o komercijalizaciji tehničnega oddelka kr. banske uprave, poročilo o prevzemu banovinskih bolnišnic v državno upravo, nakup posestva Hotemež pri Kade-čah za bodočo umobolnico, prevzem ženske bolnice v Novem me9tu. nakup Dolenjskih Toplic in uredbo o zatiranju škodljivcev sadnega drevja.
Po končanem govoru bana dr. Marušiča je elan banskega sveta k. Benko preči tal naslednjo i*.jf" o:
>Ob konca pivega zasedanja banskega sveta Dravske banovine ugotavljamo zu<>-d'iv?nsko društvo, da smo zastopirki našega naroda bivše Kranjske, štajerske, Prekmurja in sreza Čabarskega prvič združeni zborovali Pri tej priliki podajani sledečo izjavo: Banski svet Dravske banovine je o priliki razprave o banskem proračunu za leto 1931./32. imel obilo prMike spoznavati delovanje kr. banske uprave v prošlem razdobiu ter razpravljati o programu bodočega dela. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da se je pri obravnavanju proračuna na podlagi podanih poročil zastopnikov banske uprave pokazalo popolno soglasje v vseh obravnavanih predmetih, kar je najboljše znamenje, da smo se pri pozitivnem ustvarjanju in delovanju popolnoma otresli prejšnjega načina gledanja na razna vprašanja. V tem
London, 29. januarja. AA. Na snočnji razpravi spodnje zbornice o zakonu glede trgovinskih sporov in delavskih organizacij je bivši angleški zakladni minister Win-ston Churchil ostro napadel vlado ter poudaril, da je konservativna vlada izpreme-nila leta 1927 zakon o delavskih organizacijah s privoljenjem velike večine naroda. Govornik je označil izpreminjevalni predlog k zakonu o delavskih organizacijah za škodljiv državi, industriji in samim delavskim organizacijam. Sir Stafford Cripps je dejal, da je zakon z leta 1927 omejil vež, nego je bilo potrebno, delovanje delavskih organizacij. Govornik je dalje naglasil, da bo sedanji izpreminjevalni predlog odpravil to krivico in obnovil delavske pravice. Končno je dobila vlada pri glasovanju večino 25 glasov. Za vlado je glasovalo 277
Rim, 29. januarja, n. Fašistovski tisk pripisuje veliko važnost posetu madjar-skega ministrskega predsednika na Dunaju in obnovi madjarsko - avstrijskega pakta o prijateljskih odnošajih. »Tribuna« pravi, da morata Madjarska in Avstrija živeti v prijateljstvu, ker sta ena na drugo navezani. Vojna je zmanjšala njun teritorij in ko so sklepali mirovne pogodbe, so celo miflili na to, da bi ustvarili koridor, ki bi ju popolnoma ločil. Danes Avstrija in Madjarska ne mislita na politično unijo, vsekakor pa morata zgraditi močno bazo za čim tesnejše politično sodelovanje. Za obe državi je življenjskega pomena, da skupno branita svoje interese in da z medsebojnim gospodarskim sporazumom skupno rešujeta vse današnje gospodarske težave. Madjarsko-avstrijski prijateljski pakt in pakt o arbitraži, ki so ga sklenili leta 1923, se bo obnovil in razširil. To je velikega pomena. Grof Bethlen na Dunaju ne bo pozabil ponoviti ono, kar je pred kratkim dejal v Berlinu, namreč, da bo Jla-djarska vztrajno poskušala mirnim potom doseči revizijo mirovnih pogodb. Naravno, da bo to izzvalo protest v Pragi in Parizu, toda kako bi bilo mogoče od Madjarske zahtevati, da se odpove vsem svojim upravičenim zahtevam! Končno, zaključuje »Tribuna« prav po sofistovsko, je to tudi v interesu miru, ki v nobenem slučaju ne sme nasprotovati čutu pravičnosti. Madjarska ima pravico zahtevati revizijo mirovnih pogodb. Izgubila je tri petine svojega nekdanjega ozemlja. Razumljivo je, da ne more zahtevati, da bi ji povrnili vse, kar je zgubila. Toda vsekakor opravičeno stremi za tem, da reši vsaj nekaj. Madjarske meje je treba popraviti v skladu z etniški-mi in gospodarskimi'potrebami Madjarske.
»Resto del Carlino« meni, da je gospodarsko sodelovanje med Budimpešto in Dunajem posebne važnosti. Bethlen je po njegovem mnenju prav storil, ko je opo-
nj2 zasedanje še uspešnejše, ker bo sodelovanje še večje in zato tudi veljava banskega sveta tem večja. Zopet se u veljav-lji politična zrelost našega naroda in vse priznanja banskemu svetu, da je podal ta
uOkltZ.
vidimo tudi dokaz, da stopamo krepko po poti popolne konsolidacije naših razmer in da bomo z dobro voljo dosegli še lepše uspehe pri delu za vsestranski napredek države in banovine.
V	proračunu vidim temelj minimalnega programa potrebnega dela, v izvrševanju banovinskega delokroga. Da dosežemo izboljšanje današnjih težkih gospodarskih razmer v svojem področju, je neobhodno potrebno, da se izvrši protrram. ki je začrtan v proračunu.
Banski svet z zadoščenjem priznava in ocenjuje do zdaj dosežene uspehe kot glavno zaslugo smotrenega vodstva banske uprave, predvsem g. bana dr. Draga Marušiča in pomočnika bana dr. Otmara Pirkmajerja. Banski svet smatra končno za potrebno, izraziti svoje prepričanje, da moramo biti hvaležni Nj. Vel. za modri ukrep, s katerim so bile ustanovljene banovine. ker vidi v banovinah najprimernejše upravne enote, ki morejo s pravilnim združenjem državnih in lokalnih interesov uspešno vršiti posle decentralizacije uprave, ki ji želimo največjega razvoja.«
Popoldne ob 5. je g. ban v reprezentančnih prostorih bančne uprave priredil čajanko, katere so se udeležili razen g. bana in pomočnika bana dr Pirkmajerja s soprogo vsi banski svetniki in vsi načelniki oddelkov kr. banske uprav© ter komandant Dravske divizije general Ilič. Ljubljanski škof dr. Rožman se zaradi odsotnosti v Zacrrebu čajanke ni mogel udeležiti.
proti pa 252 poslancev.
London, 29. januarja. AA. Konservativci so sklenili prehiteti liberalno resolucijo o vprašanju brezposelnosti in predlagati nezaupnico vladi. Konservativna resolucija izraža vladi nezaupnico zaradi vse večjih izdatkov v času, ko je z ozirom na vladajočo gospodarsko krizo strogo varčevanje za omejitev brezposelnosti nujno potrebno.
Narodni izvrševalni odbor delavske stranke je odklonil predlog sira Oswalda Mosleya, naj se skliče izredna konferenca delavske stranke, ki bi razpravljala o vprašanju brezposelnosti.
London, 29. januarja. AA. Dne 19. januarja je bilo v Angliji brezposelnih 2,608.406 oseb, to je za 27.762 manj napram preteklemu tednu.
zoril, da se morata Avstrija in Madjarska zaradi svojega gospodarskega in političnega razvoja nasloniti na Nemčijo in Italijo. To bo v interesu ne le Madjarske in Avstrije, nego tudi Evrope sploh.
Velik potres v Albaniji
Rim, 29. januarja, n. O katastrofalnem potresu v Albaniji prinašajo današnji listi podrobna poročila iz Tirane. Potres so najbolj čutili v Korči. Po došlih informacijah se je porušila tam pravoslavna cerkev. Preko 500 hiš je močno poškodovanih, tako da v njih ni mogoče več prebivati. Življenje so izgubile 4 osebe. V okolici Korče je potres napravil samo neznatno škodo, zato sodijo, da je bil epicenter potresa v neposredni bližini Korče. Potres je poškodoval tudi električne vode, tako da je bilo vse mesto ponoči v temi. Dva aeroplana sta poletela iz Drača na mesto nesreče s sanitetnim materijalom. Po informacijah, ki jih je dobila »Tribuna«, se je porušil tudi neki ženski internat. Pri tem je bilo več učenk ranjenih. Porušil se je tudi mestni muzej. Med prebivalstvom je zavladala panika, tako da so se ljudje po večini razbežali po okolici. Ob-lastva so takoj ukrenila potrebno, da nudijo prvo pomoč oškodovancem.
Drobiž z vsega sveta
London, 29. januarja. AA. Dane« opoldne ko upepelili v Goldersgreenu truplo umrle ruske plesalke Ane Pavlove.
Cerkveni obredi so »e vršili v ruski kapeli buckinghamske palače. Soprog umrle plesalke je zaprosil gvojetske oblasti, naj dovole prenos pepela pokojnice v Leningrad, kjer je živela pred 17 leti. Sovjetske oblusU so tej prošnji ugodile.
London, 29. januarja. AA. Angleška vlada jo sklenila strogo preiskavo poslovanja londonske policije, ker ni zadnje čase odkrila zločinov.
Atene, 29. januarja. AA Zaradi strašnega Urjenja gripe je bil grški parlament odgoden na nedoločen čas.
Rim, 29. januarja. AA. Italijanska vlada je odklonila od Društva narodov predlagano reformo koledarja.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 29. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega lavoda ta jutri: Oblačno, od časa do časa padavine, najbrž« tudi južno vreme; v prostih legah vetrovno, na vzhodnem robu Alp temperatura nesigurna.
Športne prireditve v čast Nj. Veličanstva
Zagreb. 29. januarja, k. Glede na bivanje Nj. Veličanstev kralja in kraljice v Zagrebu prirede vodilni športni klubi v Zagrebu »Gradjanski«, >Hašk« in »Concor-dia« v nedeljo in ponedeljek 1. in 2. februarja velike tekme v počastitev Njunih Veličanstev. V nedeljo ob 9. bo igrala rezerva »Gradjanski«: »Hašk«, ob 10.30 rezerva »Concordia« : »Macabi«, ob 13. bo nogometna tekma »Concordia« : »Hašk«, ob 14. pa tekma »Hašk« : »Gradjanski«. V polčasu med tekmo »Haška« in »Gradjan-skega« ob 14.45 bo lahkoatletska tekma »Concordia« : »Hašk«, ki bo trajala 15 minut. V ponedeljek ob 13-30 bo nogometna tekma »Gradjanski« : »Hašk«, ob 15. pa tekma »Hašk« : »Concordia«. Kakor znano, je Nj. Vel. kralj pokrovitelj Jugoslovanskega nogometnega saveza in vsega športa.
Ministri v Zagrebu
Zagreb, 29 januarja. AA. Minister brez listnice dr. Kosta Kumanudi, finačni minister dr. Svrlju-ga, minister za kmetijstvo dr. Šibenik, minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola Preka >o prispeli v Zagreb in referirali Nj. Vel. kralju o tekočih zadevah svojih resorjev.
Smrt dr. Vojislava Velj-koviča
Beograd, 29. januurja. 1. Snoči je v 66. letu starosti preminul dr. Vojislav Veljkovič, ugleden finančnik ter politik in bivSi minister. Smrt je nastopila ob 19. uri zaradi hripe. Dr. Veljkovifi je bil na krajšem potovanju, kjer je obolel. Po njegovem povratku so v njegovi bolezni nastopile komplikacije. Za seboj pušča pokojni g. dr. Veljkovič vidne sledove v našem političnem in gospodarskem življenju.
Izenačenje zagrebške mu-žičke škole s konservatorijem v Ljubljani
Beograd, 29. januarja. AA. Na podlagi mnenja glavnega prosvetnega sveta je minister za prosveto odredil to-le:
1. Da so letna izpričevala državne muzičke akademije v Zagrebu enakovredna z letnimi izpričevali državnega konservatorija v Ljubljani ;
2. da je diploma državne muzifke akademije v Zagrebu enakovredna z diplomo državnega konservatorija v Ljubljani.
Za spomenik kralju Petru v Dolnji Lendavi
Čakovec, 29. januarja, n. Odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvododitelju v Dolnji Lendavi e te dni priredil zabavo, pri kateri je bil izvoljen najlepSi plesni par. Za spomenik ]e odbor do sedaj dobil precej lepe prsotovoljne prispevke. Tako je varaždinski Oficirski dom >oslal 1000 Din in Posojilnica v Turnišču 500 Din. Vsega skupaj so do sedaj nabrali okrog 15.000 Din.
Nova odredba o plačevanju šolnine
Beograd, 29. januarja. AA. Ker privatne kid-tume sole ne »mejo obstojati, če se ne plačuje šolnina, je ministrstvo za prosveto sklenilo, da stopi sklep, po katerem se Šolnina v privatnih šolah neha plačevali, iz veljave.
Lajteršperg — Košaki
Beograd, 29. januarja. AA. Na osnovi čl. 1. zakona z dne 1. februarja 1930. o spremembah in dopolnilih zakona o občinah je predsednik ministrskega sveta minister za notranje zadeve Peter Živkovič predpisal uredbo o spremembi občine Lajteršperg v srezu Maribor levi breg v Dravski banovini, ki se bo odslej zvala občina Košaki. _
Nova ureditev ambulančnih dnevnic
Beograd, 29. januarja. A A. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve Peter Živkovič je na predlog ministra za promet po zaslišanju ministra za zunanje zadeve in ministra pravde sklenil, da se mesto dosedanjih dnevnic predpisanih s sklepom ministrskega sveta z dne ‘29. julija 1925. poštnim uradnikom in uslužbencem, ki vršijo službo na železnicah, ladjah in drugih prevoznih sredstvih izplačajo te-le dnevnice:
1. uslužbencem, ki delajo v poštnih ambu-lancah: uradniki in pripravniki II. kategorije 62 Din dnevno, uradniki III. kategorije 52 Din, zvaničniki 48 Din, sluiitelji 40 Din;
2. uslužbencem, ki vozijo pošto v direktne zatvorke: uradniki in pripravniki II. kategorije 40 Din, uradniki in pripravniki III. kn-tegorje 38 Din, zvaničniki 86 Din. služiteljl 34 Din;
3. uslužbencem, ki vozijo pošto v inozemstvo in bivajo izven mej nad 3 ure imajo pravico poleg omenjenih dnevnic še 30% dodatek.
Te dnevnice se bodo računale po časih, ki so odrejeni v zakonu za uradnike In ostale državne uslužbence civilnega reda.
Sklep stopa v veljavo in dobi obvezno moč 1. anrila 1931., ko preneha veljati dosedanja uredba.
Ljudsko štetie v Pragi
Praga, 29. januarja, d. Statistični državni urad je danes objavil podatke o izidu ljudskega Štetja v Pragi. Ugotovili so, da Ima Praga po stanju od 1. decembra 1930. 848.768 prebivalcev, t. J. za 172.105 ljudi ali 2543% ve« kakor leta 1921. Cehoslovaških državljanov je med njimi 831.037, tujih državljanov pa 17.731. Po narodnosti je bilo: Cehov in Slovakov leta 19“>1 624.750, leta 1930. 778.408 ali za 24-6% več Nemcev leta 1921. 30.429, leta 1930. 41.453 ali' za 36.23% več, Madjarov leta 1921. 953. leta 1930. 2009, Zidov leta 1921. 5959, leta 1930. 6731 ali za 12'96% ve?.
Važna zmaga MacDonaldove vlade v parlamentu
MacDonald je dobil 25 glasov večine - Konservativci pripravljajo nov napad v zvezi z vprašanjem brezposelnosti
Italijanski tisk o Bethlenovem posetu na Dunaju
Fašistovski listi mu pripisujejo veliko važnost ~ Madjarska mora vztrajati pri svoji revizijonistični politiki